ILUSTRIRANI LETNA NAROČNINA ILUSTR. GLASNIKA KRON 8-, ZA DIJAKE KRON 6--; POSAMEZNE ŠTEVILKE 20 VINARJEV :: LETNA NAROČNINA ZA NEMČIJO KRON 10-, ZA DRUGE DRŽAVE IN AMERIKO KRON 13- LASNIK SLIKE IN DOPISI SE POŠILJAJO NA UREDNIŠTVO ILUSTRIRANEGA GLASNIKA, KATOLIŠKA TISKARNA. :::: NAROČNINA, REKLAMACIJE IN INSERATI NA UPRAVNIŠTVO LISTA, KATOLIŠKA TISKARNA V LJUBLJANI LETNIK 2. * 16. SEPTEMBRA 1915 - IZHAJA VSAK ČETRTEK * ŠTEV. 3. „Radecki pa na konj' sedi In roženkranc v rokah drži . . V. s kupi ne Vojski v "slika h ". ■■Ml IV Slovenci! Poslužujte se pri vsaki priliki razglednic »Vojska v slikah«. 02020202000202010101010101010101000000020101010101020202020000020000010102020202020202020202020202010101010000000202020201020101010101010101010001010001010000000002 STRAN 22. ILUSTRIRANI GLASNIK 3, ŠTEVILKA ......................minulimi.."!............................................................................................................................................................i....HI..i.....mi,,............ Bitka pri Waterloo-u. Spisal A. L. Kielland, poslovenila Berta Vitek. (Dalje.) Ivan je bil takoj pri roki in našel kol, ki ga je porinil na tej važni, tako važni točki v zemljo, »Izvrstno!« je vzkliknil kapitan, ki je razumel, da je našel pozornega poslušalca z veliko domišljijo. »Od te strani moramo pričakovati Pruse.« Ivan je zapazil, da je kapitan pobral kamen in ga s skrivnostnim obrazom položil v travo. »In pri Houguemontu,« je nadaljeval starec, »se je bitka pričela. Napadel je Jerome, Zavzel je gozd, a grad so branile najboljše Wellingtonove čete. Medtem je Napoleon — stoji pri Belle-Alliance — ravno hotel dati povelje maršalu Neyu, naj napade Wellingtonovo središče, ko je zasledil množico čet, ki so se bližale od vzhoda — za klopjo — tam pod drevesom.« Ivan se je ozrl in začel postajati nemiren: ali naj pride že Bliicher?« »Blii — Blii —« je začel polglasno. »Bil je Biilow,« je v njegovo veliko srečo dejal kapitan. »Biilow, ki se je bližal s 30.000 Prusov. Napoleon je v naglici izdal nove odredbe, da bi zadržal novega sovražnika, ker ni dvomil, da Grouchy zasleduje Pruse, Cesar je bil prejšnji dan določil, naj Grouchy s celim desnim krilom odkoraka proti Biilowu in Bliicherju; toda Grouchy — da, saj veste to že iz zgodovine —« je prenehal kapitan. Ivan je pomirjevalno prikimal z glavo. »Ney je začel napadati s svojo navadno neustrašnostjo. Toda angleška konjiča se je zapodila v Francoze, pretrgala njih bojno črto, jih vrgla nazaj ter uplenila dva orla in več topov. Milhaud je hitel s svojimi kirasirji na pomoč in sam cesar, ki je dobro uvidel nevarnost, je spodbodel konja in zdirjal od Belle-Alliance navzdol.« Kapitan je tekel, skakal kakor konj v galopu in kazal, kako je cesar jezdil čez drn in strn, uredil Neyeve vojake in jih navdušil k novemu napadu. Mogoče, da je v Ivanu tičalo nekoliko pesnika, morda je bilo kapitanovo pripovedovanje res tako živo, ali pa — da, to je gotovo bilo —, ker je ljubil kapitanovo hčer — dovolj, Ivan je bil tako ves zatopljen v položaj, da ni več videl čudovitega kapitana, ki je skakal pred njim; — uzrl je skozi smodnikov dim samega cesarja na belem konju, kakor ga vidimo na bakrorezih, Drvel je čez jarke in plotove, čez njive in vrtove, da mu je spremstvo iztežka sledilo. Miren in hladen je sedel v sedlu, s polodprtlm sivim jopičem, v belih hlačah in z majhnim klobukom. Njegov obraz ni izražal ne trud-nosti ne napetosti; gladek in bled kakor marmor je vtisnil postavi v preprosti uniformi na belem konju nekaj pošastnega. In tako je dirjala mala, krviželjna prikazen, ki je v treh dneh bil tri bitke. Vse se mu je umikalo: bežeči kmetje, čete, ki so prodirale, da, celo ranjenci in umirajoči so se stiskali ob kraju ter strmeli za njim v občudovanju in strahu — ko je divjal mimo kakor mrzel blisk. Toliko, da se je prikazal, in med vojaki je zavladal red; neutrudni, neomagujoči Ney se je iz-nova zavihtel v sedlo in vnovič napadel. In takrat je vrgel Angleže nazaj in se ustavil na selišču La Haie-Sante, Napoleon je stal spet pri Belle-Alliance, Spravljanje naših težkih topov na alpske strmine. Odbiti napad alpincev na prelaz Kreuzberg. »Zdaj torej pride Biilow od vzhoda tu izpod klopi. Polpetih (bitka se je pričela ob eni) poizkuša Wellington prepoditi Neya. Toda ta je spoznal, da je vse odvisno, če se polasti ozemlja pred gozdom — tu na pesku pred travo.