se 4 dni 12 . maraton Staro mestno jedro PTUJ www.polimaraton.si 14. JUNIJ PA* STAJERSKI TEDNIK dostopen tudi na internetu. i®|istrirgjte se na Aktualno Ptuj • Kakšne so ptujske »kockarske« težave O Stran 3 Ptuj, torek, 10. junija 2014 letnik LXVII • št. 45 Odgovorna urednica: Simona Meznarič ISSN 1581-6257 Cena: 1,10 EUR Štajerski RADIOPTUJ 89,8*98,2'ICH3 www.radio-ptuj.si Šport Nogomet • Kdo lahko na SP v Braziliji poseže na vrh O Stran 11 Slovenija, Makole • Čakajoč na priznanje Guinnessovega rekorda Večjega in težjega na svetu (še) ni Na dvorišču dvorca Štatenberg je članom tamkajšnjega turističnega društva uspel podvig, ki bi lahko bil zapisan v Guinnessovo knjigo rekordov - zamesili in spekli so namreč skoraj dve toni težak kruh. Tenis • Rola ponovno najvišje, Zidanškova prvič na lestvici O Stran 11 Do grama točno je spečen tehtal 1890 kilogramov, pekel pa se je dobrih 10 ur. Če bo gigantski hlebec res zapisan v knjigi svetovnih rekordov, pa je odvisno tudi od tega, ali je bila dovolj prepečena še sredica. O tem bo v roku 60 dni odločala posebna komisija v Londonu. Če Makolčanom ne bo uspelo, bo rekorder še naprej ostal 1561 kilogramov težek kruh, ki so ga pred leti spekli v Braziliji. V vsakem primeru pa so v Makolah z dogajanjem, ki je k njim kar tri dni privabljalo množice ljudi od blizu in daleč, zelo zadovoljni. Hlebec so spekli iz Žitove moke, saj je podjetje, ki letos praznuje 150-letnico delovanja mlina v Mariboru, podarilo 1440 kilogramov moke. Kruh velikan pa je ne glede na to, ali bo rekorder ali ne, teknil številnim obiskovalcem; le kakšna zaseka ali ocvirki menda ne bi bili odveč. Več o pripravah in dogajanju na strani 5. SM Foto: Črtomir Goznik Rokomet • Glede na igro ima naša izbrana vrsta po prvi tekmi super rezultat Z> Stran 12 Aktualno Podravje • Vedno manj prejemnikov kmetijskih subvencij Z> Stran 2 t partizanskem KONCENTRAOJ#M STRNlSCE. AVGUSTA 1945 SViDRIM. Tffi.cBKretWC, »*. m Twrt IHÍ.UAK.BM WJ-.fFíFTim ■^líw.Pnu '■«SKQíeS 10.08.1945 AUPfilK FFWNC.IM HVALEČ HARIJA 1S KAIIÉH HELMUT. Tí 11.08. 1945 nUTER AlfMT .„„, Spodnje Podravje Markovci • Prepolovili znesek za center v Sobetincih O Stran 7 In vendar se premika ... Podravje • Čeprav je bilo še nedolgo nazaj slišati reke jeznih besed županov okoli drage novogradnje OŠ dr. Ljudevita Pivka, so se strasti zadnje čase očitno zelo pomirile. Nov sporazum z nekoliko nižjimi sofi-nancerskimi deleži občin je namreč podpisala že večina občin. O Stran 2 in 3 Izmed vseh novih naročnikov, ki se boste naročili na Štajerski tednik v času od 6. 5. do 18. 7., bomo izžrebali enega in ga skupaj s spremljevalcem popeljali na tridnevni izlet - OBIRANJE MANDARIN V DOLINI REKE NERETVE (10.10. 2014) s potovalno agencijo Turistagent. Z izletom bomo nagradili tudi enega izmed stalnih naročnikov Štajerskega tednika. w. 2 Štajerski1TEDNIK Aktualno torek • 10. junija 2014 Destrnik, Podravje • Podpisi za sofinanciranje gradnje se kopičijo In vendar se premika... Čeprav je bilo še nedolgo nazaj slišati reke jeznih besed županov okoli drage novogradnje OŠ dr. Ljudevita Pivka, so se strasti zadnje čase očitno zelo pomirile. Nov sporazum z nekoliko nižjimi sofinancerskimi deleži je namreč podpisala že večina občin. Ena zadnjih debat na to temo je bila v petek zvečer na izredni seji destrniškega občinskega sveta, kjer so bila tokrat - zanimivo - stališča vedno sprte opozicije in koalicije enotna. Tudi mnenja in dvomi svetnikov, ki so se odločali za ali proti sofinanciranju regijske šole za otroke s posebnimi potrebami, niso izražali ničesar, česar ne bi že slišali; največ očitkov je šlo v smeri, da gre za precej drago novogradnjo in da je za ves dolgotrajni spor občin krivo netransparentno ravnanje Uvodnik mestne občine Ptuj kot nosilke projekta. Nova šola je predvidena za 160 otrok Je pa tokrat direktor ptujske občinske uprave Ivan Vidovič povedal, da je cena kvadratnega metra novogradnje 1.400 evrov z opremo vred in pojasnil, da to ni posebno visoka cena, saj mora biti oprema za učence specifična, narejena po meri. Začenja se! Od četrtka dalje se bo svet znova zavrtel nekoliko drugače - presta vil se bo v »nogometno orbito«. Na njej bo krožil natančno mesec dni, kolikor bo trajalo svetovno prvenstvo v nogometu. Ob letnih olimpijskih igrah je to športni dogodek, ki požanje največ pozornosti. Največji zbor nogometašev se bo letos zgodil v najbolj nogometni deželi sveta - Braziliji. Tam je nogomet ob sambi in karnevalu preprosto religija, zato lahko nogometni navdušenci pričakujejo spektakelposebne vrste. Tisti ob malih zaslonih bodo stiskali pesti za svoje favorite in uživali v neskončnih analizah dogodkov in rezultatov. Posebej zanimivo bo na organiziranih skupinskih ogledih, kjer so prisotne debate, natolcevanja, navijanje... Letos si bo dogajanje na samem prizorišču v živo ogledalo malo Slovencev, saj med 32 izbranimi ekipami ni naše reprezentance. Pod vodstvom Matjaža Keka smo bili zraven pred štirimi leti v Južni Afriki, lani nam je v kvalifikacijah zmanjkalo tudi malo sreče... A Slovenija je v svetovnem merilu dežela z majhnim številom nogometašev in ni moč pričakovati konstantnega uvrščanja na največja tekmovanja. Povsem drugače je pri domačinih tega prvenstva, kjer nogomet igrajo praktično vsi. Pričakovanja so zato povsem drugačna: naslov svetovnih prvakov in nič manj od tega! Že finale in morebitni poraz v njem bi bil prava mala nacionalna katastrofa. Kako se bodo Neymar in druščina znašli v tem, bomo videli že zelo kmalu. Okoli organizacije svetovnega prvenstva pa v Braziliji ni vse potekalo tako, kot bi si želeli. Zaradi velikih vložkov v obnovo stadionov je bilo predvsem med revnejšimi sloji prebivalstva čutiti precej nezadovoljstva. To se bo v določeni meri zagotovo poznalo tudi med samim tekmovanjem, vendar bo omejeno na naključne spodrsljaje, saj sicer prvenstva spremljajo izredno strogi varnostni ukrepi - tako je bilo tudi v Južni Afriki. Kljub vsemu se bo sedaj glavno dogajanje vendarle preneslo na zelenice stadionov, kjer se bo za žogo podila večina izmed »najdražjih nog sveta«. A te še vedno niso zagotovilo za končni uspeh: štejejo tudi trenutni navdih posameznika ali moštva, kakšen posamezni »poljub sreče« . Prav zaradi vse te nepredvidljivosti je nogomet šport številka 1 in ga spremljajo množice. Le ena ekipa pa se bo iz »nogometne orbite« izstrelila med nepozabne . Jože Mohorič Velikost nove šole je 2800 m2, v kar so zajeti nekoliko nadstandardna telovadnica, 12 učilnic za otroke ter vrsta specialnih dodatnih prostorov in kabinetov ter eno stanovanje. V šolo je letos vpisanih 75 otrok, vendar njihovo število vsako leto nekoliko niha; nova šola pa je predvidena kar za 160 otrok, kar je precej več, kot je povprečje zadnjih 10 let. Kot zagovor za takšno kapaciteto šole je bilo slišati, da se pač ne gradi le za 10 let, ampak za več, in da je pričakovati, da bo zaradi boljših pogojev dela v prihodnje vpisanih več otrok ... Ujeti morajo odhajajočo vlado Mnenja članov destrniškega občinskega sveta so bila enaka v tem, da je šola vsekakor potrebna in jo zagovarjajo, vendar denarja za sofinanciranje nimajo; sploh ne letos. Poleg tega morajo v domači občini zagotoviti denar za vrtec, ki ga v občini še ni: »Poglejte, tudi naši vrtičakrji in zaposleni bivajo in delajo v dobesedno nemogočih razmerah!« je bilo slišati iz vrst svetnikov. Vidovič je odgovarjal, da se prav dobro zavedajo, da občine letos ne morejo zagotavljati potrebnega sofinancerske-ga deleža, saj so proračuni že sprejeti in denarja absolutno premalo za vse: »Gre za to, da mi v najkrajšem možnem roku, še preden se ta vlada poslovi, potrebujemo podpisan Sporazum za sofinanciranje občin. To je namreč pogoj šolskega ministrstva, da zagotovi dodatnega pol milijona evrov oziroma da letos lahko počrpamo še 850.000 evrov iz državne blagajne. Vprašanje je namreč, kako se bo na aneks za dodatno sofinanciranje šole odzvala nova vlada . MO Ptuj je že financirala dobrih 900.000 evrov, vse druge občine sopodpisnice pa laliko svoj delež zagotavljajo kadarkoli v letih 2015 in 2016, v enem, dveh ali več obročnih zneskih.« Gradnja se ne bo podražila niti za cent Župan Vladimir Vindiš ideji o podpisu ni bil najbolj naklonjen, kar je bilo razumeti iz njegove razlage, da letos denarja v proračunu tako ali tako nimajo, nikakor pa ne bi rad s kakšnim sklepom oz. podpisom (finančno) obremenil prihodnjega vodstva in proračuna občine. Svetnike je zanimalo tudi to, ali je nova šola, glede na visoko ceno gradnje, nizko-energetska. Vidovič je temu pritrdil, a ga je gladko postavil »na led« Branko Zelenko, ki je iz projektne dokumentacije razbral, da to nikakor ni, saj ni predvidenega prisilnega prezračevanja. Prav tako, kot je še zatrdil Vidovič, je zadnja cena novogradnje (4,048 milijona evrov), ki je znižana za 5 %, saj so iz pogodbe z izvajalcem del izbrisali vključena dodatna dela: »To je zdaj dokončna cena, dodatnih aneksov in podražitve ne bo! Pogodba je sklenjena 'na ključ'!« Podravje • Zaključek subvencijske kampanje tudi za zamudnike Prejemnikov subvencij vedno manj V petek se je iztekel še zadnji rok za zamudnike, ki niso pravočasno oddali zahtevkov za pridobitev kmetijskih subvencij. Seveda bodo tisti, ki so oddajali vloge oz. zahtevke v zadnjem mesecu, prejeli nižje subvencije, saj se jim bo za vsak dan zamude odštel določen odstotek. Na Kmetijsko-gozdarskem Zavodu (KGZ) Ptuj, ki pokriva izpostave Slovenska Bistrica, Ormož, Lenart in Radlje ob Dravi, je bilo letos obdelanih in oddanih skupno 8054 vlog za neposredna plačila. Zamudnikov, ki so vloge oddajali po šestem maju, ko se je iztekel redni rok, je bilo zelo malo. Letos je vloge za kmetijske subvencije pripravljalo 29 vna-šalcev na vseh omenjenih izpostavah ptujskega KGZ. »Aplikacija je letos delovala dobro in vsako manjšo težavo so na Agenciji tudi takoj odpravili. Vzpostavljena je bila dobra komunikacija med zavodom in Zbornico ter kmetijskim ministrstvom in Agencijo za kmetijske trge,« je povedal Pribožič in dodal, da je bilo v času letošnje kampanje še največ težav s potrebnimi spremembami GERK-ov: »Namreč, za naše območje so bili letos narejeni in nameščeni novi orto foto posnetki krajine, na katerih so bila vidna odstopanja, ki so jih vlagatelji morali urediti na pristojni upravni enoti pred oddajo vloge. Na to smo kmetije opozorili že v pisnih navodilih, ki so jih prejele.« Kot že povedano, zamudnikov, ki so vloge oddajali po koncu rednega roka, je bilo zelo malo: »Splošno znano je in tudi na predavanjih ter vabilih je naveden 6. maj kot zadnji dan rednega roka za vnos vlog. Vsak, ki kmetuje, bi ta datum moral poznati in v primeru, da ni prejel povabila na vnosno mesto, bi se sam obrnil na našo svetovalno službo po informacijo in dogovor za vnos vloge. Služba se je organizirala tako, da je lahko vsem kmetijam v rednem roku zagotovila vnos vloge. Imeli pa smo nekaj primerov, ko se vabilu niso odzvali in smo nato termin uskladili znotraj roka vnosa vlog.« SM Statistika oddanih vlog za kmetijske subvencije na območju KGZ Ptuj Leta / Izpostave Lenart Ormož Ptuj Radlje ob Dravi Slovenska Bistrica Skupaj območje zavoda Ptuj 2006 1520 1555 3954 759 1199 8987 2007 1415 1541 3943 752 1200 8851 2008 1514 1550 3829 774 1228 8864 2009 1446 1489 3629 732 1186 8482 2010 1420 1480 3553 718 1169 8342 2011 1405 1464 3510 714 1104 8197 2012 1413 1563 3222 712 1279 8189 2013 1405 1434 3172 710 1391 8112 Vir: KGZ Ptuj Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Drago Slameršak. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorna urednica: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Martin Ozmec, Jože Šmigoc. Lektorica: Lea Skok Vaupotič. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Megamarketing d.o.o.: (02) 749 34 27 . Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si. Cena izvoda v torek in petek 1,10 EUR. Celoletna naročnina: 110,10 EUR, za tujino v torek 109,20 EUR, v petek 100,80 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 60. a členom (ZIPRS 1314-A) Zakona o DDV (Uradni list 46/2013, z dne 29. 5. 2013). torek • 10. junija 2014 Aktualno ŠtajerskiTEDNlK 3 Foto: Črtomir Gozni k O ptujskih šlamparijah Med svetniki je bilo slišati še kup pripomb na izjemno površno pripravljen nov sporazum o financiranju, v katerem kar mrgoli vsebinskih in drugih napak; nekateri so se ob tem spraševali, ali so se na Ptuju tako »šlamapasto« lotili tudi same priprave projekta in gradnje ... Zanimalo pa jih je tudi, zakaj je sedanja stavba šole v tako mizernem stanju, glede na to, da so občine že veliko let plačevale najemnino, s katero naj bi se skrbelo za vzdrževanje šole. Po pojasnilih naj bi bilo osnovno vzdrževanje vseeno izpeljano, a da je to veliko premalo za kakovostne pogoje dela - predvsem za učence, ki potrebujejo tudi drugačno prostorsko ureditev objekta. »Šola po sami zasnovi ni primerna za te otroke, zato bi jo bilo v ta namen brezpredmetno temeljito obnavljati. Tudi če bi jo, bi bila še vedno neprimerna, poleg tega bi manjkalo 1400 m2 prostorov. Zato smo se odločili za novogradnjo, ki ustreza vsem predpisom in kriterijem.« Rdeča šola bo nekoč glasbena šola Vidovič je na dodatna vprašanja svetnikov še povedal, da je sedanja »rdeča šola« po preselitvi učencev v novogradnjo predvidena za temeljito prenovo, vanjo pa naj bi se potem preselila Glasbena šola Karola Pahorja, ki trenutno deluje na treh lokacijah: »Ampak to je vprašanje daljne prihodnosti, ne vemo še, kdaj se bo to lahko naredilo.« Pogojni podpis sofinancerskega sporazuma Po nekajminutnem odmoru, ki so si ga destrniški svetniki vzeli za osebno debato, kaj narediti, so na koncu sprejeli pogojni sklep o sofinanciranju, in sicer tako, da župana pooblaščajo za podpis sporazuma za sofinanciranje OŠ dr. Ljude-vita Pivka, dinamika sofinaci-ranja občine pa bo sporočena naknadno ob pogoju, da MO Sofinancerski deleži občin za gradnjo OŠ dr. Ljudevita Pivka: Občina Sofinancerski delež Podpis sporazuma (do 8. 6. 2014) Destrnik 70.734,14 da-pogojno Dornava 72.843,61 - Cirkulane 63.204,12 da Gorišnica 107.422,97 - Hajdina 101.949,02 da Juršinci 64.485,82 da Kidričevo 179.225,20 - Majšperk 109.238,72 da Markovci 109.372,23 da Podlehnik 51.375,04 da Sveti Andraž 32.282,97 - Trnovska vas 36.395,10 - Videm 152.282,67 - Zavrč 40.694,16 da Žetale 36.822,34 da MO Ptuj 626.620,64 da Skupaj 1.854.948,75 Ptuj pridobi (obljubljenih) občina Destrnik odstopa od 850.000 evrov iz državne bla- sporazuma in sofinanciranja. gajne. Če tega denarja ne bo, SM Vir: MO Ptu Ptuj • Tudi izbira granitnih kock je lahko velika težava Ptujske »kockarske« težave Dela na rekonstrukciji Mestnega trga na Ptuju potekajo od 5. marca in naj bi se končala konec julija letos. Rekonstrukcija bo MO Ptuj stala dobrih 708.000 evrov, pri čemer znaša znesek sofinanciranja iz Evropskega sklada za regionalni razvoj nekaj nad 237.000 evrov. Ker je Mestni trg znotraj območja kulturnih spomenikov Ptuj - Arheološko najdišče levi breg in Ptuj - mestno jedro, je bilo treba na projektno dokumentacijo predvidenih posegov pridobiti še kultur-novarstveno soglasje. V kul-turnovarstvenih pogojih pa je zapisano tudi, da je za tlakovanje treba uporabiti naravne materiale (kamen - rečne oblice, kocke ...). Dobavitelja za dobavo granitnih kock in granitnih stopnic so v podjetju Javne službe Ptuj, ki je izvajalec rekonstrukcije Mestnega trga, izbrali na podlagi sklenjenega okvirnega sporazuma z več dobavitelji. Skladno z določili okvirnega sporazuma je bilo izbrano podjetje GTS, d. o. o., ki je ponudilo najnižjo ceno za dobavo granitnih kock in stopnic za 179.085,10 evra, brez DDV. Po merilih kultu-rovarstvenikov bi morali izbrati najdražjega ponudnika Kot je povedal direktor Javnih služb Alen Hodnik, so se ponudbe gibale od 60,46 do 108,20 evra za kvadratni meter. „Skladno z zakonodajo, ki določa postopek izbire med ponudniki, smo praktično pri- morani vedno izbrati tistega ponudnika, ki ponudi najnižjo ceno. Ko smo ponudnika že izbrali, pa nas je Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Maribor opozoril, da projektant in izvajalec del nista upoštevala kulturnovar-stvenih pogojev. Po natančnem pregledu teh pogojev smo ugotovili, da bi jih bilo možno upoštevati le, če bi v javni razpis napisali natančno, kdo sme biti dobavitelj. Po njihovih pogojih bi to lahko bilo zgolj eno slovensko podjetje, ki je oddalo najdražjo ponudbo. Upam, da si znate predstavljati, s kakšnimi ovadbami in sodnimi postopki bi se ukvarjali, tako v MO Ptuj kot v Javnih službah Ptuj, če bi objavili razpis s takšno vsebino, ki bi dajala prednost zgolj enemu, in to najdražjemu ponudniku. V zadnjem času smo namreč deležni suma korupcije in kazenskih ovadb že zaradi tega, ker nekdo domneva, da bomo objavili razpise, kjer bi nekdo lahko bil privilegiran.« Izbrali enake kocke kot v Škofji Loki Ko je še povedal Hodnik, so mariborskemu Zavodu za varstvo kulturne dediščine ob vseh podatkih posredovali tudi soglasje ljubljanskega Zavoda, ki je podal pozitivno mnenje za vgradnjo enakih kock, kot jih vgrajujejo na Ptuju, pri obnovi starega mestnega jedra v Škofji Loki. »Glede na pridobljene tehnične podatke sta vzorca granitnih kock (najdražji, najcenejši) primerljiva. Izbran je jablaniški granit. Osebno se s strokovnjaki mariborskega zavoda strinjam, da bi bil naš slovenski avtohtoni kamen najboljša izbira. Žal pa mi niso znali odgovoriti, kako takšno naročilo izpeljati, da se ne bomo znašli na zatožni klopi in kasneje v zaporu, ker bi s takšnim ravnanjem oškodoval občinsko premoženje. Zato dela nadaljujemo tako, kot nam veleva zakonodaja o javnih naročilih. Ob tem pa upamo, da bo v naši deželi začelo počasi prevladovati zavedanje, da ni vsak koruptiven, ki želi dobro svojemu gospodarstvu in lastnemu mestu," pa je bil jasen ptujski župan Štefan Čelan. Najdbo konzervirali in zasuli namesto zasteklili Stroka pa se je morala poenotiti tudi glede prezentacije odkritja velikega objekta na Mestnem trgu, ki doslej ni bil nikoli dokumentiran. MO Ptuj in Slovenija je s tem pridobila še en kulturni spomenik, ki kaže na vso veličino tega mesta. Zavod za varstvo kulturne dediščine se je moral strokovno odločiti med možnimi načini nadaljnjega varovanja tega objekta. Ptujska laična in delno tudi strokovna javnost je bila prepričana, da bo sprejeta odločitev o zasteklitvi območja izkopanega. »S strokovnega vidika je takšna rešitev izjemno zahtevna in zelo draga za vzdrževanje. Hkrati pa povzroča najhitrejše propadanje objekta. Izbrana je bila tretja rešitev, ki je poskrbela za primerno konzerviranje objekta z zasutjem. Na tlakovni površini bomo s posebno barvo kock označili temelje objekta. Sam objekt pa bo opisan na posebni označevalni tabli," pa je ptujski župan Štefan Čelan povedal o odločitvi stroke. MG ^ ^ < O v' „' i1' ' ¡7 —•- . ** v - V t i . ' * ■ — v \ V \ % í i tj . v y x \ \ w»yj Foto: Črtomir Goznik Tlakovanje Murkove je v zaključni fazi, v teh dneh se bo začelo tlakovanje Mestnega trga. Delali bodo z dvema ekipama, da bi bilo delo čim prej končano, so povedali v Javnih službah. Razlika med najcenejšim in najdražjim ponudnikom granitnih kock in plošč je v tem primeru znašala več kot 141.000 evrov, Mineralova (pohorski tonalit) je znašala 359.884,35 evra, GTS-ova (jablanica) 218.483,82 evra. Izvajalec del je podjetje Hermen-gp, d. o. o., ki je za polaganje kvadratnega metra ponudilo najnižjo ceno: 28,20 evra (brez DDV). 4 Štajerski1TEDNIK Spodnje Podravje torek • 10. junija 2014 Videm • Ob letošnjem občinskem prazniku Izpeljane številne investicije V občini Videm se že pripravljajo na 11. občinski praznik, ki ga obeležijo vsaka štiri leta. Gre za dogodek, ki ob praznovanju ponuja tudi priložnost za pregled že storjenega dela in načrtov za prihodnje. Župan Friderik Bračič je med pomembnejšimi projekti zadnjih štirih let izpostavil gradnjo cest. „Od leta 2010 je bilo zgrajenih okoli 20 kilometrov cest, vsako leto vsaj pet kilometrov. V občini je skupno 240 kilometrov javnih poti in lokalnih cest, od tega nam je ostalo še okoli 20 kilometrov makadamskih, najdaljši neas-faltiran odsek je v Trdoboj-cih, dolg štiri kilometre. Večina cestne infrastrukture je posodobljene, zanjo pa smo v štirih letih namenili okoli 3 milijone evrov. Naš cilj je, da bomo lahko čez nekaj let ponosno rekli, da imamo vse ceste v občini asfaltirane. Od države je predvidenih nekoliko manj sredstev, zato bo treba iz proračuna nameniti več denarja." Ob tem so uredili še dve novi krožišči, pločnike in sanirali plazove. Leta 2010 je bila končana izgradnja vodovoda na območju zahodnih Haloz (Velika Varnica, Trdo-bojci) v višini 3,6 milijona evrov. Vsa gospodinjstva imajo tako možnost, da se priključijo na javni vodovod. Veliko pa je bilo storjenega tudi na področju kanalizacijskega sistema. Trenutno je v izgradnji čistilna naprava za celotno nižinsko območje, na katero se bo letos in v prihodnjem letu lahko priključilo 3600 gospodinjstev iz krajevnih skupnosti Videm in Pobrežje. Vrednost investici- je sekundarne kanalizacije je okoli milijon evrov, od tega je polovica sredstev od države in Evropske unije. Za kanalizacijsko omrežje s čistilno napravo so uspeli pridobiti okoli 800.000 evrov, sami pa so priskrbeli dober milijon evrov. Trenutno so v pridobivanju projektne dokumentacije in gradbenega dovoljenja za nadaljevanje izgradnje kanalizacijskega sistema v Trž-cu, Lancovi vasi, na Selah in v delujurovcev. Letos pa se bo končala še ena pomembna investicija, in sicer ureditev obrtne cone v višini 980.000 evrov. Postavitev javne razsvetljave ': 1'' •••• \ ........ j Ob 11. prazniku občine Videm želim vsem občankam in občanom veselo in prijetno praznovanje ter vas vabim na osrednjo slovesnost, ki bo v petek, 13. junija, ob 17.00 uri v prireditvenem šotoru v Vidmu. Vljudno vabljeni. Vaš župan Friderik BRAČIČ Foto: Črtomir Goznik Zupan občine Videm Friderik Bračič: »Od leta 2010 je bilo zgrajenih okoli 20 kilometrov cest, vsako leto vsaj pet kilometrov.