GLASILO DELAVCEV INDUSTRIJSKIH MONTAŽNIH PODJETIJ SEPTEMBER 1988, ŠTEVILKA 9, LETO XXII 1MP Glasnik izdaja Delavski svet sozda IMP-Industrijska montažna podjetja v 7.200 izvodih. Uredništvo: Ljubljana. Likozarjeva 6, telefon (061)314-562. Glavni in odgovorni urednik je Janez Votek. Člani odbora za obveščanje IMPso: Bojan Germovšck. Mojca Ipavec. Dragica Janežič. Dušan Jovanovič. Nevenka Kavkler. Lijana Kokotec. Biserka Lazar. Marija Leskovar. Anton Maček. Lidija Močilnikar. Iztok Munih (predsednik), Joži Pipp, Marija Servatzy, Franc Šeruga, Štefan Šeruga. Primož Zupančič. Marjan Žnidaršič. Tiska Tiskarna Ljudske pravice v Ljubljani. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Po mnenju sekretariata za informacije IS SRS št. 421-1-72 z dne 26. 9. 1974 je IMP Glasnik oproščen temelineea davka od prometa proizvodov. Poslovanje Na robu rentabilnega poslovanja Poslovni rezultati 1-6/88 IMP je v prvi polovici letošnjega leta posloval v razmerah izrazite recesije na domačem trgu. Po relativno ugodnih gibanjih v letu 1986 se je v lanskem letu začelo realno upadanje investicij, ki se nadaljuje tudi yse letošnje leto. Tako je bil obseg gospodarskih investicij v obdobju januar-april realno za 15 odstotkov, negospodarskih pa za 10 odstotkov pod lanskoletnim nivojem. Glede na to, daje prek 90 odstotkov naše dejavnosti povezane z zadovoljevanjem potreb investitoijev, torej z investicijskim povpraševanjem, je jasno, da so se razmere na prodajnem trgu za nas bistveno poslabšale. Prve tri mesece nas je pritiskalo breme nepopolno zasedenih zmogljivosti, zlasti v montažni dejavnosti in proizvodnji opreme za klimatizacijo, v naslednjih mesecih pa se je obseg naročil začel normalizirati, vendar je pridobivanje Posla glede na močno povečano konkurenco potekalo za nas pod neugodnejšimi prodajnimi pogoji. 1-6/88 odstotek letnega plana lnddks 88/87 FAKTURIRANA REALIZACIJA 157.4 42 206 CELOTNI PRIHODEK DOHODEK OBVEZNOSTI IZ DOHODKA OSEBNI DOHODKI SKUPNA PORABA AKUMULACIJ A-BRUTO AKUMULACIJA-NETO IZGUBA ZALOGE-POVPRECNE ZAPOSLENI-POV. ŠTEV. 161.6 62.7 16.4 37.8 1.7 5.4 1.-1 0.8 35.8 8165 I * % Doseženi obseg prodaje pomeni realno zmanjšanje za 17 odstotkov v primerjavi z realizacijo v istem obdobju lanskega leta, po nekaterih drugih metodah ocenjevanja pa so rezultati še slabši. Zmanjšanega obsega proizvodnje in prodaje pa ne moremo Pripisati zgolj zunanjim okoliščinam, saj je upad obsega v IMP ^iitao intenzivnejši kot sicer v gospodarstvu oz. v gospodarskih vejah, kamor se s svojo dejavnostjo uvrščamo. Velik delež pri naši neuspešnosti imajo notranje slabosti, ki jih ne odpravljamo, pač pa se z leti celo poglabljajo. Eden od problemov je še vedno premajhna pozornost, ki jo posvečamo kadrom v prodajnih službah in zagotovitvi pogojev za njihovo učinkovito delo. Narava večjega dela naše dejavnosti je taka, da je potencialnemu kupcu potrebno pomagati kupiti, torej nuditi svetovanje in idejne rešitve, projektno podporo ter Zagotavljati celoviti poprodajni servis. Stalni stiki s kupcem in občutljivost za njegove želje in probleme so temelj uspeha. Sistematična raziskava in obdelava prodajnih možnosti, stalno izobraževanje lastnega prodajnega kadra, posrednikov v prodaji in končnih kupcev, visok nivo komercialno tehnične in propagandne dokumentacije, skupaj z ustreznim sistemom motiviranja in vodenja v trženju, so še vedno bolj nerealizirane zahteve v planskih dokumentih kot pa Praksa. Koncept marketinga, kot filozofije obnašanja znotraj vseh Poslovnih funkcij, si žal v IMP ni pašel domovinske pravice. Zato je naš poslovni razgled dostikrat omejen zgolj na trg, kjer smo tako rekoč »doma«, ne vidimo °z. ne upamo pa preizkusiti atraktivnih priložnosti, ki se nam Ponujajo na sorodnih trgih. To »ziheraštvo« je med drugim eden Pomembnih razlogov, da nismo 'Mp-jeve športne igre napravili večjih korakov v nekatere pirocesne industrije, čeprav smo si to začrtali z našimi piani. Samo na energetiki in energetskih inštalacijah IMP v danih pogojih ne more realizirati rasti proizvodnje. Za zagotovitev rasti v pogojih ekonomske krize pa seveda ni dovolj samo spoznanje tržnih možnosti. Za njihovo realizacijo je potrebno predvsem iz organizacije angažirati kader in kapital ter oboje v novi organizacijski tvorbi, ki motivira podjetnost, ciljno usmeriti. Fleksibilnost produkcijskih tvorcev pa je v IMP premajhna in jih je skorajda nemogoče zaposliti izven ozkega tozdovskega plota. Podjetnost je znotraj zbirokratiziranih struktur vodenja zatrta, motivacije za delo ni. Zato ni slučajno, da nam manjše in prilagodljive organizacije, brez zacementirane in hierarhično organizirane delitve dela, pred nosom odvzemajo privlačne posle. Zmanjševanje obsega dela je vplivalo tudi na padec produktivnosti in nadaljnjo rast indirektnih stroškov na proizvodno uro, kar draži proizvodnjo in dela naše izdelke na trgu vse manj konkurenčne. Tako še naprej raste delež režijskih delavcev v skupnem številu zaposlenih, povečuje se število izgubljenih proizvodnih ur zaradi pravih ali lažnih bolezni, zastojev pri delu ter rednih in izrednih dopustov. V nekaterih sredinah, zlasti tam, kjer že dalj časa poslujejo z motnjami, opažamo čedalje večjo delovno in tehnološko nedisciplino, ki z izjemo dezorganizacijskih stroškov povzroča zato tudi slabo kvaliteto izdelkov in upadanje prodaje. V razmerah, ko primanjkuje dela, zaposlenosti pa (kot je pri nas tipično) ni mogoče ustrezno zmanjšati, pa se odpira t.i. začarani krog neuspeha: slabi poslovni rezultati - slabi dohodki - odhajanje najboljših kadrov - še slabši rezultati - itd. Glavne rezultate polletnega poslovanja bomo prikazali v naslednji tabeli (vse vrednosti so v milijardah din): Celotni prihodek je narasel manj kot fakturirana realizacija. Vzrok za to je poslabšanje plačevanja kot posledica splošne nelikvidnosti kupcev, pa tudi naša manjša uspešnost v izterjavi. Neplačana realizacija je tako dosegla 14.5 milijarde dinarjev in predstavlja skoraj 9 odstotkov celotne prodaje. Porabljena sredstva so se povečala samo za 95 odstotkov glede na leto 1987 in so v strukturi prihodka dosegla 61 odstotkov. V povprečju prvega polletja ni bilo izrazitega razkoraka med rastjo nabavnih in prodajnih cen, zato so se ukrepi racionalizacije pri gospodarjenju z reprodukcijskimi mateariali izkazali v ugodnejših kazalcih ekonomičnosti. Svoje šo k manjši rasti materialnih stroškov prispevali tudi ohlapnejši predpisi o revalorizaciji. ki so organizacijam omogočili poiskati zanjo najugodnejše obračunske rešitve. Analize tudi kažejo, da so nekatere delovne organizacije prikazale tak obseg zalog nedokončane proizvodnje, ki ga z vidika dejanskih poslovnih dogodkov ni mogoče opravičiti, s tem pa obstaja možnost, da so tam materialni stroški ocenjeni prenizko. Amortizacija osnovnih sredstev je sicer visoko porasla, vendar je glede na relativno nizke koeficiente revalorizacije (zamrznitev cen do 15. 5.) v prvem polletju še vedno podcenjena. Ustvarjeni dohodek kot okvir za osebno, družbeno in investicijsko porabo je za 113 odstotkov večji kot leto poprej. Iz tabele je razvidno, da tako dohodek, kot kategorije njegove delitve ne »lovijo« inflacije. Edina izjema so osebni dohodki zaposlenih, kjer pa je prišlo do sprememb v sistemu obračuna prispevkov za družbene dejavnosti. Neupošte-vaje te spremembe bi bil indeks povečanja osebnih dohodkov v IMP 231, kar je pod nivojem rasti cen življenjskih potrebščin. Pričakovanih IMP-jevih športnih iger letošnjo jesen ne bo. Zakaj? Kot so povedali v Inženiringu - le-ta naj bi bil organizator iger, za katere je bilo predvideno, da bi bile v Kopru - so glavni problem visoki broški iger, ki naj bi trajale dva dni po mnenju športnih referentov iz paših ozdov, ker v enem dnevu takih masovnih iger ni mogoče speljati. Vemo, da so lanske igre stale precej denarja, letošnje pa bi nam pobrale še več dragocenih novčičev, ki jih je povrh čedalje težje zbrati v ozdih v teh hudih gospodarskih časih. Razmišljanja pa, pravijo v Inženiringu, gredo tudi v to smer, da masovne športne igre, kakršne v naši firmi, niso več aktualne. Take igre naj bi bile le jubilejno) leto, občasna športna srečanja v posameznih naj bi bila enkrat v enem, drugič v drugem ozdu. Poglejmo, kje in kako se je razpravljalo o teh igrah! Letne igre so bile na dnevnem redu sestanka Kosa 18. maja letos. na katerem je predsednik tega sozdovega sindikalnega organa povedal, da Izip, ki je predviden za organizatorja iger v Kopru, razmišlja, da bi letne igre drugače organizirali kot doslej predvsem zato. ker se ne da združiti dovolj denarja ker je 42 43 43 44 41 37 BI 98 201 213 189 294 142 99 33 155 98 Nasprotno pa ugotavljamo, da so obveznosti do družbe (tiste iz dohodka in tiste iz osebnih dohodkov obravnavamo skupaj) porasle ne le hitreje od dohodka, pač pa tudi mnogo hitreje od stopnje inflacije, kar postavlja na laž zagotovila države o razbremenitvi pešajočega gospodarstva pretiranega davčnega bremena. Povečanje teh obremenitev v letu 1988 pomeni za vsakega delavca v IMP v prvi polovici leta eno plačo manj. Dejstvo, da IMP v prvi polovici leta praktično ni ustvaril nobene neto akumulacije (po odbitku izgub) je znak, da smo se kot sistem znašli na robu rentabilnega poslovanja, in da obstaja resna nevarnost, da do konca leta | zdrsnemo čez ta rob. Samoto-lažba, da so druga podjetja v še težjem položaju, je neproduktivna v iskanju novih poti in rešitev, ki so nujne za povratek v normalno akumulativno in rentabilno poslovanje. Ena svetlejših točk letošnjega gospodarjenja je gotovo gospodarjenje s sredstvi. Hitrost njihovega obračanja se je namreč bistveno povečala kar za 32 odstotkov. Če se to ne bi zgodilo, bi ob slabši prodaji v padanju akumu-lativnosti poslovni sistem zašel v večje likvidnostne težave. Tako pa je bila likvidnost IMP in njegove Interne banke ves čas zadovoljiva. Na hitrejše obračanje sredstev je najbolj vplivala zakonodaja v zvezi z revalorizacijo zalog, pa tudi nenapovedljiva cena denarja, ki poriva zadolžena podjetja v vlogo igralcev na ruleti. V izgubi sta se znašli delovni organizaciji TIO in Dvigalo. Prva je ustvarila za 511 milijonov dinarjev, druga pa za 277 milijonov dinarjev izgube. V Dvigalu bo potrebno sprejeti ustrezen sanacijski program, v TIO pa je ta že bil narejen ob izgubi ob zaključnem računu za leto 1987. Treba bo le najti učinkovitejše metode in poti za njegovo izvrševanje, v skrajni posledici tudi z uvedbo ukrepov družbenega varstva. Uroš Korže Športnih iger ne bo! težko dobiti za igre ustrezne objekte na enem mestu, pa zato. ker več delavcev igra v več panogah; ker pa se te odvijajo vse hkrati, pa jim je tako nastopanje v različnih panogah onemogočeno. Na tem sestanku so se dogovorili, naj predsednik Kosa skliče sestanek športnih referentov iz vseh ozdov, ki naj določijo način organizacije teh iger. Ta sestanek je bil potem 31. maja. Udeležilo se ga Delavski svet sozda imenoval Borisa Gazvodo za generalnega direktorja sozda IMP Sozd IMP bo 10. oktobra začel krmariti novi generalni direktor Boris Gazvoda, ki ga je za štiriletno mandatno obdobje imenoval sozdov delavski svet na svoji seji 30. avgusta na osnovi predloga razpisne komisije. Novoimenovani direktor je bil edini kandidat, ki strojništva združuje delo v IMP-ju že od svoje prve zaposlitve, to je od leta 1974. Od tedaj do danes je opravljal različna dela v ozdih na območju Trate. Od leta 1981 pa je direktor tozda Avtomatika. Pod njegovim vodenjem je ta tozd v letih 1983 in 1984 dosegel Boris Gazvoda generalni direktor sozda IMP se je v razpisnem roku prijavil na razpis, objavljen v Delu 24. maja letos. Dosedanjemu generalnemu direktorju Francetu Kumšetu je potekel mandat konec julija, vendar ga je delavski svet sozda imenoval za vršilca dolžnosti do prihoda novega generalnega direktorja, ki je bil do konca avgusta na trimesečnem specialističnem študiju v Clevelandu na Cleveland State University. Sedemintridesetletni Boris Gazvoda, diplomirani inženir prve nadpovprečne gospodarske rezultate, ki so bili posledica novih proizvodnih programov zlasti na področju elektronike in gonil. Tako, kot je zaželel ob imenovanju Borisa Gazvode za novega generalnega direktorja, Franc Kumše dosedanji nekajletni generalni direktor, naj bi v prihodnje ob novem vodstvu sozd enotneje nastopal v teh težkih časih našega gospodarstva, želimo tudi vsi zaposleni v tej veliki slovenski firmi. M. P. je iz vseh 18 ozdov 10 referentov. Le-ti so na sestanku menili, da se zaradi velikega števila ozdov tekmovanja ne da izvesti v enem dnevu, zato naj bi se tekmovanja odvijala dva dni za vse štiri panoge: nogomet, odbojko, tenis in balinanje. Igre naj bi se začele v petek ali soboto popoldne in se nadaljevale naslednji dan. Nadalje so razmišljali, naj bi bila otvoritev in družabno srečanje vseh tekmovalcev hkrati po prvem dnevu tekmovanja v IMP-jevem počitniškem domu v Fiesi. V našem domu in v sosednjih počitniških domovih pa naj bi udeležencem tekmovanja zagotovili prenočišča. Po končanih tekmovanjih pa naj bi podelili priznanja in prehodne pokale. Na sestanku Kosa 24. julija pa se delegati niso strinjali s predlogom športnih referentov glede iz- vedbe športnih iger, ampak so zahtevali, da se igre izvedejo v enem dnevu v Kopru. Inženiring, ki naj bi bil organizator športnih iger v Kopru, je na sestanku izvršnega odbora osnovne organizacije sindikata ponovno pretehtal zadevo o igrah in glede na visoke stroške takih iger oziroma glede na nezavidljive gospodarske razmere in slabo odzivnost za sredstva predlagal, naj se športne igre organizirajo samo v jubilejnih letih (vsakih pet let). Vsako leto pa naj bi se prirejala skupna družabna srečanja brez tekmovalnega značaja. Tako obrazložitev naj bi član Inženirin-govega izvršnega odbora sindikata Miha Šmuc posredoval Kosu, konferenci sindikata ter kolegiju sozda. Marija Primc Plinski kotli Motivacija Priprave na proizvodnjo Kako iz krize? IMP se je odločil za izdelovanje atmosferskih plinskih kotlov nove generacije, ki bi jih začeli predvidoma izdelovati prihodnje leto v Itaku. Ta namera je vznikla iz dolgoročne strateške usmeritve naše firme v proizvode za racionalno izrabo energije, iz iskanja novih proizvodnih programov. K tej odločitvi je pripomoglo tudi precej razvejano plinsko omrežje v Jugoslaviji in perspektivno povečanje trošenja plinske energije, pa dejstvo, da so izkoristki obstoječih plinskih trošil v Jugoslaviji le v povprečju med 50 in 60 odstotkov ter dejstvo, da je tuji proizvajalec enega najboljših in najmodernejših tehničnih dosežkov na tem področju izrazil pripravljenost za dolgoročno sodelovanje. Plinski kotel Atmosferski plinski kotli se uporabljajo za pripravo tople vode za sisteme centralnega ogrevanja, pripravo potrošne tople vode in pa za pripravo tehnološke tople vode. Odlikuje jih zelo visok izkoristek (garantirani letni izkoristek je nad 90 odstotkov), ki ga je mogoče doseči s posebnim principom reguliranja količine sekundarnega zraka, z zelo dobro toplotno prestopnostjo toplotnih menjalnikov (orebrene bakrene cevi) in z izjemno dobro izolacijo. V alternativi je na voljo tudi kotel s sekundarnim menjalnikom toplote, montiranim v območju dimnih plinov za izrabo gorilne vrednosti plina (Brenn- vvert). Kotli delajo z močjo 65 do 1066 kilovatov. Regulacija je modulirana zvezna v območju 20 do 100 odstotkov. Za ta proizvod je Marketing doslej izdelal (preliminarno) pripravljalno analizo domačega trga in koncept trženja. Rezultati analize so spodbudni in prikazujejo velike potencialne možnosti za prodajo takih kotlov. V analizi je Marketing obdelal domačo konkurenco (Plamen Slavonska Požega s proizvodom hydroterm in TVT Maribor s proizvodom ro-hlender), vse distributerje plina in večje potencialne kupce. Analiza je pokazala, da bi v prihodnjih petih letih število prodanih kotlov linearno naraščalo od začetnih 12 do 500 v letu 1993. Ta IMP-jev proizvod bo sodobnejši in cenejši kot proizvod konkurenčnih firm, so povedali v našem Marketingu. Spodbudne kazalce z domačega trga je potrdila še ekskluzivna pravica do prodaje v Avstriji in na klirinškem tržišču, ki jo je IMP-ju zagotovila nizozemska firma Rendamax, če bo seveda IMP začel s proizvodnjo teh kotlov. Po zaključeni omenjeni analizi pa je oddelek za investicije v sozdu IMP izdelal predinvesti-cijsko študijo uvajanja proizvodnje atmosferskih plinskih kotlov. Statistični kriteriji so zelo spodbudni, saj kažejo, da bi imela kratkoročna likvidnost investicije vsa leta enak nivo, enako ekonomičnost, neto produktivnosti dela; akumulativna