n Na j Teč j i slovenski dnevnik v Združenih državah Velja za vse leto ... $6.00 Za pol leta.....$3.00 Za New York celo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 ik 1 Listislovenskihrdelavcefvy Ameriki. I The largest Slovenian Daily L_ the United States. Issued every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers. TBLEFON: CORTLANDT 2876 . ^ t, - va Entered as Second Class Matter, September 21. 1903, at the Post Office at New York. N. Y., tmder Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON; CORTLANDT 2876 NO. 151. — STEV. 151. NEW YORK, MONDAY, JUNE 29, 1925. — FONDELJEK, 29. JTJNUA 1925. VOLUME XXXm. — LETNIK XXXIII. POLOŽAJ NA KITAJSKEM Ameriška trgovska zbornica v Hankovu je napadla senatorja Bor aha radi njegovega stališča glede Kitajske. — Pravi, da njegove izjave ..bodre razgrajače. — Senator se obrača v glavnem proti inozemskih izkoriščevalcem. — Sedanjega položaja na Kitajskem so baje krivi boljševiki. HANKOV, Kitajska, 28. junija. — Tukajšnja ameriška trgovska zbornica je sprejela resolucijo, v kateri obsoja kot času neprimerne zadnje izjave senatorja Boraha glede položaja na Kitajskem. Resolucija izjavlja, da pospešujejo te izjave delovanje prekucuških elementov ob času, "ko je Tretja internacijonala koncentrirala vse svoje sile na iztoku, v namenu, da ustvari zmedo' . Pri zagovarjanju odprave ekstrateritorijalnih pravic, se senator Borah "očividno ne zaveda zgodovinske nepripravljenosti kitajskih uradnikov, da nudijo ameriškim interesom varstvo v duhu pravice*'. WASHINGTON, D. C., 28. junija. — Načel- nik senatnega komiteja za zunanje zadeve, senator Borah, je izjavil včeraj, da je ameriška trgovska zbornica "del imperijalistične kombinacije, ki bi rada zatirala in izkoriščala kitajski narod ter naprtila poslcdice svojega postopanja komu drugemu." Ti ljudje so popolnoma pripravljeni, — je trdil, — nadaljevati v zvezi z drugimi ta izkorišča-i ja ter se le malo brigajo, če potegne to ameriški riarod v vojno, v kateri bi se žrtvovalo na tisoče naših ljudi. — Vsakdo, ki ve, kaj se je zgodilo na Kitajskem v zadnjih desetih letih in ki pozna način, kako so inozemci omalovaževali kitajske interese, ne bo niti malo v dvomu, kaj je pravzaprav resnični vzrok zadreg na Kitajskem. V kolikor sem prizadet jaz sam, ne bodo prikrili vzroka sedanje zadrege. Ti interesi, vključno ameriško trgovsko zbornico na Kitajskem, so resnični vzrok sedanjih zadreg. — Drznem si trditi, da bi ne bilo na Kitajskem nikakih zadreg z inozemskimi silami, če bi inozemski interesi na Kitajskem rešpektirali pravice kitajskega naroda ter postopali žnjim pravično; če bi mu dali vse pravice ter rešpektirali pravice kot jih je določila razoroževalna konferenca. — V svojem prejšnjem ugotovilu sem dal izraza svojemu osebnemu nazoru, vendar pa sem pripravljen na temelju dejstev razkriti stanje stvari, ki bi bilo po mojem mnenju izvanredno mučno za ameriško trgovsko zbornico na Kitajskem. ŠANGHAJ, Kitajska, 28. junija. — Velika kitajska ljudska množica je včeraj kamenala pet japonskih mornarjev, ki so se vozili po mestu v avtomobilu. Policija je rešila mornarje. Pripetili so se še nadaljni slučaji metanja kamenja na ino-zemce in večkrat je morala policija razpršiti kitajske množice, ki so metale