« — Kapitan je vrgel rokavico na o-značeno mesto. »Zato pokliče Ney na pomoč rezervno brigado z Milhaudovimi kirasirji in se vrže na sovražnika. Kmalu je bilo njegovo moštvo na višinah in okoli cesarja so že vpili: »victoire!« (,Zmtga!') »Eno uro prepozno,« je dejal Napoleon, Ko je pa videl, da maršal Ney vsled sovražnega ognja zelo trpi v novi pošto • janki, je sklenil hiteti mu na pomoč in istočasno uničiti Wel-lingtona. V to svrho je izvolil slavne Kel-lermanove dragonce in težko gardno ka-valerijo. Zdaj pride eden glavnih trenutkov bitke; Vi morate na bojišče!« ( M11 ■ 1111111111.....1111111 ■ 1111111.....111M1111111111 ■: 31 •■ 111111.....1111.....111111 ■ 1111 ■ 11111 .........M 11 ..........I11 ■ M1111111111......t) 1191 ■ 1111 ■■ 1111 ■ 111 ■■ 11 ■ 1111 ■ 111 ■ 11111,« | ■ 111111 ŠTEVILKA 3, IIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIII IIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIllllllllllllllIIIIIIIIIIIIIIII ILUSTRIRANI GLASNIK ...............................................Ulllllllllllll......................................................................................................................... .....................................................................min............................................umu..........hiiiiiihiiiiiiiiiiiiiihiiiiiiiiiiiiiiiiiihi 23. STRAN umnimi.......................Klimi....... i m hi i......mi.....miti................................ Ivan se je takoj dvignil s klopi in se postavil, kamor mu je velel kapitan. »Zdaj ste vi Wellington!« Ivan se je zravnal. »Vi stojite na planjavi — tu! — z najštevilnejšim delom angleške infante-rije. Tu napada vsa francoska kavalerija v strahovitem diru. Milhaud se je združil s Kellermanom. Ni drugega kakor nepregledna množica konj, oklepov, perjanic in svetlikajočih se sabelj. Obdajte se s karejem!« hode jim dajejo v zmago zaupajoči pogum, ki je napravil njihove armade nepremagljive. Bijejo se za zmago, za čast, za francoskega orla in za majhnega, hladnega moža, o katerem so vedeli, da stoji zadaj na višini, da vse vidi in ničesar ne pozabi, čigar oko sledi vsakemu posameznemu človeku. A danes stoje pred sovražnikom, ki se ne odpravi z mokro cunjo. Stoje, kjer stoje, ti Angleži, in če jih potisnejo za korak nazaj, ga v prihodnjem hipu že spet zavzamejo, Nimajo ne orla, ne cesarja; če se bijejo, ne mislijo na vojne časti ne na maščevanje, a mislijo na svoj dom. Ne videti več domovine, je najtežja misel, — toda ne, še nekaj hujšega je: s sramoto se vrniti. In ko pomislijo, da bi jim ponosna mornarica odrekla časten pozdrav, da bi njih stara domovina zatajila svoje sinove — tedaj primejo še krčeviteje za puško, pozabljajo na kri in rane: mirno, resno, s stisnjenimi ustmi drže svoje postojanke in umirajo kakor možje. (Dalje.) gledom. Zapazil sem takoj, da stoji eden njih ob strani, kot do ne spada k njim. Bila je to nekoliko upognjena postava z dolgima rokama in predebelo glavo. Bil je golorok in v desnici je držal culo. Ko sem pregledal vrste rekrutov, sem Nemško brodovje pred Riškim zalivom. 99 Ivan je za hip obstal v zadregi; slednjič je razumel, kaj kapitan misli: hitro je narisal okoli sebe v pesek četverokot. »Prav!