in reproduktivna sposobnost bi se vsa leta povečevali; visoki so kazalci varnosti s stališča financerja in investitorja. O uspešnosti naložbe dokazujejo tudi dinamični kriteriji, saj je sedanja neto vrednost naložbe pozitivna. Preden je bil izdelan investicijski program, pa je Itak pridobil nekaj investitorjev referenčnih objektov v Jugoslaviji. Pripravlja pa se tudi podpis kooperacijske pogodbe s firmo Rendamax. Bodoča proizvodnja plinskih kotlov bo odvisna od uvoza nekaterih delov opreme, ki jih bo IMP kompenziral s svojimi izdelki, za katere izdeluje firma Stokvis (njen član je firma Rendamax) tržno analizo. »Menim«, je dejal Zlato Murn iz Marketinga, »da ni smotrno osvajati vseh elementov tega proizvoda, ko pa vemo, da nekatere elemente, na primer plinsko progo, izdeluje za celotno svetovno tržišče le nekaj svetovnih proizvajalcev. Jugoslovanska strokovna javnost predvsem s področja plinske tehnike, ki sta ji bila proizvod in namera IMP-ja o pričetku proizvodnje sporočena na srečanju plinskih strokovnjakov v Sarajevu junija letos, je bila navdušena nad bodočim izdelkom, ki pomeni vrhunski dosežek in racionalizacijo trošenja energije, ki je ena od dolgoročnih strateških usmeritev IMP-ja in tudi naloga vse energo-tehnične jugoslovanske javnosti. Marija Primc IMP-Metall Chemi Povečan delež proizvodnje Polletna bilanca IMP-jeve firme v Avstriji Metall-Chemi prikazuje majhno pozitivno razliko med celotnim prihodkom in odhodki. Glede na visoko postavljen letni plan - to je v višini 320 milijonov avstrijskih šilingov, ga firma s polletno realizacijo, ki znaša 141 milijonov avstrijskih šilingov, ni dosegla. Obetajo pa si uspešnejšo realizacijo v"drugi polovici leta zlasti pri družabniku Polikem, ki je imel v prvem polletju iz objektivnih vzrokov manjšo realizacijo, pa s povečanimi kooperacijskimi posli v sozdu IMP glede na planirano realizacijo v pogodbi o dolgoročni kooperaciji ter verjetno tudi na področju dobav za inženiring posle prek tozda Inženiring. Kot je razvidno iz polletnega poročila o poslovanju te mešane firme v Šentjakobu v Avstriji, so vložili finančna sredstva v osnovni kapital novo ustanovljenega mešanega podjetja Secer za proizvodnjo zavornih oblog v Borovljah, pa tudi za začasno pokrivanje zagonskih stroškov. Omenjeno podjetje je v gradnji, urejena so vsa potrebna soglasja, adaptirajo proizvodno halo v Borovljah ter postavljajo tehnološko linijo za proizvodnjo zavor- nih oblog. Firma Secer že deluje kot samostojna firma v izgradnji, proizvodnja pa se bo v njej začela predvidoma konec letošnjega ali v začetku prihodnjega leta. V obstoječo proizvodnjo prototipne delavnice so poskušali vnesti montažo obtočnih črpalk tozda Črpalke, prodanih na avstrijsko tržišče. Ker pa so te črpalke dobili šele maja letos, pa montaže niso mogli opraviti v prvem polletju, ampak jo bodo opravili v drugi polovici leta. Z Montažo Maribor so uspešno uresničili proizvodnjo prototipov dvojnih ventilatorjev, za katere bodo v Metallu še letos organizirali del montaže. Ker so bili ti ventilatorji že preizkušeni, prvo serijo pa so že prodali v Avstriji, si bo Metali na ta način za letos povečal delež proizvodnje v svoji realizaciji za en milijon avstrijskih šilingov. Septembra naj bi potekali pogovori z avstrijsko firmo Ho vali v zvezi s kooperacijo na področju izgradnje malih kotlov za centralno ogrevanje. O tej kooperaciji se Metali dogovarja z Itakom. Če se bodo o tem poslu dogovorili. bo firma Hovall naročala prek Metalla tisoč kotlov letno (tako imenovanih Kessel roch - varjeni del kotla) približno v vrednosti 6000 avstrijskih šilingov. Tako bi IMP Metali z operacijami, ki bi jih opravil, povečal delež v proizvodnji. Po pogodbi, s firmo Carrier Ženeva začenja tozd Itak proizvajati prvo enoto absorbcijskega hladilnega agregata, Po pričakovanjih bosta prišli iz proizvodnje prvi enoti JB 18 do konca letošnjega leta, kar bo omogočilo sprejemanje naročil Carriera za evropsko tržišče. Cene za proizvodnjo vseh 21 tipskih enot so med Itakom in Carrierom že usklajene. V realizaciji tega programa gre za velik Socialna negotovost s padanjem življenjskega standarda, saj bodo naši osebni dohodki do konca leta realno za okoli četrtino nižji, kaže na to, da denar kot delovna spodbuda in faktor motivacije izgublja na pomenu. Posledice so poleg političnih, zlasti ekonomsko škodljive, ker se kažejo tudi v nižji produktivnosti. Aktualno in eksistenčno je pomembno vprašanje, kako produktivnost kljub padanju realnega standarda obdržati vsaj na istem nivoju, čeprav moramo za izhod iz krize dosegati boljše rezultate predvsem po kvaliteti in končno tudi kvantiteti dela. Poleg boljše organiziranosti je ena od možnosti doseganja večje učinkovitosti dela v ustvarjanju boljših pogojev za zadovoljevanje tudi nematerialnih motivov poklicnega dela. Zdi se, da so tudi v okviru našega sistema na tem področju še tako imenovane notranje rezerve. Vsi vemo, da je vsaka človekova aktivnost motivirana, tudi delovno vedenje, oziroma poklicno delo, ki je povsem samoumevno in naravno. Postalo je socialna norma, ki jo sprejemajo skoraj vsi ljudje. Če kdo po svoji krivdi ne dela ga drugi običajno obsojajo in izgubi ugled. Na vprašanje, zakaj skoraj vsi ljudje delajo, večina odgovarja, da potrebujejo denar za življenje, zaslužijo pa ga z delom. Vendar pa samo z denarjem delovnega vedenja ne moremo pojasniti, že zato ne, ker ima denar za različne ljudi različen pomen. Za nekatere je denar sredstvo, da kupujejo določene predmete, za druge sredstvo, da so dosegli veljavo in oblast, nekaterim pa je denar cilj sam za sebe. Pri nas vedno bolj kaže, da bo denar skoraj za vse, le še sredstvo za golo preživetje. V tem primeru bomo težko govorili o kakšnih »višjih« motivih iz hierarhije človekovih motivov. Namreč človek, ki ima težave pri zadovoljevanju osnovnih fizioloških motivov (hrana, stanovanje ipd.), in ki se ne čuti varnega glede njegove prihodnosti, bo malo težil k sprejetosti, potrditvi in samorealizaciji. Ali drugače, delavec, ki ima težave, da preživi sebe in svojo družino, bo malo razmišljal o tem, kako bo realiziral svoje sposobnosti in potenciale in bo le malo ustvarjalen in kreativen (čeprav za izhod iz krize potrebujemo prav to). Težnja po denarju pa ni edini motiv za delo, kar dokazuje že dejstvo, da delajo tudi ljudje, ki so denarno odlično preskrbljeni do konca življenja. V zvezi s poklicnim delom sta znani dve večji skupini motivov. V skupino ek- strinzičnih motivov prištevamo tiste motive, ki jih zadovoljujemo s posledicami dela ali z okoliščinami z zvezi z delom. Iz te skupine sta najvažnejša motiva že omenjena potreba po denarju in potreba po varnosti, kamor sodi npr. dobra plača, vpliv in veljava, ter dobri zunanji delovni pogoji. Potreba po varnosti v tej zvezi pomeni, da ljudje vse našteto pri-čakukjejo tudi v prihodnosti. Med posamezniki so seveda razlike. Za nekatere je npr. močan motiv potreba po veljavi in poklicni položaj je pomemben dejavnik tega motiva, ki kaže na to, kako so cenjeni in kakšen ugled imajo v delovni organizaciji. In ne samo to, poklicni položaj vpliva tudi na ugled in veljavo zunaj delovne organizacije v stanovanjskem okolju, sorodstvu ipd. V to skupino motivov spada tudi seksualnost. Pri delu se srečujejo moški in ženske, bodoči zakonski in drugačni partnerji. Ugotavljajo, da tudi ti motivi pomembno vplivajo na delovne dosežke v pozitivno ali negativno smer. Še bolj pomembna je v normalnih okoliščinah (ko ni eksistenčnih problemov) druga skupina in-trinzičnih delovnih motivov, zlasti dolgoročno. To so motivi, ki jih zadovoljujemo z dejavnostjo samo. Sem spada potreba po socialnih kontaktih z drugimi ljudmi, srečanja, pogovori. Ugotavljajo, daje za mnoge poklicno delo osnnvni vir potrebe po kontaktu z drugimi. Nadalje je želja po sproščanju energije. V zvezi s tem motivom je za človekovo motivacijo najprimernejša srednja stopnja dejavnosti. Sledi želja za učinki, ki jo poklic bolj omo- goča, čim večja je samostojnost pri delu in čim večji ima delavec vpliv na svoje naloge in delovne cilje. Težnja po moči in oblasti se lahko realizira v možnosti vplivanja na ljudi in dogodke. Končno poklic nudi možnost, da prispevamo nekaj za skupnost, predvsem v tem primeru ko je posamezniku jasno, kakšno pomembnost in veljavo ima njegovo delo v širšem smislu. Tu so bili nanizani nekateri motivi kot razlogi za neko vedenje,‘vendar samo motivi niso dovolj. Sama želja (motiv) ni dovolj za neko aktivnost, ker je potrebno, da človek tisto aktivnost tudi zmore, da ima ustrezne sposobnosti in spretnosti. Tako je delovno vedenje odvisno od motivov ter sposobnosti in spretnosti. V bistvu je to razlikovanje zelo pomembno, in ga moramo upoštevati, če hočemo vplivati na delovni učinek. Če npr. želimo pri posamezniku ali skupini učinek povečati, moramo dobro vedeti ali bomo to dosegli s tem, da bomo zvišali motivacijo, ali tako. da bomo povečali sposobnosti in spretnosti s strokovnim izobraževanjem. Če so sposobnosti ifl spretnosti na višini in je majhna motivacija, bomo največ dosegi' z vplivanjem - stopnjevanjem motivacije. In obratno ob majhnih sposobnostih in spretnostih (znanju) in veliki motivaciji bomo največ koristi (učinek) dosegli z nadaljnjim strokovnim izobraževanjem. Vprašanje, kako vplivati na zadovoljstvo z delom in katere spodbude bi lahko uporabljali' bomo opisali v naslednji številk' Glasnika. Emil Smreka? Glasnik je tudi vaš časopis! Sodelujte! Telefon uredništva: (061) 321-043 Tio Ukrep družbenega varstva delež jugoslovanskega izvoza po kooperacijski pogodbi med Me-tallom in sozdom IMP. V prvi polovici letošnjega leta je šentjakobski IMP Metali sodeloval z Inženiringom v pripravah za ponudbo za izvedbo inštalacijskih del pri gradnji karavanškega predora. Še pred jesenjo naj bi bil podpisan sporazum o skupnem sodelovanju pri ponudbi za karavanški predor za vse inštalacije s firmami Voit (ventilacije) in Siemens (komanda predora in električne inštalacije), tako da bosta omenjeni firmi oddali ponudbo na omenjeni razpis skupaj z IMP-ejem v Avstriji, IMP pa skupaj z obema firmama (Voit in Siemensom) v Jugoslaviji za oba predora: avstrijski in jugoslovanski del. IMP-jeva bosta montaža in dobava jugoslovanske opreme v skladu z razpisnimi pogoji. Dogovorili so se tudi, če pride seveda do posla, o kooperaciji za proizvodnjo ventilatorjev med celjsko Klimo in firmo Voit. Metall-Chemie je skupaj z Inženiringom ponudil tudi dobavo in montažo za vse inštalacije pri gradnji objekta Schwechater Hof (Prodajni center) v vrednosti 100 milijonov avstrijskih šilingov. Že v letošnjem letu naj bi po informacijah firme Ilbau z Dunaja pridobili dela na treh velikih objektih v Sovjetski zvezi približno v vrednosti dve milijardi avstrijskih šilingov. Predstavniki te dunajske firme so izrazili željo po sodelovanju pri gradnji projektov na območju Sovjetske zveze. Marija Primc Idrijski Tio je pred ukrepom družbenega varstva. Po sicer uspešnem poslovanju v letih 1985 in 86 je ta delovna organizacija v drugi polovici lanskega leta spet zašla v večje težave, ki so se v letošnjem letu še stopnjevale kljub sprejetju sanacijskega programa. V polletju so zabeležili 510 milijonov dinarjev izgube, vse težji je tudi likvidnostni položaj. Čeprav so bili doseženi nekateri spodbudni rezultati pri tehnološki obnovi in v razvoju, poglavitnih ciljev sanacijskega programa v Tiu ne uresničujejo. Po oceni so vzroki za nastali položaj kljub zaostrenim tržnim razmeram, predvsem znotraj samega kolektiva. V prvi vrsti je tu delovna nedisciplina in vse ostrejši konflikti med vodstvom delovne organizacije in samoupravnimi organi. DELOVNA NEDISCIPLINA Kljub posodobitvi opreme in povečanim naročilom in glede na število zaposlenih je obseg proizvodnje v upadanju. Na eni strani se je izredno poslabšala delovna disciplina, ki se odraža v nespoštovanju delovnega časa, povečanem absentizmu, resnici na ljubo pa je tudi neustrezno razmerje med režijskimi in proizvodnimi delavci. Tudi glede tehnološke discipline se zadeve niso kaj bistveno spremenile, saj kljub posodobitvi tehnologije še zmeraj ravnajo neodgovorno z materialom, kar se odraža skozi velik izmet in odpad. To pa se v veliki meri odraža na trgu, kjer je opazno padanje konkurenčnosti na eni strani, na drugi pa je opazen izredno neodgovoren pristop ustreznih služb do kontrole kakovosti izdelkov, ki je zmeraj slabša. Vsa ta neskladja in motnje po oceni sozda vodijo do blokad znotraj delovne organizacije, ki se odraža v ohranjanju lastnega položaja in blokira vse inovativne in strokovne predloge. KONFLIKT SAMOUPRAVA - VODENJE Iz pobude za začasni ukrep družbenega varstva je razvidno, da je eden od vzrokov za nastale težave v motenih samoupravnih odnosih. Te se odražajo v nezaupanju med samoupravnimi organi predvsem delavskim svetom in vodstvom delovne organizacije. Ti konflikti, predvsem zavračanje strokovnih predlogov, pripravljenih na osnovi sanacijskega programa, neupravičeno razveljavljanje disciplinskih ukrepov in nerazmejevanje med samoupravljanjem in vodenjem so pripeljali, kot je zapisano v pobudi, do popolne blokade vodenja v delovni organizaciji. To je vodilo direktorja in delavce s posebnimi pooblastili do odstopa, ki pa ga delavski svet ni niti sprejel niti jim ni dal zaupnice. PREDLAGAN UKREP DRUŽBENEGA VARSTVA Na osnovi analize, ki smo jo razgrnili zgoraj, je bil zaradi nesmotrne uporabe sredstev in kršenja predpisov o varstvu pri delu zaradi kršitev 604. člena Zakona o združenem delu podan predlog za ukrep družbenega varstva na osnovi 606. člena omenjenega zakona. Predlagani so ukrepi od 1. do 8. točke prej omenjenega člena za dobo enega leta. Iz tega izhaja, da se odstavi vodstvo delovne organizacije tudi na njegovo pobudo, razpusti se delavski svet in ostale samoupravne organe. Samoupravne funkcije se prenesejo na začasni tričlanski kolegijski poslovodni organ. Ta pa je dolžan poleg ostalega ures ničiti obstoječi sanacijski pro gram in ga po potrebi dopolniti Preveriti mora donosnost proiz vodnih programov in sprejeti od ločitve, ki bodo preprečile na daljnje nastajanje izgub in žago toviti donosnost poslovanja zmanjšati zmogljivosti na obseg ki je potreben za uresničevanje1 donosnega dela proizvodnega programa. Preveriti bo moral obseg indirektnih stroškov, še posebej število zaposlenih v režijskih in administrativnih službah te? zmanjšati število teh na najnujnejše. Okrepiti pa bo moral trženje in razvoj novih izdelkov. OBČINSKI SINDIKAT SPREJEL POBUDO O pobudi je razpravljal občinski sindikalni svet, ki je sprejel pobudo za ukrep družbenega varstva. Kot smo lahko prebral' v Delu, je predsednik sindikata Tia Stane Ržen poudaril, da delavci pričakujejo med ukrepof zagotovitev dela oziroma proizvodni program vsaj za del njeni!1 zmogljivosti. Povedal je tudi. da se kolektiv boji, da bo začasno vodstvo tovarno »prodalo«. Ta dvom je izrazil zaradi tega, ke? naj bi, kot je dejal, zasedli mesta v kolektivnem poslovodnem organu ljudje iz sozda. Sicer pa jc k temu dodal, da je v Tiu narobe to, da se delavci z dobrimi delo* * * * v' nimi navadami in disciplino nis°, znali in hoteli prilagoditi posebnim potrebam tovarne sezonske vrste, oziroma, da so s svojin? ravnanjem preobrazili, "podjetje v tako, kot je zdaj. J Janez Votel? » * m '* H* Montaža Moč znanja Pogovor, ki je sedaj pred vami, je bil že enkrat postavljen na tiskarski poli, vendar sva se takrat s sogovornikom direktorjem koprske Montaže Zorkom Cerkvenikom odločila, da ga umakneva * objave. Po oceni sogovornika in glede na vsebino pogovora, ki sva si jo zastavila, je prišel do zaključka, da čez nekaj časa le lahko poda bolj celovit pogled na temo okrog katere sva se razgovorila. Pogovarjala sva se o trenutnem položaju montažne dejavnosti glede na zaostrene gospodarske razmere in o vlogi montažne dejavnosti znotraj sistema JMP. K temu, kot motu pogovora dodajmo, da statistični podatki, ki jih bruhajo razne institucije, kažejo na pojenjevanje sape gospodarstva. Prebrali smo lahko, da je proizvodnja v Sloveniji padla za 5 odstotkov. Tudi položaj IMP-ja seje bistveno poslabšal, saj kot je v našem intervjuju izjavil mag. Alojz Kosi, smo začeli zajedati v lastno substanco. V smeri ponovne oživitve sistema, so bile na ravni sistema sprožene nekatere aktivnosti. V razpravi so bile teze o novih oblikah organiziranosti. Nenazadnje je pričakovati določene spremembe s prihodom novega generalnega direktorja (kar je povsem človeško). Sicer Pa za sedaj ostanimo na povsem konkretni ravni, kako ljudje iz delovnih organizacij gledajo na nastali položaj na globalni ravni in kakšen sistem potrebujejo, da se bodo lahko z lastnim kadrovskim Potencialom in delom vključevali na trg in zaposlovali svoje zmogljivosti in seveda ustvarjali ustrezen dobiček. Ta bo potreben tako za ohranitev visoke življenjske ravni in za vlaganja v razvoj, ki postaja ena °d temeljnih predpostavk uspešnosti na trgu. Tov. Cerkvenik, montaža je organizacija, ki v enem od najbolj razvitih jugoslovanskih trgov (če je trg sploh možno regionalno definirati) še zmeraj izredno uspešno posluje. Vendar kakšen sozd ali združba bi moral biti IMP, da bi vaša delovna organizacija v njem našla svojo vlogo ter uiesto in bi se to odražalo tudi na učinkovitosti in razvoju vaše organizacije? »Zame je opredelitev sozda v naši zakonski regulativi drugotnega pomena. Mislim, da gre tu ?u celo vrsto normativizmov, ki j*h ni moč dovolj racionalno opravljati. Združevanje v sistem bi moralo biti prostovoljno in ekonomsko utemeljeno. Hkrati Pa mora biti tudi jasno izdelan ekonomski koncept tistih, ki vstopajo v združenje. Šele na tej osnovi lahko pričakujemo, da bo sistem učinkovito deloval. Deloval bo iz potreb in za potrebe delovne organizacije. Osnovno ,* * * * v°dilo pa mora biti ekonomski 'nteres, kajti le na osnovi tega bo sistem močan. Smisel sozda vidim v njegovi moči, kot jo ima vsak posameznik ali pa vsi skupaj. Ta moč se mora odražati skozi jasno zastav-'jen strateški razvoj, kapitalno moč in skozi agresiven in učinkovit nastop doma in v tujini.