« se bo končala v tem tednu, zakupljenih pa je že 16 zemljišč od 19. „Na tem mestu bo lahko zaživela obrtna, trgovska in storitvena dejavnost. Pričakujemo okoli 300 novih delovnih mest. Bodoči lastniki bodo v kratkem lahko začeli pridobivati gradbena dovoljenja. Cena kvadratnega metra zemljišča je 19 evrov," je pojasnil Bračič. AVTO CAFUTA, avtokaroserija, d.o.o. Lancova vas 6a 2284 Videm pri Ptuju, Slovenija T : +386 (0)2 764 48 0' F: +386 (0)2 764 48 00 M: +386 (0) 41 543 196 www.avto-cafuta.si info@avto-cafuta.si Popravilo škodnih primerov vseh zavarovalnic. Nudimo vam tudi nadomestno vozile ličarske storitve kleparske storitve strojno poliranje popravilo toče Čestitke vsem občanom ob prazniku občine Videm. V preteklih letih so energetsko obnovili Osnovni šoli Sela in Videm, uredili športna igrišča in priskočili na pomoč še domačim gasilcem. Za nakup gasilskih vozil v Vidmu in Tržcu so prispevali 450.000 evrov. Prav tako so uredili vaško središče in Vidovo klet ter pokopališče in vežico. Skozi vse leto pa spodbujajo delovanje kulturnih, športnih in turističnih društev ter aktivov žena. Kot je povedal Bračič, za njihovo delovanje letno namenijo 95.000 evrov. Večina društev ima svoje prostore, v katerih lahko nemoteno delujejo. Letos nameravajo urediti društvene prostore za Nogometno društvo Videm. Dogradili bodo mrliško vežico v Leskovcu, za kar je predvidenih 100.000 evrov. Na področju cestne infrastrukture pa imajo namen obnoviti še šest manjših odsekov cest v skupni dolžini dva kilometra od Leskovca do Dolene. „Naš cilj je, da bo tudi v prihodnje v naši občini prijetno in domače tako za tiste, ki tukaj živimo in delamo, kot za tiste, ki nas bodo obiskali. Praznik občine je imenitna priložnost, da se lahko zahvalimo in podelimo priznanja tistim posameznikom in skupinam, ki so veliko prispevali k razvoju skupnosti," zaključuje župan. Estera Korošec Našim cenjenim strankam iskreno čestitamo ob občinskem prazniku občine Videm. Zahvaljujemo se za izkazano 13 zaupanje ter se priporočamo tudi v prihodnje. Pooblaščeni BOSCH serviser -Avtoelektričarstvo Renato Bračič s.p., Jurovci 1b, 2284 Videni pri Ptuju Vsem občanom, cenjenim strankamin poslovnim partnerjem želimo prijetenobčinski praznik ter se jim zahvaljujemo za nakup naših izdelkov. Ormož, Središče, Sv. Tomaž • Pred drugo fazo obnove vodovoda V pripravah na 13-milijonski projekt Občine Ormož, Središče ob Dravi in Sv. Tomaž so s podpisom partnerske pogodbe pristopile k drugi fazi projekta gradnje in obnove vodovodnega omrežja na območju vseh treh občin. Izvedba prve faze je ta čas še aktivno v teku, dela na terenu so v polnem zamahu. Prva faza projekta se v pretežni meri financira s sredstvi evropskega kohezijskega sklada. Tako naj bi bilo tudi pri drugi fazi, za katero so že začeli pripravljati potrebno dokumentacijo. Po besedah ormoškega župana Alojza Soka si bodo prizadevali, da bodo dokumentacijo pripravili do konca tega ali začetka naslednjega leta. Gradnja na terenu naj bi se začela leta 2016 in končala 2018. »Projektna naloga je pripravljena, občinski sveti vseh treh sodelujočih občin so DllP-e potrdili. Osnovni cilj projekta je rekonstruirati dotrajane odseke vodovodnega omrežja v skupni dolžini dobrih 63 kilometrov in povezovalnih cevovodov v dolžini 12 kilometrov. Obnovilo se bo šest vodohranov, eden (pri Sv. Tomažu) bo zgrajen na novo. V sklopu investicije se bodo izvedle rekonstrukcije obstoječih prečrpalnic. Zavzemamo se za to, da bi bile izgube vode na sistemu čim manjše, s tem pa tudi nižji stroški vzdrževanja sistema. Med cilji projekta je zagotovitev večjih kapacitet samega sistema in s tem možnost pri- ključitve novih uporabnikov - gospodinjstev in gospodarskih subjektov,« je povedal koordinator projekta Roman Rozman. En del rekonstrukcije vodovodnega sistema bo potekal preko Huma proti občini Središče, drugi del pa proti občini Sv. Tomaž in deloma proti KS Velika Nedelja in KS Podgorci. Celotna naložba je ocenjena na 13,5 milijona evrov, brez povračljive-ga DDV. »Načrtujemo, da bi okrog 80 odstotkov vrednosti investicije (nekaj manj kot 11 milijonov evrov) pokrili s sredstvi evropskega kohe-zijskega sklada, 15 odstotkov (dva milijona evrov) bi bil delež financiranja od države, preostali del bi pokrile občine Ormož, Središče ob Dravi in Sv. Tomaž,« je pojasnil Rozman. Mojca Zemljarič Odpiranje ponudb za izdelavo projektne dokumentacije je bilo minuli torek. Prispelo je devet ponudb, trenutno jih komisija še pregleduje in analizira. Kdaj bo postopek izbire ponudnika končan, na občini Ormož težko napovejo, saj je med drugim odvisen od odprave morebitnih pomanjkljivosti in kasnejših morebitnih pritožb neizbranih ponudnikov. torek • 10. junija 2014 Podravje Štajerski TEDNIK 5 Makole • Dnevi dobrih ljudi Na Statenbergu delili največji kruh na svetu Turistično društvo Statenberg je speklo najtežji kruh na svetu. Kolač velikan je po desetih urah pečenja tehtal kar 1890 kilogramov. »Kolač zadošča meram Guinnessa, saj je njegov premer 2,5 metra, v višino pa meri približno 83 centimetrov. Ali je za komisijo v Londonu dovolj pečen in ali smo se torej vpisali v Guinnessovo knjigo rekordov, pa bomo izvedeli čez 60 dni,« je dejal Perger. Zamisel o vpisu v Guinnessovo knjigo rekordov z največjim kolačem kruha na svetu je zasnoval predsednik društva Boris Perger. Zakurili v petek, v« v ■■ peči začeli v soboto Okroglo opečnato lepotico so zakurili in ogreli na 600 stopinj Celzija že v petek, 6. junija, nato pa celo noč ohranjali visoko temperaturo. Po prebedeni noči je v sobotnem jutru kurjač Branko Pepelnak z grebljico razporejal živo rdečo žerjavico: »Ni me strah pečenja v tako veliki peči. Imam izkušnje. Vsak dan doma spečem kruh v krušni peči, če je treba.« Noč je prebedel tudi Milan Stojnšek iz Pečk, ki je peč s premerom pet metrov v osmih dneh postavil. »Nisem še delal tako velike, vendar pa sem že več manjših, in čeprav so mnogi Makolčani dvomili, da mi bo uspelo, mi je,« je ponosno povedal. Pozornost prisotnih je od peči odvrnila šele enajsterica Foto: Črtomir Goznik Foto: Tina Mlakar Pekovski mojster Bojan Merzel pri delu Tako so najprej razžagali največji kruh na svetu, nato pa ga še razdelili obiskovalcem. Temperaturo v žareči peči je od ranega jutra preverjal Kropec, ki je zasnoval peč in posodo. Črtomir Goznik tudi Peter pekov, ki so nekaj pred deveto uro prikorakali k peči. Ljudje so si iskali prostor ob ograji, da bi čim bolje videli, kako bodo peki pripravili 210-ki-logramsko aluminijasto posodo. Najprej so jo naoljili, nato obložili s peki papirjem, jo začeli polniti z večkilogram-skimi kepami testa, nato testo prekrili s folijo in nazadnje nazdravili njegovemu vzhaja-nju. Po uri vzhajanja testa je bilo skoraj dve toni težko testo porinjeno v žarečo notranjost peči. Peko kruha je bu- dno spremljal tudi pekovski mojster iz pekarne Hlebček Bojan Merzel: »Največji kruh, ki smo ga doslej spekli, je tehtal 40 kilogramov in že tistega smo pekli šest ur, res pa je, da ni imel na sredini grelcev, kot jih ima ta.« Temperaturo v žareči peči je od ranega jutra preverjal tudi Peter Kropec, ki je zasnoval peč in posodo. »Oboje je inovacija, nisem se po ničemer zgledoval. Morda bom lahko idejo udejanjil že pri naslednji peki,« je povedal Kropec in razkril, da je zani- manje za peko kruha v tej peči veliko. Mogočni dvorec je tako vso dopoldne stal v senci nekaj metrov visoke peči. Ob 15. uri pa se je za zaprtimi vrati dvorca Štatenberg čas zavrtel za skoraj 3000 let nazaj. Del projekta Dnevi dobrih ljudi je bil namreč snemanje zgodbe o grofu Attemsu. Vsebina zgodbe se plete okoli pripovedi grofa Dizme Attemsa, ki je z največjim kruhom želel nahraniti osirotelo ljudstvo. Film je bil posnet, dvorišče pred gradom je ponovno zaživelo in radovednost, kdaj bo kruh pečen, se je med zbranimi stopnjevala. Tako so obiskovalci budno spremljali korake kurjačev in pekov. Po desetih urah peke, ko je sredica dosegla dobrih 60 stopinj Celzija, so kolač vzeli iz peči in ga pustili hladiti vse do naslednjega dne, ko ga je Dizma Attems prerezal in ga razdelil obiskovalcem. In kot je bilo mogoče slišati zbrane okuševalce, je kruh velikan dober, ima zgolj pretrdo skorjo, pa tudi kaka zaseka ali ocvirki ne bi škodili. Mojca Vtič Moškanjci • Srečanje letalcev Ptuj 2014 Z Aeroklubom praznovali tudi obiskovalci Aeroklub Ptuj je v nedeljo doživel še enega svojih vrhuncev v dosedanjem 60-letnem delovanju. Tridnevno srečanje letalcev Ptuj 2014 je doseglo namen. Obiskovalci, samo v nedeljo jih je bilo nekaj tisoč, so bili zadovoljni. V živo so lahko videli prikaz uspešnega delovanja Aeroklu-ba, njegovih sekcij in posameznikov, ki s svojimi vrhunskimi rezultati presegajo državne in svetovne meje. To je bila tudi priložnost, ki so jo izkoristili tudi številni mladi, da so se spoznali njihovo dejavnost. V Aeroklubu Ptuj so prepričani, da bodo nekateri med njimi kmalu obogatili njihove vrste. Ptujski župan Štefan Čelan je v nedeljo v Moškanjce prinesel veliko stekleno statuo s podobo Mestne hiše na Ptuj. S tem Foto: Črtomir Goznik Ob 60-letnici Aerokluba Ptuj in dnevu slovenskih letalcev so izvedli nadvse atraktiven letalski program, v katerem niso manjkala niti Pipistrelovala letala, ki so zmagala na dveh Nasinih tekmovanjih kot najboljše letalo. Na fotografiji demonstracijska skupina, ki je prikazala letenje v formaciji. se jim je zahvalil za organizacijo letalskega praznika ob jubileju. Ob prazniku MO Ptuj jim bodo na osrednji svečanosti podelili najvišje priznanje, ki ga lahko MO Ptuj dodelili katerikoli organizaciji, podjetju, instituciji, zlato plaketo MO Ptuj. Organizatorjem letalskega praznika v nedeljo niso čestitali samo obiskovalci, temveč tudi Ivo Boscarol iz Pipistrela, eden najboljših svetovnih izdelovalcev ultralahkih letal, da so v tem duhomornem času bili sposobni organizirati takšno izjemno prireditev brez vstopnine, na volonterski bazi. Upa, da se bodo ponovili zlati časi, ko se je v Moškanjcih ob podobnih priložnostih zbralo nekaj deset tisoč obiskovalcev. Sicer pa je bila nedelja posvečena predvsem izjemnim pilotom, jadralcem, modelarjem, ki so s svojimi nastopi osvojili številne gledalce. Več kot zadovoljen pa je tudi predsednik organizacijskega odbora letošnjega praznika letalcev Ptuj 2014 Otmar Gaiser, ki kar ni mogel verjeti, da se je zbralo toliko ljudi. MG Foto: Črtomir Goznik Ivo Boscarol in Matevž Lenarčič, ki je s Pipistrelovim ultralahkim letalom obletel svet. Letalski praznik v Moškanjcih je pritegnil veliko ljudi od blizu in daleč, ki so bili zelo zadovoljni s tem, kar je ponudilo dogajanje. Zbrali so se tudi nekdanji predsedniki Aerokluba Ptuj. Goznik 6 Štajerski TEDNIK Spodnje Podravje torek • 10. junija 2014 Dornava • 19. občinski praznik Ponosni na kulturni center Osrednja slovesnost ob letošnjem občinskem prazniku bo v petek ob 18. uri v telovadnici osnovne šole. Ta hip najpomembnejša naložba v Dornavi je gradnja kulturnega centra v središču občine. Od zunaj objekt že dobiva končno podobo. Urejanje fasade gre h koncu, v dvorani polagajo keramiko, urejajo se opleski, vgrajujejo sistemi za prezračevanje in ogrevanje, v zaključni fazi je polaganje elektro instalacij. »Dela potekajo v skladu s terminskim planom. 15. julija je načrtovan tehnični prevzem. Do začetka novega šolskega leta želimo prestaviti še šolsko športno igrišče, saj bomo s tem neposredno ob dvorani pridobili parkirne prostore. Vrednost projekta je 1,6 milijona evrov. 85 odstotkov vrednosti naložbe se pokriva iz sredstev RRP, okrog deset odstotkov financiramo iz 21. člena Za- kona o financiranju občin, pet odstotkov in DDV pokriva občina Dornava. Upam, da se bo v samem centru dogajalo čim več različnih prireditev s področij kulture, zabave, izobraževanja ... Zraven dvorane z več kot 300 sedeži bosta v objektu še manjša dvorana s 50 sedeži in večja sejna soba s 25 sedeži. Na razpolago bo šest pisarn, zagotovljena sta prostora za gostinski lokal in lekarno. Celoten objekt smo zasnovali na način, da ga bodo lahko uporabljala tako društva kot tudi občani za lastne potrebe (družinska slavja, srečanja in podobno), saj strogo namenska dvorana po navadi sameva še v mestu, ne da ne bi na podeželju. Sicer pa želim, da center dodatno okrepi kulturno življenje v Občankam in občanom Občine Dornava čestitam ob 19. občinskem prazniku. Vljudno Vas vabim na osrednjo prireditev, ki bo v petek, 13. junija 2014, ob 18. uri v telovadnici OŠ Dornava. Zupan Rajko Janžekovič Foto: Črtomir Goznik Župan Rajko Janžekovič: »Ob prazniku vabim vse občane, da se odzovejo povabilu in obiščejo katero izmed prireditev, ki jih organizirajo naša marljiva društva.« naši občini,« je pojasnil župan Janžekovič in dodal, da bodo sočasno z gradnjo nove dvorane obnovili tudi večstano-vanjski objekt v neposredni bližini novega poslopja, na katerem bodo uredili streho in fasado. Poleg gradnje kulturnega centra se v občini izvaja tudi nekaj drugih naložb. Na Polenšaku urejajo javno razsvetljavo, prav tako se tam načrtuje gradnja novega športnega igrišča. Letos bodo za ta namen izvedli zemeljska dela, prihodnje leto nasip in čez dve leti sledi polaganje asfaltne prevleke. Skupno naj bi bila gradnja igrišča na Polen-šaku vredna 50.000 evrov. Uredili spominski park V okviru prireditev ob občinskem prazniku bodo v Dornavi (ta petek, uro pred osrednjo slovesnostjo) svečano odprli spominski park. »V Dornavi je že stal spomenik žrtvam prve svetovne vojne. Temu smo utrdili temelj, po- stavili spomenik žrtvam vojnega in povojnega nasilja druge svetovne vojne ter spomenik žrtvam vojne za Slovenijo. S skupnim spomenikom žrtvam vojnega in povojnega nasilja se želimo pokloniti vsem, ki so izgubili življenja na kateri koli strani, saj si po večini zato niso bili sami krivi, če so bili mobilizirani na eno ali drugo stran ali so bili žrtve celo po vojni. Čas je, da se prizna, kar je bilo storjeno narobe, in da se gre po dejanski spravi naprej. Spomenik žrtvam vojne za Slovenijo pa zato, ker je bila ta desetdnevna vojna dejanski mejnik v zgodovini Slovencev. Po tem mejniku so bile dosežene stoletne želje naroda. Večkrat je slišati vprašanje, ali smo se borili za to, kar imamo danes. Ja, borili smo se za to, vendar se moramo odgovorneje obnašati. Država je vrednota, vendar moramo vsi za njo nekaj narediti. Tudi demokracija je vrednota in jo moramo vsi upoštevati. Lahko naštevamo še in še, vendar je bistvo v tem, da moramo vsi vodilni imeti na prvem mestu skrb za skupno dobro, osebni interesi se s predhodnim ne smejo križati ali celo prekrivati. Sporočilo celotnega spominskega parka je, da predvsem mladim, ki prihajajo za nami, damo na znanje, da je vsaka vojna nesmiselna in terja nedolžne žrtve,« je povedal župan Rajko Janžekovič. Mojca Zemljane ELEKTROSTORITVE - SERVIS GORILNIKOV Boris Lajh s.p. Dornava 42 2252 Dornava GSM: 031565 452 Telefon: 02 755 0010 elLco Iskrene čestitke ob prazniku Občine Dornava! Cenjenim strankam in poslovnim partnerjem se zahvaljujemo za izkazano zaupanje! Ptuj • Dan KGZS Zavoda Ptuj Največ hrane zraste v Podravju Ideja o izvedbi dneva KGZS Zavoda Ptuj se je porodila že ob 60-letnici Zavoda, ki so jo praznovali v letu 2013. Odločili so se, da bodo podobne dogodke s pregledom dejavnosti organizirali vsako leto. V prejšnjih letih so sicer organizirali dogodke, na katerih so predstavili licenciranje bikov. Dokler pa je delovalo ptujsko sejmišče, so potekali ti dogodki v mnogo večji obliki. Na to, da bi na Ptuju ponovno organizirali sejmišče, so vsi odgovorni akterji že pozabili. Gre za zamujen in zavožen projekt, pove Andrej Rebernišek. V svoji funkciji Zavod Ptuj združuje in povezuje na eni strani pridelovalce hrane, na drugi strani pa vse strokovne, izobraževalne, društvene in druge institucije, ki so tako ali drugače povezane s to dejavnostjo. Zavod je tako središče, v katerem se povezuje celotno podeželje. Prvi dan KGZS Zavoda Ptuj so organizirali skupaj z Vrtcem Ptuj, ki je navdu- Foto: Črtomir Goznik Predstavili so KGZS Zavodu najboljše plemenske bike. Na uspešno delo svojega osemenjevalnega središča so v Ptuj izjemno ponosni. šil z enkratno predstavitvijo vseh opravil na kmetiji skozi vse leto, v strokovnem delu so se posvetili siliranju žit, predaval je specialist za živinorejo Anton Hohler. Predstavili so najboljše plemenske bike OS Ptuj, na kar so izjemno ponosni, ker gre za center za lisasto pasmo za vso Slovenijo. V strokovnem delu so predstavili tudi plemenske merjasce. Za obiskovalce je bila zanimiva tudi tržnica dobrot, na ogled pa so postavili najboljša likovna dela vrtcev in osnovnih šol, ki so ustvarjali na temo Kruh naš vsakdanji. Ker gre za letni dogodek, je bil dan KGZS Zavoda Ptuj tudi letni presek dejavnosti. Eden od izstopajočih dogodkov leta 2014 je bila 25. razstava Dobrote slovenskih kmetij, je poudaril direktor Andrej Re-bernišek. Izpolnili pa so tudi že več kot osem tisoč subven-cijskih vlog za območje, na katerem delujejo. To je eno izmed najpomembnejših pridelovalnih območij, glavnina hrane, ki se pridela v Sloveniji, zraste na območju Podravja. Ponosni so na specializirane kmetije tega območja, ki zahtevajo tudi večjo strokovno podporo, servis, kar bo moralo priti še bolj do veljave v novi finančni perspektivi, se zaveda direktor Zavoda. Med nove strokovne izzive sodi izgradnja novih namakalnih sistemov. Z občinami že potekajo pogovori o teh načrtih. Voda, ki teče tod, omogoča namakanje bistveno več kmetijskih površin kot doslej. Načrtujejo tudi dogradnjo laboratorija za mleko. Letos so za več kot sto kmetij vzpostavili knjigovodstvo. V tem segmentu so se tudi strokovno okrepili. Leto 2014, tako ocenjujejo, bo zanje novo uspešno leto, predvsem pa polno novih izzivov, pravi Andrej Rebernišek. MG torek • 10. junija 2014 Oglasi in objave Štajerski TEDNIK 7 Trnovska vas • S seje občinskega sveta Okoli sole je bilo preveč spletk, da bi Se obstajalo zaupanje Na seji občinskega sveta v Trnovski vasi se je vroča debata vnela ob zdaj že razvpiti gradnji OSPP dr. Ljudevita Pivka s telovadnico. Občinski zbor končnega sklepa k sofinanciranju Sole v viSini dobrih 36.000 evrov tudi na tokratni seji ni podal. Pri tem je župan občine Alojz Benko še večkrat poudaril: »Da se razumemo. Nikoli nismo bili proti izgradnji. In mi ne bomo tisti, zaradi katerih bi projekt padel. Moramo se pogovarjati bolj odkrito, kot je to bilo sedaj.« Po besedah župana Benka občinski svet najbolj bode v oči sofinanciranje novogradnje OŠPP dr. Ljudevita Pivka, saj občina ni solastnik. Po sporazumu bi občina namreč morala primakniti delež v višini dobrih 36.000 evrov. »Nekaj morate razumeti. Mi nismo bili nikoli proti izgradnji šole. Prva zadeva - mi nismo soustanovitelji tega zavoda. Plačujemo nekaj, kar ne bo nikoli naše. Mi gravitiramo na tem področju na Lenart in Maribor. Tudi starši so se nekako tako odločili. Zagotovo ne bi želeli, da zaradi nas pade projekt. Ampak vseeno se moramo pogovarjati bolj odkrito!« »Marsikateri učenec bil lahko bil v matični Soli!« Sicer pa je župan Benko še trdno prepričan, da marsikateri otrok, ki pristane na tej šoli, ni potreben šolanja s posebnim programom. »Trdno sem prepričan, da marsikateri otrok, ki pristane na vaši šoli, ni za vašo šolo. Ampak bi lahko bil na matični šoli, lahko bi bil med domačimi otroki, Župan Alojz Benko:»Bodimo odkriti. Okoli tega projekta je bilo toliko 'mučkanja', da smo izgubili zaupanje in želim, da danes tisto, kar se dogovorimo, drži.« če bi naši učitelji zjutraj prišli ob sedmih v službo in odšli ob treh iz službe.« Kljub temu je župan Benko še obljubil, da se bo za to, da objekt spravijo pod streho, maksimalno potrudil: »Je pa res, da je tukaj kar nekaj stvari, ki nas motijo. Smešno je, da se je to neprimerno dražilo in ni prav, da se je objekt zapustil do takšne mere, da res ni bil primeren niti za bivanje. Vsa leta smo plačevali za to šolo najemnino in se ne bi smelo dopustiti, da je šola v takšnem stanju. Iz najemnine bi se razumelo, da se objekt vzdržuje!« Župan je MO Ptuj očital še 250 m2 nad-standarda. Vidovič prepričuje Direktor občinske uprave MO Ptuj Ivan Vidovič je poudaril, da bo ob pogoju strinjanja vseh občin s sporazumom izgradnje šole država primaknila dodaten sveženj denarja v višini 850.000 evrov oziroma vsega skupaj 2.200.000 evrov: »Letos smo že prejeli državna sredstva v višini 300.000 evrov in še teh dodatnih 550.000 evrov bi želeli počrpati. Če bi se vse lepo izteklo, bi šolo pripeljali tako daleč, da bi jo lahko naslednje leto začeli opremljati.« Na očitek župana Benka glede soustanoviteljstva pa je Vidovič še dejal, da občina lahko postane solastnik v deležu, ki ga bo sofinancirala. V nadaljevanju je spregovorila tudi ravnateljica Osnovne šole dr. Ljudevita Pivka Ptuj Dragica Emeršič in v bran slabemu stanju dosedanje šole dejala: »Objekt je bil najnujnejše vzdrževan. Ampak objekt sam ni primeren za osebe s posebnimi potrebami. Tukaj je stopnišče, zelo ozko, nakloni so močni, jedilnica v kleti ...« Več učencev zaradi boljSih pogojev v novi Soli?! V burno debato se je vključil tudi svetnik Alojz Fekonja in pripomnil, da je cena investicije izjemno visoka. Emer-šičeva pa je višino slednje opravičila: »Morate vedeti, da osebe s posebnimi potrebami potrebujejo drugačne mize in stole in vse prilagoditve v vseh prostorih, v katerih se gibljejo. Ravno zaradi teh situacij, v kakršnih smo, se starši ponavadi odločijo za pritožbe, ker ne želijo svojih otrok vpisati v tak objekt. Zagotavljam pa vam, da bo - če bo ta objekt zgrajen - zagotovo 20 učencev več.« Po burni debati je občinski svet soglasno sprejel in pooblastil župana za podpis Sporazuma za izgradnjo OŠPP dr. Ljudevita Pivka s telovadnico takrat, ko ga bodo podpisale druge občine podpisnice tega sporazuma. Župan Benko pa je še pripomnil: »Mi ne bomo tisti, da bi zaradi nas v Ljubljani pustili 850.000 evrov. To bi bila neumnost.