« je vpil kapitan, obraz mu je žarel veselja. »Zdaj sekajo vanj Francozi; vrste se pretrgajo, a se spet strnejo. Wel-lington se mora vsak hip obdati z novim karejem. Francoski konjiki se bijejo ko levi: ponosni spomini na cesarjeve vojne po- Umetnik". Solnce je padalo na zapad. Vrhovi gora so se blesteli. Ljudje so večerjali. Vse se je podajalo k počitku, povsod je legal svečan mir. Le jaz sem moral še v vojašnico, da si ogledam nove rekrute. Stali so na dvorišču v civilni obleki, stisnjeni v kopico, nekateri poparjeni, drugi strmo v pozoru, kot bi hoteli imponirati prvi trenutek. Pogledali so me vsi z dolgim, radovednim po- Nemški zrakoplovi nad Londonom. stopil k temu. Narednik mi je dejal s smehom, da so se mu tresla široka lica: »Pred tem ne bo bežal sovražnik.« Opazoval sem revni obraz rekrutov, ki se je spačil v obupen izraz. Zabit je bil, to je bilo jasno, toda videl sem takoj, da je to eden izmed tistih ljudi, ki si ne znajo pomagati, in to me je ganilo, posebno, ko sem videl, da se je, ločen od drugih, čutil čudno zapuščenega in obupanega. rr=!ll!llll=n lo^fe^ol ca Podlistek, o* rfdllllfe -li- IfeE —1 Kresalo duhov. Roman iz irskega življenja. Angleški napisal P. A. Sheehan. — Prevel Davorin Ciuha. (Dalje.) Zelo natančni in nazorni so bili tudi opisi, s katerimi je Darby pripovedoval o življenju in navadah visoke gospode. In kakšno je bilo njeno začudenje, ko je slišala, kako zamotana reč je življenje izobraženih ljudi. Kako je človeku mogoče pri enem kosilu pojesti osem do deset jedi: juho, ribe, pečenko, sadje, slaščice, sir itd. ne da bi počil, kakor se je izražala, ji je bilo povsem nerazumljivo, »Kam stlačijo vse?« je večkrat vprašala, »In zakaj so tako suhi in bledi, če vendar jedo in pijo vsak dan najboljše?« A ko ji je Darby celo razložil, da je imel gospod dvoje vrst mesa pri kosilu, je bila stara žena, ki je videla meso samo dvakrat na leto, o Veliki noči in o Božiču, kar presenečena. In takrat, ko je slišala o obedu a la Russe, ni prav nič več dvomila, da je svet znorel. V zgovornem, nepremišljenem razpoloženju ji je Darby nekoč pripovedoval tudi, kako so fine dame opravljene pri pojedinah. Opisal je njih obleko precej natančno; po dolgem obotavljanju in mnogih pomislekih se je bil namreč odloči, da jo je bolj pozorno opazoval. Temna rdečica je polila njegov že prej rdeči obraz in rdeči tilnik. Dobra starka, ki si je po orientalski navadi večkrat zavila glavo in prsi, ni takoj razumela, kaj misli. Ko se je dobrih-tala, je bila čisto jezna. »Vun, lažniva goba ti!« je zarjula, zagrabila meh in začela biti nesrečnega poročevalca po hrbtu, »Kaj pa misliš? Take reči pod pošteno streho! Kdo te je naučil izmišljevati si take flavze. Najbrž konjski hlapci. Pojdi in izperi si v potoku svoj umazani gobec, ali pa ne boš sedel v moji hiši k mizi, to ti rečem,« »Jaz, jaz nisem pri tem nič hudega mislil. Povedal sem, kar sem sam videl na lastne oči!« »Nič nisi videl, ti ušivec! Ne laži takih grdobij! Lažnivec, v hotelu si poslušal, ko so gsvorili o stvareh, ki jih noben dostojen kristjan ne imenuje. Ti hočeš zdaj dokazati svoji stari materi, da si sam videl,« »Moja čast, da sem jaz videl. In še več, videl sem tudi zlate zapestnice na njih nagih rokah,« »Dovolj za zdaj! Dovolj za zdaj! 0 teh izmišljotinah ne besede več! Pripoveduj jih, kjer jih radi poslušajo! Kdaj si bil zadnjič pri spovedi?« »Prvo nedeljo v maju. Jaz nisem še nobene izpustil.« »Ali si opravil pokoro?« »Moj Bog, seveda, celo dvakrat, ker sem mislil, da sem napravil pogrešek,« je zaupljivo dejal Darby. »Potem pojdeš spet prihodnjo nedeljo in poveš, kakšne grde besede si govoril. Če te v nedeljo zjutraj ne uzrem pri obhajilu, mi več ne smeš pod streho. To je kakor pribito!« t*— ......................„,„„,„................„„„„„................................................................................................................i...............i.........................•.............................................................1..............1...........................................'T...............""""....."".......... STRAN 24. ILUSTRIRANI GLASNIK 3. ŠTEVILKA ................