« Za dosego omenjenih ciljev je Potrebno učinkovito in sodobno upravljanje in vodenje sistema, v bistvu je to predpogoj za do-Sego prejšnjega. »S tem se strinjam, zato tudi zagovarjam t. i. upravljalsko filozofijo podjetja ali managementa. To bi po moji oceni morala biti Podlaga za upravljanje podjetja, ki je nujno potrebna za sozd. Vsekakor pa bi ta filozofija morala preraščati politiko podjetja. Težko je sicer razmejiti med filozofijo in politiko podjetja. Vsekakor pa filozofija mora temeljiti na tem, kar sem omenil prej.« Načelno vse lepo in prav, vendar o tej filozofiji stalno govorijo tudi drugi, vendar takšen koncept zahteva poleg »lagodnih« Poslovnih naporov tudi izredne intelektualne napore, kar pa ne gre več v »rok službe«, pa tudi ne Prinaša individualne materialne koristi. To nenazadnje dokazujejo strokovne službe; ki so v uresničevanju te filozofije, ali Ujenem zastavljanju uspešne ali Pu ne. Kje in kako preseči te blokade? »To je sedaj težko reči. Nedvomno pa drži, da tako velik sistem potrebuje znanstveno razvojno raziskovalni koncept in stalno konkretno delo na tem področju, če se hočemo prestrukturirati in učinkovito obvladovati tržišče. Potreben je tudi jasen finančni koncept ža ohranitev moči sistema. Tržni koncept je vsekakor najpomembnejši, tu je Potrebno dati poseben poudarek marketingu. Sedaj sva pa pri zastavljenem vprašanju o človeških °dnosih. Nedvomno je čas, da se uveljavi pozitivna kadrovska sekcija. Nujna je večja fleksibilnost delovne sile in kadrov. Nadalje se mi zdi pomembno stalno šolanje kadrov na vseh ravneh. gre zanemariti stalnega dopolnjevanja organizacije, v skladu z dognanji v svetu in dognanji teorije. Mislim, da bi se ob stalnem dopolnjevanju organizacije izognili velikim organizacijskim spremembam, ki so nesmiselne in kontraproduktivpe. Velikokrat prinesejo več slabega kot dobrega.« Kako naj potemtakem izgleda sozd, ali je to podjetje ali združba? Seveda z vidika njegove učinkovitosti in učinkovitosti delovnih organizacij. »Po oceni naše delovne organizacije, sozd naj ne bi imel poslovnih funkcij, kvečjemu naj bi bil nadgradnja funkcijam, ki jih imajo delovne organizacije. Tudi na ravni odločanja se mi pojavlja nekaj pomislekov, predvsem glede delavskega sveta. Oblika odločanja prek delavskega sveta je skorajda nesmisel, saj ti ljudje na eni strani ne razpolagajo z dovolj kakovostnimi informacijami in potrjujejo tisto, kar je dogovorjeno drugje na poslovodni ravni, zato je tam. potrebno prepustiti odločanje in od njih zahtevati konkretno odgovornost. V tem smislu se tudi ne nagibam k ustanavljanju kolektivnega poslovodnega odbora, ampak se nagibam k dvema pomočnikoma (za montažo in proizvodnjo) ob ustreznem organiziranju in močnih organizacijah skupnega pomena kot so inženiring, marketing, interna banka ter okrepitvi še nekaterih služb, kot so razvoj, naložbe, plansko analitska služba ter kadrovske službe.« Razgrnili ste svoj pogled na združbo sozda, ki naj bi bil osnova za učinkovitost delovne organizacije in sistema kot celote. Skratka zavzemate se za vzpostavitev vertikalnega odnosa od spo- daj navzgor. Kaj pa konkretno delovna organizacija, ali ni ta pogosto dejavnik blokade, da bi sistem lahko deloval učinkovito. Glede na dohodkovno samostojnost verjetno prepogosto izbijajo parcialni interesi, ki blokirajo učinkovitost sistema kot celote. »V tem je prav gotovo nekaj resnice. To izhaja iz preproste logike preživetja, torej prevelike zaprtosti vase. Predvsem pa je to tudi posledica tega, da smo se direktorji delovnih organizacij preslabo prilagajali zunanjim spremembam, in si tudi sami nismo zastavljali ciljev, ki bi bili usmerjeni v prihodnost. Sedanji težaven gospodarski položaj pa nas sili k drugačnemu razmišljanju, čeprav je skrb za preživetje še zmeraj prisotna. Vendar ravno ta borba nam odpira poti za preseganje sedanjega stanja. Skratka sili nas v to, da tudi na podjetniški ravni začnemo razmišljati podjetniško z oživljanjem vseh podjetniških funkcij, še posebej pa razvojne in marketinške, pa tudi kadrovske. To je v sistemu potrebno le nadgraditi.« Prišla sva do trga, o katerem se čedalje več govori. Kako se sploh odzivate na zahteve trga? »Zaenkrat se na trgu še uspevamo upirati konkurenci, vendar ne več tako uspešno, kot je bilo to v preteklosti. Morda je to tudi posledica samovšečnosti.Tokrat bom izhajal iz primera naše organizacije, kjer ugotavljam, da ravno pri uveljavljanju znanja zaostajamo. V tem času imamo pripravnika diplomiranega strojnega inženirja, kar je prvič v zgodovini, potrebovali pa bi še najmanj dva ali tri, vendar se tudi tu razmere zaostrujejo in kadra ni moč sneti s kljuke. To je eden od problemov, ki smo ga v preteklosti premalo agresivno reševali. Nadalje je tu še izobraževanje že obstoječega kadra. Ravno tržne razmere in pomanjkanje klasičnih del so nas prisilile, da uspešno izobražujemo posamezne mon-terske skupine, ki se ukvarjajo z izredno zahtevnimi in specialnimi deli. V tem času je prišla s šolanja z instituta za varjenje posebna skupina. V to nas je prisilil položaj na trgu. Enostavno, če smo hoteli posel, konkretno v Iplasu, smo se za to morali odločiti. Če to ocenim s stroškovnega vidika, pomeni to za nas v tem trenutku velik strošek, ki pa ni proč vržen denar, kajti s tem smo okrepili našo konkurenčno sposobnost. Če vzameva to kot izhodišče, potem bi se morala montažna dejavnost razvijati v tej smeri. Cilj nam mora biti montaža in vzdrževanje čimbolj zahtevnih tehnologij.« S tem se verjetno rušijo nekateri, sedaj že uveljavljeni odnosi na tržišču, ki so vladali v klasični montažni dejavnosti. Tu mislim predvsem nastop gradbinca in montažerja v odnosu do investitorja. Tudi sicer so se odnosi znotraj med gradbinci in montažerji močno zaostrili. »Pri postavljanju novih usmeritev mi to moramo upoštevati. Položaj ali odnos montažnega podjetja do investitorja je povsem drugačen kot odnos gradbinca. Tu je potrebno slediti gibanjem v sodobnem svetu. Danes je zgradba - takšna ali drugačna - povsem drugotnega pomena. Japonci so prišli že tako daleč, da delajo hale iz papirja. V tem času so pomembne tehnologije, ki so izredno zahtevne. V tem pa je naša prednost, da presekamo s temi židovskimi pogoji, ki jih pred nas postavljajo gradbeniki in v zadnjem času nekateri inženiringi. Mi se moramo zavedati, da investitor potrebuje naše usluge na dolgi rok. V tem času se to kaže že na praktični ravni, ko se ukvarjamo z določenimi rekonstrukcijami instalacij, ki smo jih vgradili pred tolikimi in tolikimi leti, in če k temu dodam sodobne tehnologije, potem je naše mesto definirano. Potrebno ga je samo pozitivno izkoristiti, tu pa bo ključno vlogo odigralo znanje.« V tem času so aktualna izsiljevanja SCT-ja, kakšne so vaše izkušnje? »Nimam informacij, pod kakšnimi pogoji sklepajo posle z omenjeno organizacijo druge organizacije znotraj sistema. Mi smo se s temi ali podobnimi pogoji srečali, vendar nanje nismo pristali. Takrat so sicer našli cenejšega izvajalca, ki pa se ni izkazal. Na koncu smo mi na prošnjo investitorja zadevo sanirali. S tem pa so se spremenili naši odnosi. Sicer pa moramo mi težiti k podpisom pogodb z investitorjem.« Zal so te firme tu poleg SCT-ja tudi ostali »Žal se borbe na dveh ali treh frontah ne dž voditi, ker so kon-traproduktivne. Preprosteje rečeno - nesmiselno se je bosti z SCT-jem, ali Smeltom, ampak je potrebno analizirati, kaj je pomagalo tem firmam, da lahko to delajo, kar delajo. Nenazadnje tu ne gre prezreti lastnih izkušenj in potenciala, s katerim razpolagamo in na tej osnovi zastaviti lastno strategijo sistema, ki mora temeljiti na kakovosti in prodaji znanja. Ob tem pa ne smemo zanemariti t. i. »političnega dejavnika«, ki kljub proklamaciji o njegovi nepomembnosti igra še kako pomembno vlogo. Namreč, dokler sistem ne bo zgradil svoje imagea, toliko čase se nam bo dogajalo tako, kot se dogaja. Sistem mora definirati svojo vlogo v jugoslovanskem prostoru in si ustvariti določen vpliv in moč v tem prostoru od vlade do zbornice in naprej. Uspešnih poslov še zmeraj nismo sposobni izkoristiti v poslovne namene, da o medijski in propagandni prisotnosti ne govorim.« J. VOTEK Deblokade Podjetniški duh Vuk Delevič V enem od avgustovskih TV Tednikov so televizijci predstavili nov način opravljanja izpita iz predmeta politična ekonomija v 3. letniku Fakultete za strojništvo. Ta izpit sta tedaj opravljala tudi IMP-jeva štipendista in sicer Livarjev štipendist Vuk Delevič in Klimatov Dejan Čizmič. Nov način izpita iz tega predmeta je v študijskem letu 1987/88 na omenjeni Fakulteti uvedel profesor Prašnikar z Ekonomske fakultete. Ponudil je študentom možnost izdelave osnutka ustanovitve majhnega podjetja, »kar smo vsi takoj sprejeli«, je povedal Livarjev štipendist Vuk Delevič, študent 3. letnika Fakultete za strojništvo. Potem pa je razložil: »Majhno podjetje naj r> z*dn«ih meritvah Maribora. Preparat oziroma tehnologijo so najprej začeli razvijati v 250 mililitrskih bučkah, ki so jih pripravili 200. Potem so po uspešnem preizkušanju naročili v jenski steklarni pilotno napravo Srce novega obrata za 100 litrov. Po teh preizkusih pa so začeli s projektiranjem tehnologije za 4000-litrske sode._ Zanimivo je, da že od faze projektiranja naprej sodelujejo z IMP-jem, čeprav je šlo za prvo tovrstno sodelovanje. V preteklosti so v glavnem pri podobnih projektih sodelovali s Smeltom. Kljub temu pa je bila že ta začetna faza sodelovanja, kot ugotavlja Adi Sušek iz Pinusa, uspešna, namreč v času projektiranja je prihajalo do določenih razhajanj, ki pa niso bistveno vplivala na pripravo del. V projektiranju tehnologije so imeli srečno roko, nekoliko se je zataknilo le pri kotlarni, kajti po prvotni zamisli so računali s kotlarno na termično olje, vendar so potem zaradi problemov hlajenja prešli na klasično kotlarno z vročo vodo. Naložba je vredna okrog 2,5 milijarde dinarjev, pri financiranju naložbe je sodelovala banka s 40 odstotki,, izvajalci del so prav tako sovlagali 40, Pinus pa je udeležen z 20 odstotki sredstev. Kot smo že zapisali, je bilo to prvo sodelovanje med IMP-jem in Pinusom, vendar so v Pinusu izredno zadovoljni z opravljenim. še posebej pa so zadovoljni. i, Zadovoljstvo Adija Suška iz Pinusa Tu še kako hudičevo velja, če nisi danes prvi, si jutri že lahko zadnji. Hkrati pa pomeni nov tehnološki postopek še eno pridobitev. Prej so namreč uvozne sestavine za podoben herbicid stale 10 dolarjev, sedaj pa le nekaj čez 3 dolarje. Skratka spet ena lepa referenca v IMP-jevem dosjeju, ki odpira naslednja vrata. Namreč, ko smo se pogovarjali o ekologiji, nam je predstavnik Pinusa povedal, da imajo ekološko tovarno kar se da najbolje zaščiteno. Imajo ekološke bazene za nepredvidene razlive, prav tako pralce zraka in hlapov, vendar ti še zmeraj niso dovolj, ker ne preprečujejo smradu. Zato so se povezali z eno od naših skupin za tehnologijo vode, ki naj bi spro-jektirala in razrešila oziroma predlagala ustrezne pralce za izgorevanje hlapov. J. Votek Zanimiv izdelek V idrijskem Tiu so si v kratkoročni plan postavili, da bodo s protihrupnimi kabinami dosegli deset odstotkov celotne realizacije delovne realizacije za letos, kasneje pa nameravajo delež teh kabin v celotni realizaciji še povečati. Zdaj izdelujejo reprezentančno kabino za zvočno izolacijo turboagregata za Jugoturbino Karlovac. Tak agregat in kabina bosta montirana pri eni od za-hodnonemških firm v mestu Rheda. Zvočna izolacija teh kabin je med 20 in 25 decibelov, kar je odvisno od konstrukcije posamezne kabine. Poleg teh kabin, v katerih so izolirani hrupni viri, pa izdelujejo y tej delovni organizaciji tudi kontrolne kabine, v katerih so delavci zaščiteni pred hrupom okolice. Tiov izdelek so tudi pregradne stene za varilce, ki jih te stene ščitijo pred hrupom in bleskom s sosednjih delovnih mest. Tio je začel izdelovati dušil-nike zvoka za klimatizacijo kmalu po letu 1975. Z dušenjem hrupa v industriji pa smo v IMP-ju začeli po letu 1980, in sicer so v Razvoju razvili protihrupne ka- "f 1 bine za dušenje zvoka pri strojih in drugih hrupnih virih. Potem pa so v Tiu izdelali prve kabine, ki so jih montirali v domžalski Tosami. Tu je montirana protihrupna kabina za zaščito stroja za izdelova- s nje hlačnih pleničk za dojenčke, j, Pri tem stroju so imeli v Tosami p že pred tem montirano kabino z krškega proizvajalca SOP, ki pa ni ustrezala in so jo nadomestili z IMP-jevo. Kmalu za tem so eno od kabin montirali v ČGP Delo Protihrupna komora v Tosami Pregradne stene Servis Jamstvo kakovosti O različnih IMP-jevih dejavnostih, pa o dogodkih, delu, utripih smo v našem Glasniku že pisali, na Klima montaži in servis pa, bi kdo dejal, da smo pozabili, oziroma ga odrinili kot poredna mačeha pastorko. Pa ni tako. V ta odmaknjeni IMP-jev delček smo pokukali v prvih septembrskih dneh in se pozanimali, kaj v tem servisu delajo, kakšna je specifika tega dela, pa tudi o tem, s kakšnimi problemi se delavci srečujejo pri svojem vsakdanjem delu. Vodja servisa Andrej Korotaj je povedal, da je v tem servisu zaposlenih 10 delavcev, od katerih jih- je pet za klima omare, drugih pet pa za servisiranje klima naprav in imajo različne stopnje izobrazbe - od kvalifikacije do inženirja strojništva. - Serviserji opravljajo naloge v glavnem samostojno na terenu. Zato morajo relativno dobro poznati procese v klimatizaciji in klimatske naprave. Njihovo delo je predvsem terensko in je povezano z njihovim načinom življenja. V glavnem delajo na območju Slovenije, serviserji klima omar pa na območju cele Jugoslavije. Delavci, ki opravljajo dela servisiranja klima omar, izhajajo v glavnem iz proizvodnje klima omar, kjer so si pridobili izkušnje za delo v hladilni tehniki. Za organizacijo dela v servisu je značilno, da se serviserji po določenih servisnih opravilih vračajo za nekaj dni na delo v proizvodnjo, kjer izmenjajo izkušnje o delovenju klima omar ter se seznanijo z novimi elementi, ki so vgrajeni v klima omare ter z izboljšavami v njihovem delovanju. Le tako je zagotovljen pretok informacij med razvojem,' proizvodnjo in servisom klima omar. V klima montažinem servisu se ukvarjajo z zagonom klima omar, ki jih inštalirajo, jih med seboj povežejo, kontrolirajo delovanje vseh funkcij klima omar, delovanje vseh elementov, opravijo polnitev hladilnega sistema in preizkusijo delovanje omare. Potem pa pridejo na vrsto še meritve parametrov: temperature, vlage, količine zraka, šumnosti. V servisu servisirajo klima omare, ki so izdelki Klima montaže. To servisiranje je sedaj urejeno s pogodbo o rednem vzdrževanju ali na intervencijsko na klic. Druga vrsta servisa pa je servisiranje klima naprav, v katero s oada pregled in sevisiranje avto-r. atike. Servis pa opravlja tudi Si -visiranje samih klima naprav - to je zamenjave ležajev, jermen, popravila grelnikov, hladilnikov, regulacijskih žaluzij, dobavo in zamenjavo filtrov. V zadnjem času pa opravlja ekipa serviserjev tudi predelave obstoječih klima naprav, tako da le-te potem delujejo v skladu z obstoječimi projektnimi parametri ali pa servis v sodelovanju s Klima montažinim projektivnim oddelkom usposobi klima naprave tako, da delujejo po novih projektih. Prednost tega servisiranja je v tem, da se investitor o celotnem poslu dogovarja samo z enim izvajalcem. Tako kot drugod, tudi tu ne gre brez težav. Problemi se pojavljajo zaradi raznovrstnosti dela. Zato je potrebno, da se serviserji stalno izobražujejo ob delu. Za to izobraževanje je poskrbljeno v sodelovanju z oddelkom zagon, tako da vodja servisa in vodja zagona delavce občasno seznanjata z novostmi v procesih ali pa pri opremi. Delo na terenu terja precej improvizacije, saj pri klima omarah, ki jih vgrajuje Klima montaža, sodelujejo tudi druge firme (naročniki), ki čestokrat ne opravijo vseh predpisanih pripravljalnih del, pa se serviserji zato znajdejo pred dejstvom, da morajo nekatera dela, ki so zunaj pogodbe, opraviti sami. Problemi so tudi s pomanjkanjem rezervnih delov predvsem zato, ker zaradi raznovrstnosti del pri servisiranju klima naprav ni mogoče vnaprej predvideti vrsto potrebnega materiala. Dodatna težava pa je v tem, da so zaloge materiala v današnjih časih zelo drage. Marija Primc o v Ljubljani. Ena od protihrupnih 'l kabin je montirana v Iskri Želez- ^ niki za zaščito preizkusne proge g za sesalce. Montirali pa so kabine r[ tudi v več drugih firmah ne le na m območju Slovenije, ampak tudi v na jugoslovanskem območju, nekaj pa jih je IMP izvozil tudi v v Irak. 