različne predmete na inozemce v pouličnih karah. Policija v francoski koncesiji je bila informirana, da nameravajo komunisti pregovoriti kitajsko policijo v mednarodni naselbini, naj zastavka. Z izjemo parobrodstva se je stavkarski položaj izboljšal. Nanovo je otvorjenih osemdeset odstotkov prodajalen, ki so bile zaprte, pa so oči vidno bankerotne. Parobrodska stavka je povzročila velike izgube kitajskem carinskim dohodkom ter je zelo škodovala angleški in japonski trgovini. Francoski fiskalni načrt sprejet. Fiskalni načrt franco- Močan naskok Ab del Krima. Abdei Krim je vprizoril skega min. Caillauxa je i svoj najhujši napad. — je sedaj postava. — Iz- | Treba je bilo vseh fran-daja šestih tisoč milijo- j coskih čet, ki so na raz-nov frankov je bila za- j polago, da so ustavili gotovi jena s sprejemom prodiranje Marokan-v senatu. j cev. — Le sedem in dvajset milj od Feza. PARIZ, Kraiu-lja. 2>. junija. --' ! raui'(»ki je sprejel novi t'inain'iu na'rf. ki j" postal v t-m 'pt«tva. Sedaj j»* zagotovljena izdaja šestih tiisor milijonov posebnih frankov in 'izdal zlatih bon d"V. Konrs'no jilasovanji' senata je bilo I'T.'i jrlasov proti enajstim. Precej obotavljanju je bilo. je bil sklenjen dogovor. • fulohri polnimo-'i. pover-< "nillauxu. a ob nobenem en- pi-CMlno da s-j: n< ni bilo nobeneprn resnir-nesra dvoma jtLhI«* sprejema, kajti <\nlkuix je imel za seboj solidno podporo bankirjev. Finančni komisiji je manjkalo soglasja, kaj1 i predloga je prišla iz komiteja 7. devetimi «1 asovi proti pe,tijn. in enajst članov sc je vzdržalo "lasovanja. W<' senatorjev je protestiralo proti takemu naglemu sprejemu, vendar ]>;i --o koneeno .Glasovali za piejllotgro vsled sporazuma, da ]-•; via tla ndrertHa vse potrebno proti inflaciji. Xoeijalistie.ni voditelj, Leon i »lum. Ker je vedel, da je predlo*? oražen, ie izjavil, da bi moral Caillanx raztegniti izdajo zln-i;li bondov na konsolitliranje vse-tra franen^kepra dol ura v znesku trioe milijonov frankov. Večina kritik, objavljeavih v 1 i -si ih. se t iče nevarnosti dvojne valute. — zlatega in papirnatega franka. Podpora za vlado v obeh zbornicah je prihajala v glavnem iz vr>t konsei-vaticev. S0 nasprotovali odredbi in približno p« b.vica preostalega kartela levice. ki je spravil sedanjo vlado na površje. je bila tudi v opoziciji. To razpoloženje bo najbrž do-v< dlo do nekaterih izprememb. ^ lada pa ne namerava odstopiti sedaj, ker je ne podpira .še nadalje k a rte I na levici, ker je prepričana. da - mora izveš j i finančni načrv. katerega je započela. da bo lahko Painleve pretvoril vlado v v. čje zadovoljstvo konservarti v-L1 poslan v aikcijo slelimi francoski oddelek, ki je bil na razpolago. Čeprav potisnjene nazaj, so ohranile čete Abdel Krima iniei-jalivo pri operacijah. Kljub prosti roki. katero jim je dala vlada v vodstvu vojaških operacij v Maroku do uspešnega konca, pa so ostali Francozi v defenzivi. Sile maroškega naskoka lali-lco spozna iz teira. da priznava francoski oficijelni komunikej, da so prodrli Marokanci južno od močnih franeosikih postojank pri A in Mafut' in da so dospeli skoro do Arba el Tissa, le nekako sedem in dvajset milj otraže. broječe tri tisoe mož. Te čete so se zakopale južno od Fez-Taza ceste. KANTON, Kitajska. 