« Monika Levanič Markovci • Na izredni seji potrdili drugi rebalans proračuna Prepolovili znesek za center v Sobetincih Svetniki občine Markovci so na izredni seji potrdili drugi rebalans občinskega proračuna, ki so ga dopolnili s spremenjenim amandmajem dveh svetnikov opozicije; s tem so prepolovili sredstva za večnamenski center Sobetinci in jih namenili za gradnjo pločnika v Markovcih. Svetnika Ivan Svržnjak n Marko Lepoša sta v amandmaju predlagala, da se znesek 100.000 evrov, ki je bil namenjen za gradnjo večnamenskega centra v Sobetincih, zmanjša na 45.000 evrov, preostalih 55.000 evrov pa naj se razporedi za gradnjo pločnika v Markovcih. Svržnjak je ob tem pojasnil, da 100.000 evrov itak ne zadostuje za dokončanje centra, zato naj bi na postavki pustili le toliko evrov, kolikor jih je potrebnih za plačilo nastalih obveznosti; pripomnil pa je še, da so vaščani vseh drugih vasi, kjer se je gradil kakšen dom, tudi sami primaknili nekaj samoprispevka in prostovoljnega dela, v Sobe- tincih pa ni tako. Medtem pa imajo za gradnjo pločnika v Markovcih zbranih že večino soglasij in podpisov lastnikov zemljišč, zato ni ovir, da ne bi pločnika zgradili še letos. Foto: M. Ozmec V uvodnem delu izredne seje je župan Milan Gabrovec izročil listino občine Markovci Milanu Majerju (desno), ki se osrednje slovesnosti ni mogel udeležiti. Prerazporejeno razkoSje Marjan Meglič je menil, da je načrtovan objekt v Sobetin-cih preveč razkošen in da se do tega objekta obnašajo premalo racionalno. Na koncu so znesek 100.000 evrov, namenjen za gradnjo večnamenskega centra Sobetinci, znižali na 45.000 evrov; preostalih 55. 000 evrov pa so razdelili tako, da so 3.000 evrov namenili za urbanistično ureditev vasi in nakup otroških igral v Bukovcih, 8.000 evrov za ureditev kolesarske steze v Vopošnici, kar 44.000 evrov, pa za gradnjo pločnika v Markovcih. M. Ozmec Foto: ML Od tod in tam Sport in špas v Vrtcu Ptuj Foto: Crtomir^Goznik Ptuj ❖ V Vrtcu Ptuj so tudi letos organizirali prireditev Šport in špas - 7. dan druženja in gibanja vseh generacij. Letošnja tema je bila Sosed sosedu sosed - druženje. K sodelovanju so povabili PGD Ptuj in Planinsko društvo Ptuj. Kot je povedala ko-ordinatorica projekta Magda Jazbec, je bilo vseh udeležencev skupaj 70. Izvedli so razgibavanje ob glasbi, pohod od enote Zvonček ob reki Dravi, mimo Term in nazaj. Udeleženci so si ogledali planinsko opravo, plakat planinskih izletov in gasilsko vozilo. Gasilci so izvedli igro z brentačo, strokovne delavke pa so pripravile družabne igre. Že po tradiciji so razglasili najmlajšega in najstarejšega udeleženca ter najštevilčnejše družine. MG Foto: Tina Babič Ormož * »Želimo si ustvarjalnih, radovednih in aktivnih mladih, s katerimi bomo dobro sodelovali. Želimo si podpore okolja še naprej, dobrih in aktualnih projektov, ki bodo zadoščali interesom in potrebam mladih in drugih zainteresiranih, želimo si dobrega obiska, uspešnih prijav na razpise in dovolj sredstev za uresničevanje idej,« je minuli petek ob slavnostnem obeležju 10. obletnice ustanovitve Mladinskega centra Ormož (MCO) dejala direktorica Marijana Korotaj. Po slavnostnem nagovoru direktorice Korotajeve in kratkem kulturnem programu je zbrane nagovoril tudi župan občine Ormož Alojz Sok. Sledila je podelitev zahval dosedanjim sodelavcem. Zahvalo je med drugim za predano delo ob ustanavljanju Mladinskega centra Ormož prejela tudi Maja Botolin Vaupotič. Za konec so zbrani lahko v sproščenem in prijetnem vzdušju uživali še v gledališki predstavi Životok, priložnostni razstavi v prostoru MCO in pogostitvi ter druženju. ML Foto: Nina Zorman Destrnik * Tekmovalka za Zlato točajko na Planet TV Nataša Hercog je za družino z Destrnika, ki potrebuje pomoč, izvedla dobrodelno akcijo. Darovanje oblačil, obutve, hrane in igrač za šestčlansko družino z Destrnika se je končalo maja. Nataša je povedala, da je bila presenečena nad odzivom ljudi. Ogromno zbranih donacij je že zapeljala k šestčlanski družini, ki se s težavo prebija iz meseca v mesec. Najmlajša fantka sta stara štiri leta, punčka trinajst let in najstarejša jih šteje enaindvajset. Njeni pozitivnosti ni konca; ob vprašanju, ali ima v prihodnosti v načrtu kakšno humanitarno akcijo, je Hercogova s cmokom v grlu povedala, da ja. Njena dobra prijateljica je tragično preminila in za seboj pustila štiri mladoletne otroke. Ker otroci še niso bili na morju, se bo za sodelovanje obrnila na turistične agencije, če bi ji lahko kakorkoli pomagale, da bi otrokom, ki so sedaj primo-rani živeti brez materine pomoči in ljubezni, polepšali poletne počitnice. »Tudi sama sem mama. Za mojega sina bi dala vse. Zato bom poskušala tem otrokom, ki so ostali brez mame, pomagati po svojih najboljših močeh,« je še dodala optimistična Nataša. Nina Zorman 8 Štajerski1TEDNIK Pozdravljeni v Ormožu torek • 10. junija 2014 Ormoške gorice z odličnimi vini in kulinariko Ormož naj bi veljal za sonce Prlekije. Na obsežnem delu občine se raztezajo vinorodni griči ormoško-ljutomerskih goric. Na območju pridelujejo vrhunska vina, odlikovana z medaljami mednarodnih vinskih ocenjevanj in turnirjev. O O Zato pri razvoju turizma velik poudarek namenjajo promociji prleških vin in turiste usmerjajo po poteh vin-sko-turističnih cest. Prva je Ormoška VTC 14, druga Jeruzalemska VTC 15. Med znamenitostmi, ki jih lahko turisti obiščejo v občini Ormož, so ormoški grad z grajsko pristavo, grad pri Veliki Nedelji, ormoška vinska klet, cerkve in domačije ter nekatere druge turistično zanimive točke. Vzpostavljene so tematske, pohodniške in kolesarske poti, snovalci turistične ponudbe stavijo tudi na organizacijo prireditev in festivalov, na naravne danosti in umirjenost pokrajine. Ker je območje Ormoža na robu dveh pokrajin (Podravja in Prlekije), se turistični ponudniki in njihove podporne organizacije iz tega območja povezujejo tako s Ptujem kot tudi Ljutomerom. Na območju Ormoža in okolice (vključujoč tudi del občine Ljutomer) nastanitvene zmogljivosti nudi 12 turističnih ponudnikov. Skupno število ležišč je 220. Območje letno obišče okrog 17.000 turistov. Možnost prenočitev nudijo naslednji ponudniki: Dvorec Jeruzalem, gostišča Jeruzalem Brenholc Vinski hram, Prosnik in Taverna, turistične kmetije Ozmec, Hlebec, Puklavec in Bogša, kmetija Ozmec, počitniška hiša Pri teti Marti ter apartmaji Svetinje in Kog. Urejena so tri počivališča za avtodome: pri turistični kmetiji Hlebec, na Svetinjah in pri ormoškem ribniku. Za nočitev z zajtrkom je pri ponudnikih na območju Ormoža in okolice treba odšteti okrog 25 evrov, za polpenzion pa okrog 33 evrov dnevno. Ponudnik z največ noči-tvenimi kapacitetami je Gostišče Jeruzalem Brenholc. Med tujimi gosti na ormoškem območju beležijo turiste iz Avstrije, Nem- čije, Nizozemske in Belgije. Turistična ponudba z navedbo vseh ponudnikov je predstavljena v katalogu Ormož, sonce Prlekije. Skupna turistična ponudba Ormoža in okolice je pred- stavljena tudi na spletni strani www. ormoz.net, ormoški TIC pa ponudbo predstavljata tudi na različnih sejmih in festivalih. Mojca Zemljarič Martinovanje velja za eno največjih ormoških turističnih prireditev. Na dogodku se predstavijo številna domača društva, ki v svojih vrstah skrbijo tudi za podmladek. Čaka jih tudi capoeira Na ormoškem koncu se bodo mladi med 7. in 11. julijem lahko udeležili raziskovalnega tabora, na katerem bodo spoznavali zgodovino lutkarstva. Približuje se konec šolskega leta in za otroke težko pričakovane poletne počitnice. Številnim mladostnikom zaradi socialne stiske ne bo omogočeno bivanje v domačih in tujih obmorskih letoviščih, ampak bodo primorani dva meseca preživeti doma. V Ormožu bodo za učence in dijake dobro poskrbeli. Zabavali se bodo lahko na ormoškem letnem kopališču, programe za aktivno preživljanje počitnic pa pripravlja tudi Mladinski center Ormož (MCO), ki prav v teh dneh praznuje desetletnico delovanja. Lansko poletje je MCO pripravil številne zanimive programe, ki so v juliju in avgustu privabili tako najmlajše kot tudi šoloobvezno mladino. Tako so organizirali jezikoslovne tečaje in delavnice, na katerih so udeleženci počeli marsikaj, skupaj s Klubom ormoških študentov pa so peljali skupaj Ormoški festival aktivnih klubov (OFAK). »Z obiskom na dogodkih, ki smo jih lansko poletje organizirali ali pa smo bili soorganizator, smo lahko zadovoljni. Tudi po dvajset otrok smo imeli na različnih delavnicah, tečajih in drugih aktivnostih. Skupno je bilo lansko poletje z nami več kot 200 otrok,« nam je povedala vršilka dolžnosti direktorice MCO Marijana Korotaj. Pester poletni program za otroke in mlade, v katerega bo vključenih več izvajalcev, MCO pripravlja tudi letos. Korotajeva skupaj s sodelavko Nušo Lorenčič prav v teh dneh uvršča do- godke v koledar, vse podrobnosti o poletnih aktivnostih pa bodo v kratkem objavljene na spletni strani MCO. »Počitniške delavnice bomo imeli ob sredah od 2. julija do 27. avgusta med 9. in 12. uro. Tematike na delavnicah bodo različne; od ustvarjalne, naravoslovne do terenskega dela. Seveda pa ne bomo pozabili tudi na gibanje, zato bomo za udeležence pripravili tudi pohod,« sta s predstavljanjem programov nadaljevali Marijana in Nuša, ki mlade, navdušene nad lutkarstvom, vabita med 7. in 11. julijem na raziskovalni tabor, ki sta ga poimenovali Ko lutke zaživijo. Med 9. in 12. uro bodo udeleženci tabora izvedeli več o zgodovini lutkarstva, vrstah in izdelavi lutk ter o različnih možnostih uporabe lutk za umetnost, zabavo, kratkočasenje ali celo za terapevtske namene. Dan po koncu tabora, v soboto, 12. julija, bodo sodelavci MCO v popoldanskem času prisotni v Termah Ptuj, kjer bodo za kopalce pripravili ustvarjalno delavnico in animacijske dejavnosti. V Foto: arhiv MCO Ze v lanskem poletju so se mladi z veseljem udeleževali aktivnosti, ki so potekale tudi v ormoškem parku. soboto, 26. julija pa se bodo med 10. do 18. uro mladi pridružili študentom na Srednjeveškem dnevu v ormoškem parku, kjer bodo imeli zanimive družinske, medgeneracijske delavnice. »V teh dneh pripravljamo tudi vse potrebno za organizacijo mladinske poletne šole. V ospredju bodo računalništvo, sodobni ples, fotografiranje, improvizacija in javno nastopanje, film ter tolkala. Vse podrobnosti bodo v kratkem objavljene na spletni strani MCO, takrat pa bomo začeli tudi zbirati prijave,« je dodala Korotajeva. V ospredju letošnjega poletnega dogajanja za mlade v Ormožu bo OFAK, kjer MCO skupaj z ormoškimi študenti pripravlja doživetja v parku. Ob koncu popoldneva, s pričetkom ob 19. uri, bodo tako pripravili OFAKOVE igre, udeleženci pa bodo spoznavali kikboks, orientalski ples, tai chi, zvočno meditacijo z gongi, udeležili se bodo lahko joge smeha, razgibavali se bodo z obroči in kolebnicami, ustvarjali z glino. Na sporedu bo tudi capoeira, brazilska veščina, ki združuje borbo, ples, igro, glasbo in akrobatiko. Sicer pa MCO, še preden se poletne počitnice začnejo, vabi že jutri, v sredo, ob 21. uri v svoje prostore v ormoškem gradu, kjer bosta eksperimentalni ele-ktroakustični nastop izvajala avstralski zvočni in radijski umetnik Colin Black ter slovenski zvočni umetnik in raziskovalec Miha Ciglar. Miha Šoštarič Foto: MZ torek • 10. junija 2014 Pozdravljeni v Svetem Tomažu in Središču ob Dravi ŠtajenkiTEDlUK 9 Veličasten razgled na Gomili Občina Sveti Tomaž je ime dobila po svetem Tomažu, zavetniku župnijske cerkve, ki je bila zgrajena v letih 1715-1727. V tej stilno napredni arhitekturi si lahko med drugim ogledate tudi freske Jakoba Brolla. Sicer pa se občina ponaša še z nekaterimi drugimi zanimivostmi, kot je na primer veličasten razgled po Slovenskih goricah, ki ga nudi 18 metrov visok stolp na Gomili. Vzpetina Gomila je na 352 m nadmorske višine in velja za najvišjo vzpetino v vzhodnem delu Slovenskih goric. Je stičišče štirih občin, in sicer Juršincev, Svetega Tomaža, Ljutomera in Svetega Jurija ob Ščavnici. A vzpetina vsekakor ne bi bila tako posebna, če na njej ne bi stal 18 metrov visok kovinski razgledni stolp, ki ponuja lep razgled po Slovenskih goricah, proti severovzhodu prek Murskega polja do Prekmurja, proti jugu prek Ptujskega polja in Haloz do Boča, Donačke gore in Maclja vse do Medvednice, proti zahodu pa prek Slovenskih goric do Pohorja. Kovinski stolp je namesto starega lesenega, ki ga je podrlo neurje, leta 1992 postavilo tamkajšnje Turistično društvo Gomila in ga posvetilo izumitelju Janezu Puhu, domačinu iz bližnjega zaselka Oblačjek. Stolp so svečano odprli ob 130. obletnici njegovega rojstva. Vsi, ki bi se radi naužili svežega zraka in veličastnega razgleda, na Gomilo lahko pridete tudi s Ptuja (17 km) in iz Vidma ob Ščavnici (9 km). Če pa se odpravite peš od Sv. Tomaža, je lahke hoje, primerne za družine, približno dve uri in pol. In če se za pohod po Gomili ne bo- ste odločili, si lahko ogledate tamkajšnjo pomembno kulturno-zgodovinsko znamenitost, in sicer župnijsko cerkev sv. Tomaža, ki so jo začeli graditi leta 1715 s pomočjo fevdalnih donatorjev: grofice Elizabete Saurau - Pethe, baronov Muhr in kumturja Gvida Starhem-berga. Cerkev je bila posvečena leta 1742. Gre za veliko, stilno napredno arhitekturo, ki med prvimi pri nas uveljavlja enovito, centralno zasnovano stavbo s tlorisom v obliki enakokrake-ga križa in s polkupolasto poudarjenim osrednjim prostorom. K temu jedru je na zahodni strani prizidan zvonik, na jugovzhodni pa zakristija z oratorijskim nadstropjem iz leta 1874. V cerkvi pa si med drugim lahko ogledate tudi freske Jakoba Brolla iz leta 1894, ki jih je 30 let pozneje obnovil Franc Horvat. Sicer pa je župnija zelo dejavna, saj se ponaša z velikim župnijskim pevskim zborom in otroškim pevskim zborom Mavrica ter približno 60 kitaristi. Ob ogledu tamkajšnjih znamenitosti pa se boste lahko okrepčali tudi s kozarčkom domačega vina, ki vam ga bodo domačini z veseljem ponudili. V občini, ki je posejana z majhnimi griči, se namreč domačini - predvsem za domače potrebe - ukvarjajo z vinogradništvom. Da dihajo z vinogradništvom, dokazujejo tudi s posebnimi dogodki, s katerimi obeležujejo praznik vina. »Vsako leto po velikem šmarnu Turistično društvo Sv. Tomaž skupaj z občani dvigne klopotec na Kostanju. To je najbližji hrib, s katerega je lep razgled na Purgo - središče naše občine. Drugi še odmevnejši praznik vina pa je martinovanje. Takrat domači razstavljavci na svojih stojnicah ponujajo domače izdelke. S kratkim kulturnim programom in glasbo pa poživimo dogajanje,« je dejala predsednica Turističnega društva Sv. Tomaž Silva Viher. Monika Levanič »Nekoč, v starih časih, je bil na vasi jedilnik bolj preprost kot danes. Ob praznični mizi poleg pečenk in klobas ni smela manjkati hladetina in pre-zvuršt. To sta jedi, ki jih drugje imenujejo žolca, žovca, žuca, živca, želatina, tlačenka in sta iz različnih prašičjih ostankov, kot so svinjski parklji, uhlji in rep. To je osnova, potem pa se še dodajo različni dodatki, zelenjava in začimbe,« je pojasnila predsednica TD Središče ob Dravi Dragica Flor-janič in dodala, da se še kot majhna deklica spominja dobrega okusa hla-detine, ki je še kako dobro prijala ob različnih kmečkih opravilih in praznikih. »Ko je bila ročna žetev končana, so se prinesle hladetine v lončenih posodah. In še zdaj se spomnim tega dobrega okusa.« Tudi na praznik bin- košti so se po besedah predsednice Florjaničeve kuhale hladetine, kar se je po zaslugi TD Središče ob Dravi, ki šteje okrog 100 članov, ohranilo vse do danes. Na ta dan namreč poteka razstava in ocenjevanje teh izdelkov, vsi ljubitelji domače kulinarike pa lahko izdelke ob žlahtni kapljici in drugih kulinaričnih dobrotah tudi poizkusijo. »Prašič je kralj živali na našem koncu D Ohranjajo kulinarične dobrote, ki so jim bile položene že v zibko Turistično društvo Središče ob Dravi v svojih 19 letih delovanja uspešno ohranja in oživlja posebnosti domačega kraja -predvsem kulinarične dobrote, ki so jim po besedah predsednice društva Dragice Florjanič bile položene že v zibko. Eden takšnih je Praznik hladetine in prezvurštva, ki ga že tradicionalno obeležujejo na binkoštno nedeljo. in rekli smo, da ga moramo ustoličiti,« je še pojasnila predsednica društva in dodala, da se na prazniku s svojimi izdelki predstavijo tudi domači prašičereja. Sicer pa zelo dejavno društvo pripravlja tudi druge dogodke in prireditve. Najbolj obiskan in prepoznaven pa je vsekakor praznik buč v začetku septembra, ki ga počastijo tudi z bučnim golažem. Pripravljajo pa tudi druge jedi iz bučnega olja. »V TD Središče ob Dravi poskušamo obujati recepte, ki so nam jih že naše babice položile v zibko,« je dejala predsednica društva Dragica Florjanič. In kot kaže, članom društva to odlično uspeva. Sicer pa so člani društva posebej ponosni na to, da je društvo pripomoglo k večji prepoznavnosti ne samo domačega kraja, ampak tudi okolice. »Naša naloga je, da nekako naš kraj promoviramo po svojih posebnostih -kot so odlična vina in olja. In ko dobro predstavimo svojo domovino, smo še posebej ponosni,« je velikodušno priznala predsednica društva Florjani-čeva in še dejala, da člane društva poleg ljubezni do ohranjanja posebnosti domačega kraja druži tudi pestro družabno življenje. »Moram res pohvaliti, da so člani društva kot moji družinski člani. Že 11 let neprenehoma delujemo in smo tako uigrana ekipa, da se ni treba kaj dosti dogovarjati. Vsi takoj vemo, kaj je treba storiti.« Sicer pa nam je še Florjaničeva zaupala, da prihodnje leto društvo praznuje 20 let svojega delovanja, ki ga bodo obeležili s številnimi prireditvami in z zloženko. Monika Levanič O 10 TEDNIK Šolstvo torek • 10. junija 2014 Ptuj • Poseben dan v OŠ Mladika Spoznavali ekološko pridelano hrano V okviru Ekošole so se učenci OŠ Mladika seznanili, kako se pridela ekološka hrana. Kot je povedala vodja Ekošole Renata Sužnik, želijo postopoma tudi v vsakodnevne jedilnike vnesti več ekoloških živil. V ta namen so na šoli organizirali dan, ko je bila na jedilniku samo „ekohrana". „Mladim jo želimo približati postopoma, zato se trudimo, da bi jo najprej poskusili. Rezultati so bili dobri, saj so nekateri pirin zdrob pojedli z velikim veseljem, spet drugi se morajo na okus še privaditi." V ta namen so se povezali z Zvezo združenj ekoloških kmetov Slovenije (zveza Bio-dar), ki je na šoli organizirala kuharske delavnice. Učenci devetega razreda so skupaj s kuharico Matejo Teo Dereani skuhali zdrav in okusen šolski obrok iz tradicionalno ekološko pridelanih živil (pirin ri-žek, prosena kaša, šparglji ...). Učenci so hitro poprijeli za delo in pomagali pri pripravi ter ugotavljali, da je lahko tudi ekološka hrana zelo okusna. Otroke je treba navajati na drugačno hrano Boris Fras, predsednik zveze Biodar, ob tem dodaja, da Osnova šola Mladika spodbuja zdravo prehranjevanje mladih; učenci so pri pripravi ekoloških jedi zelo uživali. je otroke treba navajati na nekoliko drugačno hrano. „Veliko šol se že zaveda pomena ekološko pridelane hrane in jo tudi v neki meri ponuja svojim učencem. Mi si prizadevamo za njeno postopno uvajanje v javne ustanove, kot so šole in vrtci. Zavedamo se, da je taka hrana nekoliko dražja in je treba z njo ravnati čim bolj racionalno. Danes je tudi odveč skrb, da ekoloških živil ne bi bilo mogoče kupiti v zadostni količini. Število ekoloških kmetij namreč iz leta v leto strmo narašča." Uvajanje ekološke hrane v javne ustanove pomeni večjo možnost za preživetje ekoloških kmetov. Posledično to med drugim zagotavlja obdelana polja, ohranjaje tradicije, nova delovna mesta - torej obujanje življenja na podeželju. Po novem 10 odstotkov ekološke hrane v javne ustanove Nova uredba o zelenili javnih naročilih predvideva deset odstotkov ekološke hrane v javnih ustanovah, kot so vrtci, šole, bolnišnice, domovi za upokojence. „Temu cilje se bo treba približati v naslednjih letih," je še povedal Fras. Osnovna shema javnega naročanja se je sprostila, tako da lahko za 80.000 evrov kupijo hrano z neposrednimi pogajanji, za vse drugo pa koristijo priporočila, pri katerih je dovoljena pozitivna diskriminacija. Slednjo poznajo tudi drugje po Evropi, daje pa prednost hrani, ki je kakovostna, pridelana lokalno in ekološko. V prvi vrsti pa o prehrani v šoli odloča njeno vodstvo. Estera Korošec Ptuj • S tekmovanja RoboCup Junior v Avstriji Ptujski dijaki odlični tretji RoboCup je mednarodno tekmovanje iz robotike, ki poteka že od leta 1997. Cilj tekmovanja je spodbujanje raziskav inteligentne robotike in umetne inteligence. schonbrunsko palačo in tehniški muzej. Tekmovanje smo končali z nogometno tekmo, ki smo jo seveda kot pravi Štajerci popestrili s harmoniko. Nato pa smo končno krenili proti domu. Katja Pivec in Sara Krajnc Letošnjega RoboCupJu-nior tekmovanja na Dunaju se je iz Elektro in računalniške šole Ptuj udeležilo šest ekip - 19 dijakov in trije mentorji. Sodelovali smo v treh tekmovalnih disciplinah: plesu, reševanju A in nogometu. Ekipa dijakov, ki je tekmovala v kategoriji plesa, je kljub močni konkurenci dosegla odlično tretje mesto. V kategoriji plesa je sodelovala ekipa SIAT Tedusar 2014, ki je sodelovala z ekipo iz Weiza. Slovenski del ekipe so sestavljali: Jakob Purg, Katja Pivec, Darko Hergan in Sara Krajnc ter mentor Iztok Milo-šič, v avstrijskem delu ekipe pa so sodelovali: Norbert Vas, Manuel Lux, Stefan Gollner ter mentor Anton Edl. H končnemu rezultatu so se štele točke prve in druge tekme ter intervju o robotih in pripravah na nastop. Zelo dobro pa so se odrezale tudi druge ekipe. V kategoriji reševanja je tekmovalo več ekip, in sicer: Fukushima (Boris Režabek, Jan Zupanič in Mihael Janežič ter mentor Iztok Milošič), MEMAPEOS (Aleks Petrovič, Vid Ostroško, Daniel Metličar in Alen Marko-vič Ogrizek ter mentor Mitja Vunderl), rsLUBY (Simon Ci-merman, Božidar Drvar, Filip Petek in Tim Pučko ter men- tor Mitja Vunderl) in KoZa (Jakob Purg in Darko Hergan ter mentor Iztok Milošič). Fukushima je dosegla 7. mesto, MEMAPEOS 15. mesto, rsLUBY 19. mesto in KoZa 31. mesto. V kategoriji robotskega nogometa pa je sodelovala ekipa NoWo (Niko Ivezic, Tomaž Šešerko, Tadej Vidovič in Aljaž Šešo ter mentor Sandi Rihta-rič). Dosegli so 7. mesto. Tekmovalci smo v času tekmovanja stanovali v hostlu, sicer pa smo si na Dunaju ob tekmovanju ogledali še RoboCup ima več lig: RoboCup Soccer (robotski nogomet), RoboCup Rescue (robot reševalec), RoboCup @ Home (robotska strežba) in RoboCup Junior, ki se imenuje tudi RCJ, namenjena pa je tekmovalcem, ki so stari do 19 let. RCJ je namenjen osnovnim in srednjim šolam in ima naslednje izzive: nogomet, ples in reševanje. Pri nogometu ekipa sestavi in sprogramira do dva robota, ki poizkušata v nasprotnikov gol v omejenem času zabiti čim več žog. Ples je izziv, pri katerem ekipa izvede kratek plesni ali gledališki nastop, v katerem sodelujejo roboti in tekmovalci. Plesni nastop je usklajen z glasbo, v gledališki predstavi pa roboti in tekmovalci pripovedujejo zgodbo. Pri reševanju pa morajo roboti v nekem kraju, ki ga je prizadela