'j Poleg IMP-ja izdelujejo za zdaj podobne kabine v jugoslovan- ^ skem prostoru še Termika, Grad; „( evinsko projektni zavod na Reki sl in Sloboda Čačak. V IMP-ju pa se tudi Klima Celje ukvarja s teh- lil nično akustiko. š|< Tiovi razvijalci sedaj razvijajo novo sendvič ploščo, ki jo bodo 'n v Tiu izdelovali s tehnologijo va- P' ljanja pločevine. Sendvič plošče yj bo mogoče uporabljati ne le v ka- p. binah pač pa tudi pri klima in za strešnih centralah, ki jih izdelu-. sii jeta Klima Celje in Montaža Maribor I etos bodo izdelali orodja izdelovanje teh plošč', prihodnje 'n leto. pa bodo, kot pričakujejo, izdelali prve količine sendvič ^ plošč. Le-te bodo tudi primer- ČEj nejše za izvoz, ker so kompakt- Ve nejše in ker jih bo možno proda- m, jati v elementih. Izdelane bodo ža v celoti iz domačega materiala, -k M. P- n= kc Potrjeni g Delegati delavskega sveta iz, sozda so na seji 30. avgusta potm ^ !že dili predlog priznanj sozda IMF !u za letos, ki ga je pripravila komi- sija pri Koordinacijskem odboru sindikata na osnovi zbranih pred- logov iz ozdov. Tako bo letos Sp( prejelo omenjena priznanja, ki vjj bodo podeljena enkrat v jeseni, ve, 91 IMP-jevcev in sicer 71 za iz- na jemno uspešno in prizadevno delo, en delavec bo dobil prizna- P nje za posebne uspehe pri razvijanju tehnologije, šestim delavcem str bo podeljeno priznanje za Sp| uspešno delovanje na področju samoupravljanja, trem za učin- 6( kovito uresničevanje sindikalnih nalog, štirim za uspešno delo na Kaj področju športne dejavnosti. pP enemu za uspešno delo na po- ^ dročju inovacij, enemu za priza- no devno delo na področju mentor- b|r stva, enemu za posebne uspehe sjs| na področju vzgoje in izobraževa; «ic nja, enemu za požrtvovalnost pri ,rg reševanju življenj, enemu za po- s,c sebne uspehe na področju raz- 1 vojne dejavnosti ter enemu za 80- y. i. 'Or krat darovano kri. Adijo Miška! odj »ti tin iltli Naš Miško Gibičar, ki je kar 23 Pri let delal v Panoniji, se je zdaj * upokojil. Zaposlil se je leta 195» A kot mojster v stari Panonij1 v Cvetkovi ulici. Delal je potem jn ^ v proizvodnji, pa v prototipni de- ; lavnici, v kontroli, v skladišču v,, repromateriala kot kontrolo* Pri materiala. Z lepe goričke vasice te ■ ■ , • .. •--------,Zil »ec pri avstrijski meji seje sprva vo: vn Bij a z motorjem, potem z avtom, **u S pa je dobila vas prometno pove' zavo, pa z avtobusom. j Ob upokojitvi je direktor tozda tor Kmetijska mehanizacija Stanku Pre Kovačič izročil Mišku sliko in ur° pro ter se mu zahvalil za dolgoletne titi; zvestobo Panoniji. frkv kur september, 1988 Mobilnost delovne sile Sposobni, učinkoviti, uspešni in produktivni?! Vsak sistem mora spremembe v okolju absorbirati v svojo strukturo, drugače tekoče spreminjati. Živimo v Evropi. Povezovati moramo industrijo n inštitute in graditi celo manjše obrate v Evropi. Sodobna industrijska P°qjetja imajo osnovni problem v rasti in preživetju, kar je možno rešiti v>soko prilagodljivostjo okolju. Prilagajanje v Evropi lahko pospešimo le: ~ z mobilnostjo delovne sile ~ z boljšo konkurenčnostjo (ki sproža inovativnost) ~ s povezovanjem ~ z boljšo organizacijsko kulturo (proces učenja) ~ z večjo inovativnostjo (ne imitativnostjo) ~ z večjo sistematizacijo in standardizacijo ~ z večjim izvozom na konvertibilni trg ~ z večjo kvaliteto (poslovna kultura) ~ z večjo demokracijo - z manjšanjem deleža materiala v proizvodih in z lastnim znanjem, je aPisal dr. Janez Jerovšek v svoji knjigi Mobilnost delovne sile. se, °.ces PrilaKajanja lahko imenujemo prestrukturiranje. To je možno le, če : 'adi podjetje samo spreminja. Prestrukturiranje na osnovi tržnih zakonitosti ' najhitrejše in najmanj moteno, maiy kot bi sicer bilo na osnovi podrobnih P anov. Prilagajanje se vedno znova izpostavlja v interakcijah med posamezna sistemi, pri čemer samo kritika ničesar ne reši, definirati in spoznati je Patrehno tudi dobre stvari obstoječega sistema. Bistvo problema ni v tem, da ne bi mogli prestrukturiranja izpeljati, temveč n j v tem, kdaj in s kakšnim tempom in kar je najvažnejše, ali je možno pri tem ** eskočiti določene razvojne faze. Prestrukturiranje enostavno ni mogoče brez visoko usposobljenih kadrov in ^anstveno raziskovalnega dela. | ^OBILNOST DELOVNE SILE I j M Leta 1960 so imele ZDA. leta 1970 emčija in leta 1982 Francija tolikšen Odstotek zaposlenih z visoko in višjo h lzObrazbo. kot ga imamo danes v Slo-Z- hiji. To je seveda premalo za učin-;6 |,0vit razvoj gospodarstva pri nas. e °'i^a izobrazbena struktura ozi-3 °ma visoko strokovni kadri niso nič ,. ttanj pomembni kot sprememba v tehnologiji. Število visoko strokovnih kadrov J razvojnih službah je premajhno Primerjavi z industrijsko razvitimi aj . ežclami. Višek kadrov se danes po-1- pja pri zaposlenih z nižjimi izobraz-j- enimi stopnjami, kar je posledica (j l'enačrtncga (ekstenzivnega) zapo-|3 s°vanja v preteklosti. ,. Za naše razmere niso značilna ve-'ka mobilnost kapitala niti tehnologa prebojnost, niti hitro prilagajanje 1° na spremembe na trgu glede ponudbe 10 ln Povpraševanja. Poleg tega je naša 3- Proizvodnja pretežno tehnološko noje ^antevna. premiki v kapitalno inten-j. 'vno proizvodnjo pa so prepočasni. II k struktura gospodarstva pa ne ahteva zelo visoko mobilne delovne f . sile. t' ^ .Od zunaj vnesen selekcijski meha-'f ■ki ne dela samoregulacijsko. Ie a za posledico povprečno produkti ttost. kvaliteto, znanje in pri zadev- j ’ v in piiiautv- jč [krst. Če postane povprečje sistemska r. 'astnost. pomeni, da tudi moč in odleta. hje delujeta na tem nivoju. Tisti, ki več znajo, bi morali biti znatno bolj ' [trobilni, vendar je pri nas še vedno f?l jako. da je mobilnost posledica ’ aL'rh dohodkov, nezadovoljnosti. ’■ ncProfesionalnega vodenja, ne pa zaradi prevelikega znanja. " , Zato je potrebno kadrovske to-°Ve tako usmerjati, da pridejo kot |.amoregulacijski mehanizem do ve-lave kvaliteta, sposobnosti, znanje in z°brazba. Tej selekciji je podrejena ' j'0Lilnost kadrov, ki je individualna . s akc*ja. ker se z njo zadovoljujejo i" | ■le- V prednostni položaj postavlja U sPosobne. učinkovite, uspešne in |. produktivne. ,S Sn^saL° večje prestrukturiranje gori v-,°darstva in prehod v tehnološko • 'Sje stopnje gospodarjenja zahteva ’ 'eyo vertikalno mobilnost, ki pri-!' asa seveda močno selektivnost. 0 Problem selekcijskih kriterijev se i- Pri prehajanju v višje tehnološke l- lopnje izredno zaostruje. n Sistemi, ki teh kriterijev ne zao-3 struJejo oziroma večajo, zelo težko P ^-jcrnzijo višje tehnološke stopnje. 8(^UŠA konkurenčnost ^ Postavimo si najprej vprašanje, za-3 a) je pri nas tako visok proporc b pPravno-administrativnih delavcev? ta*V gotovo n' tehnološko determini-l- ampak s sistemsko kompleks-r- bj>Stf° 'n seveda s precejšnjo stopnjo e skt ratizacije. To pomeni, da deluje I- n Cm z visokimi stroški in da tak ne 1 |r°re biti konkurenčen na zahtevnih 8'h. lak o imenovani vzdrževalni si-v cm deluje z visokimi stroški. to^0^^0 je vredna delovna sila. ozi-)" 2|.?a koliko je vredna ura dveh ra-'cnih delavcev v tržnem sistemu, je agovoril že Mara. ko je dejal, da y Cm odloča konkurenca in ker v vc-a' Proizvodenj nismo konkurenčni. '1 Dr'htCm L°Ij ranljivi na razne šoke. ki aj s,entaf ° 'Z 5iržcga okolia (meta si- iJ^°nkukrenčni nismo zato. ker ji j ?m° prenizko stopnjo rasti proti jn llvnosti. če to seveda sploh je rast Previsoke proizvodne stroške y j, • ri nas imamo več vodilnih kot )t prjUstrijsk° razvitih državah, če je ■g drc'tv,n kriterij merjenja število pori t(Jen'*t na enega nadrejenega. Se-' ujj. a teh razmerij ne določa tchnolo-° kov tcmvcč ccla vrsta drugih dejavni-mCst mcd katerimi moč ni na zadnjem la to^°nkurenčna sposobnost se nam ;0 prt,cJ [manjšuje. ker sc razlike v pov-■0 jSro?'. stopnji produktivnosti dela |0 trn.-,' ,!ndustrijsko razvitim državam anjšujejo. ;tf *iUren?dol’nt:!ri svctu obstajajo kon-cni kroji celo med največjimi giganti, kjer marsikdo propade zato. ker ga je v znanju in inovacijah prekosil konkurent. V tem boju ne odloča več količina kapitala, temveč le organizacijska prožnost glede izrabe, stimulacije in hitre uporabe novega znanja. Če se nisi sposoben vključiti v to družino, če nisi sposoben sprejeti teh pravil igre. Na svetovnem trgu se srečujemo s konkurenti in tu je važno le to. da proizvod naredimo v istem času in z istimi stroški kot naš konkurent. Ker pa se v izrazitem tržnem sistemu selektivnost uveljavlja kot samoregu-lacijski mehanizem, je hitro razvidno, ali smo določen proizvod naredili v enakem času kot naš konkurent, ali pa smo potrebovali znatno več časa. Bistven element konkurenčnosti je tudi izobrazbena struktura. Konkurenca najema vedno višje izobraženo strukturo, kot pa narava dela to zahteva. POVEZOVANJE Gospodarstvo pri nas je razdrobljeno. Podjetja se povezujejo z velikimi korporacijami z zahoda le kot partnerji pri tehnološko manj zahtevnih proizvodnjah. Tako partnerstvo vključuje tuje znanje, zato je manj tveganja in je manjša vloga domačih strokovnih kadrov. Znanstveno tehnično sodelovanje z drugimi državami ne daje potrebnih rezultatov, ker ne temelji na dolgoročnih programih razvoja tehnologije pri nas. niti ne na dolgoročnih programih gospodarsko tehnološkega sodelovanja z drugimi državami. To pomeni, da v čim večjih težavah se bodo znašla naša podjetja, tem bolj se bodo vodilni izogibali večjemu tveganju in tem bolj kupovali preizkušeno znanje, pri čemer pa se vrtimo v začaranem krogu. Tega pa lahko prebijejo le večje integracije, torej organiziranje več podjetij v organiziran organizem, med seboj povezan sistem. Novo znanje se v glavnem producira v povezanih, torej velikih sistemih. Ker je stopnja tveganja pri uporabi novega znanja in uvedbi povsem novih tehnoloških postopkov v manjših podjetjih zelo velika, je na nek način razumljiva težnja vodilnih, da bj se izognili tveganju "m "kupili zunaj nekaj, kar je preizkušeno in sigurno. Pomembne so tudi zveze med univerzo in prakso. Univerza, ki je praksa ne more uporabiti, ni dosti vredna ali pa je praksa, ki univerze ne potrebuje pod nivojem časa in tehnoloških potreb. Ker se znanost priznava le deklarativno in ni sprejeta kot integralni del v proizvodni program, to pa ni. ker v podjetjih ni strokovnjakov. ki bi se bili z univerzo sploh spošobni pogovarjati, je sodelovanje z univerzo dostikrat prekinjeno. Če so na univerzi ljudje, ki ustvarjajo nova znanja, sodelujemo z njimi, če pa so to ljudje, ki so le prenašalci obstoječega znanja, potem povezave med industrijo in univerzo nimajo smisla. Predvsem od nas v podjetjih je odvisno, kako začaran krog prekiniti. Integracija v večje sisteme je poleg formalne izobrazbe in pozitivne selekcije bistvena za prehod v višje razvojne možnosti. Sodobni makro in mikro sistemi postajajo vedno bolj kompleksni in sc vedno bolj diferencirajo, da bi lahko spremembe iz okolja čim hitreje absorbirali in se nanje prilagodili. To zahteva nove oblike povezav in nove integrativne mehanizme. Večja kompleksnost sc kaže v kvantitativnem večanju in kvalitativnem spreminjanju. Gre za to. da se sistemska odvisnost čim bolj poveča, daje sistemskih interakcij čim več in da se tako menjalna razmerja bolj razvitih čim bolj izravnajo z manj razvitimi. V povezanih podjetjih sc nizka stopnja profesionalizma sistemsko preliva. Nihče ne more delovati po lastnih profesionalnih kriterijih. Vendar je prvi pogoj uspešnost pri povezovanju - integracija pameti. Razvoji i oddelek z desetimi ljudmi -če tudi imajo ustrezno izobrazbo, ne more v sodobnem tehnološko spreminjajočem svetu veliko narediti. Tisti pa. ki koncentrirajo pamet s povezovanjem. dobijo v svoje razvojne oddelke navidezno tudi po sto in več strokovnjakov. Glede na to, da prihajajo v ospredje predvsem majhna in srednja podjetja in pogosto maloserijska proizvodnja, postajajo, kar je značilnost povezav, čedalje bolj številni kooperanti. ORGANIZACIJSKA KULTURA V naših podjetjih je pogosto organizacija tako postavljena, da potrebuje večji proporc administracije, tolikšen. kot je potreben v industrijsko zelo razvitih družbah. Pri zaposlovanju gre za tokove, ki jih ne determinirajo tehnologija in potrebe proizvodnje, temveč neustrezna organizacija, ki tudi na tem področju ne upošteva zakonov trga. Slaba organizacija dela se kaže v nezadostni ekspanziji podjetja, v preslabi koordinaciji med posameznimi oddelki, službami in posamezniki. v napetostih, majhni motiviranosti. itd. Pri nas je organizacija dela prilagojena nezahtevnim proizvodnjam in je glede poudarka na individualnem nagrajevanju vedno bolj v neskladju z zahtevami tehnološko razvite proizvodnje. Obstoječa organizacija dela je for-sirala sistem vrednosti, ki je podpiral delovno intenzivno proizvodnjo, ne-izkoriščenost znanja in nizek status tehničnih kadrov. Produktivnost se zato ni povečala tudi z izpopolnjeno tehnologijo, ker se organizacija dela ni prilagodila zahtevani tehnologiji. Organizacijska kultura je taka, kot jo je hotelo vodstvo. Organizacijski principi so močno odvisni od vrednot, od pozivov, od vzgoje. Kakršno organizacijsko strukturo že ima podjetje, je ta vedno manj določena s tehnologijo in vedno bolj z vrednostnim sistemom, kar se vidi že iz primerjave Japonske in ZDA. To pomeni, da je določeno delo možno opraviti na različne načine po principu ekvifinalnosti z močnim vplivom vrednot, ki se nanašajo na delo. To je življenjsko in eksistenčno vprašanje. Forsirati in ustvariti bi bilo potrebno takšno organizacijo dela, v kateri bo prišla do izraza etika dela, ki bo subtilna, zgrajena na tistih motivacijskih dejavnikih, ki pomenijo duhovni razvoj vsakega posameznika, ki ne bo temeljila na sili in kazni. Industrijsko razvitih držav in možno dohiteti zaradi pomanjkanja resursov, temveč pomanjkanja stimulativne organizacije, ki lahko dane, predvsem človeške resurse, aktivira. Podjetja industrijsko razvitih držav v svoje proizvode vgrajujejo vedno več znanja, zato organizacijske vede zagovarjajo dualne in paralelne strukture. Podjetja, ki producirajo nova znanja, lahko to uspešno opravljajo le, če omogočajo tako iniciativo kot resistenco. Bolj ko je proizvodnja tehnološko zahtevna, večja je potreba po iniciativi in inovaciji, ti pa sta možni le, če je dopustna resi-stenca. Podrobno planiranje nalog, ki so točno opisane in povezane tudi z napredovanjem, niso v skladu z razvojem tehnologije in tehnike, ker ne sprožajo inovativnosti in kreativnosti. Po navadi se pri tehnološko nezahtevni proizvodnji najde skupina, često bolj izobražena od drugih, ki s pozicije moči določa cilje in premise za vodenje proizvodnje, kar pa ni sistemska potreba. Ena najpomembnejših organizacijskih dimenzij je zato profesionalizacija, ki jo je potrebno bolj upoštevati kot gre prestrukturiranje v smeri tehnološko zahtevnih proizvodenj. Razvoj proizvajalnih sredstev in tehnologije zahteva vedno nove organizacijske rešitve, nove oblike povezovanja med elementi sistema. Sodobne organizacijske teorije zagovarjajo manjšo hierarhijo in bolj elastično, prilagodljivo in manj formalizirano organizacijo. Priporočajo usklajevanje in kompromis