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................. r »Obdržimo ga,« sem dejal. Proti možu pa: »Zakaj niste oblekli jopiča, saj je hladno?« »Ga nimam,« je odgovoril ta v čudnem narečju in se pri tem posmejal. Narednik mi je pojasnjeval: »On je namreč iz popolnoma zapuščene vasice. Bil je kravji pastir pri nekem kmetu in jopiča sploh ni nikdar imel.« Novinci so pogledali radovedno nanj, z nasmehom, šepetali so. Bilo jim je nerazumljivo in čudno, da mož ni imel nikdar jopiča. Strnili so se okrog njega in ga opazovali od vseh strani. »Pazite,« sem dejal, »da moža ne bodo dražili ali zasramovali.« — »Kaj imate pa v culi?« sem se obrnil na moža. Njegov topi obraz je v tem trenutku zablestel in odvezal je iz rute harmoniko in mi jo je pomolil. Zopet je šel šepet med novinci. »To je pa imenitno!« sem dejal, da bi ga ne žalil, pa me je najbrž napak razumel, kajti začel je igrati. Nagnil je glavo v stran in njegov grdi obraz je bil popolnoma miren, zatopljen... Še'nikdar nisem slišal Razdejana poljska koča. formi ni izgledal bolje. Vedno upognjene postave, grd, neumen obraz, bil je predmet zasramovanja. Pa ni se brigal, ker je vedel, da umolknejo najhujši zasramo-valci, če prime za harmoniko. Ko je nastala vojna in je Blazij pozneje kot drugi spoznal, za kaj gre, je skrivaj zavil harmoniko, 'jo nesel iz kasarne in igrati harmoniko tako lepo. Slišal sem ga še mnogokdaj igrati. Zvečer, vnedelj-skih popoldnevih , ob vseh prosti! urah je igral Blazij svoje harmoniko. Bil je najslabši vojak v svoji kom-paniji. Šestkrat je napravil vsako stvar napak, da je pravo zadel, rabil je mnogo potrpežljivosti in tudi v uni- HHHnunui i ■•HtnifT- , ■ .....- m* al rroftStiB A ■ H Hai^H Slovesna prisega v častnike povišanih kadetov Terezijanske akademije v Dunajskem Novem mestu. nam jo šele na bojnem polju zopet pokazal. Spočetka smo mislili, da smo na vajah. Ko pa nas je pozdravil od meje prvi govor sovražnih pušk, smo videli, da je resno. Ko je letela čez nas prva granata, sem videl Blazijev obraz poleg sebe. Pogledal je začuden na mejo. »Ali se ne bojite?« sem ga vprašal. Potresel je glavo in dejal: »Nič ne de. Če le rok ne izgubim, da bom mogel igrati harmoniko.« — In zvečer je igral zopet, lepše kot kdaj* prej. Nato so prišli težki dnevi. Noč in dan smo ležali v strelskih jarkih. Neprestano so pele puške in grmeli topovi. Naša\! kompanija še ni imela izgub. Razpoloženje je bilo veselo, dnevi jasni in krasni. Nekega solnčnega popoldne smo zapazili, da nasprotna artiljerija vedno bolje strelja na nas. In naenkrat so nas zadeli. Ne morem popisati trenutka. Zapustila nas je skoraj zavest po tem strahovitem udarcu. Granata je bila zadela naš strelski jarek. Ko sem odprl oči, sem videl blede, potrte obraze in v očeh vseh grozo. - Nekoga sem videl ležati na tleh. Bil je Blazij. Šel sem k njemu in se sklonil. Neumen , obupan nasmeh mu je igral na bledem obrazu. Zagledal sem, da mu manjka leva roka. Vročina je šla skozi mene in bojeval sem se, da sam ne omedlim-] — Vojak -[sani- Iz tega nam je jasno, da se je razpoloženje matere Leary zelo izpreminjalo in Darby si ni vedel pomagati, «če jo je držalo,« kakor je dejal. Kadar je bil Darby vesel in se je obnašal kakor fin gospod, se je mati Leary zelo veselila in je bila ponosna na svojega sina. Če je, na primer, lačen kot volk v ponosni razigranosti planil skozi vrata in afektirano vprašal: »Mati, kaj pa bo danes za pojedino?« je stara mati odgovorila: »Vse, vse, Vaša milost! In to vse v izobilju.« »Ali bo pečenka?« »Seveda, seveda, Vaša milost!« »In seveda tudi potica z rozinami?« »Naravno, naravno. Ali bi Vaša milost poželela še kaj drugega?