naravna katastrofa (potres, poplava, požar ipd.), poiskati žrtve in jih identificirati ali rešiti. Foto: arhiv šole Dijaki so bili uspehov na tekmovanju zelo veseli. Tednikova knjigarnica Odlične knjige za najmlajše Knjige za najmlajše, za tiste, ki sploh še črk ne poznajo, je zelo težko izbirati. Knjigic za majhne ročice je sicer veliko na tržišču, vendar so take, ki bi jim lahko peli hvalo, v manjšini. Vse prevečkrat si odrasli ustvarjalci domišljajo, da vedo, kaj je za otroke najbolje in najhuje je, kadar se prepustijo pootročenemu ustvarjanju. Takrat nastanejo knjige, ali bolje slikanice, ki gledajo na otroka kot objekt, kot pomanjšano odraslo osebo. Enako velja za besedilo otroške knjige in enako velja za ilustracije. Kolikokrat se zgodi, da so slikanice za najmlajše, tiste, ki jim radi rečemo »kartonke«, prav neumno zastavljene, s trapastim besedilom in ilustracijami, ki pogosto mejijo ali prestopijo mero dobrega okusa, oziroma ne dosegajo temeljnih likovnih in literarnih kriterijev. Kakorkoli že, pred kratkim je založba Kres poslovenila odlične »kar-tonke« za cicibane. Njihov avtor je mladi japonski oblikovalec in ilustrator Yusuke Yonezu. Njegova slikanica 5 malih jabolk je na tem mestu že bila predstavljena, zdaj pa sta tu še dve novi knjižici, ki sodita v zbirko Pokukaj in povej! Yosuke Yonezu je oblikovalec, slikar in pisec, ki združuje v svoje knjižne oblike vse prvine odličnosti in izvirnosti. Njegova preprostost in enostavnost - kar je v bistvu najteže - sta enostavno čudoviti! Avtor uporablja osnovne barve, svoje like, o katerih govori, pa ustvarja tako, da v otroku spodbuja dar opazovanja, pripovedovanja in nikakor stereotipno ne vpliva na malega bralca-gledalca. Tako je v slikanici z naslovom Hrana naslikan hlebec kruha in nad njim vprašanje Je to kruh? Na naslednji strani je skoraj enak hlebec kruha, a če otrok razpre zavihek, zagleda ... Kaj mislite, kaj zagledajo otroške očke na naslednji strani? Hm, morda žemljico? Žitni klas? Ali kaj drugega v zvezi s kruhom . Ne, ne . Ni kruh, kuža je, piše na razprti sliki. Sledi podoba sira, taka velika trikotna rezina ementalerja z velikimi luknjami. Hm, je to sir? In veste, kaj je na naslednji strani? Ob pogledu na sirni trikotnik ne bi niti pomislili na žirafo! Sledi podoba s tremi kostanji in na naslednji strani je kostanjeva ježica. Sledita dva korenčka, velika zelena buča in šest feferonov. Zelo zabavno! Druga nova slikanica iz zbirke Pokukaj in povej! nosi naslov Sadje, v njej se skrivajo: hruška, jabolko, banana, ananans, pomaranča, grozdje in breskev, pa tudi piščanček, opica, račka, konjiček, pasavec, miška in pujsek. Te slikanice bodo v veliko veselje otrokom in njihovim staršem, veliko veselja pa bodo z njimi imeli tudi najstarejši člani družine, saj prinašajo zabavo in smeh ob ugibanju možnih odgovorov. Navedene slikanice s sadjem in hrano so prave za mesec junij, ki mu lepo rečemo tudi rožnik, ko so mize vse bolj obložene s sadjem in tako pravi pesnica Klarisa Jovanovic v slikanici Dvanajst mesecev (2010): JUNIJA JE KONEC ŠOLE. JUHUHU! ZDAJ SMO PROSTI VSI. V GORE, K BABICI, NA MORJE, NA IZLET SE NAM MUDI. Veselje s knjigami vam želi Liljana Klemenčič Foto: EK Nogomet Lovrenc še drugič ugnal Ormož Stran 12 Rokomet Glede na igro imamo super rezultat Stran 12 Nogomet Vodilni trojec končal prvenstvo z zmagami Stran 13 Nogomet Ptujčanke v konkurenci U-13 druge v državi Stran 14 Nogomet Kidričani skupno končali kot šesti Stran 15 Tarok Na Ptuju kartalo 116 igralcev taroka Stran 15 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Janko Bez-jak, Milan Zupanc, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Silva Razlag, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič tednik iPoiiuiajts naí na íüítovnim íjititu! RADIOPTUJ na ¿filetee www.radio-ptuj.si E-mail: sport@radio-tednik.si Nogomet • SP v Braziliji Kdo vse lahko poseže na vrh? Čeprav Slovenije tokrat ni zraven na SP v nogometu, pa bo dogajanje v Braziliji za nekaj tednov vendarle glavna tema »športnih« pogovorov tudi v naši domovini - nogomet je pač šport št. 1 na svetu. Prvenstvo se bo v četrtek začel s tekmo Brazilija - Hrvaška, tekma pa bo že dala vsaj del odgovora na vprašanje, ali lahko domačini dose- žejo vrh nogometnega sveta. Kljub bučni podpori, ki je bodo domačini deležni, pa bo zanje breme pritiska izjemno težko. Ga bo Neymar glede na povprečno sezono pri Barceloni lahko nosil? Le malenkost manjša so pričakovanja navijačev Argentine, ki seveda stavi na mojstrovine Mesija. Ta bo imel veliko pomoč predvsem v Agueru, ki je izjemen igralec in velikokrat odloča tekme. Blizu omenjeni dvojici je branilka naslova Španija, po mnenju mnogih prva favoritinja prvenstva. Španci so na zadnjih velikih tekmovanjih dokazali, da znajo zmagovati in da se zaradi širine kvalitetnega kadra odlično znajdejo tudi v turnirskem sistemu. Ta je najbolj pisan na kožo Nemčiji SVETOVNO PRVENSTVO V NOGOMETU 2014 Spored tekem po skupinah v predtekmovanju < (O C Q. CO _ Brazilija Hrvaška 12.06. 22.00 Brazilija : Hrvaška 13.06. 18:00 Mehika : Kamerun 17.06. 21:00 Brazilija : Mehika 18.06. 00:00 Kamerun : Hrvaška 23.06. 22:00 Kamerun : Brazilija 23.06. 22:00 Hrvaška : Mehika Lestvica skupine A: _ 1A-L _ 2A-[ — 3A-[ — 4A-f Španija Q. Nizozemska CO Čile Avstralija 13.06. 21:00 Španija : Nizozem. 13.06.00:00 Čile: Avstralija 18.06.18:00 Avstralija : Nizozem. 18.06.21:00 Španija: Čile 23.06.18:00 Avstralija : Španija 23.06.18:00 Nizozemska : Čile Lestvica skupine B: 1B-L 2B-[ 3B-[ 4B -T O to c 'CL CO Grčija Kolumbija Slonokoščena obala . 14.06.18:00 Kolumbija : Grčija 15.06.03:00 Japonska : Slono. o. ' 19.06.18:00 Kolumbija : Slono. o. _ Japonska 19.06. 00:00 Japonska : Grčija _ 24.06. 22:00 Japonska : Kolumbija_ I ™ I 24.06. 22:00 Slono. o. : Grčija Lestvica skupine C: - 1C-C _ 2C{_ - 3c£ - 4C£ 14.06.21:00 Urugvaj: Kostarika 14.06. 00:00 Anglija : Italija 19.06. 21:00 Urugvaj: Anglija 20.06.18:00 Italija : Kostarika 24.06. 22:00 Italija : Urugvaj 24.06. 22:00 Kostarika : Anglija Lestvica skupine D: 1D-C 2D-[_ 3D£ 4D£ LU (0 Francija I I Q. CO Ekvador Švica 15.06.18:00 Švica : Ekvador 16.06.21:00 Francija: Honduras 20.06. 21:00 Švica : Francija 20.06. 00:00 Honduras : Ekvador 25.06. 22:00 Honduras : Švica 25.06. 22:00 Ekvador: Francija Lestvica skupine E: 1E-L 2E-[ 3E-[ 4E -T 15.06. 00:00 Argentina : BiH 16.06.21:00 Iran : Nigerija 21.06.18:00 Argentina : Iran 21.06.00:00 Nigerija: BiH 25.06.18:00 Nigerija : Argentina 25.06.18:00 BiH : Iran Lestvica skupine F: 1F-L 2F -[ 3F -[ 4F -f 16.06.18:00 Nemčija : Portugalska. 16.06. 00:00 Gana : ZDA 21.06.21:00 Nemčija: Gana 22.06. 00:00 ZDA: Portugalska 26.06.18:00 ZDA: Nemčija 26.06.18:00 Portugalska : Gana Lestvica skupine G: 1G-2G-3G-4G- 17.06.18:00 Belgija: Alžirija 17.06. 00:00 Rusija : J. Koreja 22.06.18:00 Belgija : Rusija 22.06. 21:00 J. Koreja : Alžirija 26.06. 22:00 J. Koreja : Belgija 26.06. 22:00 Alžirija : Rusija Lestvica skupine H: 1H-C - 2H-[ - 3H£ - - 4H£ Iker Casillas (Španija) in Italiji: prvim zaradi neverjetnih fizičnih sposobnosti in nepopustljivosti, drugim pa zaradi pregovorne odlične taktične pripravljenosti in razporeditve moči. Vse omenjene ekipe se tradicionalno znajdejo na seznamu glavnih favoritov prvenstva, vedno pa je bolj zanimiv krog reprezentanc, ki lahko potihem računa na presenečenje. V tega zagotovo spadajo finalisti SP 2010 Nizozemci, ki si močno želijo naskoka na vrh. Enako oznako lahko dodamo tudi Angležem, ki še vedno ostajajo samo pri enem naslovu iz prvenstva na njihovih tleh leta 1966. Francozi bodo brez Ribe- Lionel Messi (Argentina) ryja precej oslabljeni, a jih nikakor ne gre povsem odpisati. Med povsem nove člane drugega kroga lahko uvrstimo reprezentance Belgije in Švice. Predvsem Belgijci imajo v ekipi nekaj zvezdnikov novega vala (Hazard, Courtois ...), ki lahko pripravijo največje presenečenje letošnjega mundiala. Portugalci bodo kljub izjemnemu Ronaldu težko konkurenčni, res pa lahko zvezdnik Reala sam odloči marsikatero tekmo. Ko pa bodo tekmeci ustavili njega ... Močni so tudi Urugvajci (Cavani), a jih je v višjih ciljih ustavila poškodba Suareza. Precej slovenskih ljubite- Eden Hazard (Belgija) ljev nogometa bo pesti stiskalo za ekipi iz nekdanje skupne države: Hrvaško in Bosno in Hercegovino. Za slednjo je to premierni nastop na velikih tekmovanjih, zato lahko na krilih evforije zagotovo pripravijo kakšno presenečenje. Teh lahko več pričakujemo v uvodnem, skupinskem delu tekmovanja, v izločilnih bojih jih bo vedno manj. Med skupinami bo izstopala skupina D, v kateri so Italija, Anglija in Urugvaj, težko bo tudi Hrvatom v skupini z Brazilijo in Mehiko. A prav takšni »ocvirki« dajejo največjim športnim prireditvam dodaten čar. JM Motokros • Dirka državnega prvenstva Gajser v Semiču premagal Gerčarja Tim Gajser je zmagovalec dirke državnega prvenstva v motokrosu v Semiču v najmočnejši kategoriji MX open. Gajser je bil najhitrejši v obeh vožnjah, v katerih je premagal Klemna Gerčarja. Tretji na dirki je bil Theo Urbas. Glavni mik dirke v Semiču je bila udeležba obeh najboljših slovenskih dirkačev, ki sicer nastopata tudi na najvišji ravni svetovnega motokrosa, v svetovnem prvenstvu (Gaj- ser v razredu MX2, Gerčar v MXGP). V neposrednem obračunu je bil hitrejši mlajši Gajser in slavil v obeh vožnjah, Gerčar je obakrat pripeljal na drugo mesto. »Zelo sem zadovoljen z vsem, kar se mi trenutno dogaja, tudi zaradi podpisa s Hondo. Zame je pomembno, da pridem na takšno dirko zaradi domačih navijačev, a vem, da se ne smem spuščati v kakšne nevarne dvoboje, saj so zame vendarle najpomembnejše dirke na tujem,« je dejal zmagovalec Gajser, ki ga prihodnji konec tedna čaka nova postaja svetovnega prvenstva v italijanski Maggi-ori, prva dirka po podaljšanju pogodbe s tovarniško ekipo Honde, s katero bo sodeloval še vsaj dve leti. Naslednja dirka za DP bo 25. junija v Slovenskih Konjicah. sta Tenis • ATP in WTA lestvica Rola najvišje, Zidanškova prvič na lestvici Po končanem Roland Garrosu sta združenji ATP in WTA objavili nove lestvice, na katerih na vrhu še vedno kraljujeta Rafael Nadal pri moških in Serena Williams pri ženskah. Izmed Slovencev je najvišje še vedno Blaž Rola, ki se je ta teden pomaknil šest mest višje in je trenutno na 91. mestu - najvišje v karieri. Aljaž Bedne je 132., mesto nižje je Blaž Kavčič, Grega Žemlja je 204. Velik pomik naprej je naredil Janez Semrajc, ki zaseda 263. mesto. Svojo prvo uvrstitev na lestvico WTA je ta teden dočakala Tamara Zidanšek (TK Terme Ptuj), ki sedaj zaseda natančno 800. mesto. Za novinko, ki je doslej odigrala le tri članske profesionalne turnirje, je ta pre-mierna uvrstitev na lestvico izjemna. Najboljša Slovenka je še naprej Polona Hercog (56.), sledi Tadeja Majerič na 139. mestu. Med igralkami dvojic je Katarina Srebotnik peta. JM 12 Štajerski Šport torek • 10. junija 2014 Rokomet • Kvalifikacije za nastop na SP v Katarju 2015 Glede na igro imamo super rezultat Madžarska - Slovenija 25:22 (16:15) SLOVENIJA: Škof (16 obramb), Prošt, Bombač 1, Miklavčič, Pu-celj, Kavtičnik, Bezjak 3, Natek 4, Dolenec, Skube 2, Špiler, Bunda-lo, L. Žvižej 3, Gaber, Nosan, Gajic 9 (3). Trener: Boris Denič. SEDEMMETROVKE: Madžarska 4 (4), Slovenija 3 (3). IZKLJUČITVE: Madžarska 10, Slovenija 10 minut. IGRALEC TEKME: Go-razd Škof (Slovenija). Slovenska reprezentanca je v Veszpremu zasluženo izgubila prvo tekmo kvalifikacij za nastop na SP v Katarju 2015 proti Madžarski s 25:22 (16:15). Igra Slovenije je bila bleda in s končnim izidom moramo biti več kot zadovoljni. Tri zadetke zaostanka lahko naši igralci nadoknadijo, zato bo v nedeljo, 15. junija, v Velenju še kako pestro. Seveda bo tre- ba popraviti ogromno stvari v naši igri. V prvi vrsti bo napad moral biti precej hitrejši, število tehničnih napak bo treba vsaj prepoloviti. 16 tehničnih napak si tako izkušena ekipa, kot je slovenska, ne bi smela privoščiti. Res je, da sta zaradi vročine obe ekipi imeli težave z žogo, a so Madžari naredili le 8 tehničnih napak. Obramba 3 - 2 - 1 na začetku tekme ni delovala dobro, kasneje je bila obramba 6 - 0 precej boljša. Žal pa smo vse preveč zadetkov dobivali po vtekanju madžarskih kril na drugega krožnega napadalca. Z igro je Slovenija zadovoljila v zaključku 1. polčasa, ko je zaostanek štirih zadetkov spreobrnila v vodstvo v 27. minuti s 12:13. Zadnjega prejetega gola pred odhodom na odmor si Deničevi varovanci ne bi smeli privoščiti, saj je Boks • Revija na Ptuju Revijo popestrili člani navijaške skupine Viole bilo dovolj časa za prekinitev madžarskega napada. Kot so bili naši fantje neodločni pri tej akciji, tako so nadaljevali v 2. polčasu. Že dolgo časa nismo videli slabše Slovenije, ki je s težavo zadevala madžarsko mrežo. Še sreča, da smo v golu imeli razpoloženega Gorazda Škofa (16 obramb), ki je s svojimi obrambami zaustavil Madžare na poti k visoki zmagi. Gostitelji so vodili že za pet zadetkov (24:19), Slovenija pa v 2. polčasu kar trinajst minut ni dosegla zadetka iz igre. Z delnim izidom 1:3 je Slovenija znižala poraz na -3, kar ji daje upanje na povratni tekmi v uspeh in uvrstitev na SP. Odgovorni na svetovni rokometni zvezi IHF bi morali tudi razmisliti o spremembi termina kvalifikacij, saj se je videlo, da sta obe ekipi daleč ■ ■ v-1 od prave forme. Povsem je razočaral pri naših Jure Do-lenec, katerega je v prvem delu tekme s štirimi zadetki odlično zamenjal Jure Natek. Žal pa je Natek nato »za nagrado« obsedel na klopi do 48. minute. Tudi po ogledu ostalih kvalifikacijskih tekem je jasno, da so igralci zasičeni po naporni sezoni in da se vsi najbolj bojijo poškodb. Pred našo reprezentanco je zdaj teden dni časa za priprave na povratno tekmo. Madžari nas bodo v Velenju težko presenetili s kakšno noviteto. Slovenija ima precej bolj nepredvidljive igralce, ki pa se v prvi vrsti morajo otresti krča, s katerim smo igrali celotno tekmo v Veszpremu. V Velenju bo na domačem terenu zagotovo nekoliko lažje, srčno upamo, da tudi dovolj uspešno za uvrstitev na SP! Uroš Krstič Boks klub Ring Ptuj je pred svojimi klubskimi prostori na Maistrovi ulici v soboto na prostem pripravil drugo boksarsko revijo, na kateri je bilo na sporedu devet dvobojev. V njih so nastopili in si predvsem nabirali izkušnje tekmovalci iz devetih klubov; domači klub je imel v ringu štiri predstavnike. Mladi Urh Zebec končuje šolsko leto, a se je v ringu izkazal s svojo predstavo proti Albrinu Krasniqiju. Prvič je Sadik Gashi (ŽBK Maribor) -Luka Medved (BK Dolomiti) Jaka Močnik (ŽBK Maribor) -Blaž Škrabin (BK Celje) Robert Šimončik (BK Ring Ptuj) - Edin Sejdinovič (ŽBK Maribor) Fran Firer (BK Celje) - Jan Se-kol (BK Slovenska Bistrica) Luka Ravnjak (BK Slovenska Bistrica) - Shendri Gylygashi (BK Tezno Maribor) Urh Zebec (BK Ring Ptuj) - Al-brin Krasniqi (BK Tezno Maribor) Damjan Habjanič (BK Ring Ptuj) - Giani Berisha (BK Tezno Maribor) Miha Vindiš (BK Ring Ptuj) -Sabid Vukalič (BK slovenska Bistrica) Foto: Črtomir Goznik V soboto je bila pred BK Ring na sporedu druga poletna boksarka revija. tekmovalno v ring stopil Damjan Habjanič: gre za enega izmed vodij ptujske navijaške skupine Viole in na tej reviji ga je spodbujalo okrog 40 njegovih nogometnih navijaških prijateljev. Damjan se je po prvi rundi opogumil in je proti Gianiju Beri-shi odboksal zelo korektno. Še en mlad boksar - Miha Vindiš - se je izkazal v dvoboju s Sabidom Vukaličem (BK Slovenska Bistrica), saj ga je v drugi rundi poslal na tla (dvoboj se je nato kljub temu nadaljeval do konca tretje runde). Je pa bila prekinjena najboljša borba revije med Robertom Ši-mončikom in Edinom Sejdinovičem, saj sta se bo- ksarja močno zaletela z glavama in je Sejdinoviču tekla kri, tako da je sodnik dvoboj zaustavil. Z drugo revijo se ptujsko boksarsko dogajanje še zdaleč ne bo zaustavilo, ampak se je šele prav začelo: BK Ring iz Ptuja že to soboto pripravlja od 16. ure naprej novo revijo. David Breznik Atletika • AK Ptuj Bedračeva in Domjanova na stopničkah V reprezentanco Slovenije, ki je nastopila na 32. BRIXIA mitingu v italijanskem Bressanonu, sta bila uvrščena dva mlada atleta Atletskega kluba Ptuj Grega Pavlovič in Maja Bedrač. Maja je v skoku v daljino s 576 centimetri osvojila tretje mesto, Grega pa je bil v teku na 100 metrov z 11,07 sekunde peti. V Mariboru je bil v nedeljo miting v metih, na katerem je v metu diska Veronika Domjan zmagala z 52,70 metra, kar je blizu njenega članskega državnega rekorda, ki znaša 53,54 metra. Planinski kotiček Družinski izlet na Menino planino (1508 m) Sobota, 21. junij 2014 Planinsko društvo Ptuj vas tokrat vabi na izlet za vso družino - za majhne otroke, babice in dedke. Skupaj se bomo odpravili na enega izmed slovenskih biserov, Menino planino, prostrano sredogorsko kraško planoto, ki jo prištevamo h Kamniškim Alpam, na njej pa poleti še vedno pasejo živino. Za Veliko planino je druga največja pašna planota v Sloveniji in je njena nekoliko nižja »soseda«. Izlet je prilagojen najmlajšim planincem, zato se bomo z avti zapeljali kar 1300 metrov visoko do pašne planine Biba s kraškim jezercem. Od tod nam ostane košček poti za naš planinski izlet. V eni uri počasne hoje po prijetni, zložni poti med pašniki se bomo sprehodili do Planinskega doma na Menini. Ob domu je veliko prostora za igro in nekaj igral, kar bo razveselilo naše najmlajše. Po željah udeležencev se v 15 minutah od doma lahko pov-zpnemo še na 1508 m visok Vivodnik, najvišji vrh Menine, na katerem nam razgledni stolp ponudi prekrasne razglede na vrhove Kamniško-Savinjskih Alp. Lahko pa si ogledamo še kraško brezno Jespa, naraven kraški pojav, v katerem se dolgo zadržuje sneg. Zberemo se ob 7. uri na parkirišču pred Železniško postajo Ptuj - odhod z osebnimi avtomobili. Vrnitev je predvidena najkasneje do 20. ure. Cena izleta: 4 EUR za odrasle, 2 EUR za otroke (prevoz je v lastni režiji). Izleta se lahko udeležijo člani Planinske zveze Slovenije s plačano planinsko članarino za leto 2014. Planinska oprema naj bo za sredogorje, pri otrocih pazite na čevlje z nedrsečim podplatom iz gume (vsaj čim bolj nepremočljivi adidaski). Prijave s plačili so možne na PD Ptuj v času uradnih ur - torek med 14. in 16. uro ali petek med 17. in 19. uro - do torka, 17. junija, tel. 02 777 15 1 ali na številki 041 465173 (Tadeja Radek - vodja izleta), kjer so na voljo tudi dodatne informacije. Brana (2253 m) Sobota, 28. junij 2014 Opis ture: s posebnim prevozom se bomo odpeljali v Logarsko dolino, nakar bo sledil vzpon proti slapu Rinka in nato do Frischaufovega doma na Okrešlju, kjer bo kratek počitek. Nato se bomo najprej skozi gozd, kasneje pa po skalovju odpravili do Kamniškega sedla, kjer bo tudi krajši počitek - sledi vzpon na Brano. Vrnitev v dolino bo po isti poti. Če kdo meni, da je tura za njega prenaporna, nas lahko počaka na Okrešlju ali na Kamniškem sedlu. Skupne hoje je do 8 ur. Zbirališče: ob 6. uri - Železniška postaja Ptuj Vrnitev: okrog 20. ure - Železniška postaja Ptuj Oprema: čelada, planinski čevlji Cena: 20 € (prevoz) Čas hoje: 7 do 8 ur Prijave: PD Ptuj ali pri vodniku (031 694 976 - Daniel) Vodnik si pridržuje pravico do odpovedi izleta zaradi nepredvidenih okoliščin ali zavrnitve udeleženca zaradi neprimerne opreme ali drugih dejavnikov. Izleta se lahko udeležijo samo člani Planinske zveze Slovenije s plačano članarino za tekoče leto. Informacije: 031 694 976 (Daniel Hengelman - vodja izleta) Nogomet • Veterani MNZ Ptuj Lovrenc še drugič ugnal Ormož LOVRENC - ORMOŽ 5:2 (2:1) STRELCI: 0:1 Podplatnik, 1:1 Godec, 2:1 Novak, 3:1 Godec, 4:1 Godec, 4:2 Gašparič, 5:2 Bezjak. LOVRENC: Šmigoc, Tominc, Predikaka, Bajraktaraj, Ro-škar, Bezjak, Polajžer, Hrovat, Kmetec, Strel, Godec, Podgoršek, Novak, Medved, Marzido-všek, R. Bajraktaraj, Berischa, Kamenšek, Jeza. Trener: Le-skovar Alojz ORMOŽ: Hlebec, Jaušovec, Magdič, Pintarič, Hlebec, Gašparič, Školiber, Srša, Kom-peršak, Podplatnik, Prapro-tnik, Lah, Hajdari, Nikolič, Tu-šek. Trener: Habjanič Rudi V petek je bilo v Lovrencu odigrano povratno srečanje finala veteranske lige MNZ Ptuj +40. Na prvem srečanju v Ormožu so minimalno slavili Lo-vrenčani, zato si bili pred povratno tekmo v vlogi favoritov. A je v Lovrencu uvod pripadel Ormožanom, ki so tudi prvi zadeli. Na tekmi polni tempa in lepih potez je nato pobudo prevzela domača ekipa. To je vodstvo gostov samo »razjezilo« in je nato v slogu celotne sezone »zmlela« tekmece. Ob odlični igri celotne ekipe je tekmo sezone odigral Srečko Godec, ki je na koncu dosegel celo hat-trick. Po tekmi so Ormožani športno priznali poraz in čestitali domačinom za osvojeni naslov prvakov. Kot se za veterane spodobi, so se »v tretjem polčasu« skupaj poveselili in se spomnili najboljših dogodkov iz pretekle sezone. Veterani Lovrenca - zmagovalci veteranske lige MNZ Ptuj +40 torek • 10. junija 2014 Šport Štajerski 13 Nogomet • 3. SNL vzhod, lige MNZ Ptuj dnjem krogu zadnjeuvrščeni Bukovci presenetljivo ugnali za 2. mesto štela le zmaga in so bili zaradi tega aktivnejša Vodilni trojec končal prvenstvo z zmagami Boč, medtem ko se je derbi ekipa, ki je imela tudi večjo po- med Hajdino in Apačami končal sest žoge in lepše priložnosti. brez zmagovalca. To pomeni, da Boljše so tekmo začeli domači, je v tem delu tekmovanja prvo pri katerih so v prvi postavi pr- 3. SNL vzhod Zadnji krog vzhodne lige je prinesel rahlo napetost le v boju za 3. mesto, ki je na koncu pripadlo ekipi Odrancev. Ta je v gosteh komajda premagala za-dnjeuvrščeno Čardo - odločilni zadetek je v 88. minuti dosegel Roman Gostan, ki je z doseženimi 25 zadetki tudi najboljši strelec tekmovanja. S 23 zadetki mu sledi Urban Čander, ki je dva dosegel tudi v tem krogu, ko je Dravinja dobesedno »odpihnila« Tromejnik z rezultatom 7:1. V tej množici zadetkov je za prvake 3. vzhodne lige dosegel dva zadetka še Naglič, medtem ko se je z uspešno izvedeno enajstmetrovko med strelce vpisal tudi vratar Klevže. Drugo pozicijo na lestvici si je že pred zadnjim krogom priigrala Drava, ki je pred slabimi 100 gledalci na Mestnem stadionu na Ptuju težje od pričakovanj premagala ekipo Malečnika. Na ostalih igriščih so Beltinčani podarili »petardo« Bistričanom, medtem ko so v Lendavi domačini po zaostanku 0:2 proti Šmarjam pri Jelšah v drugem polčasu naredili preobrat in za zmago zabili tri zadetke - dva celo z igralcem manj. V sezoni 2013/14 je bilo v 3. ligi vzhod polno zanimivih dogajanj, a je bila ekipa Dravinje vseeno daleč pred tekmeci, saj ni bila v 26 krogih premagana niti enkrat. Zabeležila je kar 20 zmag ter si popolnoma zasluženo priigrala drugoligaško vstopnico. REZULTATI 26. KROGA: Drava Ptuj - Malečnik 3:2 (1:2), Avto Rajh Ljutomer - Rakičan 1:2 (0:1), Grad - Fosilum Šentjur 0:2 (0:1), Čarda Martjanci - Odranci 1:2 (1:1), Avto Škafar Beltinci - Aha Emmi Bistrica 5:1 (2:1), Dravinja Kostroj -Tromejnik G - Sukič 7:1 (3:1), Nafta 1903 - Šmarje pri Jelšah 3:2 (0:2). 