med nasprotnimi stališči. Ne zavzemajo se za optimalne, temveč najbolj sprejemljive odločitve. Sodobna organizacija dela omogoča, da je napredovanje na lestvici vodilnih položajev samo ena od oblik, pomembnejše pa je napredovanje v okviru strokovnega dela. Pri nas nizka profesionalizacija omogoča zgolj klasične načina napredovanja. Dobra organizacija dela tudi omogoča zaposlovanje tistih, ki imajo več izobrazbe, kot pa je potrebno. Ti obvladajo več delovnih situacij, so bolj prilagodljivi na spremembe, so inovativnejši. To je po navadi tudi del konkurenčnega boja med podjetji. Organizacijske vede priporočajo usklajevanje in kompromis med nasprotnimi stališči za najbolj sprejemljiv način. Izogibanje konfliktom uvrščajo med nereševalne metode, ker se probleme tako le odlaša, dominacijo. ki se zreducira na zmago ali poraz, pa absolutno odklanjajo. Po podatkih se pri nas približno 50 odstotkov konfliktov rešuje z dominacijo. Čeprav dostikrat ekonomska politika dela restrektivno, je vsaj deloma možno izboljšati organizacijo dela, saj je ta relativno avtonomen sistem, kot je tudi tehnična učinkovitost. Organizacija dela, tehnična učinkovitost in uspešnost so večdimenzionalni koncepti, ki delujejo v meta, makro in mikro sistemu. Ekonomske vede vidijo najmočnejše determinante v makro sistemu, zato težko merljivim dejavnikom od izobrazbe do vrednot ne pripisujejo teže. Organizacijske vede pa nasprotno ravno mikro sistemu pripisujejo največji pomen za visoke učinkovitosti. Zahodne države so producirale veliko novega znanja, ki so ga uporabljali drugi. Zato je dana organizacija pomembnejša, kot novo znanje in kapital, saj ostanejo ob slabi organizaciji. človeški in kapitalni resursi nizko izkoriščeni. INOVATIVNOST Pri nas predvsem dobro obiskujemo sejme, vendar proizvajalci v bistvu že vedo, kdo bo ponudil kaj novega. Glavni vzvod inovacij je konkurenca. Pri nas zelo pogosto funkcionirajo podjetja po Mc Namarovem sindromu. Pri tem vodstvo skrbi za strateški plan, kompjutersko čim več stvari sprogramira in poišče talente z najbolj znanih univerz, da bo podjetje delalo kot stroj, kateremu lahko eksperti vse disfunkcije takoj odpravijo. Naloge morajo biti točno definirane, sistem nagrajevanja pa je individualno vezan na uspešno izpolnjevanje nalog. Taka organizacija pa je vedno bolj predmet kritike, ker ni več skladna z razvojem tehnologije, ki potrebuje inovacijo in kreativnost prav tako, ali pa še bolj spodaj, kot na vrhu podjetja. Centralizirani sistemi, hierarhični in formalizirani, ubijajo inovativnost predvsem na nižjih nivojih. To ima manjše posledice pri tehnološko manj zahtevnih proizvodnjah. Čeprav se pri nas pogosto navaja kot poglavitni vzrok za nizko stopnjo tehnične inovativnosti neustrezno materialno nagrajevanje, so dejanski vzroki subtilnejši. Izdelki, kijih izdelujemo pri nas, so v veliki meri odvisni od znanja tujih tehničnih kadrov, zato je vloga naših tehničnih kadrov zreducirana zgolj na aplikacijo in seveda na najnižji možni status. Število proizvodov, ki jih izdelamo sami z lastnim znanjem, se "še vedno zmanjšuje. To pomeni, da naši pomembni tehnični kadri in inovatorji, nosilci patentov, bežijo, fluktuirajo iz podjetij, kjer so doprinesli k njihovemu razvoju. Gre za proces oziroma politiko, da se število domačih patentov, ki so dokaz industriabilnosti neke znanosti, zmanjšuje. Če bi našim tehničnim kadrom povečali osebne dohodke, jim statusa ne bi pomembno dvignili, ker je ta določen z obstoječo delitvijo dela in strategijo razvoja. To pomeni da inovativnosti ne moremo izboljšati s kratkoročnimi korekturami pri točkovnem vrednotenju njihovega dela, ampak le s tako strategijo razvoja, v kateri bo uporaba novega znanja pomenila osnovni konstitutivni del delovnega procesa. Torej je potrebno uresničiti deklarirano razvojno politiko in uveljaviti profesionalne standarde. Podjetje je lahko inovativno le tedaj, če je delo vseh teh, ki so na kakršen koli način inovativni, cenjeno, upoštevano in ustrezno vrednoteno. Žal je pri nas tako, da so posamezniki z največjim vplivom prepričani. da so najbolj upoštevani. Inovativne družbe se ne ustvarjajo že tedaj, če je prisotno veliko število visoko izobraženih strokovnjakov in če so razpoložljiva investicijska sredstva. Zato je potrebna še demokratična organizacija, znotraj katere pride do veljave ustvarjalnost in selektivnost po profesionalnih kriterijih, da se prepreči sistem blokad na motivacijskem področju. Zato v konkurenčnem boju bolj kot količina kapitala, znanja in inovacij odloča organizacijska prožnost glede izrabe, stimulacije in hitre uporabe inovacij. KONVERTIBILNI TRG V našem prostoru nismo uveljavili racionalne delitve dela. zato se tudi ne moremo vključiti v mednarodno delitev dela. Če trga ni ali nima zadostne veljave, postanejo kriteriji uspešnosti manj‘jasni, teže merljivi, bolj difuzni, vendar ne nehajo veljati. Podjetje, ki pride s svojim proizvodom na zahtevni mednarodni trg, ugotovi na osnovi cene in stroškov, da je njen proizvod precej dražji, ker ima nizko konkurenčnost in nizko produktivnost. Če postavimo mednarodne, to je svetovne konkurenčne kriterije za merjenje sposobnosti podjetij za njihovo preživetje, ugotavljamo, da kljub temu. da smo se jim že približevali. se od niih zopet oddaljujemo. S tem naša konkurenčnost in sposobnost za preživetje vedno bolj pešata. Na domačem avtarktičnem trgu pa se kriteriji za merjenje sposobnosti preživetja menjajo, ker nadpovprečne stroške in podpovprečno produktivnost plača domači potrošnik. Tu pa obstaja nevarnost, da bo s tem trendom vedno več podjetij tudi na domačem trgu pri domačih avtarktič-nih kriterijih začelo izgubljati sposobnosti za preživetje. Dokler niso bile razvojne možnosti v okviru delovno intenzivne industrije izčrpane, se je razlika v stopnji rasti produktivnosti dela in razlika v tehnološki razvitosti med nami in industrijsko razvitimi državami zmanjševala, ko pa so bile te izčrpane, smo postali na zahtevnih trgih vedno manj konkurenčni in naš izvoz je upadal. Če pa je izvoz porastel, je to zato, ker ni temeljil na običajnih ekonomskih merilih, ampak zato, ker smo izvažali vse, kar najde kupca, ne glede na ceno. Kar je izvoznik izgubljal, je plačala družba. Nespoštovanje zakona vrednosti in tržnih zakonitosti pravzaprav onemogoča vpogled in izračun učinkovitosti podjetij. Zgodi se lahko, da so določena podjetja na osnovi ustvarjenega dohodka doma uspešna, če pa bi svoje proizvode prenesla na zahtevni svetovni trg, bi se tam njena nizka učinkovitost takoj pokazala. Svetovne produktivistične kriterije izločamo zato, ker posredno ne priznavamo v zadostni meri zakonov trga. Sodobnega ekonomskega življenja ni možno organizirati v smislu ekonomske avtarkije, ker tiste družbe, ki v svoje ekonomsko življenje ne vnašajo svetovnih produktivističnih kriterijev, relativno zaostajajo. To pa ne pomeni le. da te bolj razviti izkoriščajo, ampak daje možno kmalu priti do točke, ko z razvitimi sistemi ne bo več možno sodelovanje. Če razvite industrijske družbe naredijo proizvod veni uri. mi pav treh, pomeni, da bodo s sodelovanjem vedno večje težave. Princip recipročnosti je vedno bolj vržen iz ravnotežja. Pri določeni stopnji tehnološkega razvoja postanejo bistvene determinante razvoja izobrazba, znanje, inovacije in vrednote. Kapital oziroma investicije so sicer tudi predpogoj, toda kot same za sebe jih lahko uporabimo le z veliko entropijo. To pomeni vedno nižji učinek na enoto investicij, in da postajamo vedno manj konkurenčni na mednarodnem trgu. Če je gospodarstvo zaprto in če ne temelji na lojalnih tržnih zakonitostih in ne deluje na osnovi mednarodnih produktivističnih kriterijih, selekcija kadrov ni sistemska lastnost. Odprta gospodarstva izvažajo že dalj časa in trajno sodelujejo z zunanjimi partnerji. Sodelovanje z SSSR gre tudi v smer približevanja pogojem na konvertibilnem trgu, ki zahteva vrhunsko kakovost, moderen dizajn in konkurenčno ceno KVALITETA Biti v neki proizvodnji uspešen, pomeni biti proizvajalec visoke kakovosti. Predvsem nevarno se je uspavati na trenutnih dobrih rezultatih in opustiti razvojne napore. Kakovost postaja pomembnejši dejavnik kot cena (ta je visoka in standardna). Če povprečje postane sistemska lastnost, pomeni, da se na ta nivo prenese tudi odločanje in moč. Če pa je iz sistema moči izločena kvaliteta in se javlja ta kot slučaj, ne pa kot sistemska lastnost, potem sistem ne more delovati s tako visoko stopnjo učinkovitosti, kot jo sistem potencialno nosi v svojih intelektualnih rezervah v sebi. DEMOKRACIJA Demokracija ni več humanistična vrednota, temveč sistemska potreba. Kazni in prisile ne vodijo v visoko učinkovitost. Kaznovalno usmerjena podjetja v sodobnem svetu ne ustvarjajo visoke učinkovitosti. Demokratična organizacija mora omogočati realizacijo intelektualnih potencialov in vseh sposobnosti in iniciativ, kijih zaposleni nosijo v sebi. Mora spodbujati, ne pa groziti, nagrajevati ustvarjalnost ne pa kon-formnost, posvečati pozornost prodornim in prizadevnim, ceniti delo, ne pa iojalistično vdanost. Nobena skrivnost ni, da veliko število strokovnjakov z visoko izobrazbo in investicijska sredstva ne ustvarijo avtomatično tehnološko visoko inovativne službe, saj je to možno le z ustrezno demokratično organizacijo, znotraj katere pride do veljave ustvarjalnost. V sodobnem svetu dobivajo nezaposleni visoke podpore, zato nezaposlena masa ne pomeni garancije, da bodo zaposleni bolje delali. Uporaba negativnih motivacijskih faktorjev oziroma kaznovalno usmerjeno podjetje v sodobnem svetu ne ustvarja visoke učinkovitosti.. Japonski delavci delajo intenzivno, vendar to ni doseženo z zunanjo prisilo, s kaznijo, z odpuščanjem ali s podobnimi represivnimi ukrepi. Ta pri-srin ‘C notranja. internahrirann Grr za sistem vrednot, ki jih delavci notranje sprejmejo in se po njih ravnajo. Empirično je dokazano, da podjetja z vedno bolj moderno tehnologijo v moderni dobi ne morejo biti učinkovita, če so kaznovalno usmerjena. Na znanosti in znanju temelječa industrijska podjetja so lahko ekonomsko učinkovita le s kombinacijo pozitivnih, motivacijskih činiteljev, pri katerih denar ni najpomembnejši. MANJ MATERIALA, VEČ ZNANJA fyled odločilnimi dejavniki napredka so prav gotovo kadri. Spremembe tehnologije in tehnike ne more noben šolski sistem dohajati. Zato je potrebno dodatno izobraževanje, prešolanje, preusmerjanje, bralna značka, itd. Japonci pravijo, da izobrazbe ni nikoli preveč in res imajo posamezniki vedno več izobrazbe in znanja, kot to njihovo delo zahteva. To pomeni, da podrobni opisi del in strogo formalizirana struktura ni več potrebna, kar pomeni tudi hitro odzivanje na spremembe. Tu so sicer problemi, ker imamo opraviti s človekom, ne proizvodom, človek pa ima željo, voljo in interese. Če te ne bodo upoštevane, človek ne bo ravnal s potrebami sistema, temveč s svojimi potrebami. Povprečni bi morali težiti k nadpovprečnim, kajti če padejo v podpov-prečnost, izgubijo možnost preživetja. Za presojo izobrazbene strukture kadrov je potrebno poznati sedanji in prihodnji proizvodni program oziroma ambicije podjetja. Šolanje inženirjev za potrebe rna-nagementa je izredno pomembno, saj je usposabljanje za vodenje ena od zelo pomembnih investicij podjetja. Vendar je izredno pomembno tudi permanentno šolanje tehničnih, ekonomskih in drugih kadrov, ki so ključni nosilci tehnologije in njenega razvoja. Tuje bistveno popolno angažiranje in sodobno znanje teh kadrov. Zavedati se moramo, da bo naš priključek k tujim znanjem in tuji tehnologiji odvisen predvsem od našega lastnega znanja, ki ga morda nekaj že imamo, in ki smo ga pripravljeni prinesti v to zakladnico. Tuja znanja nam ne bodo neomejeno dostopna in odprta. Gre za to, da nas velika odvisnost od tuje tehnologije in tujega znanja spravlja v podrejen položaj, v katerem determinirajo našo uspešnost tuji partnerji. Pri tem ni problem v produkciji novega znanja, težave so v tem, da novo znanje lahko najde samo tisti, ki se sam tekoče izobražuje, in ko so mu dani dokumentacijski in drugi pogoji, da to novo znanje odkriva. Ker ti pogoji pri nas niso v zadostni meri izpolnjeni, prihaja pogosto do napačnih poslovnih odločitev. Velika mobilnost informacij in seveda kadrov ustvarja bolj odprte sisteme in s tem omogoča uporabo profesionalnih kriterijev. Res je, da je te v majhnih sistemih teže doseči, za kar je potrebno prestopiti meje nacionalnosti in poiskati recenzente v drugih državah. Čim več možnosti imajo strokovni in vodilni kadri pri uresničevanju svojih načrtov, tem bolj učinkovito je podjetje. Obstaja torej povezava med izkoriščenostjo delovnega časa in možnostjo uporabe znanja. To pomeni, da posameznik več dela, čim več možnosti ima za to, da izkoristi svoje znanje. Stalen dotok novega znanja ni potreben le v tehnološko nezahtevnih proizvodnjah, kjer strukturalna togost glede možnosti izkoriščanja znanja in novih idej ne povzroča pomembne ekonomske škode. V smislu klasičnih organizacijskih konceptov, ki so pri nas še vedno močno navzoči, še vedno pojmujemo za neracionalno, če imajo nezaposleni več izobrazbe, kot jo opis delovnega mesta zahteva. V naših razmerah je povsem normalno, če imajo delavci manj izobrazbe in znanja, kot opis delovnega mesta zahteva. Marsikdaj slišimo, da diplomiranih inženirjev ne potrebujemo. Vendar je resnica drugačna. Gre za razlike v osebnih dohodkih, ki so sicer dohodkovno, ne pa delovno pokriti, ki so rezultat neprincip’ Jnosti, nekon-troliranosti, nepravilne uporabe moči in spretnosti v prikazovanju nedela premalo strokovnega dela. Če je cilj našega gospodarstva, da ga prestrukturiramo in tehnološko dvignemo do stopnje, v okviru katere je znanje bistveni dejavnik razvoja, potem to pomeni, da so visoko usposobljeni kadri tisti dejavnik, brez k t-terega ni možno izvesti prestrukturiranje. Relativno visoko izobražena delovna sila ima namreč to lastnost, da se lahko hitro menja v poklicih in da je možna velika nadomestljivost poklicev (kvalifikacijski paradoks ali razspecializacija). Drago Goli P.s.: Tekst je nastal na osnovi knjige dr. Janeza Jerovška Mobilnost kadrov v delovni organizaciji, ki je izšla pri založbi DD Univerzam. Reportaža Iz močvirja toplice Moravske toplice so postale že evropski fenomen. O moči moravske termalne vode ne kaže izgubljati besed. O njeni zdravilni moči smo že tako ali tako veliko slišali, v zadnjem času pa vse bolj pridobiva, oziroma je že pridobila na energetskem pomenu, saj z njo ogrevajo ves kompleks Moravskih toplic od »panonskih slamnjač« do hotela in vseh ostalih pritiklin zraven. Podobno bo tudi v prostorih nove fizioterapije, kjer smo obiskali Bliskove monteije strojnih, elektro in klima naprav prav v tistem vročem avgustovskem peklu. zatirale. Tako pa si je začel pridobivati domovinsko pravico sindikalni turizem, saj je marsikatera delovna organizacija tu postavila svoj bungalov, nekatere organizacije pa so postavile tudi prikolice v kampu, ki je bil v povojih. Glas o Moravcih je prihrumel do sosednje Avstrije in Avstrijci so se kar prisesali na to zdravilišče, saj so še danes njegovi velikošte-vilni obiskovalci, če ne celo (po nočitvah prav gotovo) prevladujoči. Močvara Ko smo se pogovarjali o tej najnovejši naložbi, ki so si jo omislili v Moravskih toplicah, so se mi misli vrnile tja daleč nazaj v 60-ta leta, ko se je to začelo. Dogodki so mi zelo blizu, ker so se mi vrisali v spomin kot otroku, in ker so bili za naše okolje ne samo za nas otroke sila nenavadni. Meni samemu pa so dobro - illlil ■ ™ Novo ob ne tako starem čudni vodi, ki, da je dobra za noge. Voda v škafcu V temačni kotlovnici sem naletel na svojega prijatelja »Lazota« znani tudi zaradi tega, čeprav ne izhajam neposredno iz samih Morave, zaradi neposredne bližine travnika, ki je v bistvu na drugi strani potoka Lipnice. Na tem travniku smo se tako mudili vsaj dvakrat letno po par dni, ko smo sušili seno. Poletni meseci pa so bili ravno osrednji čas dogajanj na velikem železnem čudesu in seveda idealen čas za opazovanje nas zvedavih otrok. Kot sem že dejal, stojijo današnje toplice v nekdanji močvari, kjer ob bolj vlažnih letinah niti dovolj dobra trava za pokladanje živini ni zrasla. Ponavadi so šaš, ki se je bujno razrasel kmetje skoraj do kolen v vodi s težavo pokosili, potem pa na kolih znosili na suho včasih po par sto metrov daleč. Na obronkih pa je močvirje obraščala bujna črna jelša. Morda bo kdo posumil v verodostojnost mojega pisanja, vendar, ko bo obiskal toplice, bo tu in tam naletel še na črno