« »Dajte, da vidim! Ne, hvala lepa, dovolj je,« In Darby je z največjim gladom sedel k svojemu krompirju. Mati se je zatopila v svoje misli. »Glej, kdo ve? Saj se dogajajo še bolj čudovite reči. Treba samo pogledati sina gospe Mulcahy, ki sem ga pred leti poznala še kot bosega paglavca. Zdaj ga je treba videti, ko je prišel iz Amerike. Celo gospod se ne more primerjati ž njim. In mogoče, kdo ve, mogoče ostane oko katere mladih dam na mojem sinu, vitek je ko jelka in hiter ko srna. Ali ni hčerka starega kapitana Curtis ubežala s kočija-žem? Ne da bi — Bog varuj! — kaj takega želela! Njegova duša je prvo in najbolj važno. Toda če bi šlo vse prav in bi prejela blagoslov od duhovnika —« Približno tako se je razmahnila domišljija matere ter zidala gradove v oblake, medtem ko je Darby poln svetega ognja mlaskal močnati krompir in iz lesene latvice v globokih oddihih posneto mleko. Parkrat ga je vendar zasačila, ko se je delal »velikega gospoda«, in postala je huda. Nekoč je prišla v kuhinjo. Sedel je s prekrižanima nogama na slamnatem stolu, se gugal na njem, da bi se skoraj prekucnil, in pri tem je udobno kadil cigareto iz raskavega papirja ali slame. Udarila ga je z mehom po hrbtu in ga zapodila na dvorišče. In medtem ko je skrbela za red v svoji hiši in držala Darbyja v ojnicah, se ni nikoli naveličala, poslušati ga o gospodu. Kaj je gospod delal, kaj govoril, kako se je oblačil, kaj je jedel, njegove krepke lepe kletvice, če je bil jezen, njegova dobrodušna dejanja v veselem razpoloženju: vse to je bila neizčrpljiva snov za razgovor v koči v kerryjskih gorah. V teh mračnih decembrskih dneh, ko se je modrosivo nebo sklanjalo na mater zemljo in jo odevalo s svojim težkim plaščem, in gospod Maxwell zapuščen in vijoč se v bolečinah ležal v hiši Owena Mc Auliffeja, sta vdova in njen sin mnogokaj ugibala o njegovih razmerah in opravkih ter izrekla mnogo želj in nad, da bi kmalu minila zima, da bi se kmalu zablesteli zvončki pod trnjem in praprotjo. »To ne bo trajalo dolgo«, je ponavadi dejala gospa Darby. »Dnevi bodo kmalu daljši in potem imamo kmalu Veliko noč. In potem je še samo en skok, in kar naenkrat bo Škot spet tu in te poiskal.« »Prav imaš, mati!« je odvrnil Darby. »In če tudi gospod takrat ne pride, se Alfonz Palk, padel na sev. bojišču. Illlllllltllllllllllllllllllllllllllltlllllllltllllll IIIIIIIIIIIIII11111111111IIIIIIII.......IIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIII.........Illlllllltirl.....I.....Illllllllllll...............................................................I..................I..........M.......I.......Illlllllllltll.....Illllllll.......Illllllllllllll......Illllllll......HI.........I.....Illlllltlllllllllll.........Illlllllll ŠTEVILKA 3. ILUSTRIRANI GLASNIK 25. STRAN llfllf llllllllllgtiggllflf ISfgsggttBftllllSIBItllllllllf llllllllllSllllllllllllllllf llllllllllBIIBlIlllVIIIIIIIIIIVIItBIlllllVf IfllltlSVIVBtBBIIIIIIIIIIIIIIIlIVIBffBIIBBtlllllBlf tVIlliVliVilBIVIIIIIIttllltlV .......................................Illlllllllllllll....... B B B B B B B B B BIB B11B B B B B B ......Illllllll.....I • 1111M ■ 11 ■ 11 ■ 11MII11 ■ 11111 ■ 11111111111111 ■ 1111IIB« priljubljen povsod. Bridko obžalujejo njegovo izgubo starši in sestre in vsi, ki so ga poznali. Bog tolaži žalujoče. Ti pa, predragi Peter, spavaj mirno v zemlji ga-liški do dneva, da se vidimo nad zvezdami! f Ignacij Černilc, rojen leta 1885. na Jezerskem, služil od februarja do junija pri domobrancih v Celovcu, kjer se je hudo prehladil, vsled tega bil oproščen vojaške službe, a zdravje se mu ni vrnilo več in umrl je doma 20. avgusta v najlepši moški dobi. Po poklicu je bil krojač, marljiv in prijazen, bil tajnik podružnice Slovenske Straže, izvrsten, navdušen igralec pri domačih predstavah. Žalujejo za njim vsi vaščani, plakajo ob prezgodnjem njegovem grobu stariši in sestre; dva brata pa se borita še za dom, cesarja. Mir Tvoji blagi duši! »Ena se Tebi je želja spolnila, Da v zemlji domači Ti truplo leži.< f Jakob Smolej. Na zasneženih Karpatih, v hudih bojih borečega se za svojo domovino, je dohitela smrt vrlega mladeniča Jakoba Smoleja. Peter Karničar, padel v Galiciji. Andrej Svetec, umrl v rusk, ujetništvu. tejec mu je slačil jopič: »Ko bi ga mogli le prenesti tja za skale.