1. DRAVINJA K. 26 20 6 0 2. DRAVA PTUJ 26 18 3 5 3. ODRANCI 26 14 5 7 4. RAKIČAN 26 13 7 6 5. A. Š. BELTINCI 26 13 5 8 6. ŠMARJE PRI J. 26 13 3 10 7. NAFTA 1903 26 11 6 9 8. A. R. LJUTOMER 26 11 4 11 9. MALEČNIK 25 7 10 9 10. TROMEJNIK 26 9 3 14 11. FOS. ŠENTJUR 26 8 1 17 12. GRAD 26 5 7 14 13. A. E. BISTRICA 26 4 4 18 14. ČARDA MARTJ. 26 2 4 20 82:16 59:23 65:39 52:38 48:38 65:43 39:38 48:41 33:46 44:53 31:80 39:55 40:70 23:88 Foto: Črtomir Goznik Kapetan ptujske ekipe Jure Arsič (modri dres) je z dvema zadetkoma poskrbel za zaključno zmago. DRAVA PTUJ - MALECNIK 3:2 (1:2) STRELCI: 0:1 Tisaj (2.), 1:1 Furek (23.), 1:2 Kajtna (31.), 2:2 Arsič (55.), 3:2 Arsič (59.) DRAVA PTUJ: Musič. Zagor-šek (od 63. Horvat), Jaušovec (od. 46. Kajzer), Ljubec, Furek (od 82. Kočar), Droždek, Krajnc, Javornik, Kirič, Tomažič Šeruga, Arsič. Trener: Franc Fridl. Nogometaši Malečnika so ekspresno povedli, saj je bila v teku šele druga minuta, ko se je pred Musičem sam znašel Tisaj in zanesljivo zadel. Po začetnem šoku so se »modri« takoj pobrali in so vršili konstanten pritisk. Ob številnih strelih velja izpostaviti sijajno kombinacijo Fureka, Ljubca in Arsiča, ki pa je slednji v sredini kazenskega prostora ni kronal z zadetkom. Gostje so bili pod vodstvom trenerja Petra Breznika dobro organizirani, a so bili z dvojno podajo Fureka in Ljubca v 23. minuti izigrani in Furek je z natančnim polvisokim strelom izenačil. Po izenačenju so se domačini nekoliko ustavili, medtem ko so gostje še naprej čakali na protinapade. Ta trenutek so tudi dočakali, potem ko je Cesar poslal odlično žogo v prazen prostor, kjer je bil Kajtna hitrejši od domače obrambe in je zadel za 1:2. V zadnji minuti prvega polčasa sta imela lepi priložnosti še Arsič in Tomažič Šeruga, katerega strel s petih metrov so gostje izbili z golove črte. V nadaljevanju je bila Drava še agresivnejša in je izenačila v 55. minuti, ko je po akciji Fu- reka in Zagorška žogo v mrežo z glavo poslal Arsič. Kapetan ptujske ekipe je tri minute kasneje sam pobegnil v protinapad, ki ga je rutinirano končal in postavil končni izid 3:2. Nogometaši Malečnika so nato bolj odprli in so preko Kajtna še enkrat nevarno zapretili, medtem ko so pri Ptujčanih z zaključnimi streli poizkusili še Horvat, Arsič in Droždek. Drava je tako zabeležila 18. prvenstveno zmago v sezoni in je prepričljivo osvojila 2. mesto. Zaostali so le za Dravinjo, ki se je uvrstila v 2. ligo. Ptujčani so uspešno prestali licenciranje in še vedno na tiho upajo, da bi v prihodnji sezoni igrali med dru-goligaši ... Super liga: Derbi v Stojncih brez zmagovalca, 2. mesto Vidmu V Super ligi je bilo pred zadnjim krogom glavno vprašanje, katera ekipa bo na koncu osvojila 2. mesto. Dvoboj med Vidmom in Podvinci Betonarno Kuhar je na koncu pripadel Videm-čanom, ki so v gosteh suvereno zmagali, medtem ko so Podvin-čani na derbiju s Stojnčani remi-zirali. Prvaki lige so nogometaši Stojncev, ki so v zanimivem tekmovanju, kjer je igralo kar nekaj precej izenačenih ekip, pokazali največjo konstantnost. Pozitiv- no so presenetili Videmčani, pri katerih se pozna načrtno in kvalitetno delo trenerja Primoža Goršeta, medtem ko so kakšno mesto pod pričakovanji pristali nogometaši Podvincev in Gere-čje vasi. V zadnjem delu lige za prvaka v Super ligi smo v vsakem krogu videli vsaj en veliki derbi, s čimer je bilo zanimanje za omenjeno ligo kar veliko. V delu za obstanek so v za- mesto osvojila ekipa Hajdine. LIGA ZA PRVAKA: REZULTATI 22. KROGA: Stojnci - Podvinci Betonarna Kuhar 1:1 (0:1) Središče ob Dravi - Videm 2:5 (0:2) STRELCI: 0:1 Zemljak (29.), 0:2 Škvarič (40.), 0:3 Tement (56.), 1:3 Mlinarič (59.), 1:4 Te-ment (60.), 2:4 Osterc (76.), 2:5 Krajnc (90.) 1. STOJNCI 22 17 3 2 51:13 54 2. VIDEM 22 15 2 5 61:25 47 3. PODVINCI K. 22 13 6 3 49:21 45 4. 1A GEREČ. VAS 22 11 5 6 56:20 38 5. SREDIŠČE 22 5 6 11 35:66 21 STOJNCI - PODVINCI BETONARNA KUHAR 1:1 (0:1) STRELCA: 0:1 Požegar (37.), 1:1 Zorko (49.) STOJNCI: Ladic, Vinkovič, Golob (od 65. Ratek), Janžekovič (od 81. Zupanič), Priher, Korez (od 46. Horvat), Kokot, Zorko, Meznarič. Pernek (od 46. Petrovič), Klinger (od 54. Roškar). Trener: Silvo Fošnarič. PODVINCI BETONARNA KUHAR: Vesenjak, Frangež, Ivan-čič (od 72. Mulej), Belšak (od 85. Simonič), Brumen (od 65. Šendelj), Šebela, Požegar (od 78. Petrovič R.), Kuserbanj, Petrovič D., Murat (od 72. Bratec), Pal. Trener: Miran Ljubec. V zadnjem krogu Super lige je bila izpostavljena tekma Stojn-ci - Podvinci Betonarna Kuhar, ki si jo je v Športnem parku v Stojncih ogledalo kakšnih 150 gledalcev. Za goste je v borbi vič letos zaigrali Klinger, Golob in Pernek. Kokot je že obšel vratarja Vesenjaka, a ni zadel v polno, nato pa je bil izkušeni Klinger blizu zadetka po strelu z glavo in iz pol voleja. Pri Podvincih je v tem delu tekme Brumen s strelom od daleč zadel vratnico, medtem ko je imel najlepšo priložnost Požegar, ki je prišel po strani sam pred vratarja Ladica, vendar je streljal mimo vrat. Veliko natančnejši je bil Požegar v 37. minuti, saj je dosegel pravi evrogol po izjemnem prostem strelu s približno 20 metrov. Stojnčani so v drugem polčasu hitro izenačili, saj je žogo po napaki gostujoče obrambe prestregel Zorko in jo zabil v gol. Sledili so kontinuirani napadi Podvincev, ki so si v zadnjih dvajsetih minutah, ko so imeli izrazito premoč, priigrali številne kote, polpriložnosti in priložnosti, vendar do konca niso premagali vratarja Ladica, ki se je najbolj izkazal ob strelih Požegarja in Petroviča. Tako se je zanimiv derbi tokrat končal brez zmagovalca. LIGA ZA OBSTANEK: REZULTATI 22. KROGA: Bukovci - Boč 2:1 (1:1) STRELCI: 0:1 Grobin (14.), 1:1 Ostroško (41. z 11 m), 2:1 Serdinšek (78.) Apače - Hajdina 1:1 (0:1) STRELCA: 0:1 Štumberger (20.), 1:1 Rumež (74.) 1. HAJDINA 2. APAČE 3. BOČ 4. C. O. ORMOŽ 5. 6 10 6 11 7 13 4 12 3 14 30:38 24 30:44 23 26:50 23 24:46 15 23:62 11 David Breznik Kratek povzetek zgodovine NK Stojnci Začetki Nogometnega kluba Stojnci segajo v leto 1961, ko so se vaški fantje ob nedeljah začeli zbirati v takratni Golobovi jami. Leta 1964 se je na pobudo gospoda Ivana Lavra sklical občni zbor, kjer so bili izvoljeni prvi uradni predstavniki kluba. Gospod Janez Zemljarič je uredil prve registracije igralcev in ekipo prijavil v uradno ligo, ki jo je v teh letih vodila Telesno kulturna skupnost Ptuj. Leta 1978 je bila ustanovljena Medobčinska nogometna zveza Ptuj. Klub pod njenim okriljem uspešno nastopa še danes. Sprva je klub nastopal na igrišču pri gasilskem domu v Stojncih, ko pa to ni več ustrezalo kriterijem Nogometne zveze Slovenije in MNZ Ptuj, se je preselil na igrišče v Sobetince, nato pa še v Bukovce. Klub se je kmalu odločil za izgradnjo lastnega športnega parka ob Dravi pod Borlom (od tod ime Kanarčki izpod Borla). Igrišče s klubskimi prostori je bilo dokončano leta 1989 in tako so igralci začeli igrati na lastnem igrišču. Klub je z organizacijo tombol, turnirjev v velikem in malem nogometu, z mnogimi sponzorji in Občino Markovci v letih delovanja pridobil prepotrebna sredstva za razširitev in posodobitev športnega parka, prav tako pa tudi za delovanje kluba nasploh. Danes smo priča pravemu športnemu parku, ki obsega glavno travnato igrišče s Cf| obletnica NK Stojnci W vVi NK Stojnci Petek, 13.6. Tanja Žagar * bendom Sobota, 14.6. Minea in skupinaziotih6 Nedelja, 15.6. Smile Band ^ ZABAVA V ŠOTORU tribuno, pomožno igrišče, igrišče z umetno travo in obnovljene klubske prostore. V svoji bogati 50 let trajajoči zgodovini je klub dosegel vidne uspehe. Zlato dobo uspehov beležimo v letih 1992/1993, in sicer igranje članskega moštva v 3. SNL ligi Vzhod. Ponovna uvrstitev v 3. ligo je ekipi uspela v letu 2000 in tam je nastopala do konca sezone 2012, ko smo ligo po odličnem 3. mestu zaradi finančnih težav žal morali zapustiti. Med največje uspehe sodi vsekakor osvojitev ODMEVI IZ ŠPORTA vsak ponedeljek med 9.00 in 10.00 z Jankom Bezjakom ŠPORTNE NOVICE vsak dan ob 13.10 Da boste na tekočem o domačih in svetovnih športnih dogodkih, poslušajte RADIO PTUJ. RADIOPTUJ 89,8° 98,2 °I04i3 www.radio-ptuj.si Petek, 13. 6. 2014 (Zaključek MNZ Ptuj) 17:30 revialne tekme med: ^nogometnimi sodniki : trenerji *Igralci vzhoda in igralci zahoda 20:00 slavnostna podelitev pokalov in nagrad lig MNZ Ptuj Večerno dogajanje s Tanjo Žagar z bendom Sobota, 14. 6. 2014 (turnir mlajših dečkov in veteranov) 10:00 turnir mlajših dečkov 15:00 turnir lige Veterani: * Veterani do 50 let - NK Videm, NK Podvinci, NK Gorišnica, NK Bukovci * Veterani nad 50 let - NK Stojnci, NK Ormož, NK Markovci, NK Zavrč 20:00 slavnostna podelitev pokalov Večerno dogajanje z Mineo in ansamblom Zlafih 6 Nedelja, 15. 6. 2014 (revialne članske tekme) 15:00 revialna članska tekma NKVidem : NK Leskovec 16:00 revialnačlanskatekma NK Stojnci: NKVidem 17:00 tekma Reprezentanca duhovnikov : Športni delavci 18:00 revialna članska tekma med NK Stojnci: NK Leskovec 19:00 slavnostna podelitev priznanj ob 50-letnici kluba NK Stojnci Večerno dogajanje s SMILE bandom OPOMBA: Podelitev privlačnih nagrad za obiskovalce: Apple iPhone 5c, enodnevni izlet za 2 osebi agencije Sonček, vstopnici za 2 osebi za ogled dvodnevnega treninga Formule 1 v Avstriji, bon za spletno trgovino click2chic ... članskega pokalnega naslova MNZ Ptuj v sezoni 2006/2007. Članska ekipa je bila štirikratni prvak 1. lige MNZ Ptuj, dvakratni prvak 2. lige MNZ Ptuj, za konec pa še letošnji prvaki pravkar končane Super lige MNZ Ptuj. Omeniti je treba tudi veteransko ekipo, ki je bila prvak lige v MNZ Ptuj v sezoni 2006/2007. Da v klubu nenehno skrbimo za podmladek, kažejo rezultati tudi v mlajših selekcijah. Ekipa mladine je bila štirikrat prvak lige MNZ Ptuj, enkrat pokalni prvak MNZ Ptuj, kadeti enkrat prvaki lige MNZ Ptuj, starejši dečki pa štirikrat prvaki lige MNZ Ptuj. V klubu prav tako uspešno nastopajo selekcije mlajših dečkov, in sicer cicibani U-11 in cicibani U-9. Ponosni smo na prehojeno pot petdesetletne zgodbe o športu v Stojncih. Da se lahko danes pohvalimo s sodobnim športnim parkom in uspehi, ki smojih nanizalivvseh teh letih, se je sprva treba zahvaliti ustanoviteljem in vsem pobudnikom za nastanek kluba, nadalje pa vsem sponzorjem, Občini Markovci in vsem, ki nas pri našem delu podpirate že vrsto let. Ob tej priložnosti se zahvaljujemo tudi vsem tistim, ki so nas bodrili in nam pomagali novembra 2012, ko so vso okolico prizadele hude poplave, med drugim tudi športni park. Iskrena hvala vsem članom kluba in vsem drugim, ki ste pripomogli pri odpravljanju in sanaciji. S pomočjo dobrih ljudi in trde volje v klubu je bil športni park saniran v stanje, kot ga vidite danes. Na vse to smo zelo ponosni. Pred nami je novo obdobje. Verjamemo, da bo tudi v prihodnje tako plodno, kot je bilo preteklo. 14 Štajerski Šport, rekreacija torek • 10. junija 2014 Nogomet • Dekleta U-13 Ptujčanke druge v državi Ptujska ekipa je osvojila končno 2. mesto v državi. Mlade nogometašice ptujskega ŽNK MSM Ptuj so v finalu državnega nogometnega prvenstva, ki je bilo konec tedna v Beltincih, osvojile naslov podprvakinj Slovenije. V finalu jim je športna sreča preprosto obrnila hrbet in naslov najboljših v državi jim je ušel v dramatičnem zaključku, kjer je glavno vlogo odigrala ruleta enajstmetrovk. Selekcija ŽNK MSM Ptuj U-13 je ponovno dokazala, da sodi med najboljše dekliške nogometne ekipe v državi. Na finalu državnega prvenstva so najprej premagale Rudar Škale s 4:1, nato v pol-finalu še ekipo ŽNK Dornava z 1:0. Finalna tekma se je v regularnem delu končala z rezultatom 1:1, po izvajanju ŽNK MSM Ptuj U-13: Maša Šibila, Špela Per-nek, Nika Fijan, Lara Kozo-derc, Eva Vidovič, Vanesa Furjan,Taja Lončarič, Neža Forštnarič,Tina Hvalec, Nuša Forštnarič in Hana Resman. Trener: Miran Zorčiča+ Kidričani pod vrhom v kategoriji U-15, Ptujčani v skupnem seštevku 2. mladinske in kadetske lige LIGA U-15 REZULTATI 30. KROGA: Aluminij - Pobrežje 4:1 (2:0), Poli Drava Ptuj - Kovinar Tezno 6:0 (3:0), Robert Koren Dravograd - Maribor Branik 1:7 (1:1), Farmtech Veržej - Šam-pion 1:2 (1:0), Dravinja - Aha Emmi Bistrica 1:1 (1:1), Rudar enajstmetrovk pa so Ptujčan-ke šele po sedmi seriji izvajanja izgubile 5:6. Ptujčanke so bile ves čas boljše tekmice, toda žoga preprosto ni hotela v mrežo. »Ponosen sem na dekleta. Igrala so odlično in borbeno. To je genera- Velenje - Korotan Prevalje 2:4 (0:3), Krško - Nissan Ferk Jare-nina 9:0 (5:0). 1. KRŠKO 30 27 2 1 138:10 83 2. MARIBOR BRANIK 30 27 2 1 145:15 83 3. ALUMINIJ 30 21 2 7 106:35 65 4. FARM. VERŽEJ 30 19 5 6 105:47 62 5. DRAVOGRAD 30 15 5 10 60:49 50 6. ŠAMPION 30 15 3 12 69:57 48 7. CELJE 29 15 2 12 77:58 47 8. DRAVINJA 30 13 7 10 51:62 46 9. KOR. PREVALJE 30 12 4 14 70:65 40 10. RUDAR VELENJE 30 13 0 17 70:85 39 11. POLI DRAVA PTUJ 30 9 4 17 38:72 31 12. POBREŽJE 30 8 4 18 28:64 28 13. ŽALEC 29 7 3 19 24:95 24 14. .A. E. BISTRICA 30 6 2 22 24:106 20 15. FERK JARENINA 30 5 3 22 22:74 18 16. KOVINAR TEZNO 30 3 0 27 19:152 9 cija, ki veliko obeta tudi v prihodnje. Čestitke vsem dekletom za prikazano letos,« je po finalu dejal trener Miran Zorčič. »Čestitam dekletom za prikazano igro v finalu, za njihovo borbenost, kljub veliki vročini so se trudila 2. SML, 2. SKL REZULTATI 26. KROGA: KADETI: Železničar MB - NŠ Poli Drava 1:1 (0:0); MLADINCI: Železničar MB - NŠ Poli Drava 0:12 (0:4). SKUPNA LESTVICA: 1. KRŠKO 50 40 5 5 191:33 125 2. FARM. VERŽEJ 50 38 3 9 143:57 117 3. NŠ POLI DRAVA 50 35 5 10 190:58 110 4. GUMMI JARENINA 50 26 10 14 135:74 88 5. ND DRAVINJA 50 23 7 20 99:77 76 6. ŠMARTNO 1928 50 21 9 20 100:79 72 7. MALEČNIK 50 17 9 24 91:97 60 8. A. E. BISTRICA 50 17 9 24 81:111 60 9. POHORJE 50 16 11 23 81:115 59 10. NAFTA 1903 50 16 6 28 94:147 54 do zadnjih atomov moči. Vendar se nam na koncu ni izšlo, čeprav je tudi drugo mesto v Sloveniji izjemen rezultat. Zame so zmagovalke,« je svoje misli strnil športni direktor ŽNK MSM Ptuj Leon Kodrič. UR na treningu zmeraj spremlja eden izmed staršev. Za Gala so na igrišču z umetno travo ob Mestnem stadionu na Ptuju pripravili brez njegove vednosti veliko presenečenje, saj so zanj organizirali tekmo ekip U-9 NŠ Poli Drava Ptuj in NK Aluminij. Pred tekmo je mladi nogometaš od staršev dobil kopačke in kostobrane, medtem ko mu je Aleš Čeh s strani vodje akcije v imenu NŠ Poli Drava Ptuj poklonil pokal, dres in žogo. Gal Koštomaj je bil pred tekmo prepričan, da gresta z mamo le pogledat na trening ptujske ekipe in ob strani malo »brcat«, a je nato na tekmi nastopil kot kapetan svoje ekipe. Trudil se je slediti svojim vrstnikom in je odigral nekaj lepih podaj. Zaradi bolezni se Gal žal ne bo mogel resneje ukvarjati z nogometom, lahko pa ga bo igral za svoje zadovoljstvo. Za Gala je bilo obleči dres NŠ Poli Drava Ptuj veliko veselje, zato mu bo ta dogodek prav gotovo ostal za vedno v lepem spominu. David Breznik 11. ŽELEZNIČAR MB 50 13 13 24 86:133 52 12. IPRAH ŠMARJE 50 12 9 29 58:151 45 13. ŽALEC 50 12 8 30 62:125 44 14. ZREČE 26 0 0 26 6:160 0 jm ¿á n & AL d.o.o. 1 telefon: 02/799-54-11 • FIZIČNO-TEHNIČNO VAROVANJE • PROTIPOŽARNO VAROVANJE • SERVIS GASILNIKOVIN HIDRANTNEGA OMREŽJA VARGAS -AL, d.o.o., Tovarniška cesta 10, Kidričevo Nogomet • Šport mladih Prijetno presenečenje za Gala Na pobudo Aleša Čeha, ki v Grajeni v sklopu Nogometne šole Poli Drava Ptuj vodi nogometni krožek, so za Gala Koštomaja pripravili posebno presenečenje. Fant zelo rad igra nogomet, a ima sindrom kratkega črevesja (popolnoma je odvisen od paranteralne hrane, op. a.), tako da se s tem športom ne more resneje ukvarjati in ga Gal Koštomaj (tretji z desne v zgornji vrsti) je v petek doživel prijetno presenečenje. Nogomet • Mlajše selekcije Planinski kotiček Donačka gora (884 m) Sreda, 25. junij Izlet bo posvečen 23. obletnici osamosvojitve, ko je na vrhu Donačke gore prvič zaplapolala slovenska zastava v samostojni Republiki Sloveniji. Zbirališče: ob 7. uri - Železniška postaja Ptuj Vrnitev: do 17. ure - Železniška postaja Ptuj Oprema: pohodniška, glede na vremenske razmere Cena: 10 € (prevoz) Čas hoje: 4 do 5 ur Prijave: PD Ptuj ali pri vodniku (031 694 976 - Daniel) Opis ture: s posebnim prevozom se bomo odpeljali do Sto-perc, od koder bomo krenili proti Rudijevemu domu na Do-nački gori. Sledil bo kratek počitek, nato pa se bomo začeli vzpenjati proti vrhu Donačke gore. Na vrhu bomo po tradiciji zamenjali zastavo in se spustili do Rudijevega doma po zahtevni poti. Če ima kdo željo iti po nezahtevni poti, bo druga skupina ubrala lažjo varianto. Pri domu bomo imeli daljši počitek, nato pa se bomo spustili v Stoperce. Informacije: 031 694 976 (Daniel Hengelman - vodja izleta) Športni napovednik Nogomet • 50-letnica NK Stojnci Med 13. in 15. junijem bodo v Stojncih potekale prireditve ob 50-letnici domačega kluba. V petek, 13. 6., bo od 17. ure naprej zaključek lig MNZ Ptuj, v soboto, 14. 6., bodo od 15. ure naprej potekale veteranske in mladinske tekme, v nedeljo, 15. 6., pa bodo od 15. ure dalje na sporedu revialne članske tekme. Mali nogomet • Turnir v Skorbi V soboto, 14. 6., bo na šolskem igrišču z umetno travo v Skorbi odigran turnir v malem nogometu. Začetek tekmovanja je predviden ob 18. uri, do tedaj pa so možne prijave (prijav-nina za posamezno ekipo znaša 50 evrov). Najbolje tri ekipe bodo prejele pokale in vsaka del zbrane prijavnine (1. - 50 %, 2. - 30 %, 3. - 20 %). Dodatne informacije: 040 807 837 (Uroš). Mali nogomet • 3. tradicionalni turnir za pokal Amura Turistična kmetija Amur v Bodkovcih prireja 3. tradicionalni dnevno-nočni turnir v malem nogomet na travi za pokal Amura. Turnir bo potekal v soboto, 14. 6., od 14. ure naprej. Pri-javnina znaša 50 evrov in jo je treba poravnati do žreba, ki bo opravljen v petek, 13. 6., ob 20.00 na turistični kmetiji Amur. Med turnirjem bo na velikem platnu možen ogled tekem svetovnega prvenstva. Pripravljen bo tudi bogat srečelov. Informacije: 031 766 629 (Urban) ali na mail naslovu: urban.slodnjak@gmail.com. Zdrav življenjski slog Zavod za šport Ptuj v torek, od 13. do 15. ure, za otroke, ki so v šolskem letu 2013/14 vključeni v projekt Zdrav življenjski slog, organizira zaključek projekta. Prireditev bo potekala na Mestnem stadionu na Ptuju. Otroci se bodo zraven ukvarjanja z različnimi športi, lahko družili tudi z najboljšimi ptujskimi športniki. Gimnastična predstavitev Gimnastično društvo Ptuj pripravlja v torek ob 18. uri v športni dvorani Center zaključno prireditev ob koncu vadbenega leta 2013/14. Na parterju in na orodjih se bodo predstavili mladi telovadci in telovadke. Predstavitev športov za invalide V sredo, 11. junija, bo na OŠ Mladika za učence od 6. do 9. razreda potekala predstavitev športa invalidov. Prireditev je v sodelovanju z OŠ Mladika pripravilo Društvo za šport invalidov Most. Med 8.45 do 12.15 bodo učenci spoznali kegljanje za slepe, streljanje, košarko na vozičkih, šah za slepe in druge invalide, namizni tenis na vozičkih, odbojko sede in gollbal oz. igro z zvenečo žogo. Ob tem v društvu Most zbirajo likovna in literarna dela učencev vseh osnovnih šol, na katerih je predstavljen šport za invalide. Najboljše bodo razstavili naslednje leto (2015), ko bo društvo praznovalo petletnico delovanja. Bowling • Kvalifikacije za uvrstitev v 1. ligo Igralci BK Ptuj 1 so si z osvojitvijo 2. mesta v 2. ligi priigrali možnost nastopa v dodatnih kvalifikacijah za uvrstitev v 1. slovensko ligo. V torek so v Ljubljani že odigrali prvi dvoboj z ekipo Olimpija 1 (ta je osvojila predzadnje mesto v 1. ligi) in slavili z rezultatom 9:5. Tako bodo na povratnem obračunu v domačem bowling centru branili prednost iz prve tekme; dvoboj bo odigran v torek, 10. junija, ob 17. uri. JM, DB torek • 10 junija 2014 Šport mladih, rekreacija Štajrnhi 15 Šolski šport • Rokomet OŠ Ormož pri učenkah ... V četrtek, 15. 5., je v telovadnici OŠ Ljudski vrt potekalo območno tekmovanje osnovnih šol v rokometu za učenke letnika 2001 in mlajše. Za naslov najboljšega na širšem podra-vskem koncu so se pomerile štiri osnovne šole. V razburljivem finalu so Ormožanke premagale domačo vrsto in osvojile naslov območnega prvaka. Rezultati: OŠ Ljudski vrt - OŠ Miklavž pri Ormožu 10:0, OŠ Ormož -OŠ Mladika 18:4; tekma za 3. mesto: OŠ Miklavž pri Ormožu - OŠ Mladika 0:10; tekma za 1. mesto: OŠ Ljudski vrt - OŠ Ormož 10:13. Končni vrstni red: 1. OŠ Ormož 2. OŠ Ljudski vrt 3. OŠ Mladika 4. OŠ Miklavž pri Ormožu ... in Oš Olge Meglič pri dečkih V telovadnici OŠ Ormož je bilo v torek, 13. 5., na sporedu območno tekmovanje v rokometu za mlajše učence letnika 2001 in mlajše. Po precej izenačenih predstavah smo videli tudi izenačen finale, v njem pa so slavili učenci OŠ Olge Meglič. Rezultati: OŠ Ormož - OŠ Olge Meglič 7:11, OŠ Miklavž pri Ormožu -OŠ Gorišnica 10:7; tekma za 3. mesto: OŠ Ormož - OŠ Gorišnica 12:11; tekma za 1. mesto: OŠ Olge Meglič - OŠ Miklavž pri Ormožu 17:15. Končni vrstni red: 1. OŠ Olge Meglič 2. OŠ Miklavž pri Ormožu 3. OŠ Ormož 4. OŠ Gorišnica tp Ekipa OŠ Olge Meglič je osvojila naslov območnih prvakov v rokometu za dečke. Šolski šport • Mali nogomet Naslov medobčinskega prvaka za OŠ Ljudski vrt Gorišnica je v sredini maja gostila finale medobčinskega tekmovanja v nogometu za učence letnika 2001 in mlajše. Daleč najbolj množična športna panoga v ekipnih športih je bila tokrat zastopana s kar 13 osnovnimi šolami. V predtekmo-vanju so bile te razdeljene v štiri skupine - v polfinalni del sta se uvrstili dve najboljši iz vsake skupine. Polfinalni boji so nato potekali v Juršincih in Gorišnici, izmed osmih ekip pa so v finale napredovale štiri ekipe: OŠ Ljudski vrt, OŠ Gorišnica, OŠ Juršinci in OŠ Kidričevo. V finalu v Gorišnici so naslov medobčinskega prvaka osvojili mlajši učenci OŠ Ljudski vrt. Poleg njih so se na področno tekmovanje Nogomet • Mlajše kategorije Kidričani skupno končali kot šesti v ■■ Pretekli konec tedna se je končalo prvenstvo v 1. mladinski in kadetski ligi. Ki-dričani so odlično nastopali predvsem v jesenskem delu, ko so bili nekaj časa celo vodilno moštvo skupne lestvice. V spomladanskem delu so nekaj najobetavnejših mladincev priključili članskemu moštvu, zato so nekoliko »trpeli« tudi rezultati mladinske ekipe, ki jo vodi Bojan Špehonja, posledično pa tudi kadetske ekipe, ki jo vodi Tomislav Grbavac. Kadeti so na koncu v svoji kate- goriji osvojili odlično četrto 2:1 (2:1), Interblock - VOC Ce- mesto, mladinci pa šesto. Na lje 3:0 (2:0). skupni lestvici so mladi no- 1. DOMŽALE 30 23 3 4 72:25 72 gometaši Aluminija zasedli 2. MARIBOR BR. 30 20 6 4 97:28 66 6. mesto, prvaki so postali 3. KOPER 30 20 4 6 98:40 64 Domžalčani, ki so bili naj- 4. HIT GORICA 30 20 2 8 70:38 62 boljši v obeh kategorijah. 