jelšo v kampu, v ozadju teniških igrišč. Saj veste, ženske na vasi so osrednji javnomnenjski barometer, vsaj v Prekmurju je tako, posebej tiste, ki nosijo mleko v zbiralnico mleka. Ko se je enkrat tu potrdilo, daje res tako, je potem to držalo, potem če je bil ali pa je še potreben uradni blagoslov, so se sestali družinski glavarji, ki so to dali črno na belo. In res so si nekateri v steklenicah nosili vodo domov in močili noge, drugi so hodili noge zarivat v blato, kamor je iztekala voda. Ljudem je pomagalo, zato so se Moravčani odločili ob pomoči krajanov iz okolice oz. krajevne skupnosti, da napravijo improviziran bazenček. Dobri dve leti po naftarjih se je torej začelo. V tistem, ne večjem kot 10 x 6 metrov in kakšnih 70-80 centimetrov globokem bazenčku je mrgolelo ljudi in v tem bazenu se je začel moravski turizem. Zadevo je prva zagrabila soboška Zvezda, ki je zgradila improvizirano poletno gostišče, kar vas lahko vse še danes spremlja, le k izviru moravske vode se je potrebno podati. Iz tega se je porodila sanitarna ureditev prvega bazenčka in zgraditev novega - večjega. Zgrajene so prve sanitarne, sicer še zmeraj sezonskega značaja. Zdaj in naprej V toplicah imajo veliko načrtov, tako že nekaj let visi na nitki prej omenjeni travnik, ki mi je bil iztočnica tega zapisa. Razvojna pot moravskega turizma pa je povezana tudi z IMP-jevo organizacijo Bliskom, ki je v tem razvoju sodeloval skorajda pri vseh instalacijskih in krovskih delih doslej. Kot sem zapisal, sem jih v začetku avgusta obiskal, ko so opravljali zaključna dela na novi terapiji. Sicer so prva večja investicijska dela v letošnjem letu, z izjemo rednih vzdrževalnih, ki jih redno opravljajo, že opravili pri obnovi centralne kuhinje. V tem primeru je šlo za specifičen objekt, katerega obnova je bila vezana na izredno kratek rok dobrih dveh mesecev. Po oceni vodje montaže za elektriko so bila vsa instalacijska dela, tako strojna, kot elektro, dobro opravljena, čeprav so jih roki dodatno pritiskali, ker so gradbinci zamujali. O uspešni obnovi nenazadnje dokazuje dejstvo, da že mesec dni polno obremenjeno obratuje. Sama terapija obsega telovadnico, pokriti bazen, sprejemne ambulante, ordinacije za zdravnike specialiste, elektroterapijo, kabine za specialno terapijo, v bazenu so še kadi za podvodne masaže in peloidne obloge. Po teh delih pa so začeli še z deli na obnovi okrogle restavracije in kopalniških kabin. Tudi pri terapiji so roki izredno kratki, v času, ko boste imeli članek v rokah, bodo monterji že kje drugje, pa tudi pripeka jih ne bo več tako hudo stiskala. Kot sta povedala Marjan Žilavec in Milan Kerman, Blisk opravlja vsa montažna dela, strojne, vodovod, elektro in klimo. Vrednost sklenjenega posla je bila 60 milijonov dinarjev s tem, da so dobili 12 milijonov dinarjev za dodatna dela. V bistvu gre, kot sta pove- pa bo še gotovo lahko opazil zarastline močvirske trave. Tako smo se ob tej močvari vsako leto srečevali krajani iz vsaj treh krajev in v prostem času kakšno rekli - naši očetje - in spet naprej oče koso, mi otroci pa grablje in vile, pa trosi in obračaj in tako iz dneva v dan vsaj dobrih deset dni. Za nas kar prijetne počitnice, če že ne zaradi drugega, tudi zaradi tega. ker smo lahko v času košnje prisluhnili resnim paberkovanjem starejših. Košnja je bila kot kaže spet prelomna tudi za prej omenjeno močvaro. Moram se pohvaliti, da travnika nismo imeli v tem močvirnatem delu. Spomladi, ne spominjam se, ali je bilo 61,62 ali 63. leta, mi oče reče, ko sem pricapljal za njim z zajtrkom v cekarju z nekaj črne divke in ocvrtim kruhom na travnik, naj pogledam čez Lipnico. To seveda nisem mogel, saj je bila še vsa zaraščena, zato sem se splazil čez in videl, da so po peščeni poti, ki se je edina nekoliko dvigala iz močvirja prihajali tovornjaki, najprej s kamenjem, potem pa s cevmi. Ko sem se vrnil, mi je oče povedal: »Nafto iščejo, vrtali bodo.« Čez nekaj dni je stal stolp, vendar je vse skupaj trajalo le malo časa, kajti ko smo se mi vrnili na travnik h košnji otave, so že pospravili za sabo. Nič iz nafte. Vendar krajani so vse bolj govorili o neki Panonsko naselje kabine in razširjena restavracija. To pa je posebna zgodba. Konec tradicionalnega kmečkega turizma Restavracije, olepšave in vsi ti posegi urbaniziranega biznisa so naredili križ čez tradicionalni kmečki turizem, ki se je odločil za »prvo investicijo« zgolj zato, ker mu je voda prijala in pomagala, s tem pa ni postal ozek, ampak je dopuščal možnost, da so te vrline vode uživali tudi drugi, seveda zastonj, le pot jih je nekaj stala. Zato ni čudno, da je nekdanja močvara postala pravo romarsko shajališče, podobno tistemu - nekaj let pred tem - v Črnem lesu pri Turnišču, s to razliko, da tu oblasti samoiniciativnosti niso Kmetijski sejem Sejemske tegobe Znani ekonomist Kondrati se je obračal v grobu, če se je sploh lahko, glede na to koliko zla so mu prizadejali naši kvazi politikanti, ko so zaničevali njegovo teorijo valov. Vendar izkušen in prekaljen ekonomski lisjak se ni zmotil. Motila se je naša politokracija, ki je trmasto in strumno korakala v blato, ne da bi se zavedala, da se pogreza v živo blato. Nenazadnje je stari lisjak imel prav in še kako prav, je pokazalo naše kmetijstvo. To je nihalo z zmogljivostjo njegovih pljuč, kot so se ničkolikokrat poigrali. Najprej so mu dali, da je prišlo do sape le za kratek čas, da se je potem spet dušilo do onemoglosti, pa spet malo, pa spet adijo. In sedaj je izčrpano klecnilo, klecnilo tudi zaradi tega, ker je klecnil njegov sodobni spremljevalec delavski razred. Rekli bi lahko prej obratno delavski razred kleca, ker je klecnil kmet, ker enostavno nima več osnove od koga dobiti poceni podcenjeno hrano. Panonijina sejemska razstava na Andrej cevem dvorišču Vzporedno s tem ali na robu tega pa smo priče t.i. tradicionalnim prireditvam, kjer so predstavljeni dosežki kmetijstva in dosežki tistih, ki neposredno živijo od kmetijstva, torej industrije kmetijske mehanizacije in druge opreme za sodobno pridelavo hrane. Že leta (letos so jih našteli 26) se v Radgoni vrstijo kmetijsko živilski sejmi. Prireditev, ki odgovarja na vprašanje, kje je kmetijstvo danes, in kam naj bi šlo v prihodnje. Prireditev, ki odpira probleme, žal jih ne razrešuje. Tako se vrti v začaranem krogu iz leta v leto. Eni so nad sejmom razočarani, drugi zadovoljni, odvisno od cilja, s katerim so prišli. Nekako najbolj različna so razpoloženja pri izdelovalcih strojev in opreme. Zanje so časi zlatih krav, ko je bilo moč prodati vsako »svasarijo« za med, mimo. Preprosto zato, ker ni denarja, pa ne zato, da bi bil kmet konzervativen in nedovzeten, ampak nima denarja. dala za klasična instalacijska dela, kjer vgrajujejo vso obstoječo IMP-jevo opremo. Sicer pa so ta dela tudi po svoje specifična, tako se pri elektro instalacijah pojavlja izredno veliko signalne tehnike, kar je glede na samo naravo objekta tudi razumljivo. Ne delajo oziroma niso delali na instalaciji bazenske tehnike. Prav tako kot vsi objekti v Moravskih toplicah bo tudi ta objekt ogrevan s termalno vodo. Gretje je talno vendar tega ne opravljajo Bliskovci, ampak neki privatnik. Kot pravita, posebnih problemov na gradbišču v tehnološkem smislu niso imeli, so pa problemi z gradbinci, ki enostavno niso uspevali dohajati dogovorjenih rokov. J. Votek Podobno je, pravi, s sejalnicami, pri katerih o kakovostni razliki ni moč govoriti, vendar IMT s slabšo kakovostjo nastopa še dampinško, verjetno ne bo več dolgo. Pri tej denarni suši pa ni moč nastopati samo s kakovostjo. Če ne bi bilo dampinga, bi verjetno tudi v Pomurju prevladovale domače sejalnice, žal se bo tu izkazalo podobno kot prej. Vendar je sejalnica stroj, ki ga kmet kupi za svoje življenje, tako so kupci, ki so kupili IMT, zgubljeni. Malo pa so si tega le sami krivi, zatijuje Pali. »Mi do sedaj pomurskega kmeta nismo vlo- Časi niso črni, rožnati pa tudi ne Resda interes ali bolje ogledovanje kmetov ni pravi barometer povpraševanja po kmetijski mehanizaciji, saj si ti bolj zvedavo ogledujejo stroje, vendar se kljub vsemu v teh časih prodaja nekoliko lažje kot se je pred enim letom ali pred dvema letoma. Lahko bi rekli, da se je izostril okus za kakovost, s katero pa v tem trenutku razpolagajo pri Panoniji. In to ne samo v smislu izdelave, ampak tudi v smislu sodobne tehnološke obdelave, ki teži k čim manjšemu obremenjevanju zemlje in čim boljši obdelavi. Letos me ni posebej zanimalo, kako in kaj prodajajo, kako komerciala. Bolj me je zanimalo, kako ocenjujejo Panonijin nastop sami »Panonci« z druge linije. Skratka »tkalci« v proizvodnem procesu. Zanimalo me je, kaj in kako je s povratno informacijo? Tu sem naletel na pravega človeka, na človeka z občutkom za stroj in za zemljo Pavla-Palija Švendo. Ko sem prišel na sejem, sem se zvalil k njemu in paberkovala sva o tem in onem, o takšnih in drugačnih branah, pa je čas tekel. Pri branah mi slikovito razloži, kaj je Yu damping, na primeru vrteče brane Cimosa in Panonije, ko je Cimos do nedavnega držal tudi do trikrat nižjo ceno kot Panonija, vendar dolgo le niso vzdržali in so se izenačili. žili nič, zato se je tako obnašal do nas, kot se je.« Šele sedaj smo začeli delati s pomurskimi kmeti in prve rezultate imamo.« To je tema drugega zapisa. Skočila sva tudi čez mejo. Pravi, da se avstrijski kmet precej zanima za ranu-nijine stroje, h čemur so bistveno pripomogle cene, pa tudi kakovost, saj so naši stroji skoraj za polovico cenejši kot avstrijski, zato kmetje s sosednje Avstrije postajajo vse pogostejši kupci Pa-nonijinih strojev. Za konec pa Bliskove hobi črpalke Znanost, podjetje, kmet sem ga le pobaral o lanskoletne!1 hitu, novi škropilnici S upri, sajj{ slišati, da ne deluje ravno tak° kot bi morala. »Ja malo nas žare5 zajebavajo predvsem motorji. T enostavno, ko se segrejejo, n če j o vžigati. Treba je v klet na dva deci, pa tudi motor »zal1' v ufa«, pribija Švenda. ki je Bliskova iskra m Tudi Blisk je predstavil svoj de kmetijskega programa. Resda iz. delkov ni bilo na pretek, vendade zanimanje je bilo dokajšnje, tud d; zaradi tega, ker so nekateri dj le rektno prodajali. Še poseben od' ziv kupcev je bil na drobilec kc a ruze, ki so jih prodali nekaj če! -i 1001 nam je povedal vodja p111 P; daje Milan Eržen. Še najina1 r< pozornosti sta bila deležna tru silca apna, tako starejši, kot p1 ^ sodobljeni. Razstavljali so bojld le za kombinirano ogrevanje saP' j11 tarne vode. Nedvomno pa je svu jevrsten hit predstavljala no* * * * v* le mala črpalka, ki je nov izdelek b; Pozornost je zbujala zato, ker j1 n enostavna za uporabo, saj i[di lahko priključimo na navadni ^ 'd talni strojček, ima pa 1000 litru' ni pretoka na uro. ^ Kot nam je povedal Eržen, t’1)'; izdelek čez dober mesec na trgu' Pi skih pultih, takrat naj bi začd1 tr s serijsko proizvodnjo. Priznati) potrebno, da so si Bliskovi pre1' stavniki na sejmu zelo prizade vali, da bi potešili radovedno5 številnih obiskovalcev. Kaj vet kot povedati in demonstrirati d1 lovanja pa niso mogli. Pr°p spektne dokumentacije ene stavno niso imeli. Ko sem j1, pobaral o prospektih in reklam1, ki bi si ga nov izdelek ravno za radi atraktivnosti zaslužil, se1 dobil odgovor, direktor ne da Človek si poslovnost različno m zlaga, vendar brez vlaganja v tr,zi žišče ne gre. Zavedati se je peti trebno, da je boj za tržišče hud «ie le z vlaganji je moč pričakovane rezulate. te Škoda bi bilo, da bi ta majhdbc in za potrošnika zanimiv izdelavi ostal anonimen, še huje, pa &Pi bilo, če bi ga izpodrinil kak^a manj kakovosten izdelek, ki bi1 n Dll trZnu animiran. FvdluvnOSt ni skrbno bdenje nad vsakim djsti narjem. V Blisku bi se mor^Pr zavedati, da tudi kakšen na'% dežno stran vržen dinar lahkbe prinese toliko in toliko novih dPc narjev. Ju, j. Votdv i ________________>1 lic v Približevanje kmetu Omenili smo že, da so v Pa- noniji prišli do spoznanja, da je pomurski kmet lahko nji- hov velik zaveznik (referenčni objekt). Do sedaj smo pogosto slišali, ta izdelek je bil na preizkušnji tu, ta tam, samo v Pomurju jih ni bilo zaznati. Že prej sem omenil, da mi je Pali namignil v tej smeri in da imajo s sodelovanjem s pomurskimi kmeti že določene izkušnje. Do sodelovanja je prišlo na pobudo soboškega Živinorejsko-veterinarskega zavoda. Tako so se v Panoniji-odločili za nekaj vzorčnih kmetij, kjer uvajajo svoje linije strojev. Ena od teh je kmetija Viktorja Andrejča iz Sodišinec. Ko mi je Pali omenil ta primer, sva takoj pospravila svojo sejemsko kramo in pot pod noge. Po dobrih 10 minutah vožnje je službena katra pristala na prostranem kmečkem dvorišču polnem Panonijinih strojev. Pri kmetih je sicer prevladovala »farna« o Panonijinih strojih kot težkih in za zasebnike neprimernih. S tem se je tudi strinjal Pavel Švega. Viktor Andrejč pa je pribil, da ga je bilo kar strah, ko je lansko leto prišel na dvorišče Panonije po prvi stroj in sicer Pego-lamofrezo. Malo je manjkalo, da se ni obrnil in šel prazen domov. Vendar začetna težava je bila premagana in zaupanje v stroje je raslo. Resda je prej poznal sejalnico Becker, ki pa se je edina udomačila v Prekmurju. Saj skoraj ni kmeta, ki bi uporabljal za sajenje koruze drugo sejalnico kot to. Kot je povedal Viktor, se je po preizkusu odločil za nakup. Zatem se je odločil za nakup, že prej omenjene sejalnice za koruzo. V letošnjem sušnem letu pa je še kako prav prišla štiriredna medvrstna freza za okopavanje. Še posebej pri koruzi je to vidno. Viktor pravi, da je ravno s pomočjo freze uspel doseči takšen razvoj koruze, ki je neprimerno boljši od ostalih. V to sem se tudi sam prepričal. Hkrati z medvrstnim okopavanjem so koruzo dognojevali in gnojilo pokrili, kar je prispevalo k boljšemu izkoristku gnojila. Dušik pa je vezal nase vlago, kar je bilo še kako pomembno. Nedvomno si je Viktor napravil svojo raču-nico pri obdelavi zemlje s frezo. Ugotavlja, daje sedaj potrebno tri do štirikrat manj prehodov čez zorano zemljo pred končno obdelavo, kar pomeni vsestranski prihranek. Sedaj imajo pri Andrejče-vih na dvorišču že žitno sejalnico in še nekaj drugih strojev. Sicer pa Viktor pravi, da mu izredno prav pride tudi nov mešalec za pripravo krmil. S tem so se v bistvu otresli odvisnosti od tovarn močnih krmil. Z vozičkom lahko krmo pripeljejo zmešano do živali. Prispevek k racionalizaciji. Viktor Andrejč ni slab demonstrator in preizkuševalec Panonijinih strojev. Viktor je namreč mlad kmet, ki poleg desetih svojih hektarjev obdelovalne zemlje obdeluje še 15 hektaijev zemlje v najemu. Usmerjen je v mlečno proizvodnjo in ima od 20 do 25 krav molznic, pri katerih namolze okrog 100.000 litrov mleka na leto. jv po Tite in r Pio »ia Pri del Pra Varčevanje z energijo jič kO' re- Računalniško vodene naprave za omejevanje konic ,a X težnji po omejevanju konične moči električne energije smo ‘ l Li.variu v letošnjem maju kupili napravo za omejevanje električne goniče SIK-081, junija smo jo montirali, sedaj pa že obratuje. Montažo je opravil tozd VIPO skupaj z delavci Elektromonteija, tako da ni bila •totena proizvodnja. del i iz Ideja o montaži te naprave se v tej delovni organizaciji poro-ud dila že leta 1984 in smo se Livarji’ levci tedaj že pogovarjali o taki od' Opravi s predstavniki Inštituta k°' jpžef Stefan, vendar smo uresniči -itev te ideje potem preložili. Ko >r0 Pa smo v delovni organizaciji za-i3i> radi novo postavljene peči BBC tre |n ostale opreme bistveno zvišali pc tonično obremenitev, je bila od-jl£ °čitev o postavitvi naprave za afli' ^mejevanje konice samo še vpra-ivo 'anje ugodnega trenutka. Lani pa °vj le bila podpisana pogodba z dolet daviteljem opreme Inštitutom r j1 joief Stefan za ceno 65 milijonov jcdinarjev. Oprema je obsegala vfdejni projekt z vsemi predhod-:ro'Himi meritvami, dobavo računal-disko vodene naprave za omeje-, branje konice, priključne plošče •o'bremen, impulzne števce elek-čeltrične energije itd. tiič Naprava, ki je montirana ■ed idej io$: d de ’rd, .Ce pobrskamo po dnevnem redu in gradivih za seje delavskih svetov nc livarjevih temeljnih organizacij in delovne skupnosti, ki so bile ji!')rRanizirane v začetku letošnjega junija, bomo med drugim naleteli Lini ‘Udi na predlog o nakupu dveh garsonjer v Dugi Uvali pri Puli. V njem za Je med drugim napisano, da komisija za letovanje že več let ob razpisu ;ei» Počitnikovanja ugotavlja, da število delavcev, ki želijo letovati v počit-da "iških kapacitetah Livarja, iz leta v leto narašča. ra Nekatere prikolice so že toliko v prostoru nad elektro delavnico, je prek kabelskih povezav povezana z desetimi bremeni v tozdu LSNL (BBC, Junker, receptor, livna peč, obe žarilni peči, oba VP ter filtra IKV in VF 45). Povezana bo tudi z računalniško enoto CMS-050, ki jo bo Inštitut Jožef Stefan v najkrajšem času še dobavil Livarju. Bremena se izklapljajo avtomatsko takoj, ko se v I5-minutnem intervalu pojavi nevarnost, da bi bila vnaprej nastavljena konica prekoračena. Prav tako pa se avtomatsko vklopijo nazaj na tisto stopnjo kot pred izklopom po preteku nevarnosti oziroma maksimalnega časa za izklop, ki je nastavljen vnaprej in je tak, da ne ovira tehnološkega procesa. Pri vsakem bremenu je na krmilni omarici vgrajena signalizacija, tako da uprav-ljalec ve za vzrok izklopa. Vse parametre: prioriteto, minimalni in maksimalni čas izklopa, nivo konice itd. je moč v procesorski enoti spreminjati, tako da dosežemo optimum pri delovanju naprave, da je konica čim nižja ob minimalnih vplivih na proizvodni proces. Hkrati z dobavo in montažo naprave SIK so potekali tudi pogovori z Elektro Ljubljana okolica za dogovorjen odjem električne energije, ki ga ima procesor naprave SIK tudi v svojem programu. Prilagojen odjem pomeni, daje stoodstotno omejevanje konice v delovni organizaciji nujno le v času velikih obremenitev elektro gospodarstva, v ostalih dnevnih časovnih intervalih pa je lahko preseganje konice od 10- do 25-odstotno, ne da bi bil ta presežek dodatno zaračunan. Ker s tako varianto nismo uspeli, je Livar z Elektro Ljubljana oko-ilica sklenil dogovor in pogodbo o obračunavanju konice le v času višje tarife, medtem ko je v času nižje tarife preseganje konice dovoljeno in ni zaračunano. Naprava za omejevanje konične moči električne energije Obogatili počitniško ponudbo -uuivie J-Z1 11VU1 ICC 0\J LU111VU '1 'ztrošene, da bo potrebno naj-ftfftianj dve izločiti iz uporabe in jih d'nadomestiti, zato je nujen nakup va novih počitniških objektov. Ob pa nastane vprašanje, ali je de.