« Tu je zbral Blazij vse moči, se je dvignil in opiraje se na sanitejca je šel opotekaje v ozadje. Naenkrat je postal. »Moja roka,« — je dejal otroško žalostno. Tu je videl, da oči cele kompanije zrejo nanj, videl iznenadenje, grozo v očeh. Zabliskalo se je v njegovih očeh in se je zasmejal, kot nikdar preje. »Nič ne de,« je dejal in pogledal po obrazih. »Če ne bom mogel igrati, pa — plesal bom lahko.« Zažvižgal je par glasov, trepetajočih, negotovih taktov in napravil nekaj opo-tekajočih plesnih kretenj. Padel je po dolgem na tla. Sanitejec ga ni več mogel držati ... f Peter Karničar, rojen leta 1888. na Jezerskem, služil pri lovskem bataljonu št. 8. Žalosten se je V popravek k zadnji številki';/ Pri podlaganju klišejev je strojnik pomotoma premenjal sliki: Ignacij Černilc, umrl na Jezerskem. Jakob Smolej, padel v Karpatih'. Anton Debeljalc, padel ob Dnjestru. Štefan Kropfl, padel na ital. bojišču. Janez Lavtežar, umrl v Lvovu. Franc Bremec, padel ob Dnjestru. Janez Hrovat, umrl v Rudolfovem. Janez Rahtel, umrl v Kolinu. Janez Kovač, padel na južn. bojišču. poslavljal ob času mobilizacije in se potem boril junaško celih deset mesecev v Galiciji; bil odlikovan s srebrno svetinjo, a ni mu bilo dano, da bi bil še enkrat videl svoje drage, — smrtnozadet je padel 15. junija. Bil je kmečki sin, dober igralec na domačem odru, vesel lovec, bil priden in Ivan Mencej, padel v Galiciji. Makso Pustavrh, Bootmansmaat na podmorskem čolnu »U 12«. vendar najdejo v hotelu drugi gospodje. Upam, da ne pride rdeči lopov, ali pa mu bom poskrbel za temeljito kopelj.« »Nehaj s svojimi zaklinjanji; nič dobrega ni ž njimi. Vedno je bolje, če se govori samo dobro o svojem bližnjiku. In stene imajo ušesa.« »Gospod bi ne bil tega naredil. Kratko_ malo, on je fin mož. Noben živ človek ne ve, odkod je rdečec prišel. Tudi sem slišal, da je gospodu prevzel nevesto,« »Potem pa je morala imeti čisto poseben okus, da je zapustila gospoda in se vrgla za takim človekom. Kaj pač zdaj gospod dela?« »Oh, zabava se. Jej, kakšno drugo delo imajo ti ljudje kakor samo zabavo? Vstanejo, ko mi ležemo, in gredo spat, ko mi vstanemo. Vse narobe. Pri moji veri, da bi se jaz prav nič ne čudil, če se gospod zdaj zabava kje v Zahodni Indiji, ali na katerem drugem daljnem kraju. Mogoče se vozi v Dublinu v svojem vozu z lord-lajtnantom.« »Česa ne praviš! V resnici mora biti velik gospod. Toda kjerkoli je, naj ga Go- spod Bog varuje! Če bi njega ne bilo, bi ne imela midva nove strehe. Kaj misliš, ali ti ne odtegne od plače?« »Gospod pa odtegniti od plače? — O, ne! Zanj ni pet funtov nič več kakor za Vas perišče moke.« »Krasno mora biti, če je človek bogat, srečen in zadovoljen. Jaz mislim, da bomo svoj del prejeli na drugem svetu, ker nimamo mnogo na tem.« Povsem drugače, a ne z manjšim zanimanjem, je mislil na gospoda Maxwella major. Njegove misli so se mnogokrat mudile pri njem, četudi je tisočkrat preklel njegovo neumnost, ga tisočkrat poslal k vragu radi njegovih pustolovskih idej in ga smatral za izobčenca, ker je zapustil svoj stan in prekršil najvišje njegove postave, »To besedičenje o enakosti in pravičnosti«, je pogostoma dejal sam pri sebi, »je čista budalost, sam socializem. Vsled neznosnega figovstva in odnehavanja naše vlade so barikade in giljotine prav blizu. Toda mi smo sami krivi — prav sami krivi! Bog v nebesih! Kdo bi si kdaj mislil, da bo mogoče kaj takega doživeti! Eden iz našega stanu se tako spozabi! Upam, da bo ta človek, če se iz rok teh lopovov sploh vrne živ, da bo izgnan iz vsakega dublinskega kluba. Kaj bodo ti lopovi drugega mislili, kakor da smo strahopetci! In potem je vsega konec! Pri Bogu, prav nič jim ne bo, prižgati grmade in nas vse speči.