5. OLIMPIJA LJ. 30 17 4 9 67:42 55 1. SML 6. ALUMINIJ 30 14 3 13 54:53 45 7. ILIRIJA 30 14 2 14 50:62 44 REZULTATI 30. KROGA: 8. INTERBLOCK 30 12 4 14 51:51 40 Aluminij - Maribor Branik 2:4 9. KRKA 30 11 5 14 43:55 38 (0:2), HIT Gorica - Olimpija 10. N. TRIGLAV 30 9 9 12 60:57 36 Ljubljana 3:1 (1:1), Domžale - 11. VOC CELJE 30 10 4 16 40:59 34 Jadran Dekani 5:1 (2:0), Šam- 12. RUDAR VELEN 30 9 6 15 35:64 33 pion - Bravo 2:0 (0:0), Robert 13. JAD. DEKANI 30 7 5 18 35:79 26 Koren Dravograd - Krka 1:3 14. ŠAMPION 30 7 5 18 33:61 26 (0:0), NOGA Triglav - Rudar 15. DRAVOGRAD 30 6 5 19 44:95 23 Velenje 2:2 (1:2), Ilirija - Koper 16. BRAVO 30 6 3 21 37:77 21 1. SKL REZULTATI 30. KROGA: Aluminij - Maribor Branik 6:1 (3:0), HIT Gorica - Olimpija Ljubljana 1:2 (0:2), Domžale - Jadran Dekani 5:0 (1:0), Šampion - Bravo 1:1 (0:0), Robert Koren Dravograd - Krka 0:3 (0:1), NOGA Triglav - Rudar Velenje 3:1 (2:0), Ilirija - Koper 1:2 (0:0), Interblock - Celje 2:1 (1:0). 1. DOMŽALE 30 22 2 6 78:24 68 2. OLIMPIJA LJ. 30 19 6 5 53:20 63 3. NOGA TRIGLAV 30 18 5 7 53:26 59 4. ALUMINIJ 30 16 6 8 53:36 54 5. CELJE 30 15 6 9 56:39 51 6. KOPER 30 13 10 7 47:25 49 7. MARIBOR BR. 30 13 9 8 61:35 48 8. BRAVO 30 12 5 13 32:32 41 9. HIT GORICA 30 12 4 14 50:49 40 10. ILIRIJA 30 11 6 13 41:44 39 11. KRKA 30 10 9 11 54:46 39 12. INTERBLOCK 30 11 5 14 49:63 38 13. RUDAR (V) 30 10 6 14 44:73 36 14. ŠAMPION 30 7 3 20 34:71 24 15. JAD. DEKANI 30 3 6 21 16:65 15 16. DRAVOGRAD 30 2 4 24 21:94 10 SKUPNA LESTVICA: 1. DOMŽALE 2. OLIMPIJA LJ. 3. MARIBOR BR. 4. KOPER 5. HIT GORICA 6. ALUMINIJ 7. NOGA TRIGLAV 8. VOC CELJE Foto: Črtomir Goznik Kadeti Aluminija so v sezoni zbrali 54 točk. Najboljši strelec ekipe je bil Mitja Križan, ki je dosegel 13 zadetkov. 10. INTERBLOCK 11. KRKA 12. RUDAR 13. BRAVO 14. ŠAMPION 15. JAD. DEKANI 16. DRAVOGRAD 60 45 5 60 36 10 60 33 15 60 33 14 60 32 6 60 30 9 60 27 14 60 25 10 60 25 8 60 23 9 60 21 14 60 19 12 60 18 8 60 14 8 60 10 11 60 8 9 10 150:49 140 14 120:62 118 12 158:63 114 13 145:65 113 22 120:87 102 21 107:89 19 113:83 25 96:98 27 91:106 28 100:114 25 97:101 29 79:137 34 69:109 38 67:132 39 51:144 43 65:189 99 95 85 83 78 77 69 62 50 41 33 jm uvrstili tudi nogometaši OŠ Go-rišnica. Predtekmovanje: A-skupina: OŠ Markovci, OŠ Breg, OŠ Ljudski vrt (Grajena), OŠ Hajdina; B-skupina: OŠ Juršinci, OŠ Videm-Leskovec, OŠ Gorišnica; C-skupina: OŠ Ljudski vrt, OŠ Mladika, OŠ Olge Meglič; D-skupina: OŠ Kidričevo, OŠ Destrnik-Trnovska vas, OŠ Cir-kovce. Rezultati finala: Juršinci - Ljudski vrt 2:5, Gorišnica - Kidričevo 2:0, Ljudski vrt - Kidričevo 2:0, Juršinci -Gorišnica 1:5, Gorišnica - Ljudski vrt 1:2, Kidričevo - Juršinci 2:2. Končni vrstni red: 1. OŠ Ljudski vrt 2. OŠ Gorišnica 3. OŠ Kidričevo 4. OŠ Juršinci Ekipa OŠ Pohorskega odreda Slovenska Bistrica je slavila na območnem prvenstvu osnovnih šol. 5. OŠ Breg 6. OŠ Olge Meglič 7. OŠ Markovci 8. OŠ Juršinci 9. OŠ Grajena 10. OŠ Hajdina 11. OŠ Destrnik-Trnovska vas 12. OŠ Videm- Leskovec 13. OŠ Mladika Območno prvenstvo: naslov odšel v Slovensko Bistrico V ponedeljek, 19. 5., se je s tekmami območnega tekmovanja končalo nogometno tekmovanje za učence Spodnjega Podravja letnika 2001 in mlajše. Gostila ga je telovadnica OŠ Ljudski vrt. Naslov je odšel v Slovensko Bistrico, saj so slavili učenci OŠ Pohorskega odreda. Tekmovanje se na tej stopnji konča. Rezultati: OŠ Ljudski vrt - OŠ Makole 6:2, OŠ Pohorskega odreda Slovenska Bistrica - OŠ Gorišnica 4:1; tekma za 3. mesto: OŠ Gori-šnica - OŠ Makole 5:3; tekma za 1. mesto: OŠ Pohorskega odreda Slovenska Bistrica - OŠ Ljudski vrt 4:0. Končni vrstni red: 1. OŠ Pohorskega odreda Slovenska Bistrica 2. OŠ Ljudski vrt 3. OŠ Gorišnica 4. OŠ Makole tp Tarok • Državno prvenstvo Na Ptuju kartalo 116 igralcev taroka V soboto, 31. 5., se je na Ptuju v gostilni Gastro odvijal 8. turnir posameznikov v taroku, ki je štel za državno prvenstvo. Tokrat je turnir organiziralo Tarok društvo Ptuj, ki je tudi član Tarok Zveze Slovenije. Tekmovanje se je začelo z nagovorom organizatorja turnirja, člana Tarok Društva Ptuj Petra Mrdena, in župana MOP Štefana Čelana. Turnirja se je udeležilo 116 udeležencev iz različnih klubov po vsej Sloveniji, zmagal pa je Anton Kovač iz kluba ŠED Outsider Osilnica. Izmed osmih sodelujočih članov Tarok društva Ptuj se je najbolje odrezal Miran Kojc, ki je zasedel 30. mesto. Tekmovanje se je končalo s podelitvijo pohval in priznanj za najboljših 9 igralcev. Tekmovanja v taroku v Sloveniji potekajo že dobrih 13 let. Organizira jih Tarok zveza Slovenije, ki predstavlja krovno organizacijo. Tekmu- jejo lahko posamezniki in ekipe, vsi tekmovalci pa morajo imeti licenco za igranje, ki jo pridobijo na predlog določenega tarok društva, katerega člani so. V tarok društvu Ptuj ima licenco za leto 2014 12 igralcev, kar ga uvršča med manjša društva, ki se udeležujejo državnega prvenstva. Tarok društvo Ptuj je bilo ustanovljeno leta 2010 in ima skupaj 15 članov. UR Foto: Črtomir Goznik Na Ptuju se je preteklo soboto merilo več kot 100 igralcev taroka. 16 Štajerski TEDNIK Poslovna sporočila torek • 10. junija 2014 Ptuj, Varaždin • Sodelavci naše družbe obiskali Varaždinske vijesti Skupni cilji v evropskih projektih Minulo soboto smo sodelavci družbe Radio-Tednik Ptuj obiskali Varaždin in redakcijo časopisa Varaždinske vijesti, kjer smo se pogovarjali o možnostih medsebojnega sodelovanja obeh informacijskih hiš v okviru evropskih projektov in finančne perspektive. Tako kot naš stari Ptuj se Varaždin razprostira ob zasanjani Dravi in v neposredni bližini avtocestne povezave A 4. Po opisu iz leta 2001 premore 49.075 prebivalcev, je središče Varaždinske županije in je znan po baročni arhitekturi ter tekstilni, prehrambni in računalniški industriji. Varaždin je skozi svojo bogato zgodovino prepoznaven kot eno od središč kulturnega življenja Hrvaške, v letih od 1755 do 1776 je bil celo glavno mesto Hrvaške. Zaradi vsega tega smo se kljub številnim dogodkom, ki jih je bilo treba zabeležiti, sodelavci družbe Radio-Tednik Ptuj minulo soboto z veseljem odzvali povabilu vodstva časopisa Varaždinske vijesti in obiskali njihovo redakcijo, kjer smo se pogovarjali o možnostih medsebojnega sodelovanja. V Varaždinu sta nas pričakala direktor družbe Mirko Jurič in novinarka Marija Baric, ki sta nam raz-kazala pomembnejše zgodovinske znamenitosti mesta. V centru mesta so nas prese- »Vsekakor se je pokazalo, da imamo v obeh informacijskih hišah precej skupnih točk, ki nakazujejo možnosti konkretnega sodelovanja med redakcijami. Predvsem iščemo možnosti za skupen nastop in povezovanje v okviru evropskih projektov ter v okviru finančne perspektive 2014-2020. Prepričan sem, da bomo sodelovanje še to jesen utrdili s konkretnimi projekti.« V to pa smo prepričani tudi odgovorna urednica Štajerskega tednika Simona Meznarič ter ekipi Štajerskega tednika in Radia Ptuj, ki se hrvaškim kolegom za izkazano gostoljubje iskreno zahvaljujemo. M. Ozmec Foto: M. Ozmec Sodelavci družbe Radio-Tednik Ptuj v družbi z direktorjem Varaždinskih vijesti Mirkom Juričem in novinarko Marijo Baric netili ptujski lionisti, ki so na stojnici skupaj z varaždinski-mi kolegi zbirali prispevke za humanitarno akcijo. Med obiskom uredništva in redakcije Varaždinskih vijesti so nas pozdravili tudi novinarji ter glavni in odgovorni urednik Damir Jirasek, nato pa smo srečanje nadaljevali v sproščenem pogovoru sredi čudovitega ambienta restavracije Kneginečka hiža. Ob koncu obiska je direktor Varaždinskih vijesti Mirko Jurič poudaril, da obstaja med obema informacijskima hišama cela vrsta kakovo- stnih možnosti medsebojnega povezovanja, številne možnosti pa se kažejo tudi na področju podjetništva in turizma. Tudi direktor naše družbe Drago Slameršak je srečanje vodstev in novinarjev obeh redakcij ocenil kot koristno in pozitivno: Fiasko referenduma o arhivski noveli Referendum o arhivski noveli njegovim pobudnikom ni uspel, saj se ga je udeležilo premajhno število volivcev, da bi zakon zavrnili. Udeležba je po neuradnih rezultatih le 11,68-odstotna. Novela arhivskega zakona tako ostaja v veljavi. Med volivci, ki so glasovali, jih je sicer 32,67 % glasovalo za, 67,33 % pa proti uveljavitvi zakona. Neuradni delni izidi po skoraj vseh preštetih glasovnicah kažejo, da se je današnjega glasovanja na referendumu udeležilo 200.042 volivk in volivcev (11,68 % volilnih upravičencev). To pomeni, da pobudnikom referenduma na čelu s prvopodpisano poslanko SDS Evo Irgl na volišča ni uspelo privabiti zadostnega števila volivcev, da bi zakon zavrnili. Za preprečitev uveljavitve zakonske novele bi namreč moralo po novih referendumskih pravilih proti zakonu glasovati najmanj 20 % vseh volilnih upravičencev, torej 343.000 volivk in volivcev. Med tistimi volivci, ki so se današnjega referenduma udeležili, se jih je večina izrekla proti uveljavitvi zakona. Za zakon jih je namreč glasovalo 64.308 oziroma 32,67 odstotka, proti pa 132.513 oziroma 67,33 odstotka. (sta) Ponudba velja od 10. 6. do 14. 6. 2014 oziroma do odprodaje zalog v Modiani Ptuj in velja za izdelke iz kolekcije pomlad-poletje 2014. Popust se obračuna pri blagajni. Drugi popusti in akcije se med seboj izključujejo. Mercator, d. d., Dunajska cesta 107, Ljubljana, Izvršno področje divizija Modiana, www.modiana.si. torek • 10. junija 2014 Doma in po svetu ŠtajerskiTEBKlK 17 Piše: Uroš Žajdela • Ukrajina (8. del) Model Luganska in Donetska v Evropi V vzhodnem delu Ukrajine se je razplamtel državljanski konflikt med ukrajinsko vojsko in proruskimi uporniki z namenom ubraniti/ohraniti raznoliko svojstveno politično realnost. Celotna zahodna politična hemisfera teži k ohranjanju ozemeljske celovitosti Ukrajine kljub jasno izraženim stališčem ruske manjšine po mednarodno pravno določeni pravici do samoodločbe. Slovenski zunanji minister v odhajanju, kar me navdaja z zadovoljstvom, sredi Rusije jasno zagovarja stališče Evropske unije, pri čemer očitno sleherni dan pozablja na začetne korake slovenske osamosvojitve, ki pravno-formalno sicer ima raznolike okvirje, a na načelni ravni izrazite podobnosti. Naš hlapčevski odnos do evropske nadnacionalne institucije in ameriške diplomacije je seveda pričakovan. Medtem v Ukrajini štejejo umrle na obeh straneh in samo vprašanje časa je uresničitev definicijskega pojava državljanske vojne, ki se po nekaterih virih opredeljuje s tisoč smrtnimi žrtvami, jasno izraženimi vojaškimi simboli pripadnosti oboroženim silam in neprekinjeno vojaško sovraštvo v obdobju stotih dni. Izredno tanek sloj prodirajočih se žarkov upanja iz temačnega predora bratskega sovraštva sicer zagotavlja novoizvoljen predsednik, pred katerim je nezavidno zahtevna pot. Žarek upanja se je nadalje okrepil s simbolnim umikom dobršnega dela ruske voj- ske z obmejnih območij, a skrb vzbujajoči so podatki o truplih ruskih vojakov v Donetsku. Želja ruske nacionalne entite po lastni državi je v tem trenutku vsekakor močnejša od morale ukrajinskih vojakov in prehodi v obliki vojaškega desertiranja so dnevni pojav. Ob mednarodni potrditvi novonastalih republik Lugansk in Donetsk bi tamkajšnji ljudje udejanjili referendumsko željo po lastni politični entiteti, preostala Ukrajina bi krepila odnos z EU, ljudje ne bi brezpotrebno izgubljali največje dragocenosti. Nezaslišna in provokativna hitrost evropske skupnosti pri mednarodnem priznavanju odcepitve Republike Kosovo od Srbije je svojstven primer nerazumnosti med svetovnimi velesilami. Zoprno težko se je znebiti občutka nagravžne dvoličnosti in klasične diskriminatorne politike velesil. Slovenija je bila med prvimi državami s podpisanim referendumom! A samostojnost Kosova so podpirale vsemogočne in »demokratične« ZDA, danes pa odvzema pravice do lastne izbire politične prihodnosti ruskemu prebivalstvu na vzhodu Ukrajine. Ruska manjšina preprosto ne želi biti del Evropske unije! Ali je to tako težko razumeti? A očiten strah v mednarodni skupnosti po t. i. »domino« efektu je preprosto premočan, prevelik in globoko zakoreninjen v zavest. Že v času Krimske vstaje so vzporedno in precej potuhnjeno ponovno glasno oživeli klici Večja seperatistična gibanja v Evropi Katalonija m Korzika Baskija Plandrija (BelgijS) Kosovo (že samo f®~ Padonija (S Italija) S Škotska [S Valonija (Belgija) Bjlll Beneška Republika Foto: Uroš Zajdela »Večje separatistična gibanja v Evropi« prikazuje verjeten zemljevid Evrope v prihajajočih dvajsetih letih. Kosovo je že samostojno, sledi Škotska in v kratkem najverjetneje referendum v Kataloniji in Baskiji ter Severni Italiji. prebivalcev širše beneške regije za samostojnost. Svojo namero so skrajni beneški nacionalisti potrdili s predvidenim vojaškim zavzemom Markovega trga v Benetkah. Mednarodno precej zanimiv zaplet so pravočasno preprečili italijanski vojaki in razorožili skrajno krilo gibanja za samostojnost. V naši bližnji soseščini je potencialno iredentistična ali vsaj seperatistična ideja nevarno zakoreninjena v skrajna desničarska gibanja na Madžarskem in na Slovaškem. V času avstro-ogrske kraljevine je Madžarska nadzorovala dobršen del današnje Slovaške in brezkompromisno izvrševala politiko prisilne etnične integracije v imenu t. i. »Velike Madžarske«. Po padcu monarhij in nastanku relativno močne države Češkoslovaške je Madžarska potihoma opozarjala na nevzdr- žne razmere madžarske manjšine. Mnogo glasneje so madžarski politiki povzdignili glas po padcu komunizma in oblikovanju samostojne Slovaške. Medsebojni spori so dosegli vrhunec z izgonom madžarskega veleposlnika iz Bratislave. Na Slovaškem danes obstaja močna madžarska manjšina v velikosti deset odstotkov celotnega prebivalstva, ki jim skrajna desničarsko nacionalistič- na gibanja na Madžarskem zagotavljajo skorajšnjo priključitev k Veliki Madžarski. Separatistične težnje na področju Evrope se vsekakor najmočneje odražajo v Španiji, zlasti v Kataloniji in Baksiji, zmeraj znova pa močna iskrica želje po samostojnosti vzplamti na Kanarskih otokih. Kljub mednaro-dno-pravno sprejeti pravici do samoodločbe španski parlament vztrajno zavrača izvedbo svetovalnega referenduma o samostojnosti Katalonije. Posledično »demokratična« država znotraj »demokratične« EU sistematično krši splošne politične pravice ljudi, a to pravzrapv nikogar ne moti. Španija je hkrati ena redkih držav EU, ki ni mednarodno priznala obstoja Kosova. Že leta 2008 je špansko zunanje ministrstvo zavrnilo priznanje, saj razl-gasitev samostojnosti ni uresničila zahtev mednarodnega prava in bo to priznala šele ob sprejetju ustrezne resolucije Varnostnega sveta Združenih narodov. S svojo mednarodno držo je opredelila svojo politiko do notranjih zahtev po samostojnosti lastnih državljanov, ki ni prav spodbudna za katalonske in baskovske nacionaliste. Razen omenjenih se s separatističnimi težnjami spopadajo v Veliki Britaniji in najverjetnejši razglasitvi Škotske neodvisnosti, Sicilija in Sardinija namigujeta na možnost samostojne poti, nacionalisti v Belgiji, Južna Tirolska ipd. Zemljevid Evrope, pa naj bo evropskim velesilam prav ali ne, se bo v naslednjih desetih letih močno spremenil, upamo, da brez nepotrebnega prelivanja krvi. Uroš Žajdela 12. Poli maraton ¡e že skoraj tu Eden najpriljubljenejših svetovnih športov je na Štajerskem tudi doma Priljubljenost kolesarstva, ki je preraslo le vlogo načina prevoza, hitrejšega od hoje, vsakoletno in konstantno narašča. V zadnjih letih je postalo ena izmed najbolj priljubljenih in množičnih oblik rekreacije. To ne nazadnje dokazujejo vedno bolje organizirane rekreativne, polprofe-sionalne in profesionalne prireditve v Sloveniji, med katerimi po velikosti in organizacijskem pristopu izstopa ravno Poli maraton. Kolesarstvo je zelo priljubljen šport. Spremljamo lahko zelo odmevne dirke po Italiji, Belgiji, Španiji in Nemčiji, svojo veljavo pa je kolesarstvo našlo tudi v Sloveniji. Tako kot pri drugih zvrsteh športa je priljubljenost kolesarstva močno odvisna od uspehov domačih kolesarjev. V Nemčiji in drugje po svetu so na priljubljenost kolesarstva zelo vplivali uspehi takih kolesarskih asov, kot so Eddy Merckx, Miguel Indurain, Dietrich Thurau, Jan Ullrich, Lance Armstrong, Erik Zabel in drugi, ki so postali pravi narodni junaki. Med slovenskimi kolesarji pa so naši junaki postali Marko Baloh, Valter Bonča, Jani Brajkovič, Grega Bole, Jure Robič, Gorazd Štangelj in tudi Robert Vrečer, ki ga bralci Štajerskega tednika dobro poznajo. In ravno zaradi priljubljenosti športa, njegove dostopnosti in večdimenzional-nosti, saj lahko kolesarimo vsi, je Poli maraton skozi svojo enajstletno zgodovino postal največji slovenski rekreativno-kolesarki dogodek, ki vsakoletno združi več tisoč ljubiteljev zdravega načina življenja, dobre družbe in zabave, ki jo _ ponuja sodelovanje. a | Letošnji, že 12. Poli maraton po vrsti bo na | najimenitnejši in najprimernejši način zaokro-I žil po Ptuju. S poganjanjem pedalov po idilični i pokrajini ptujskih krajev bomo promovirali vsa glavna sporočila o zdravem načinu življenja v odlični družbi, polni raznih ugodnosti. Na 12. Poli maratonu organizatorji vsakemu udeležencu v paketu podarijo pravo in kakovostno multifunkcijsko ruto, all inclusive ponudba pa zajema še veliko več. Slastno pogostitev na paradi kulinaričnih dobrot po zaključku kolesarje- nja, kolesarjenje na urejenih trasah, osvežilne napitke, prigrizke na progah ter osnovno tehnično pomoč pred kolesarjenjem, med njim in po njem. Posebno pozornost smo tudi letos namenili otrokom, za katere je pripravljen bogat animacijski program, zaokrožen s pravo gledali- ško predstavo, v kateri bodo lahko sodelovali tudi sami. Da bodo vtisi ostali v dolgotrajnem spominu, pa bomo poskrbeli vsi sodelujoči, ki ustvarjamo kolesarsko atmosfero 12. Poli maratona. Zato lepo povabljeni, vse informacije o prijavah lahko dobite na spletni strani www. polimaraton.si. Poli maraton - največja slovenska kolesarsko-rekreafivna prireditev 18 štcgerskiTEBUK Nasveti torek • 10. junija 2014 Moje cvetje • Miša Pušenjak, specialistka za zelenjadarstvo in okrasne rastline Poletje se začenja Ta teden pa smo končno dočakali toplo, poletno vreme. Vsi skupaj, predvsem pa naše plodovke, smo ga komaj čakali. Kljub temu da je na vrtovih letos veliko težav, na prvem mestu so to polži, morate priznati, da večina vrtnin krasno uspeva. Zato se vedno raje ozrite na vrtnine, ki lepo uspevajo, kakor na tiste, ki jim do sedaj ni šlo preveč dobro. Zdaj bodo tudi polži počasi šli na poletno spanje, pa bodo tudi solate preživele. Plodovke pa bodo začele hitro rasti. Tiste, ki se niso junij preveč prehladile, si bodo hitro opomogle. Krompir Čeprav sem na to že večkrat opozorila, moram ponoviti še enkrat. Najprej si vzemite čas in vrt okopljite. Pozne sorte krompirja ogrnite, potem pa tudi med njimi tla pokrijte s poko-šeno travo ali slamo. Krompir potrebuje veliko vode, za dober razvoj gomoljev pa ne mara prevroče zemlje. Trenutno je tudi velika nevarnost krompirjeve plesni in tudi črne pegavosti na krompirju. Zato je seveda treba izvajati zaščito. Na vrtu uporabite čaj cvetova rmana, ki že lepo cveti na travnikih. Uporabite lahko sveže cvetove, ni jih treba prej posušiti. Če ima kdo več timijana, kot ga potrebuje zase, lahko tudi s čajem timijana zavaruje svoje rastline. Treba pa je poškropiti večkrat v kratkem (petdnevnem) razmaku. Svetujem tudi, da uporabite pripravke, ki vsebujejo morske alge. V trgovinah jih najdete pod različnimi trgovskimi imeni. Namesto bakrenih sredstev za varstvo rastlin lahko uporabite tudi bakrena listna gnojila v kombinaciji z algami. Pri teh pa je treba paziti na temperaturo. Ne sme presegati 25 oC, zato moramo počakati zvečer tako dolgo, da se ohladi. Ker se potem v nadaljevanju vsaj za zdaj obeta ponovno hladnejše in važnejše vreme, je nujno, da se posevki zdaj tretirajo pogosteje. Tudi koloradski hrošč se zdaj razmnožuje izredno hitro. Mnogi menijo, da je pobiranje neizvedljivo, a ni tako. Preprosto pod rastline postavimo odprt dežnik ali pa kakšno rjuho in rastline potresemo. Velika večina žuželk bo padla v našo vabo, kjer jih potem lahko uničite. Obenem preverite še jajčevce, saj jih ima »koloradar« še rajši. Se en naravni način Tako vzgojimo cepljen paradižnik na tri stebla. Foto: Miša Pušenjak zatiranja teh škodljivcev je. Na večjih površinah bo tako lažje. Zelo dobro se da koloradskega hrošča posesati. Mnogi ste zdaj začudeni. Seveda ne uporabimo hišnega sesalca, ampak tistega, s katerim v jeseni sesamo listje. V različnih vrtnih centrih jih dobimo in niti niso več tako dragi. Potrebujete najpreprostejšo izvedbo, saj ji ostranite tudi vrečo. Hrošče in ličinke zmelje že mlinček, ki je na vhodu. Foto: Miša Pušenjak Poškodbe, ki jih naredi kapusova hržica na brokoliju. Plodovke na vrtu Plodovke so močno podhla-jene, lahko bi rekli prehlajene. Posebej veliko paprik ima zdaj kar nekaj težav. Zdaj jih najprej okopljite, ognete, potem pa tla zagotovo prekrijte s pokošeno travo z zelnice. Namesto nje je seveda lahko slama, lahko je tudi listje, pokošene koprive, praprot, skratka zastirka. Ta naj bo debela največ 10 cm, ne preveč, da ne boste preprečili zračenja tal. Zagotovo je nujno, da rastlinam tudi nekako pomagate, da se prej okrepijo in začnejo rasti. Imate več možnosti, tako v trgovini kupljene pripravke, ki jih večkrat omenjam in vsebujejo aminokisline ali alge, kakor čaje iz cvetov regrata ali ognjiča, pa tudi namočeno njivsko pre-slico ali koprive. S pripravki je bolj smiselno poškropiti po listih in hkrati tudi zaliti. Paradižniku obvezno odstranite zalistnike in ga redno vežite ob oporo. Med rastline pa lahko posadite sadike solate, saj bodo v njegovi senci v poletni vročini bolje uspevale. Posebno obravnavo potrebujejo cepljene sadike. Kar veliko ste jih nabavili letos. Pri njih je najpomembneje, da je cepljeno mesto vedno na zraku, nad zemljo. Zastirke naj bodo nekoliko stran od rastlin, da ne prekrivajo cepljenega mesta. Kljub temu da imajo močnejši koreninski sitem, zdaj potrebujejo tudi nekaj hranil, v trgovini najdete tudi veliko ekoloških tekočih gnojil ali pa namočite koprive in gabez in s tem večkrat zalijte rastline. V vodo lahko namočite tudi kompost, 1/3 komposta 2/3 vode, pustite stati na toplem 24-48 ur in zalijte rastline potem s tekočino. Posebno pozornost potrebuje cepljen paradižnik. Prva dva zalistnika mu pustite, vendar ga vzgojite na posebni opori, tako da bo imela ena rastlina tri vrhe. Ostale zalistnike pa odstranjujte tako dolgo, dokler jih dosežete. Le tako bo njegov pridelek visok in tudi kakovosten. Potem pa vse rastline zaščitite z zgoraj naštetimi pripravki ali pa tistimi, ki jih uporabljate, da so le ekološki. Danes jih je namreč na trgu veliko. V takih vremenskih razmerah je treba rastline varovati pogosto, najmanj enkrat na teden. Kapusnice Kapusnice so skupina vrtnin, ki lahko za naše zdravje naredijo neverjetno veliko. Njihova skupna lastnost je tudi, da so to rastline kratkega, hladnega dneva, v vročem poletju imajo težave. Rastlina kratkega dneva je tista, ki za kakovostno tehnološko zrelost potrebuje kratek dan, v dolgem dnevu pa cveti ali ne naredi glave oziroma tega, kar od nje pričakujemo. Zato jih sadimo tako, da bodo za nas pripravljene takrat, ko je dan kratek. Junij je mesec, ko sejemo kapusnice in ostale križnice zato, da bomo imeli v jeseni, ko jih najbolj potrebujemo, na vrtu čim večji pridelek.