°plj smotrno oz. pametno naba-;tfv,ti nove prikolice ali kupiti ne-1 Premičnine. Po mnenju komisije : ,Za letovanje bi z enkratno, sicer 'f .^aj večjo investicijo pridobili 1 . 'dan objekt, ki ob pravilnem in I trokovnem vzdrževanju ne more 'r£:Propadati, medtem ko so počitniške prikolice izpostavljene nenehnim vremenskim vplivom. dPoleg tega pa niso zanemarljivi indi stroški najetih prostorov ,te7 avtokampih 9.150.000 dinarjev etno za osem počitniških priko-'c> kolikor jih trenutno imamo Livar-ju. Delegati delavskih svetov- so predlog nakupa dveh garsonjer v Dugi Uvali pri Puli podprli in sprejeli, pri tem pa menili, da je potrebno za koriščenje le-teh izdelati natančne kriterije. V razpravi je bilo namreč izrečenih kar nekaj pikrih pripomb na koriščenje počitniškega doma v Kranjski gori, zato so se dogovorili, da je potrebno dopolniti tudi te kriterije. Do trenutka, ko to pišemo, je v Dugi Uvali, ki leži na vzhodni strani istrskega polotoka in to približno 25 km vzhodno od Pule, že letovalo 7 članov kolektiva s svojimi družinami. Zato smo enega od teh, tovariša Goloba povprašali, kakšni so njegovi vtisi. Pa si preberimo, kaj meni. Upokojil se je Franc Marič ^ponedeljek, 5. septembra, je P° dolgih letih dela v IMP odšel zasluženi pokoj delavec temine organizacije Livarna sive 'n nodularne litine Franc Marič. ,, franc se je IMP-ju pridružil že i ‘'stih letih, ko je na vhodni tabli Podjetje bilo izpisano ime To-™vod Ljubljana. To je bilo 12. ■"arca 1957. Polnih 32 let je Franc »zdržal« 'Podjetju, ki mu sedaj pravimo °vna organizacija LIVAR, če-mu včasih ni bilo lahko, smo ga naprosili, da spre- govori za Glasnik nekaj besed o prehojeni poti, nam je dejal, da se je v tolikih letih ogromno oziroma marsikaj zgodilo. Spominja se, da je bilo v takratni Toplovodov! livarni na Trati v Ljubljani skupaj z mojstrom 14 zaposlenih, in da je večina od njih že umrla, ostali pa so tako, kot bo tudi on kmalu, že nekaj časa upokojeni. Od prihoda pa do upokojitve je Franc v livarni opravljal različna dela od ročnega kaluparja, topilca, čistilca odlitkov pa do samostojnega skladiščnika modelov. V tistih, sedaj že davnih časih so odlitke delali ročno, namenjeni so bili prvenstveno domačim kupcem, kasneje s prihodom direktorja Valentina Mendiževca pa so se začeli usmerjati tudi v izvoz. Tako so leta 1965 prvič izvozili na Madžarsko. Pri tem so se mu misli povrnile v tista leta in bolj za sebe kot pa za objavo v Glasniku, je povedal, da so se v tistih časih dogovorjenih rokov izročitve odlitkov držali. Že takrat so se namreč zavedali pomembnosti izvoza tako, da z nadurnim delom ni bilo težav. Spomnil se je, da sta s tov. Banom (ki je še zaposlen v LSNL) in tudi drugi, imeli tudi preko 200 nadur mesečno. Takih mesecev pa ni bilo malo. Spomnil se je tudi, daje nekoč direktor Mendi-ževec barval odlitke, ker je primanjkovalo ljudi, odlitki pa so morali biti pravočsno, to je do roka, dostavljeni kupcu. Če je bilo potrebno, so v tistih časih vsi vse delali, tudi vagone raztovarjali. To je bilo trdo delo, počitka med delom so imeli le 20 minut, malico pa so celo nosili od doma. »Kljub temu,« je razmišljal: »se je v tistih časih veliko bolj delalo kot pa danes«. Delalo se je na tako imenovani akord, po njem si bil tudi plačan, če pa si katerega od odlitkov »za-fušal«, si ga moral plačati, oziroma izdelati po rednem »šihtu« in to brez plačila. Danes pa, ko se marsikdaj tudi »zafuša«, nihče ne odgovarja, krivec pa za slabo delo dobi še plačilo. Zgodi se tudi, da kljub nemajhnemu številu strokovnjakov v livarni sploh ne vedo, zakaj je do izmeta prišlo.« »Ja, ja! Saj ne da bi samo kritiziral, ko grem v pokoj...« pravi, »vendar sem moral povedati, ker me nekatere stvari motijo. Včasih je bilo le drugače. Vedel si, kaj je tvoja dolžnost, danes pa... eh. saj veste sami, kaj bi pravil.« I. M. Pridružimo se odboru za varstvo človekovih pravic Na pobudo naših bralcev objavljamo pristopno izjavo k odboru za varstvo človekovih pravic. Podpišite se čitljivo na pristopno izjavo in jo pošljite na naš naslov IMP Glasnik Likozarjeva 6, 61000 Ljubljana. Vse pristopne izjave, ki jih bomo prejeli do 10. oktobra, bomo posredovali odboru do 15. oktobra. J. V. Odboru za varstvo človekovih pravic Pristopna izjava ime in priimek »Garsonjera je prostorna (meri 36 kvadratnih metrov), hladna z lepo urejeno notranjostjo, seveda bo potrebno urediti še nekatre malenkosti, kot na primer dokupiti balkonsko sedežno garnituro itd. Leži na lepem kraju nad zalivom, všeč mi je bila čista voda in pestra rekreacijska ponudba oz. možnost najema kanujev, kajakov in tako imenovanih pedalin, predvsem pa mir. Da prideš do morja, je potrebno prehoditi približno 150 stopnic, tako da se kar lepo narekreiraš. Tudi zelenja je dovolj. Trgovina je dobro založena, razen po sveže meso moraš »skočiti« v bližnjo Pulo. Zraven trgovine je tudi precejšnja restavracija, kjer se je mogoče abonirati na hrano, zvečer pa, seveda kdor želi, lahko zapleše ob prijetni glasbi. Tisti, ki imajo radi nočno življenje, pa se odpravijo v približno 25 kilometrov oddaljeno Pulo, kajti tega v tem naselju ni. V naselju je tudi predstavništvo Avto transa z Reke, ki dvakrat dnevno organizira avtobusne prevoze v Pulo in nazaj, poleg tega pa tudi krajše izlete v okolico, npr. na Brione ipd.« Na koncu najinega kratkega pogovora je še predlagal, da bi tudi v teh dveh garsonjerah, kot imamo v prikolicah namestili knjigo vtisov, pripomb in predlogov, kajti kot je že omenil, bi se za popestritev počitnikovanja lahko še marsikaj naredilo. I. Munih deluje doslej zanesljivo in brez težav. Analiza prihrankov je pokazala, da se bodo vložena sredstva za napravo ob upoštevanju inflacije in čedalje višjih cen električne energije izplačale v šestih mesecih. Stroške energije v proizvodnem procesu si prizadevamo še naprej zniževati. Tako nameravamo bistveno zmanjšati odstotek jalove električne energije z napravo VN, ki je sedaj v fazi montaže. Pričakujemo tudi dobavo vijačnega kompresorja Jager, ki bo ob manjši električni energiji dobavljal večjo zmogljivost komprimiranega zraka in tudi boljšo kvaliteto. Kljub dokaj uspešnemu delovanju sistema za izkoriščanje odpadne toplote hladilnega sistema elektro peči pa bo potrebno še veliko napravaiti na tem področju, saj imamo na razpolago še precej virov odpadne toplote, ki bi jo morali izkoristiti. Danijel Zupančič Marija Primc Laszlo Tabi Poročilo o ceni masti Inflacija nikakor ni »iznajdba« modernih časov, saj so jo ljudje v raznih časih in v raznih okoljih poznali že od kdove kdaj v njenih različnih oblikah. In poznamo jo tudi zdaj, ponekod v bolj mili obliki, drugod huje. Zato je po svoje še zmerom aktualna tudi kratka zgodba o njej znanega (že pokojnega) madžarskega humorista L. Tahija, ki jo je zabeležil leta 1945 (op. prev.). V torek seje v opoldanskih urah razširila novica, da kilogram masti stane že 90.000 pengojev. Okolnost, da cena kilograma masti nanese že 100.000 pengojev. Okolnost, da cena kilograma masti nanese že 100.000 pengčjev, jasno kaže, kako so potrošniki podvrženi izkoriščanju črne borze. Kdo pa lahko dandanes dd 120.000 pengčjev za kilogram masti? Kajti ne samo, da stane mast 135.000 pengčjev, marveč je draginja zastrašljiva na vsej črti. In tudi če kdo kupi mast po 165.000 pengčjev, se ne bo mogel hraniti samo z mastjo. Položaj je nevzdržen, če stane kilogram masti 180.000 pengčjev, plače pa se ne povečajo v ustreznem razmerju. 215.000 pengojev lahko dandanes dd za mast samo tisti, ki prekupčuje na črno. Kajti za malega človeka je tistih 238.000 pengojev že res velik denar. Za 296.000 pengčjev je potrebno veliko delati in preden kdo zasluži 367.000 pengojev, kolikor stane kilogram masti, se že krepko utrudi. Nekdaj je bilo mogoče za 470.000 pengojev ali za ceno kilograma masti kupiti vogalno višo. Dandanes pa je za ceno kilograma masti, za 540.000 pengčjev, mogoče dobiti samo še tričetrt kilograma masti. Tu je treba nekaj narediti! Mast za 768.000 pengčjev lahko kupi samo tisti, ki ima toliko denarja, da lahko za kilogram masti odšteje 920.000 pengčjev. Kajti toliko stane danes pol kilograma masti. Prevedel: J. O. Pogled nazaj j, Upokojitev pomeni s statističnega pojmovanja zapustitev delovnega kolektiva in prenehanje opravljanja družbeno koristnega dela. Za posameznika pa je to le obdobje mirovanja in možnosti trošenja akumulirane vrednosti minulega dela. S takšno razlago upokojitve sta se v mesecu maju poslovila od IMP-ja dva pomembna človeka, ki sta svoje delo 38 let združevala v našem sozdu. Kateri kraj v Sloveniji ne pozna vodilnega monterja Pavla Zofiča, strokovnjaka za montažo prezračevalnih naprav. S skromno tehnologijo in mlado skupino se je že leta 1959 spopadal z zahtevnimi projekti na Bledu, v Portorožu, Kranju, Ljubljani, Lescah itd. Bil je povsod, kjer so potrebovali natančne, vestne in predvsem samoiniciativne strokovnjake. Zofič pa ni opravljal samo začetna dela v razvoju klimatizacije kot monter. Bil je tudi mojster in vzgojitelj prve generacije vajencev, ki seje leta 1962/ 63 izučila za prave monterje klimatskih naprav. Njegovo delo so cenili nadzorni organi, vodje montaž in današnji strokovnjaki, ki so si pod njegovim vodstvom pridobivali zna.nje in izkušnje za samostojna opravila. Svoj poklic monterja je Zofič cenil in bil nanj ponosen. Montažno delo je bilo zanj prijetno in nihče se ni zavedal, koliko težkih dni je prestajal veteran, ko je moral iz zdravstvenih razlogov prevzeti dela in naloge kontrolorja. Več mesecev je minilo, da je preizkušeni vodilni monter priznal, da je bila odločitev tehnične službe glede njegove prerazporeditve popolnoma pravilna. V istem mesecu pa se je upokojil tudi dolgoletni in izredno cenjeni vodja montaž Vinko Tratnik, ki ga v DO Klima montaža pojmujejo kot pionirja v razvoju klima dejavnosti, učitelja in monterja mnogih strokovnjakov v mladi branži klimatizacije. Pred leti je v pogovoru z vajenci povedal, da je postal vodja montaže iz neobhodne potrebe, ki so mu jo zaupali v tedanjem Toplovodu. Določili so ga tudi za učitelja tehnologije in večkrat je Tratnik priznal, da na marsikatero vprašanje mladih učencev ni znal odgovoriti, ker je bil razvoj teh- nologije na začetni stopnji. Pločevino so obdelovali povsem ročno, z ročnimi škarjami, z ročnimi vrtalnimi stroji z ročnim strojem za upogib pločevine. Zabijanje kanalov po sistemu tik tak z lesenim kladivom pa je bilo tiste čase prava mojstrovina. Celotna dejavnost danes uspešne DO klima montaže se je do leta 1970 odvijala na TRATI v dveh majhnih delavnicah. V temnem kotu ene delavnice pa so se. vzporedno pod istim vodstvom razvijale vzporedne dejavnosti, ki so danes specializirane v DO Klimat in DO TIO Idrija. Pod vodstvom današnjih veteranov in nekaterih nekdanjih, ki so že v pokoju, je Klima montaža pred 25 leti sodelovala pri montaži največjega projekta tistega obdobja Hale Tivoli in ČGP Delo. Zaradi skromne tehnologije in dogovorjenega roka je delovnik trajal 12 ur. Sobote so bile delovne, malica je bila v lastni režiji, delovnih čevljev monterji niso poznali, rokavice pa so bile osebna dragocenost. Zabijanje kanalov in barvanje, rešetk se je odvijalo na prostem. Odnos do dela pa je bil na najvišji možni stopnji. Mlado skupino kleparjev, ki so v Hali Tivoli opravili velikansko delo, je direktor Krumpak imenoval »perspektivna generacija« in obljubil nove prostore in možnost razvoja. Vinko Tratnik in Pavle Zofič sta zahtevi sledila do letošnje pomladi. Sodelavci so jima zapisali: Vinko svoj plašč velikega človeka si krojil 38 let. Bil si vzgojitelj, učitelj in luč mnogih sodelavcev, ki bodo pridobljeno znanje pod tvojo palico prenašali na mladi rod. Klepar ali monter klima naprav je isto, si kot učitelj prve generacije monterjev klima naprav trdil do letošnje pomladi. Tovariš Vinko, tvoje trditve so bile . v marsičem povsem pravilne in zanje se ti spoštljivo zahvaljujemo. Pavle, veliko objektov sprašuje, kje je mojster, ki se je zavedal, da je vir življenja pravega kleparja združen s pločevino. Enako jih zanima, kje je človek, ki se je spopadal z najbolj zahtevnimi deli. Vinko Lapuh Izjemna pozornost štipendistom V redkokateri naši delovni or-ganizciji se toliko posvečajo štipendistom - svojim bodočim delavcem kot v Livarju, kjer imajo sedaj 90 štipendistov vseh profilov poklicev. Z njimi se vsak mesec (ko pridejo po štipendijo) po-govaja strokovna delavka za izobraževanje Majda Može predvsem o tekočih problemih. Če ima kdo od njih nezadostne ocene, določijo, kdo bo komu pomagal z inštrukcijami. V teh vsakomesečnih pogovorih si štipendisti pridobivajo sposobnosti za lažje kasnejše komuniciranje. V delovni organizaciji pa na ta način te mlade bodoče delavce laže dodobra spoznajo, kar veliko pripomore k uspešnemu izvajanju usposabljanja in pripravništva. Ob skrbnem spremljanju posameznega štipendista ugotovijo, za kakšna opravila se ga splača usposobiti in ali bo potem ta dela tudi z veseljem opravljal vso delovno dobo. V teh pogovorih s štipendisti so odkrili učenca, ki je končal drugi letnik srednje šole elektro usmeritve, pa se ob šoli ukvarja tudi z računalništvom. Učenec, ki je njihov štipendist in je v Livarju na počitniškem delu, pripravlja program celotnega štipendiranja te delovne organizacije. M. P. V spomin Nepričakovano in za to to liko bolj boleče nas je presunila vest, da smo v Livarjevih vrstah izgubili še enega svojega člana. Zapustil nas je Silvo Pintar. Rodil se je v skromni družini pred 53. leti v Ljubljani. Leto 1952 je v takratni industrijski šoli Litostroj končal učno dobo in se usposobil za strugarja. Svoja prva delovna spoznanja si je pridobil v Litostroju, kasneje v Soči - Ljubljana, pred 28. leti pa je prišel v Obrtno podjetje Liga na Ga-ljevici, ki se je pozneje reorganizirala in priključila k delovni organizaciji IMP LIVAR iz Ivančne gorice. Poznali smo ga kot poštenega in prizadevnega ter v pogovorih odkritega sodelavca, ki se ni branil zastavljenih nalog. Zato so mu sodelavci zaupali in ga večkrat izvolili v samoupravne organe. Svoje bogate delovne izkušnje strugarja in rezkalca je z veseljem prenašal tudi na mladi rod. Vemo, da človek po smrti še živi v spominu ljudi, ki so ga poznali in ki jim je bil drag. Silvo bo tako vedno ostal med nami. Zahvale Ob smrti moje žene Angelce se zahvaljujem delovni organizaciji Elektromonter za darovano cvetje in sodelavcem za izraženo sožalje. Andrej Medved Ob smrti mojega očeta Franca Šušteršiča se iskreno zahvaljujem sodelavcem in OSS DO Promont za darovano cvetje, izrečeno sožalje in spremljanje na njegovi zad-nji poti. Fani Jamnik Ob smrti moje mame se iskreno zahvaljujem delovnim organizacijam Elektromonter, Iso in Tenu za darovano cvetje in izraze sožalja. Hvala tudi vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Stane Svetek Pot prijateljstva - Italija Možnost spoznata! gore in naravne lepote sosednjih držav Italije in Avstrije imajo planinci na planinski poti Pot prijateljstva. To je planinska pot, ki povezuje tri mejne države, oziroma njihove značilne vrhove. V vsaki državi imamo planinci možnost obiskati 5 oziroma 10 vrhov, za kar se dobi ustrezna značka in spominsko priznanje. Tudi planinci PD IMP Ljubljana imamo po zaslugi našega člana in dobrega poznavalca teh vrhov - Oča v svojem programu izletov - izlet po vrhovih v Italiji. Zaradi oddaljenosti teh vrhov in lažje dostopnosti do izhodiščnih točk smo se odločili za prevoz z osebnimi avtomobili. Tako se nas je 22. julija na Trati zbralo 12 najbolj zagrizenih. Ura je bila precej zgodna, zato smo bili vsi precej molčeči. Beseda ali dve o vremenu, smeri vožnje, dokumentih, čakanje zamudnikov, ki jih ni bilo in že smo se peljali proti Ratečam in naprej po Italiji. 