« Sicer je bil major tudi mileje razpoložen. Potem je moral misliti na Boba, na sina svojega starega prijatelja, na Boba, na najboljšega športnika; na Boba, vzor poštenega in odkritega srca, ki mu je bila tuja lastnina ravno tako sveta ko lastno življenje, na Boba, ki je pozval figovca Ellis, in nazadnjaški, strahopetni rod hotel spet naučili dvobojevanja; na Boba, ki bi bil moral njegovo Mabel peljati k oltarju in njemu postati sin in opora v otožnih urah zadnjih dni. Včasi ga je presenetil njegov sluga Freeman, ko je žalosten govoril sam s seboj ali — ljubi bralec, nikar ne dvomi, zakaj človeška narava je povsod enaka — si brisal na skrivaj, skrit za »Times«, oči. Bojazen in skrb, ki nista ••MIIIIIIIHIIIlItllllllllllllHIlIlItlHIHIIIIIIlItllllllllllllllllMIllllHIIII lllll IIIIIIIVVIfllVIIVIItllllll>tlVi*>lll>ail|lllllltllVIIIIIIVItllllltVIIVIVtlliaVIVtltVIIII~IVIIIIVIIIIIIItllltlillilltlRltlVIVfllllllllVVIItltlltll1IIVIIIIIIIIIIIIIIII^. ''*ll*'*'''l'IVIItlllltlBIIIBIIIIIIRIIIIIIIIIIIIIItinilVMCICtlllllllltlltllllllltllV|(|||f ||B||V||fl||||t(lllllltl1lltllllllllBltlliltllltlVIII STRAN 26. ILUSTRIRANI GLASNIK 3. ŠTEVILKA llllllllItllllllllllUtlllllillllllllllllliMlllllliilllIlilllinilllHIlIH .....................................villlllllItllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllBBIBIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIII .[Med počitkom. (Poslal poročnik Rado Svete.) Služil je pri 20. lovskem bataljonu. Dne 19. decembra 1914 je bil zadet v glavo. Rojen je bil 20. junija 1892 na Koroški Beli. Bil je član »Orla« in gasilnega društva. Naj mu bo Bog plačnik za vrlo izpolnjeno dolžnost, ki jo je izvrševal v brambi svoje domovine! f Anton Debeljak. Loški potok je dal domovini že mnogo junakov. Ob Dnjestru je padel dne 24, junija Anton Debeljak iz Malega Loga št. 13. Vzglednemu mladeniču želimo večnega pokoja v tuji zemlji! f Štefan Kropfl, V dno duše nas je zabolelo, ko smo dobili žalostno poročilo z bojišča, da je padel 15. avgusta 1915, smrtno zadet od sovražne granate, naš nad vse ljubljeni sin in brat desetnik Štefan Kropfl, rojen 24, marca 1893, 11 mesecev se je boril na severnem bojišču in zdaj, ko je bil poslan na verolomnega Italijana, mu je bila pretrgana nit življenja. Počivaj mirno, dragi Štefan, naj Ti bo lahka žemljica Tirolska! Na svidenje nad zvezdami! — kličemo Ti žalujoči ostali: stariši, bratec in sestrice. f Janez Lavtežar, rojen 15. avgusta 1892 v Ratečah pri Beli peči, ranjen blizu Lvova 27. avgusta f Kadet Franc Bremec. Zopet je zavihrala vojna vihra ter pretrgala nit mlademu življenju, ki je obetalo toliko dobrega za človeško družbo, posebno za naš mali slovenski narod, kateremu je ta svetovna vojna usekala toliko nezaceljivih ran. V vročem boju ob desnem bregu Dnjestra je padel kadet domačega domobransk. 27. pešpolka, Bremec Franc, sin znane ljubljanske družine. Hud udarec za starše, katerih nada in ponos je bil, neizbrisna izguba za sestro, s katero ga je vezala prava bratovska ljubezen, in za njegove prijatelje in znance, ki so ga vsi cenili radi njegove značajnosti, resnosti in njegove izredne družabnosti. Znan je bil kot pevec, znan kot telovadec in športnik v ljubljanskih društvih. Komaj, ko je dokončal študije na ljubljanski realki, ga je poklicala vojna tromba v vojaško službovanje, Kot enoletni prostovoljec je obiskoval oficirsko šolo v Judenburgu in Slov, Bistrici, kjer se je z vso vnemo poprijel vojaških študij, tako da si je pridobil eno prvih mest med svojimi tovariši. Potem se je praktično vežbal pri svojem polku pet mesecev, dokler ni koncem maja odrinil na bojišče. Iz številnih njegovih pisem na starše je odsevala neka tiha potrpežljivost vzlic težavam, ki mu jih je prinašalo življenje na bojišču. Neustrašen pred sovražnikom, razumen 1914, umrl v Lvovu 10. februarja 1915, je bil poklican v vojno ob prvi mobilizaciji. Bil je vzor mladeničev, nada staršev, miren, prijazen fant, vnet ud Izobraževalnega društva in izvrsten govornik. Počivaj dragi, Janez, mirno v tuji zemlji in pričakuj nas nad zvezdami! Vi, dragi stariši, pa bodite potolaženi, kajti vsaka kaplja krvi kaže zvestobo in junaštvo Slovenca do Boga in do presvetlega vladarja. Iz vsake kaplje krvi vzraste nova cvetka junaštva! f Andrej Svetec, poddesetnik 7. lovskega bataljona, je bil doma v Podgorju pri Kamniku iz vzorne Sveščeve družine. Star 33 let, je šel začetkom vojske nad Ruse v Galicijo, kjer je bil ranjen 8. septembra 1. 