« Večino kapusnic vzgajamo preko sadik. Nekateri imajo še vedno raje kar puljene sadike. To pomeni, da se seme poseje nekje na vrtu nekoliko gosteje v vrstico ali pa za velike površine na posebno setvenico, kjer pose-jemo na več vrstic. Vendar naj še enkrat ponovim, da je prednost sadik s koreninsko grudo ogromna. Ne nazadnje, konec junija, v začetku julija, ko jih moramo posaditi, je običajno najbolj vroče in suho vreme. V takem je sadike, ki imajo gol koreninski sistem, puljene sadike oz. sadike s setvenicami, zelo težko presajati. To so mnogi preverili lani. Sadike s koreninsko grudo lahko presadimo tudi v takih razmerah. Opozarjam vse, da je začenja nalet kapusove hržice. To je majhna mušica, ki se naseli v srčiki same sadike, izsesa rastni vršiček. Posledice tega pa se kažejo tako, da cvetača ali brokoli ne naredita rož, zelje ne naredi glave ali naredi več manjših. Škodo lahko naredi že na setvenici. Prav tako še vedno zalega jajčeca kapusova muha. Na vrtu je torej najbolje gredico s posajenim zeljem, ohrovtom, cvetačo ali bro-kolijem pokriti za tako dolgo, da se notranji listi pričnejo zvijati navznoter, da zavarujejo rastni vršiček. Če posevek pokrijemo, je pred tem seveda treba zatreti tudi bolhače, ki bodo v tem tednu izbruhnili. Potem potrese-mo ob rastlinah tudi lesni pepel, če ga imate, in gredico pokrijete. Če pa pepela ni, prekrijte tla vsaj s pokošeno travo. Na njivah pa je treba posevek zavarovati z ustreznimi sredstvi za varstvo rastlin. Zal tako kakor v marsikateri vrtnini za kapusovo hržico registriranega pripravka ni, vendar ob zatiranju bolhačev in kapu-sove muhe zatremo tudi hržico. Svetuje, pa, da se pripravkom dodajo tudi aminokisline, ki še dodatno pomagajo rastlini, da se poškodbe hitreje zacelijo. Ne pozabite torej, zdaj je čas za setev in presajanje brstičnega in listnatega ohrovta ter za prve setve črne, pa tudi bele redkve. Če bodo med kapusnicami rasle kamilice, bo težav s škodljivci nekoliko manj. Pozimi bomo imeli tako svoja lastna zdravila za odpornost kar na domačem vrtu. Miša Pušenjak Legenda: korenina cvet list plod neugodno presajanje Vir: www.klubgaia.si torek • 10. junija 2014 Odraslim prepovedano Štajerski TEDNIK 19 S svetovne glasbene scene To je to Tudi letos je časopis Forbes objavil lestvico najvplivnejših žensk na svetu. Lestvica v primerjavi z lansko ni doživela veliko sprememb, saj je na prvem mestu znova nemška kanclerka Angela Merkel. Med 10 najvplivnejšimi ženskami sta tudi letos Hillary Clinton in Michelle Obama. Najviše uvrščena oseba iz glasbenega sveta je ponovno Beyonce, ki je zadržala lansko 17. mesto. Med glasbenicami sta med 100 najvplivnejšimi ženskami na svetu še Lady Gag na 67. mestu in Shakira na 58. ®®® Sinead O'Connor, ki je leta 1990 zaslovela s skladbo Nothing compares 2 u, bo 11. avgusta izdala svoj novi studijski album. Že deseti studijski izdelek te priljubljene irske pevke bo nosil ime I'm not bossy, I'm the boss. Na dan izida albuma bo objavljen tudi prvi predstavitveni singel z naslovom Take me to church. Le dan za tem, 12. avgusta, pa bo Sinead O'Connor nastopila na koncertu v Londonu, kjer se bo seveda predstavila z novimi skladbami. ®®® Upokojeni britanski roker Phil Collins se je na sila zanimiv način začasno vrnil na glasbeno sceno. Pred dnevi je namreč v Miamiju na Floridi skupaj s svojima sinovoma na- Beyonce stopil na šolski prireditvi. Bivši frontman skupine Genesis se je s scene umaknil leta 2011, da bi se lahko posvetil vzgoji svojih otrok. Danes 63-letni pevec, ki je v karieri prodal več kot 100 milijonov nosilcev zvoka, je priznal, da je bil pred nastopom kar malce nervozen. Njegova bivša žena Orianne Collins Mejjati, ki živi v Miamiju, je ob tem povedala, da se je Collins na glasbeno sceno vrnil po prigovarjanju svojih sinov. ®®® Susan Boyle se bo letošnjo jesen podala na samostojno BILBOARDOVIH VROČIH 100 (ZDA) 1. FRANCY - IGGY AZALEA FT. CHARLIXCX 2. PROBLEM - ARIANA GRANDE FT. IGGY AZALEA 3. ALL OF ME - JOHN LEGEND UK TOP 100 (VELIKA BRITANIJA) 1. I WANNA FELL - SECONDCITY 2. STAY WITH ME - SAM SMITH 3. JUBEL - KLINGANDE NEMČIJA 1. TRAUM - CRO 2. AUF UNS - ANDREAS BOURANI 3. SUMMER - CALVIN HARRIS glasbeno turnejo po ZDA. Ta slavna škotska pevka, ki je po vsem svetu prodala že več kot 19 milijonov albumov, bo turnejo začela 8. oktobra v San Di-egu v Kaliforniji. Med mesti, ki jih bo obiskala, so še Phoenix, Louisville, Ft. Lauderdale, San Francisco ter Sarasota. Turnejo bo končala 6. novembra s koncertom v Jacksonvillu. Naj spomnimo, da je v teku tudi snemanje filma o življenju Susan Boyle, ki je bila prava senzacija v popularni oddaji Britain's got talent. ®@® Andy Bell in Vince Clarke, člana popularnega britanskega electro dueta Erasure, bosta 23. septembra na trgovske police poslala novi studijski album The violet flame. Za produkcijo nove plošče bo poskrbel Richard Philips, bolj znan kot Richard X, ki se lahko pohvali s številnimi uspešnimi sodelovanji (Kelis, M.I.A. in Sugaba-bes). Zadnji album dua Erasure Tomorrow's world je bil izdan leta 2011. ®®® Člani slavne ameriške rock zasedbe Linkin Park bodo 16. junija izdali novi studijski album The hunting party. Po skladbah Guilty all the same in Until it's gone je na poti že tretji predstaviteveni singel z naslovom Wasteland. Na albumu naj bi gostovala tudi Tom Mo-rello (Rage Against The Machine) in Daron Malakian (System of a Down). Frontman zasedbe Linkin Park Mike Shinoda je dejal, da ima dovolj kopiranja zasedb in da naj ne zvenijo vsi glasbeniki kot Mumford and suns ali pa Arcade Fire. ®®® Nekdanja članica dekliške zasedbe Girls Aloud Cheryl Cole se na svetovno glasbeno sceno vrača z novo skladbo z naslovom Crazy stupid love. Pri skladbi je sodeloval tudi znani angleški raper Tinie Tempah. Omenejena skladba napoveduje tudi pevkino novo ploščo, ki naj bi izšla v novembru. Cheryl Cole se je z glasbene scene poslovila konec leta 2013, ko je njena nekdanja skupina Girls Aloud predstavila kompilacijo svojih največjihuspešnic. ®@® Južnokorejska glasbena senzacija Psy je minuli vikend znova podrl rekord po številu ogledov na YouTubu. Z video-spotom za svojo mega uspešnico Gangnam style je presegel dve milijardi ogledov. Janko Bezjak Foto: Črtomir Goznik Javne službe Ptuj, ki so lani prvič organizirale Vikend mladosti z bogatim programom, namenjenim mladim, so ga letos še nadgradile. Tako so v predzadnjem majskem vikendu na mestni tržnici potekali številni glasbeni nastopi s preigravanjem večnega rokenrola, zabavni dogodki, animacija ter športni dogodki. Prvič pa so na mestni tržnici plesali četvorko Vabila pa je tudi tržnica unikatov. Vse večje Ptujčanov, ki jih je selitev tržnice na Novi trg razveselila, saj je mesto z drugačnim dogajanjem na tržnici poskrbelo za večji mestni pretok oz. več življenjskega utripa na večjem območju. V Javnih službah obljubljajo, da bo na mestni tržnici živahno vse poletje in še pozno v jesen. Te dni pa je nad mestno tržnico ponovno oživela tudi gostinska terasa. MG Študentsko delo To bi morebiti lahko imenovali kar slovenski fenomen ... V Sloveniji namreč skoraj vsak študent ob študiju intenzivno dela, poleg tega pa za to delo zmeraj potrebuje študentsko napotnico, ki jo izda ta ali oni študentski servis. Pa pomislim ... zakaj neki študentske servise sploh potrebujemo? Česa takšnega namreč ne poznajo nikjer drugje po Evropi, pa študentje, kadar imajo čas, kljub temu delajo. Razlika je razumljivo ponovno v zakonodaji, ki študentskega dela preprosto ne ureja, kot bi se spodobilo, s tem pa omogoča obstoj tem pijavkam. Ne razumem namreč, kaj neki bi bilo tako problematičnega, če bi vsak posameznik lahko delal pri vsakem podjetju preprosto po pogodbi . , nekako tako kot v civiliziranem svetu. Ako me spomin ne vara, je pred nekaj leti to področje država končno poskušala urediti z zakonom o malem delu, pa so se študentje odločili, da bi pred parlamentom bilo fajn narediti študentsko veselico in stavbo obmetavati z granitnimi kockami. Ampak nasprotovanje kakršnimkoli spremembam je pri nas tako ali tako postalo del folklore; ne vem edino, čemu se čudimo, da živimo, kakor živimo. Študentje tako lahko še naprej brez kakršnihkoli pravic garajo za mizerna plačila, mešetarski servisi še naprej lahko od teh mezd pobirajo desetino in vsi smo nesrečno zadovoljni. Delodajalcem na drugi strani takšna zakonodaja prav tako ugaja, saj zagotavlja, da slednjim nikoli in nikdar ni treba nikogar zaposliti redno, po možnosti s kakšnimi bonitetami ali vsaj osnovnimi delavskimi pravicami. Država namreč z brezplačnim visokim šolstvom kar naprej skrbi, da poceni delovne sile na trgu nikoli ne zmanjka, slednjo prisili v delo preko mešetarjev, ki jim od-ščipnejo del zaslužka, hkrati pa poskrbi tudi za gospodarstvo, ki delavcem tako ne plačuje nobenih bonitet, saj delovno silo nahrani država preko bonov, jo nastani v subvencioniranih študentskih domovih ter ji zagotovi subvencioniran prevoz na delovno mesto. Kateri podjetnik pri zdravi pameti bi pod takšnimi, za gospodarstvo bajnimi pogoji potem kadarkoli koga dejansko zaposlil? Verjetno bi tudi sam v svojem hipotetičnem podjetju raje izkoriščal enostavno nadomestljive ter poceni študente ... Namen tega pisanja ni očrniti študentsko delo per se, pač pa morda zgolj obelodaniti nekaj preprostih dejstev. Kot običajno se izkaže, da je za nastalo bedo že spet tako ali drugače kriva država, ki v Sloveniji področij ne ureja, pač pa se vanje posredno ali direktno vpleta. V tem primeru z brezplačnimi univerzami za čisto vse, sto eno študentsko boniteto ter omogočanjem študentskih servisov. Morda kdaj te tematike celo dojamemo kot problematične, a zdi se, da jih nekako ne uspemo povezati z drugimi državnimi tragedijami, kot na primer masovna brezposelnost ter neurejen trg dela, ki za seboj potegne še en kup eksistencialnih vprašanj ... Zahvala gre državi, se razume. Matic Hriberšek Vroča linija Radia Ptuj V četrtek, 12. junija, med 16.00 in 17.00. Zakaj kolesarjenje pozitivno vpliva na zdravje Voditeljica: Estera Korošec Sodelujte v Vroči liniji Radia tudi vi! 1. BUDAPEST - GEORGE EZRA 2. WAVES - MR. PROBZ 3. CALM AFTER THE STORM - THE COMMON LINNETS 4. LIAR LIAR - CRIS CAB/PHARREL WILLIAMS 5. SING - ED SHEERAN 6. ALL OF ME - JOHN LEGEND 7. FEVER - THE BLACK KEYS 8. STUPID LITTLE THINGS - ANASTAC 9. SUMMMER - CALVIN HARRIS 10. I WILL NEVER LET YOU DOWN - RITA ORA 11. HAPPY - PHARREL WILLIAMS fsako sredo na Radiu Ptuj Z Vami na frekvencah 89,8 •98,2° 1043 bo Janko Bezjak 20 Šta/m&TEDNlK Nasveti, za kratek čas torek • 10. junija 2014 Kaj bomo danes jedli Foto: ASV TOREK krompir v kockah s slanino*, solata SREDA zelenjavno-mesna enolončnica, jogurtovo pecivo z ribezom** ČETRTEK puranji naravni zrezek, krompirček, solata, malinova strjenka PETEK testenine z jajci, solata, skutni zavitek SOBOTA ribji brodet, zeliščna polenta NEDELJA grahova kremna juha, perutničke na žaru, pečen krompir, zelenjava PONEDELJEK juha, zelena solata s klobaso, pisani puding *Krompir v kockah s slanino Sestavine: 1 kg krompirja, 250 g slanine, 2 veliki čebuli, olje za pekač, 2 žlici majarona, sol, sveže mlet poper, 50 g masla. Krompir olupimo in narežemo na drobne kocke. Prav tako na kocke narežemo slanino, čebulo pa sesekljamo. Vse troje porazdelimo po pekaču, ki smo ga namastili z oljem. Začinimo s soljo, poprom in majaronom ter premešamo. Po vrhu potresemo kosmiče masla. (Primešate lahko tudi na drobno zrezano papriko in paradižnik, če ga imate na zalogi.) Pečemo pri 220 stopinjah Celzija dobre pol ure. **Jogurtovo pecivo z ribezom Sestavine: 1 lonček navadnega jogurta (150-180 g), 2 jogurtova lončka moke, 1 pecilni prašek, 2 jajci, 1 jogurtov lonček sladkorja, 1/2 do 1 jogurtov lonček olja, 1 vanilijin sladkor, nekaj kapljic ruma (lahko ga izpustimo), ribez ali katero drugo sadje (sveže ali iz konzerve). Penasto zmešamo jajca s sladkorjem in vanilijinim sladkorjem, dodamo jogurt, olje, moko s pecilnim praškom ter na koncu malce ruma. Pekač naoljimo in posujemo z drobtinami ter vanj vlijemo pripravljeno maso. Po njej posujemo ribez (oziroma katero drugo na manjše koščke narezano sveže sadje ali že narezano mešano sadje iz kompota, ki smo ga prej odcedili). Pečemo v ogreti pečici pri 180 stopinjah Celzija okoli 35-40 minut. Pustimo, da se ohladi, in narežemo na kocke. Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko Smeh ni greh ZAMENJAVA »Pomisli, da so mi včeraj v gostilni zamenjali plašč!« »Komu pa bi prišlo na misel, da bi zamenjal tvoj strgani plašč?« »Ne vem, ker sem prvi odšel.« TEŽAVE S SPOLNOSTJO »Doktor, težave imam v zakonu, pravzaprav v postelji,« sramežljivo reče pacient. »Moja žena je popolnoma nezainteresirana zame.« Doktor mu zastavi dva, tri vprašanja, nato mu napiše recept za zdravilo, za katerega pacient še ni slišal. Pacient je zvečer neopazno zlil nekaj kapljic zdravila v čaj tudi ženi. Sredi noči se žena zbudi in zamrmra:«Ah, moškega potrebujem!« »Čudno,« reče mož, »jaz tudi!« skočil dol, v prvem nadstropju se bom obrnil in pridem nazaj!« Rečeno - storjeno. Pognal se je v globino, padal, se ustavil v prvem nadstropju in se pognal nazaj na teraso. Tam je prepričal pivskega bratca, da tudi on poskusi. In res. Pognal se je v globino, pristal na tleh in se ubil. Preživeli se je še enkrat pognal v globino, pristal na tleh in odšel v gostilno. Naročil si je še en konjak, gostilničar pa mu je dejal: »Kako si ti hudoben, Batman, kadar si pijan!« IZGLED »Na ženski izgledam veliko bolje!« POMOČ V Splitu so iz Srbije prejeli vagon gnoja s pismom, v katerem je pisalo: »To je naša pomoč za avtocesto Zagreb - Split!« Iz Splita so pomoč vrnili s pripisom:«Vračamo darilo, ker ne želimo, da si trgate od ust!« SKOK Pijančka stojita na vrhu stolpnice in eden reče: »Jaz bom zdajle NEMOGOČA Direktor je tajnico povabil na večerjo. Jedla sta polže. Naslednji dan se je tajnica pogovarjala s kolegico in ji povedala: »Naš direktor je nemogoč! Za večerjo sva jedla polže in jedel jih je kar s hišicami vred!« Direktor pa se je pogovarjal s svojim pomočnikom: »Včeraj sem bil s tajnico na večerji. Cel večer me je brcala pod mizo in mi šepetala: »Ven ga daj! Ven ga daj!« SESTAVIL EDI KLASINC SMUČISČE POD URŠLJO GORO KAREL OŠTIR HRVAŠKO MESTECE NASELJE PRI IZOLI NASELJE VZHODNO OD CELJA ELEKTRONSKA POŠTA JAVNI PRIKAZ ZNANJA POVEST FRANCETA BEVKA BRALNO- PISNI POMNILNIK RAZPRŠILEC, PRŠILNIK SINTETIČNI ANESTETIK PODSKUPINA KONICA TELUR ODLOMLJEN DEL REKA V JUŽNI AMERIKI PEVEC PESTNER JUTROVO SIJAJNI ŽELEZOVEC, KRVAVEC AFRIŠKA DRŽAVA VOZILO Z ENIM SEDEŽEM OLIVER DRAGOJEVIČ OSNOVNO ŽIVILO ŽUPLJAN FINSKO JEZERO TRUD DALMATINSKA ANA LJUBIMKANJE KOLESAR (PRIMOŽ) PREŠERNOVA PESEM GORENJSKI KROFI KRUŠNO PECIVO NARODNI MAGAZIN LOJZE ŽAGAR DEBELUH PREBIVALEC BENICE RAFKO IRGOLIČ PLES AFRIŠKI VELETOK BIKOV GLAS NAGUBAN TRAK NA ŽENSKI OBLEKI TENIŠKI IGRALEC FRANCOSKA METROPOLA ŠTEFAN ARH PETER TANCIG NASA RADIJSKA IN TV SPIKERICA REKA V VZHODNI AFRIKI SVINJSKA HRANA, OPIRKI GRM LIGUSTER NASELJE PRI LOGATCU NOČNI METULJ UGANKARSKI SLOVARČEK: ATOMIZER = razpršilec, pršilnik, KALINA = grm liguster, NOVOKAIN = sintetični anestetik, OŠVEN = smučišče pod Uršljo goro, ŠARED = naselje pri Izoli, TLAKE = naselje pri Logatcu, URBAS = del obuvala, prednjik, VRBNO = naselje vzhodno od Celja. ■hvvivhi '3»v~ii 'vnuvm 'ariiAiod 'd39iN 'sva vai 'zmvd 'ovsiN3i 'doavN 'Id 'NV3IN39 'isrva 'Z! 'lAIVM 'Nld30 'IdlU '3NV 'OS3IAI 'dO 'Q3SON3 'VNVD '1HVIAI3H '010 tMONIdO 'VdndDdOd 'NIV>IOAON 'IAI010031Z '1IN3Z 'SVam 'VlAIdVd 'N3ASO :ouABiopoA SMNVZlHM 3! A3IIS3H Foto: ASV torek • 10. junija 2014 Za kratek čas ŠtajerskiTEBUlK 21 Govori se... ... da Slovence pred bližnjim svetovnim prvenstvom v nogometu muči vprašanje, ali bo več Slovencev navijalo za hrvaško ali za bosansko reprezentanco ... ... da smo neuspelega referenduma o arhivih spet vsega krivi novinarji. Ker imamo oči in ušesa in ker si upamo napisati to, kar mislimo ter kar nam govorijo množice. ... da je še bolj nezaslišano, da v času, ko po svetu zaradi lakote umira na milijone ljudi, v bogati Sloveniji žanjejo še zeleno pšenico za gnitje v bio-plmar-nah. ... da so nas, potem ko smo se v našem časopisu spraševali, kaj počnejo v ormoških lagunah vodni bivoli, ptičjeslovci poučili, da na objavljeni fotografiji sploh niso vodni bivoli, pač pa lagunasta bivolja tukali-ca (Holermous lagunaria), ki na tem območju avtohtono gnezdi že leto in pol. ... da lahko potem, ko so lepa Eva & comp. »zmagali« na nedeljskem referendumu, pa čeprav so globoko poraženi, pričakujemo, da bo kdo v parlamentu predlagal spremembo referendumske zakonodaje - da bo tisti, ki nas bo kot ovce vodil na neuspele referen- dume, pokril stroške za svoj debakel. Zakaj bi vsi plačevali nespametne poteze posameznikov. Vidi se... ... da se ne more vedeti, ali od kurjih nogic ali od odpadnih gum, a na posnetku smo ujeli znanega podjetnika z vozilom luksuznega razreda (SLS AMG), ki je vredno pol milijona evrov; da o lastnem otoku ne govorimo. Foto: Tajno društvo PGC Foto tedna • Bralci fotografirajo RUBRIKA JE NAMENJENA OTROKOM. Fotografiji se razlikujeta v petih podrobnostih. Otroci, poiščite jih, označite s krožcem, izrežite sličico in jo do ponedeljka, 16. junija, pošljite na naslov: Radio-Tednik Ptuj, d. o. o., Osojnikova cesta 3, Ptuj. Ime in priimek:_ Naslov:_ Leto rojstva:_ Med pravilnimi rešitvami bomo izžrebali nagrajenca, ki bo prejel nagrado v sprejemni pisarni Radia-Tednika Ptuj. Nagrado podarja Knjigarna Felix. Nagrado prejme Sara Fekonja, Voličina. Iskrice Foto: Darko Vidovič Vam je kakšna fotografija posebej uspela? Se vam zdi, da bi bila zanimiva tudi drugim bralcem? Pošljite nam jo, pa bomo izbrali najzanimivejšo. Naš elektronski naslov: nabiralnik@radio-tednik.si. Fotografija naj bo v formatu »jpg« in dovolj velika za objavo v časopisu (vsaj 300 kB - raje več). Pripišite še avtorja fotografije in opišite, kdaj in kje je fotografija nastala. Veselo na delo! Današnjo fotografijo tedna je poslal Darko Vidovič iz Markovcev. »Ta mladi divji zajček nas je za kratek čas obiskal na travniku. Seveda smo ga hitro spustili nazaj na prostost,« je pripisal Darko. Sudoku • Sudoku • Sudoku Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat. Od torka do torka Tadejev zna/q)s/^naročili v času od 6. 5. do 18. 7., bomo izžrebali enega izmed vas in vas popeljali na izlet - OBIRANJE MANDARIN V DOLINI REKE NERETVE (10. 10. 2014). Skupaj z vami bo potovala še ena oseba, ki jo izberete vi. Prav tako bomo izžrebali enega izmed vas, naši zvesti naročniki, ki nas prebirate že dalj časa in tudi vam omogočili OBIRANJE MANDARIN V DOLINI REKE NERETVE ^i» i sopotnikoma " Izbirate lahko med nagradama: 1. BREZŽIČNA VREMENSKA POSTAJ. z zunanjo enoto ali 2. PLAŽNA BRISAČA S TREMI ŽEPI - 70x215 cm Vsak novi naročnik bo o prevzemu nagrade pisno obveščen po pošti. Slike so simbolične. Štajerski (Rradioptuj 89,8-9B,2«l04i3 : i NAROCILNICA ZA Štajerski Želena nagrada (označi): |T| \2\ Ime in priimek: Naslov: Pošta: Davčna številka: Telefon: Podpis: S podpisom potrjujem naročilo Štajerskega tednika do pisnega preklica, vendar za najmanj 6 mesecev. Hkrati potrjujem, da zadnje leto nisem bll/-a naročnik. Naročnino bom plačeval/-a mesečno po položnici. lOUMNJI čl* porovRmflRGEncufl V [MM REKE IMMVE «SEtutas^-s m 1. DAN, 10.10.2014: SLOVENIJA - TROGIR - KANJON CETINE -OMIŠ - NEUM Prvi postanek bo v enem najlepših dalmatinskih mest Trogir, ozke uličice utrjenega starega mestnega jedra, stisnjenega med kopnim in otokom Čiovo si bomo ogledali z lokalnim vodnikom, ne bomo izpustili s strani UNESCO-a zaščitene trdnjave Kamerlengo, utrdbe sv. Marka, mestne katedrale in obzidja. Nadaljevali sledi po jadranski magistrali do Omiša, reke Cetinje, Omiške Dinare, Radmanove mlinice, kjer si bomo ogledali stare mline ter si privoščili degustacijo okusnega dalmatinskega pršuta in domačega kruha »ispod peke«. Po ogledu bomo pot nadaljevali skozi hrvaški turistični biser pod planino Biokovo - Makarsko rivijero, mimo Bacinskih jezer (panoramski postanek) in doline reke Neretve do Neuma, sledi večerja in zabava z živo glasbo in animacijskimi vložki. Nočitev. 