'Naš prvi cilj je bil 2780 metrov visoki Monte Coglians. Po nekajurni vožnji smo si že vsi želeli, da uberemo pot pod noge. Pot nas je vodila preko planine, ki je bila vsa cvetoča, videli pa smo tudi nekaj goveje živine, ki se je leno pasla v pripekajočem soncu. V tujini imajo običajno pred planinskimi kočami obešeno državno zastavo. Tudi mi smo že zelo zgodaj zagledali drog z zastavo, koče pa ni in ni hohtelo biti. Strmina je bila vse hujša, telo je bilo prepoteno in prav zavidali smo dvema Italijanoma, ki sta se brez napora pripeljala s teren- skim vozilom do koče. Koča, imenovana Marinelli, stoji na zelo razglednem kraju, pa tudi oskrbnik je pravi Italijan, ki ljubi »vino bianco«, pa tudi »vino rosa« mu ne smrdi. Čim večja je količina, tem več jezikov obvlada in na koncu nismo imeli nobenih težav s sporazumevanjem. Vzpon na vrh je možen po dveh poteh - po težji poti preko stebrov in po običajni poti preko melišča. Obe poti sta nekoliko neprijetni: prva zaradi melišča, druga pa zaradi brezpotja, kajti treba je bilo kar nekoliko pople-zati, da smo prišli do glavnega vrha. Na vrhu pa se vse slabe stvari tako in tako pozabijo. Po osvojenem vrhu in dolgotrajnem nastavljanju soncu smo se vrnili do koiče. Proti večeru nas je presenetilo celo nekaj kapelj dežja in v upanju na boljši jutri smo se odpravili spat. Zjutraj smo se spustili v dolino do avtomobilov in nadaljevali pot do izhodišča za naslednji vrh - Monte Zermula, to je 2145 metrov vioski travnati vrh, podoben naši Be-gunjščici. Zaradi nepoznavanja jezika smo sicer zavili dvakrat levo in trikrat desno, končno pa smo le našli pravo pot. Izhodišče za vzpon je v prijetnem smrekovem gozdičku, zato so se nekateri odločili za užitke v hladni senci. Sicer pa jim sploh ne zavidam. Pot proti vrhu je speljana po stari vojaški poti, vendar ves čas po južnem pobočju, tako da je izredna vročina popila precej naših moči. Na vrhu je obvezna fotografija ob križu, pogled na včerajšnji vrh in že smo hiteli v dolino, da bi bili čimpreje v hladni senci in pri hladnem potočku. Potem pa spet v avtomobile in gremo proti tretjemu vrhu. Pot do koče Tinivella je sicer kratka, toda v pozni popoldanski vročini in sopari se je nekajkrat podaljšala. Koča stoji pod mogočnim ostenjem vrha Greta Grauzaria, ki se pne v višino 2066 metrov visoko. V zahajajočem soncu je bilo ostenje vse škrlatno in skrivnostno. Se posebej nenavaden je bil del pod zgornjim robom stene, ki se imenuje Sfinga. Greta Grauzaria je sicer najnižji vrh izmed teh treh, vendar je bilo slišati, daje najtežji. To se je pokazalo naslednjega jutra, ko vzpona po melišču ni in ni bilo konca. Na koncu melišča, na sedlu pa je poti zmanjkalo, kljub temu, da vrha sploh še nismo videli. Uporabili smo nekaj alpinističnih prijemov in se zapodili v steno, ki je imela le na samem vstopu nekaj težav, potem pa se je pokazala stezica, ki se je vila proti vrhu. Vrh je izreden, divja gmota preperelega skalovja nad temnimi prepadi, ki so se spuščali v mračno globino. Zopet nekaj fotografij, požirek tekočine, jabolko za boljši občutek v želodcu in že smo sestopali proti koči. Spust po melišču je pravi užitek, le noge morajo biti dobre. Kmalu smo bili pri koči in potem nazaj do avtomobilov. Sledil je povratek domov, seveda z obveznim postankom v Resiutti, vse skupaj pa seje končalo pri Oču doma. Tu smo si nazdravili in si zaželeli na skorajšnje svidenje na izletu po Poti prijateljstva v Avstrijo. Janez Seliškar Pohod na Triglav Tudi letos je PD IMP v avgustu organiziralo pohod na Triglav. Ker je bilo letos nekaj manj prijavljenih (okoli 60), smo se odločili , da se odpeljemo samo z enim avtobusom. Tako smo se zbrali 5. 8. ob 7. uri na Likozarjevi ulici in se kmalu nato odpeljali proti Gorenjski. Odločili smo se za vzpon z Rudnega polja, zato smo zavili proti Bledu, se odpeljali skozenj in se ustavili v Gorjah. Tam smo si dopolnili zaloge v samopostrežni trgovini in se okrepčali z jutranjo kavo. Nato smo se odpeljali na Pokljuko ter dalje na Rudno polje. Tam se je naša vožnja končala. Tako smo začeli pešačiti. Pot je sprva potekala po prijetnem gozdu, kasneje pa prešla na obronke Viševnika, od koder se ponuja lep razgled na planino Konjščico. Kmalu se pot vzdigne na Jezerca, slikovit zatrep med Draškima vrhovoma, Viševnikom in Slemenom. Po kratkem počitku smo se vzpeli na Srenjsko sedlo. Od tam se nam je ponudil lep razgled na Bohinj. Od sedla nas je čakalo še nekaj hoje okoli Tošca in prišli smo do prve postojanke, do Vodnikovega doma. Tam smo se okrepčali in se nato odpravili proti Kredarici. Do Konjskega sedla je šlo hitro, več težav pa nam je povzročala Kalvarija, kjer je bilo treba zagristi v breg. Vendar smo tudi to težavo premagali vsi in prišli do Triglavskega doma. Tam sta nas čakala čaj in okusna zelenjavna juha. Ko smo si uredili ležišča, se je pozno popoldne začela tudi brezskrbna zabava. S seboj smo imeli našega harmonikarja Ivana, ki je pridno raztegoval meh in tako višal temperaturo na celi Kredarici. Tako je plesalo staro in mlado in kar prehitro je bila ura deset, ko se je večina umaknila k počitku. Naslednji dan smo vstali ob šestih, nekaj pojedli in se odpravili proti vrhu. Hodili smo zelo počasi, saj je bilo ljudi dosti in pojavili so se pravi »prometni« zamaški. Vendar smo se končno vsi presrečni znašli na vrhu. Tam smo se vsi nasmejani slikali, krstiti pa je bilo treba tudi vse »dolinske uši«. Z vrha se nam je nudil prekrasen pogled na slovenske hribe, videlo pa se je tudi daleč v Avstrijo in Italijo. Sestopili smo na Dolič. Sestopili smo zelo previdno, saj je pot izpostavljena nevarnostim. Tudi letos so se našli »zavirači«, s katerimi pa ima Marjan že dolgoletne izkušnje in mu tudi tokrat niso pomenili prevelikega problema. Na Doliču smo se krepčali in gledali kozoroge, ki so se nam povsem približali. Nato nas je čakal še zadnji resni vzpon - Hri-barice. Vendar tudi to zloglasno melišče ni povzročalo težav. Sledil je spust v dolino Sedmerih jezer, kjer smo se ustavili dalj časa in se nastavili sončnim žarkom, ki so nas oblivali že drugi dan. Najpogumnejši so celo zaplavali v Ledvički. Nato smo sestopili do koče pri Triglavskih jezerih, kjer je bil naš dnevni cilj. Ko smo se okrepčali, pa so se začele mrzlične priprave na krst. Kljub improvizaciji pa je krst gladko potekal, bilo pa je tudi veliko smeha. Krst so gledali tudi tuji planinci, ki so se prav tako zelo zabavali. Po končanem krstu pa je sledila zabava, ki je trajala pozno v noč. Kljub zabavi pa je bilo treba naslednje jutro vstati ob šestih in se po zajtrku odpraviti v dolino. Najprej smo se povzpeli na Štapce in se nato spustili do planine Ovčarije. Od tam je spust potekal mimo planine Dedno polje do planine Jezero, kjer smo se tudi ustavili za kratek čas. Nekaterim je teknilo kislo mleko, ki je bilo prav poceni. Od planine Jezero pa smo se spustili do zadnje postojanke, do Kosijevega doma na Vogarju. Tam smo si privoščili daljši počitek, odšli na razgledno točko in si ogledali Bohinjsko jezero. Sledil je še zadnji spust do Stare Fužine, kjer nas je čakal avtobus. Okoli pol štirih smo se odpravili iz Bohinja, ustavili pa smo se še v Naklem pri Marinšku, kot v starih dobrih časih. V Ljubljani pa smo si zaklicali: »Nasvidenje naslednje leto!« PRIMOŽ FAJDIGA P Obvestila PD IMP Zasavska gora vabi! Kot je bilo že objavljeno v GLASNIKU IMP Ljubljana (avgust 88 št. 7) je drugi družinski pohod 24. septembra 1988. Odhod vlaka iz Ljubljane bo ob 6. uri 30 minut. Peljali se bomo do železniške postaje Sava, zato kupite povratne vozovnice. Od tu bomo imeli nekaj vzpona skozi gozd. Nato nas bo pot vodila skozi vas Tirna in Rovišče na Zasavsko goro. Tudi za najmlajše bo poskrbljeno, da se bodo med potjo lahko odžejali in posladkali, da bo čas hitreje minil. Tudi na Zasavski gori bo mogoče dobiti vse dobrote, hrano in pijačo. Vračali se bomo po poti skozi vas Leše na železniško postajo Sava. Povratek v Ljubljano je predviden ob 18. uri. Zdravko Nastran Glavno planinsko sezono bomo tudi letos zaključili z izletom v NEZNANO. Zbrali se bomo 15. oktobra ob šesti uri pod uro pred železniško postajo in se odpeljali v neznano. Prijavite se pri poveijenikih do 3. oktobra in plačajte 12.000 dinaijev akontacije za odrasle in 6.000 dinaijev za otroke do 10. leta starosti (v ceno so všteti stroški prevoza in kosila). Tisti, ki se ne bodo prijavili do zgoraj navedenega datuma, ampak kasneje, bodo morali plačati višjo akontacijo, in sicer za odrasle 15.000 dinaijev, za otroke pa 8.000 dinaijev. V Ljubljano se bomo vrnili okoli 18. ure. Komisija za izlet v Neznano Želite, da bo Glasnik boljši? Izboljšajte ga s svojimi prispevki! Telefon uredništva: 061-314-562 Vogel - Črna prst Letošnji izlet po Slovenski planinski poti smo IMP-jevi planinci opravili 9. in 10. julija na odseku od Vogla do Črne prsti. Ta izlet je zaradi svoje dolžine kar zahtevna tura, vendar je to čudovito prečenje južno bohinjskega grebena. Pogledi neprestano uhajajo tako na gorenjsko, kot tudi na primorsko stran. Zaradi dolžine poti smo se na pot odpravili že v petek popoldne; zbralo se nas je sedem navdušenih, željnih novih doživetij. Pot nas je ta dan vodila še do koče pod Bogatinom, ki pa je bila ob našem poznem prihodu že vsa v temi. Povzdignili smo naše glasove in že so se vrata prijazno odprla, tako, da smo lahko odložili svoje nahrbtnike, ki so postali že kar nekoliko težki. Sledila je inventura vsebine nahrbtnika in ker je lažje nositi v želodcu kot na hrbtu, smo nekaj dobrot takoj uničili, potem pa takoj poiskali svoje postelje. Sredi noči pa nas je prebudilo prijetno škrebljanje dežja po strehi, to je sicer enkraten užitek, vendar ne takrat, ko te zjutraj čaka dolga planinska tura. Proti jutru se je tudi to uredilo, le gosta megla in mokrota pod nogami sta pričali o nočni plohi. Naš prvi cilj je bila koča na Razor planini in sicer preko planine Gov-njač in sedla Škrbina. Pot do planine Govnjač je malo hojena, zato smo na enem odcepu nepravilno zavili in se znašli v brezpotju Komne; rušje, konte, pa spet rušje, vse skupaj pa začinjeno še z meglo in vlago, ki sta silili do vsakega delčka telesa. Jutranja razgibavanja je bilo dovolj in končno smo prišli na planino Govnjač. Tu smo si odpočili, se nekoliko podprli, megle pa so se tudi razkadile. Nekoliko smo se še posušili in nadaljevali pot proti sedlu Škrbina. Z vzpenjanjem se nam je širilo tudi obzorje in vedno več vrhov se je kopalo v jutranjem soncu in izzivajoče vabilo v svoje naročje. Bohinjsko jezero se je še sramežljivo skrivalo v jutranji megli, vendar so se megle tudi v dolini razkadile še preden smo dosegli Škrbino, tako da smo lahko s ptičje perspektive občudovali ta gorenjski biser. Strmineje zmanjkalo in prišli smo na sedlo Škrbina do najvišje točke prvega dne; pred nami pa se je odprl še pogled proti Primorski. Še spust po melišču in že smo bili na zeleni preprogi, prepleteni z nepre- gledno množico planinskega cvetja. Razor planine. Ta planina je še živa in ravno tega dne so kmetje prignali živino na vsakoletno pašo. Zaradi tega je bilo okrog hlevov in sirarne, ki stojita v bližini koče, precej živahno. Opraviti je bilo potrebno kup opravil za nemoten potek dela in življenja na planini do jeseni, ko se živina zopet umakne v dolino. Toplo sonce, čudovito okolje planine, glas kravjih zvoncev, prepotena telesa, posledice jutranjega tavanja po rušju, predvsem pa dobra postrežba oskrbnika in od nekod se je prikradla ideja, da prenočimo na tej planini. Popoldne nas je prestašilo še nekaj kapelj dežja in vsi smo pametno ugotavljali, kako prav je, da nismo nadaljevali poti. Proti večeru pa smo doživeli majhno presenečenje, kajti pred kočo se je pojavil starosta naših planincev - Oča, ki jo je primahal z Vogla in je bil naslednjega dne namenjen v Tolmin. Aforizmi KRITIKA Svojčas so nam politiki go-vorili same lepe reči. Zdaj nam pa tudi ti vsevprek samo nekaj kritizirajo. Zjutraj smo nadaljevali pot z vzponom na Vogel in potem naprej pod Šijo, preko Rodice do Črne prsti. Pot na Vogel v jutranjem hladu je bila prav prijetna, uživali pa smo ob opazovanju tropa gamsov, ki se je pred nami umaknil v pobočja Tolminskega Kuka. Na vrhu Vogla so obvezni žigi in fotografiranje, cilja pa še nismo videli, zato smo kar nadaljevali, kajti pred nami je bila še dolga pot. Vendar je okolje tukaj tako prijetno in lepo, predvsem zaradi enkratnih razgledov in množice cvetja, da smo kar pozabili na utrujenost in že smo bili na Rodici. Tu smo se zopet nekoliko odpočili in strmeli v vasice pod seboj, ki leže kot majhni otočki sredi zelenih travnikov in gozdov. Nadaljevali smo po grebenu proti Črni prsti in na nekaterih mestih je bilo potrebno kar nekoliko popaziti, kajti pobočja so zelo strma. V daljavi smo zagledali kočo in nehote smo pospešili korak, da bi bili čimprej pri planinskem domu, ki se imenuje po primorskem planincu Zorku Jelinčiču. Okolica doma je tudi izredno bogata s planinskim cvetjem, vidijo pa se tudi kamenine, po katerih je kraj dobil svoje ime. Sestopili smo preko Planine za Liscem v Bohinjsko Bistrico in s tem zaključili ta izlet po Slovenski planinski poti. JANEZ SELIŠKAR »SVETLI ZGLEDI« »Svetli zgledi« se po navadi najraje vozijo v črnih mercedesih ... NNNSP Dolgo časa so nas vadili na temo Nič nas ne sme presenetiti. Zdaj že vemo, zakaj je bil« to potrebno... LENUHI Lenuhi največ svoje enef' gije porabijo za to, da se izog' nejo delu. BREZPOSELNI Mar predstavljajo brezpo' do selni vdelavskem razredu p°' v , sebno sekcijo? AFORIZMI Najboljši aforizmi so tisti) ki stvari opisujejo s hrbtne strani, pri tem pa njihovo prednjo stran vtaknejo med vrstice. JE MOLK ZLATO? Tudi v najbolj burnih ra*-pravah nekateri modro mol' c čijo. ! Molčijo tudi nekateri drugi: *r' vendar zato, ker še »bu« n< znajo pripomniti. ___J že NAGRADNA KRIŽANKA J/1' rm, PRAVILNA REŠITEV nagradne križanke v avgustovski številki Glasnika IMP: sitnost, varilka, pisatelj, julij, oo, osa, Nunn, most, lira, Ali, nacizem, repriza, Ada, kajak, mrak. snu- bec, ujma, Idrija, Neer, seč. Albi, CT, Tris, Irci, Čad, Kirov, Rama- jana, Iračani Za pravilne rešitve križanke v avgustovski številki so bili izžrebani: 1. Jožica PERŠE, PB. Nade Ovčakove 1, Lj. (7000din) 2. Lojze Kresal, Sozd IMP. Titova 37 (5000din) 3. Mirko BONČINA, Kočevarjeva 8, Maribor (3000din) NAGRADNI NATEČAJ: Pravilne rešitve pošljite na naslov: IMP Glasnik, Ljubljana. Li-kozarjeva 6 (Nagradna Križanka). Rešitve pošljite do 8. oktobra. Med izžrebanci bomo razdelili tri nagrade v višini 250.000 dinarjev. PlOb TEGA Gm PREBIVALK. AMERlŠk- SEVERA 415. 5 bEČEK. 6X5 Starogrško PRISTANIŠČE MAJOR) EVA fEfN-ZBUM Zanimanie nemška PESNIKA, ZAKONCA ► Sestavil marko Bokalič GRM 2 OKUSNIMI PLOtOVI kAMER- MAri staro- PERUJSKI KRAV) bEjANJE, Delovanje PRITLIČJE RAZLOG tri- atomki kisik OZEK MOSTIČEK VRa") NAb NOVO GORICO SREbO-ZEhSKA RAS TUN A SFERA JANEZ VAJKAftb MAMK SESALEC Tavčar. Zimsko vozilo NLAtmiR NATO«. NAŠ OTOK ZGORNJI TOK KONGA TVOREC IZRASTEK NA PRSTV GRELNO TELO efekt NAS LETAL. PREVOZNIK IZBOČENI BEL STAVBE SEL TENISKE IGRE Star IZRAEL' PREROK CIKLUS SlAbkO- V0BNA RIBA bEL 2ELEZNIŠU PROGE NAJ POGOSTE ]tl SLOVAN NAROb KbOR PREVEC ZARAČUNA RllEKA VRSTA TROBILA 61HAČ MAJHEN NOS PRlSTAi" rasizma bEL SEV. LEBEN. Morja majhna Športna JABRNICA ČRN KONJ ERNA MUSEK PESNICA NOVT REN!) IVANA KOBILCA Vr zd tm Er jih skl Vr; Vr; vr; bo da loi va je lei Ti, (gl bit izk sle sk< Po ■H PRVI LETAKI am.fil* IGRALK* (PATtlt!) J J