1. v bitki pri Grodeku. Kljub temnim slutnjam, ki so se mu nehote vrivale, se je poln zaupanja v Boga in poln veselega poguma zopet vračal na gališko bojišče začetkom decembra 1. 1. Toda komaj je prišel na bojno polje, že je bil zajet od Rusov, ki so ga prepeljali v Skobelew v Turkestanu. Odtod je poslal 28, januarja svojim domačim poročilo, da je zdrav, in zadnji pozdrav. Zakaj kmalu nato je obolel na legarju in umrl. Bil je pokopan 5. marca — nenadomestljiva izguba domači hiši. Bil je vzoren ter vsem priljubljen mladenič in član Marijine družbe. Naj mu bo lahka zemlja v daljni Aziji! izostali ob pogledu na bodočnost Mabeli, sta še bolj poostrila v njem boj občutkov ljubezni in jeze. Ne samo mali slučaj, ki smo ga omenili v enem prejšnjih poglavij, temveč tudi marsikatera druga malenkost pogledi, besede in kretnje, iz katerih se spozna značaj -— je majorja vznemirjalo. Predvsem pa tajni občutek zoprnosti, naravna in instinktivna sovražnost napram gospodu Outramu, ki si je ni mogel razložiti. Trudil se je, da bi ta občutek udušil, a kljub vsemu trudu je Vendar ostal, Včasih je celo govoril o tem s slugo Freema-nom, dasiravno se je raditega zaničeval. »Ali ni več nobenega telegrama o gospodu Maxwellu?« »Ne, včeraj sem bil v detektivni pisarni; nič ne morejo izvedeti, kje se gospod nahaja. Nekoč so mislili, da so ga našli, a ni bilo nič.« »Tako, tako,« je ponavadi odvrnil major. »Veselilo bi me samo, če bi bil na Ma-belini svatbi. Tako lepo bi bilo.« »Prav res, gospod major! Jaz ne dvomim, da ga bosta gospodična Mabel in gospod Outram zelo pogrešala.« In Freeman je premaknil stol z gospodom majorjem tako neznansko mirno, kakor bi bil poosebljena resnica. »Freeman, ne blebetajte mi budalo-sti!« je nato odgovoril major. »Ali sploh dvomite za majhen hipec, da ni gospodični Mabel in gospodu Outramu prav nič na tem, če je gospod Maxwell na svatbi ali pa če leži kje napol mrtev v kakšnem ker-ryjskem močvirju?« »Za človeka kot sem jaz, gospod major, se ne spodobi govoriti o ljudeh, ki so višji od mene. Toda mislil sem, da Vam bo mogoče prijetno, če slišite, da se gospodična Mabel še vedno zanima za gospoda Maxwella,« »Mislite? Bodite enkrat odkritosrčni! Ali verujete to zares?« »Ne, gospod major. Jaz bi ne mogel trditi, da verujem. Če se gospod poslovi in pusti mlado damo samo ter se zanjo več ne zanima s takim ognjem, ki ga mlada dama s pravico pričakuje, potem tudi sam ne more nič pričakovati od nje,«. »Boba Maxwella mi je žal,« je zamišljeno dejal major. »Tudi meni, kakor sploh nam vsem, gospod major.« »Zakaj pa ravno Vam?« »Ker je zapustil tako krasno deklico — hm — tako fino mlado damo. Toda tudi za gospodično Mabel nam je žal.« »Gospodično Mabel? Zakaj vam bi naj bilo žal za gospodično Mabel?« »Ker smo vsi radi imeli gospoda Max-wella in ker gospod Outram —« Freeman je naenkrat umolknil. »Kaj je z gospodom Outramom?« je ostro vprašal major. »Prosim, oprostite; imena gospoda Outrama bi ne smel omeniti.« »Prav res. Toda ker ste ga že imenovali — kaj ste hoteli reči o gospodu Outramu?« »O, nič, gospod major, nič, gospod major. Slugi se ne spodobi —<-« »Nikar ne blebetajte, Freeman! Poznate me predobro in bi lahko vedeli, da na to nič ne dam. Kaj ste hoteli reči o gospodu Outramu?« (Dalje.) >#■■■■1 I ■!(■■>■( I iBBIISStltl ■ ■((■■■■(■(ltt>>ailltllBSIIIIBatll>lliailll(l>tltSBBIIIB>lllllllll«l(lltllttlltlll>>lllltllll (f IVf SSSIMlIftMlIHtlllt I ■ ■■■■■■■•■■■■■(■■■■t f 11 ■(»•■■■(■■•CMC t It ■ ■■■(■t(lllt(l(tlallflfllllltll