2. DAN, 11.10.2014: NEUM - DOLINA NERETVE - NEUM Po zajtrku vožnja v dolino Neretve. Za začetek neretvanske pustolovščine si bomo ogledali zelo zanimiv Arheološki muzej Narona, Po potepu skozi zgodovino si bomo privoščili vpogled v zanimiv vsakdan prebivalcev te zelene doline. Gostoljubni domačini nas bodo pričakali s tipično domačo »dalmatinsko marendo«, travarico, lozo in suhimi figami. S tipičnimi neretvan-skimi plovili, »ladami« se bomo nato odpravili na zanimivo plovbo po zeleni reki Norin, rokavu reke Neretve. Vmes bomo kakšno zapeli ob spremljavi žive glasbe. Na ladah se bomo lahko okrepčali z okusnim dalmatinskim pršutom, sirom in drugimi dobrotami pod katerimi se bodo šibile mize. Po okrepčilu bomo začeli z »berbo« v nasadih, bogato obloženih s sočnimi sadeži (3 kilogrami mandarin so vključeni v ceno aranžmaja, preostanek ob doplačilu na kraju samem). Sledi pristno domače kosilo, po katerem bo sledila zabava ob živi glasbi. Za odlično glasbo in veliko dobre volje bo poskrbela popularna glasbena skupina Versi iz Metkovica. 3. DAN, 12.10.2014: NEUM - MEDUGORJE - SLOVENIJA Po zajtrku se bomo iz Neuma odpeljali proti notranjosti BiH. Pot nas bo najprej vodila do svetovno znanega romarskegasredišča MEDUGORJA. Tukaj bomo imeli na voljo 3 ure časa, tako da se bodo lahko interesenti odpravili na t.i. »brdo ukazovanja«, hrib, kjer naj bi se po pričevanjih domačinov prikazovala Marija. Udeležiti se bo mogoče tudi svete maše. V okolici Medugorja je pred leti zrastla ETNOGRAFSKA VAS HERCEG z etnografskimi in drugimi posebnostmi pokrajine Hercegovine. Sledi degustacija domačih vin. A ¡s' S SKLENITVIJO NAROČNIŠKEGA RAZMERJA POSTANITE ČLAN KLUBA PRIJATELJEV RADIA-TEDNIK PTUJ IN KORISTITE UGODNOSTI: ■ 20 brezplačnih prilog s koristnimi nasveti o gradnji, dopustu, gospodarstvu, urejanje okolice, avtomobilizmu, financah, zdravju, kulinariki ... ■ Tv priloga TV OKNO - 48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta glasbe in filma ■ 20% popust pri naročilo malih oglasov ogled brezplačne gledališke predstave konec leta 2014 Avtobus zvestobe (predbožični izlet evropske prestolnice) dodatni popusti pri zakupu izletov preko agencije Turi-stagent (obiranje mandarin v dolini reke Neretve 10. 10. 2014 3 dni samo 165,00 €, plačilo na obroke) Praktična darila za nove in obstoječe naročnike Vstopnice za prireditve in gledališke predstave POSTATI NAROČNIK STAJERSKEGA TEDNIKA SE RESNIČNO IZPLAČA! ■ ifiSnrž-»- »».-»V« .«*•*. • jr« - -i.'« i : - . tT;-"- «rr torek • 10. junija 2014 Oglasi in objave Štajerski TEDNIK 23 08:00 1S. praznik Občine Destrnik 09:45 Utrip iz Ormoža 10:45 Ljudski pevci se predstavijo 12:00 Video strani 18:00 Destrnik - iz domače skrinje 20:00 Destmik-Srečanje ljudskih pevcev 21:30 Ujemi sanje 22:30 Oddaja o kulturi SIP PROGRAMSKI NAPOVEDNIK več na TTX straneh SIP TV 08:00 40 let Gasilskega zbora Hajdoše 10:00 17. praznik Občine Starše 12:00 Video strani 18:00 Prepolje-Folklorni popoldan 20:00 Dan vrtca Hajdina 21:00 Gostilna pri Francetu 22:30 Oddaja Uživajmo o pg lu p QC I— LU ■O 08:00 1. Sv. Obhajilo v Dornavt 10:00 Ljudski pevci se predstavijo 12:00 Video strani 18:00 Dornava-Oddaja iz preteklosti 20:00 Do rnava-Košnja trave na star način 21:00 Dornava - Iz domače skrinje 22:30 Oddaja o kulturi 23:00 Video strani program v živo tudi preko spleta: www.siptv.si Uredništvo: Dornava 116d, 2252 DORNAVA: info@siptv.si kontakt: 02 754 00 30: 041 618 044: www.siptv.si Marketing: Megamarketing d .o. o,; 02 749 34 27; 031 627 340 Prodamo ali damo v najem Raičeva ulica 6, 2250 Ptuj Uporabna površina -470,45 m2 Dvorišče - 442 m2, 10 parkirišč Informacije: Radio-Tednik Ptuj, d.c 02/ 749 34 10 PTUJSKA TELEVIZUA pon. Torek 10.06. 9:00 Dnevnik TV Maribor 9:25 Kuhinjica - pon. 10:05 Tek miru - pon. 10:20 Po zdravje: Zdravilec Maxim Osipov-pon. 11:00 Glasbena 8 (slo.) - 25. oddaja - pon. 11:35 Modro - pon. 12:00 Ptujska kronika 12:20 Zeleno - pon. 12:40 Info kanal 13:00 Pomurski tednik-pon. 13:30 Info kanal 16:00 Ptujska kronika - pon. 16:35 Kuhinjica 17:00 Sport(no): Teniški klub Term Ptuj 17:25 Pogovor s predsednikom D&Mitjo Bervarjem in dr. Štefanom Celanom, 18:00 Ptujska kronika 18:35 Mofoscena: Po Korziki 19:05 Varnost in mobilnost za vse - pon. 19:20 Glasbena 8 (tuja) - 24. oddaja - pon. 20i20 ^vablfo'nTlI^o z Soma: Melani Centrih in Boštjanom Seruga - pon. 21:00 Ptujske odrske deske: Stara in nova sezona-.pon. M»«* iion' 22:20 Info kanal Sreda 11.06. 9:00 Dnevnik TV Maribor -pon. 9:25 Kuhinjica - pon. 9:50 Tek miru-pon. 0:00 Ptujska kronika - pon. 0:20 Info kanal 0:55 Glasbena 8 (tuja) - 24. oddaja - pon. 1:30 Modro - pon. 1:55 Info kanal 4:00 Gostilna »Pri Francet« 82. oddaja - pon. 5:00 Info kanal PROGRAMSKA SHEMA PelV 19:25 Glasbena 8 (slo.) - 25. oddaja - pon. 19:55 Glasbeni predah 20:00 Ptujska kronika - pon. 20:20 Po zdravje: 21:00 ŽstaVumeSm ^oddaja- pon. 21:20 Motoscena: Po Korziki - pon. 21:40 RegiTV Gorišnica 22:40 Info kanal Četrtek 12.06. 9:00 Dnevnik IV Maribor 9:25 Kuhinjica - pon. 0:05 Info kanal 8:25 Motoscena: Po Korziki - pon. :55 Glasbena 8 (slo.)-25. oddaja- 1:35 Modro - pon. KI pon. 2:00 Ptujska Kronika 2:35 Info kanal 3:20 Povabilo na kavo z gostoma: Melanie Centrih in Boštjanom Seruga - pon. 4:15 Info kanal Ptujska kronika pon. 7:00 Široko oko: Avtocesta Draženci - Gruškovje - pon. 7:35 Zeleno - oon. 8:00 Ptujska kronika - pot 8:20 Športno: Teniški klub Term Ptuj - pnika - poni WrgjUU 8:45 Po zdravje) Uravilec IMHMI 19:30 Življenje skozi objektiv: ■Dr. Stefan Celan - pon. iqv - pon. 6:30 Kuhinjica ■Cista umet pon. 7:00 Cista umetnost - 32. oddaja 7:25 To bo moj poklic: I Zobotehnik in zobozdravniVM 18:00 Povabilo na kavo z gostoma: Melai Centrih in Boštjanom SerJE^-pi 18:55 Primusove vinske zgodb -"pon. ime _________________■ pon. 20:00 Ptujska kronika - pon. 20=20 Glasbena 8 (tuja) -25. oddaja 20:55 Cista umetnost - 32. oddaja - pon. 21:20 Zemlja in mi: Dobrote slovenskih kmetij - pon. 21:50 Film Campus: Moderno dekle - pon. 22:00 Ptujska kronika 22:20 Info kanal www.petv.tv Spnmljata nas lahko tuii na 12 in SIDLIV V družbi Radio Tednik Ptuj verjamemo, da so otroci naše največje bogastvo, zato želimo za njih narediti nekaj več. Skupaj z občinami organiziramo prireditev, kjer bodo otroci prepevali slovensko narodno ali zabavno glasbo z imenom Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo, Z nami bodo peli in se veselili otroci osnovnih šol občin: Juršinci, Markovci, Gorišnica, Destrnik, Trnovska vas, Hajdina, Sveti Tomaž, Cirkulane, Središče ob Dravi, Dornava, Podlehnik, Sveti Andraž, Ormož in Mestne občine Ptuj. Vabljeni tudi vi, da se skupaj poveselimo. Prireditev bo potekala v posameznih sodelujočih občinah. Na predtekmovanju se bo predstavilo do 12 posameznikov ali skupin, učencev OŠ, ki bodo izvajali slovensko narodno ali zabavno glasbo. Sledil bo finale 12 najbolje uvrščenih skladb z vseh predtekmovanj. Trije najuspešnejši udeleženci prireditve bodo posneli CD in nastopili na Orfejčkovi paradi. Zmagovalec bo prejel tudi praktično nagrado. Na zaključni finalni prireditvi bo vstopnina 3 EUR (otroci imajo prost vstop) in se bo donirala v dobrodelne namene, s čimer bo izpolnjen osnovni cilj prireditve: druženje, zabava, solidarnost in prijateljstvo. Za informacije o sodelovanju na prireditvi pokličite 031 331 979. MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA IN RAZPISE LAHKO NAROČITE ZA TORKOVO IZDAJO ZA PETKOVO IZDAJO DO PONEDELJKA ZJUTRAJ DO 9. URE DO ČETRTKA ZJUTRAJ DO 9. URE na tel. Številki 02 749 34 10, faks 02 749 34 35 ali na elektronski naslov iusfina.lah@radio-tednik.si, za večje objave predhodno pokličite. Prireditvenik Mali oglasi STORITVE UGODNO prodamo bukovo hlodovino za drva in jo dostavimo na dom. Informacije na tel. št. 0590 73 000. IZVAJAMO fasaderska (izolacijske fasade), slikopleskarska, keramičarska in druga zaključna gradbena dela. Kakovostno, ugodno, z garancijo. Branko Cvetko, s. p., Vičava 131, Ptuj. Mail: branko.cvetko7@gmail. com, gsm 041 359 028. Urejamo subvencije. PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Horvat - drva, Moškanjci 1 d. Tel. 051 667 170. KMETIJSTVO PRODAM dve breji telici, simentalki, pašni, v 9. mesecu brejosti. Tel. 769 28 71 in 031 733 762._ KUPIM traktor IMT, Zetor, Ursus ali podobno in vso kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197._ PRODAM drva v hlodih, kamionska dostava. Tel. 041767 760. PRODAJAMO bele piščance domače reje. Irgoličevi, Sodinci 22 pri Veliki Nedelji, vsak dan od 8. do 10. ure in od 16. ure. Tel. 041 881 949. KUPIMO teličko simentalko, težko od 150 do 200 kg, in pujske od 50 do 80 kg. Tel. 031 443 117._ PRODAM teličko in bikca simentalca, stara 10 dni, in prikolico domače izdelave, izpravno, nosilnosti 2 toni, za manjši traktor. Tel. 031 840 282. KUPIMO traktor, lahko Zetor, Ferguson, Deutz, Univerzal, Štore ali druge. Tel. 041 680 684. NEPREMIČNINE BLIZU TERM in golf igrišča gradimo novo naselje vrstnih hiš v velikosti 100 m2, vseljive bodo 2014. Uredimo ugodno financiranje. Gradbeništvo Aleksander Lončarič, s. p., Skorba 36 a, 2288 Hajdina, tel. 041 646 662. DOM-STANOVANJE PRODAM garsonjero, 1,5-sobno in 2-sobno stanovanje na Ptuju. Tel. 041 647 745. VSÂBC ČETRTEK ©B UPO SLOVENS CCI H IP©P f T®[F 7 8L0¥iKI®KIH POLK m VALČKOV 1. SPEV - Neskončno sem jo ljubil 2. DEJAN VUNJAK-0 sladoled 3. MARJAN ZG0NC - Dalmacija in Slovenija 4. MATIJA PUŽ & CLAUDIA - Stara kitara 5. VEDRAN FRANC HUSAR - Moj rojstni kraj 6. TRIO GENIALCI - Špela z Bleda 7. SVAR0G0V- V Portorožu na postaji r Ti 1. Ans. EKART - Še eno rundo 2. NAPEV-Fuzbalpolka 3. SVETLIN - Palme in valovi 4. DINAMIKA-Čas veselja 5. MLADI ODMEV - Za vedno tvoja 6. ŠTIRJE KOVAČI-Kovaških 60 let 7. ROSA - Babica naša slavi J RAZNO PODPISANI Franc Križan, roj. 16. 9. 1954, opozarjam vsakogar, ki bi karkoli kupil od moje žene Ane Križan iz Gabrnika, ker sem solastnik in bom sodno postopal. Franc Križan, Gabrnik 52, Juršinci. www.tednik.si Torek, 10. junij 10:00 Ptuj, gostilna Ribič: odprtje razstave slik Rozine Šebetič Ob vodi 10:00 Videm, sejna soba občine: praznik občine Videm, sprejem odličnjakov pri županu 17:00 Cerkvenjak, pred občinsko zgradbo: 16. občinski praznik, tradicionalni pohod po severni meji občine Cerkvenjak, Društvo generala Maistra Cerkvenjak 17:00 Videm, gasilski dom: Dan odprtih vrat PGD Videm 17:00 Zg. Porčič, družina Fekonja: dan odprte kleti in razglasitev protokolarnega vina, Društvo vinogradnikov Sv. Trojica 19:00 Kidričevo, Strnišče, Galerija FO.VI: odprtje razstave fotografij Sandre Požun Brezo-bracne Sreda, 11. junij 16:00 Ormož, Knjižnica F. K. Meška: pravljična ura 17:00 Pobrežje: praznik občine Videm, odprtje Kočarjeve domačije 17:00 Središče ob Dravi, knjižnica: zaključna pravljična ura s plesom 18:00 Makole, dvorec Štatenberg: odprtje razstave likovnih del ob 70-letnici Jožeta Foltina 18:00 Videm, Vidova klet: predstavitev prvakov in šampionov ocenjevanja vin za leto 2014 19:00 Ptuj, Mestno gledališče, Galerija FO.VI: odprtje razstave fotografij Albina Bezjaka Kurent go home 19:00 Slovenska Bistrica, Knjižnica Josipa Vošnjaka: pogovor z gostjo dr. Lio Katarino Kompan - Erzar 19:00 Videm, velika dvorana občine: 2. srečanje podjetnikov, gospodarstvenikov in ustvarjalcev na temo Razvojne politike v občini in regiji Četrtek, 12. junij 8:00 9:00 14:00 16:00 17:00 18:00 19:00 19:00 20:00 21:30 Slovenska Bistrica, IZZa, d. o. o.: delavnica, vodenje mlade Y-generacije Cerkvenjak, prostori DU: 16. občinski praznik, meddruštveno tekmovanje v šahu Majšperk, pri OŠ: odprtje medovitega vrta pri šolskem čebelnjaku, Dan odprtih vrat Čebelarskega društva Majšperk Cerkvenjak, v vrtcu Pikapolonica: 16. občinski praznik, zaključna prireditev ob koncu šolskega leta Dornava, Čušekova domačija: prikaz lukarstva na Dornavskem, film, zloženka, bilten muzejska in degustacijska soba, ob 20-letnici delovanja turistično-etnograf-skega društva Lukari Dornava Ptuj, Gimnazija: osnove mikroskopiranja in določanja gob, Gobarsko društvo Ptuj Ptuj, Mestni kino: ogled filma TIR and Branko Završan, pogovor o filmu Videm, šotor: praznik občine Videm, Dan ljudskih pevcev Sv. Trojica, jedilnica OŠ: narečni pogovor z domačini o šegah in navadah ter preprostem življenju v preteklosti Ptuj, dvorišče gradu: premiera predstave Michel Kohlhaas Petek, 13. junij 8:00 8:00 9:00 10:00 11:00 16:00 17:00 17:00 18:00 19:00 19:00 20:00 21:30 Cerkvenjak, avla OŠ: 8. otroška likovna kolonija Maksa Kaučiča Poljčane, Čebelarski dom: Dan odprtih vrat Čebelarskega društva Poljčane, ves dan Pragersko, Strelski center Gaj: ISSF Svetovno prvenstvo v puški in pištoli Lovrenc na Dravskem polju: 17. praznik občine Kidričevo, turnir v vrtnem kegljanju Sv. Trojica: 8. praznik občine Sveta Trojica v Slovenskih goricah, obisk delegacije iz območja Vulkanland iz avstrijske štajerske, odkritje tabel projekta Genuss am Fluss/Užitek ob reki in mreže muzejev ter zbirk Tržec, Djočanova kmetija: praznik občine Videm, Poletna muzejska noč, slavnostna seja občinskega sveta v Vidmu Središče ob Dravi, telovadnica OŠ: zaključna prireditev vrtca Navihanček Videm, šotor: osrednja prireditev ob 11. občinskem prazniku Apače, športni park: 17. občinski praznik Kidričevo, nočni turnir veteranov v malem nogometu, ŠD Apače Podgorci: proslava in podelitev plaket ob prazniku KS Podgorci Sv. Trojica, športna dvorana: osrednja proslava ob 8. občinskem prazniku s podelitvijo priznanj in nagrad Cerkvenjak, parkirišče ŠRC: Antonova noč s Čuki Ptuj, dvorišče gradu: predstava Michel Kohlhaas, Mestno gledališče Ptuj Mestni kino Ptuj Četrtek, 12. junij: 19:00 ogled filma TIR and Branko Završan, pogovor o filmu. Petek, 13. junij: 17:00 Oto nosorog; 19:00 Seks na eks; 21:00 Grace Monaška. Sobota, 14. junij: 10:00 Kino vrtiček, Oto nosorog, delavnica svetlobnih lučk; 17:00 Zloho- tnica; 19:00 Seks na eks; 21:00 Kako ne umreti na zahodu. Nedelja, 15. junij: 17:00 Oto nosorog; 18:50 Kako ne umreti na zahodu; 21:00 Grace Monaška. . --------------------- SUDViia&CIM POP ? TOP Glasujem za:__ Ime in priimek: 7 SLOVENSKIH POLK IN VALČKOV Gtasujem za:_ Naslov: _ Tel. Številka: KMALU V STAJERSKEM TEDNIK )Aob\ ogtasi ,, obMO&ja. Glasovnice pošljite na dopisnicah na naslov MEGA MARKETING d.o.o , p p. 13. 228B Hajdina Z. » Štajerski 'EDNIK Lovrenc na Dravskem polju • Spor zaradi spominske plošče So umrli v partizanskem koncentracijskem taborišču? Že prejšnji teden so nas nekateri domačini in predstavniki Zveze združenj borcev za vrednote NOB obvestili, da je na steni mrliške vežice pokopališča v Lovrencu na Dravskem polju nekdo postavil spominsko ploščo s spornim napisom. Sicer se vsi strinjajo, da se postavi spominsko obeležje umrlim v taborišču Strnišče, saj je šlo za povojne poboje, ki jih nihče ne odobrava; nikakor pa se ne strinjajo z napisom »Umrli v partizanskem koncentracijskem taborišču Strnišče«, saj trdijo, da taborišče ni bilo partizansko in da je ta del napisa žaljiv. Jože Per-šuh pravi, da so mu starši in eden od sosedov, ki je bil tam zaprt, povedali, da taborišča niso imeli partizani, ampak povojne oblasti, govorilo se je o UDBI in njenih pristaših. Za komentar k spornemu delu napisa smo zaprosili predsednika zgodovinskega društva Kidričevo Radovana Pulka, ki je bil zelo kratek: »V primeru Strnišča ne moremo govoriti o partizanskem koncentracijskem taborišču. Šlo je, vsaj po literaturi sodeč, za taborišče, ki ga je imela pod nadzorom OZNA, varovano pa je bilo s pripadniki KNOJ.« Predsednik Združenja borcev za vrednote NOB Ptuj Stane Lepej pa je omenjeni napis takole komentiral: »V združenju borcev s tem nimamo problema. Imenovati grobove je osnovna pravica in dolžnost posameznika in družbe, kot so organizatorji zapisali v vabilu. A napis na plošči »Umrli v partizanskem koncentracij- ' ■rj'.'.'ív'?;' ■■-exKv, ' 'v ÚMRLI V PARTIZANSKEM KONCENTRACIJSKEM STRNIŠČE, AVGUSTA 1945 momi ¡zz™....... ,... - - 10.08.1945 ÄÄM^oroslavc, KKr,ÖCA GAŠNIK FRIDRIH, 1944, TRATE 1860, BREG pato simon, 1862, maribor ' KAI2ER HELMUT, 1944, MARIBOR . ROTER IVAN, 1868, JERETíNA - : ^ : . SENEKOVtč HENRIH, 1945 PTUJ ^ 08. 1945 ■^m^uoSl ■ > EKERT MARIJA 1870 DiiMA t 06. oa. Í945 HUTERALO.l7 ,iI9:P^NAJ Kako je v drugih občinah »V Gorišnici sta na cerkvi sv. Marjete dve plošči posvečeni padlim domačinom, mobilizirancem v nemško vojsko in žrtvam povojnega nasilja. A je zapisano zelo korektno. Drugače, če ne zlobno, pa je na plošči v Majšperku, kjer so avtorji zapisali: ... in žrtvam komunističnega nasilja. V občini Juršinci so na spomenik padlim vojakom v prvi svetovni vojni leta 1999 vgradili še ploščo, posvečeno vsem žrtvam druge svetovne vojne. V občini Markovci pa so leta 2004 postavili na pokopališču spomenik vsem žrtvam vojnega in povojnega nasilja, kar je korektno,« je povedal Lepej. ---'"-T \J Foto: M. Ozmec Sporen del napisa na plošči, ki so jo postavili na steno mrliške vežice v Lovrencu: »Umrli v partizanskem koncentracijskem taborišču Strnišče ...« skem taborišču Strnišče« je nekaj drugega, saj je zelo zavajajoč; na plošči je zapisano, da so umrli avgusta 1945, s posameznimi datumi, torej tri mesece po koncu druge svetovne vojne. To je ponarejanje zgodovine!« Izvedeli smo, da sta spominsko ploščo postavili društvo nemško govorečih žena Mostovi, ki je registrirano v Mariboru, ter društvo zamolčanih grobov, ki ga vodi Roman Leljak. Slednji je o napisu na plošči povedal: »V vodstvu društva smo se pogovarjali o 'problemu'. Menimo, da je napis zgodovinsko verodostojen in resničen. Vsi pripadniki Knoja in Ozne so danes prejemniki partizanskih pokojnin, Spodnje Podravje • Humanitarna pomoč se nadaljuje Podjetniki in Juršinčani za Srbijo Skupina Finakos iz Ptuja je v sodelovanju s ptujskim Rdečim križem in občino Juršinci zbrala pomoč za prizadete v poplavah na Balkanu. V Beograd jo bodo odpeljali v ponedeljek. Predali jo bodo Rdečemu križu, ki jo bo nato razdelil med najbolj prizadete. Zbrali so za 32 palet različnega materiala, toaletnega papirja, šamponov, pitne vode, konzervirane hrane, sveč, vzmetnic, odej, posteljnine in nekaj oblačil. V občini Juršinci so občani s pomočjo Rdečega križa, Ka-ritasa in gasilcev zbrali za tri tone pomoči. Zbirni mesti sta bili v obeh gasilskih domovih Grabšinski breg in Gabrnik. Koordinator projekta Vilko Pešec je povedal, da je bila odločitev o zbiranju pomoči sprejeta, ko so bili predstavniki skupine Finakos na poslovnih pogovorih v Srbiji. Povezali so se s Poslovno privredno komoro Srbije ter njihovim Rdečim križem. Prisotni so bili v Srbiji ob začetku poplav, situacijo pa so videli tudi sedaj, ko je voda odtekla. Gre za katastrofo velikih razsežnosti, v kateri so mnogi ostali brez vsega. Uničene so tudi ceste, mostovi in infrastruktura. Valjevo je bilo odrezano od sveta, enega od mostov je odneslo, drugi pa je bil močno poškodovan. Največji pro- oziroma so prejemniki njihovi potomci. Združenje borcev naj sprejme izjavo, da pripadniki Knoja in Ozne niso bili borci NOV, potem bi seveda veljalo razmisliti o spremembi napisa. Strnišče je bilo partizansko taborišče in to je dejstvo, žal, te zgodovinske resnice ni mogoče spremeniti.« M. Ozmec blem pa je bil Šabac, mesto industrije, tudi kemične. Borili so se za ohranitev industrije ter poskušali preprečiti ekološko katastrofo. Še vedno pa se bojijo nevarnosti infekcij zaradi poginulih živalih. Voda je namreč uničila tudi večje farme in kmetije. Vilko Pešec pa je med drugim poudaril, da v Srbiji cenijo solidarnost in pomoč iz Slovenije, kar omogoča tudi boljše poslovne odnose v prihodnosti ter povečuje zaupanje v Slovenijo in Slovence. Majda Fridl Osebna kronika Rojstva: Zala Rebernik, Pru-šnikov ul. 24, Maribor - deček, Suzana Zidarič, Grabe 3, Središče od Davi - deklica Pia; Simona Bratušek, Za-bovci 6 c, Markovci - deček Maj; Vesna Steiner, Sela 4 a, Lovrenc na Dr. polju - deček Tim; Valerija Haložan, Cirkula-ne 67, Cirkulane - deček Jure; Sara Bauman, Majski Vrh 25 b, Videm pri Ptuju - deček Laris; Nina Majcen, Bresnica 31 a, Podgorci - deklica Ema; Danijela Čeh, Vlahovičeva ul. 1, Kidričevo - deček Vivian; Anna Plohl, Drakšl 10, Velika Nedelja - deček Anže; Nataša Letonja, Breg 68, Majšperk -deček Niko; Simona Germin, Vinski Vrh 9, Miklavž pri Ormožu - deklica Tia; Tadeja Pi-gnar, Sela 20, Lovrenc na Dr. polju - deklica Žana; Doroteja Recek, Ljubljanska ul. 19 a, Maribor - deček David; Mojca Sirc, Senčak pri Juršincih 11, Juršinci - deček Žan. Umrli so: Zdenka Mušic, roj. Mušic, Levanjci 32, roj. 1929 - umrla 29. maja 2014; Jakob Emeršič, Cirkulane 87, roj. 1948 - umrl 28. maja 2014; Franc Polanec, Placar 65 a, roj. 1942 - umrl 24. maja 2014; Kristina Gulin, roj. Turk, Rabelčja vas 34 a, Ptuj, roj. 1927 - umrla 29. maja 2014; Frančiška Hriberšek, roj. Obran, Lešnica 46, roj. 1935 - umrla 30. maja 2014; Franc Štumberger, Medribnik 5, roj. 1934 - umrl 31. maja 2014; Anton Roškar, Turški Vrh 71, roj. 1927 - umrl 31. maja 2014; Angela Brmež, roj. Horvat, Gabrnik 4 a, roj. 1957 - umrla 1. junija 2014; Stanislav Budja, Pušenci 4, roj. 1935 - umrl 1. junija 2014; Jožef Kokol, Rotman 49, roj. 1938 - umrl 28. maja 2014; Stjepan Pavlinek, Frasova ul. 2, Ptuj, roj. 1928 - umrl 31. maja 2014; Miran Brus, Podvinci 54, Ptuj, roj. 1957 -umrl 1. junija 2014; Matilda Goričan, roj. Janžekovič, Savci 81, roj. 1928 - umrla 4. junija 2014; Matilda Fajt, roj. Mlakar, Majski Vrh 55, roj. 1932 - umrla 4. junija 2014; Stanislav Rožman, Markovci 9. roj. 1934 - umrl 28. maja 2014. Poroke - Ptuj: Amadej Ti-šler, Nikova ulica 16, Lenart v Slovenski goricah, in Martina Robič, Zgornje Partinje 3, Sveti Jurij v Slovenskih goricah; Danijel Živič, Koračice 78 a, Sv. Tomaž, in Jožefa Šalamun, Zgornja Hajdina 64; Aleksander Stojanovic in Bernarda Sedlašek, Skorba 36 m; Tadej Kostanjevec, Drbetinci 63 a, in Petra Kocuvan, Vitomarci 4; Denis Rus in Petra Bolcar, Gradišča 69. Foto: Črtomir Goznik Napoved vremena za Slovenijo Danes bo večinoma jasno. Najnižje jutranje temperature bodo od 12 do 20, najvišje dnevne od 29 do 33 stopinj C. Vremenska slika Nad severno, srednjo in vzhodno Evropo ter večjim delom Sredozemlja je območje visokega zračnega tlaka. Nad naše kraje priteka topel in precej suh zrak. Obeti V sredo bo pretežno jasno in vroče. V četrtek bo še sončno in vroče, popoldne ali zvečer pa se bo povečala možnost za kakšno vročinsko nevihto.