20. junija. Tekom nekega boja. ki je izbruhnil dane^ mikaj med kitajskimi agitatorji in evropskimi prebivalci Samiua je bilo ubitih več Evropejcev in številni nad al.? ni so 'bili ranjeni. Ženske in otroei bože na ameriško bojno ladjo "Ashville". ki Ivo od plula še danes zvečer proti Hongkongu. Položaj je izvnnreclno resen. Današnji izbruh je prišel po-tem ko so včeraj Kitajci streljali v smeri proti Sami 1111 ter ubili ne-bojevnika. Francoza. Fasquier ter ranili carinskega komisarja Ker ward.sa ter kemika Murrella. Kled nji .j<- dobil .strel v roko, Edwards pa v koleno. Popolnoma nemogoče je napovedovati vnaprej razvoj sedanjih nemirov, ki 'bodo oči vidno trajali nekaj ičasa. HOXKOXG. Kitajska, 2.",. jnn. Semkaj je do.spel parnik 'Ilonan'. ki je imel na krovu 150 žensk in otrok, beguncev iz Kantona. V Kantonu »so dezeijtirali kitajski nakladalci premoga in nadomestilo se jih je s člani posadke ameriškega kanonskega čolna v Ashville, ki je nastanjen v bližini Kamina, inozemske kolonije v Kantonu. Med onimi, ki so dospeli semkaj. se je nadiajal tu
  • o-daTsiko »eodvnsnosft napram kapi-itean. Po njegovem Twn»mju je tudi nemški i> 'dobnih imperijalističnih manevrov, vsled cesar sta se Mehika in Nemčija v zadnjem času jako 7-bižali. Pollete vse svoje premoženje svoji vdovi. V wise on ski zakonodaji bo: stavljen predlog, naj se positavl v ashinjrtonu La Follettu sij>ome-nik. Za žensko je skočil v vodo. STERLING, III., 28. junija. — James Morgan je danes skočil, v isto jezero, v katerem je pred narod žrtev dvemi leti utouila njegova žena. Nemčija za Kitajsko. BERLIN. Nemčija, 23. junija. Deutsche Alljremeine Zeitung je dobila eel sveženj pozivov, pro-klamaeij in cirkularjev vseočili-ških dijakov v Pekinupr. poslanih v namenu, da se vzbudi v Nemčiji simpatije do kitajskega gibanja. Dokuimuiti obsojajo na naj- SWAMPSCOTT. Mass., 24. ju--iija. — Predsednik Coolidge se je vrnil danes v Massachusetts, da preživi poletne počitnice mod starimi prijatelji in sosedi. V Washington se namerava vrniti šele koncem julija ali v pričet lou avgusta in šele potem, ko bo obiskal svojo domačo hišo v Plymouth, Vermont. Gupta to indijski vo- - ditelj. , CALCUTA, Indija, 28. jun. — Bivši sot^udnik C. R. Dasa. voditelja svarajistov, Sm Gkipta, ibo postal voditeJa stranke. O-andhi strožji način Anglijo in Japonsko, je pri volitvah, propadadel. CIirCAOO. m., 28. junija. — Chicago Journal je oibjavil poročilo. v katerem se glasi, da je Robert La Folle.tte mla.jsi, sin pokojnega senatorja, rekel. d baje senatorski kandidat proti senatorju Lenroot-u leta 1926. Vdova zamrlega senatorja je sklenila, da ne nastopi kot kan-(Bidatinja. POMEROY, O., 28. junija. — Položaj v Pome-roy Bend premogovnih poljih, kjer so unijski pre-mogarji stavkali več kot eno leto, in kjer je več pre-mogarskih kompanij pred kratkim obnovilo operacije z neunijskimi premogarji, je postal včeraj zopet skrajno resen, ko so bile požgane zunanje naprave enega rovov, ko je bil z dinamitom uničen prevozni čoln preko reke in ko se je završilo še več nadaljnih neredov in izgredov. Petdeset pomožnih šerifov je bilo na straži na lastnini rovskih kompanij in v mestu. Požig zunanjih naprav rova številka I 7 Pittsburgh Coal Company v bližini Racine se je zavr-šil zgodaj včeraj zjutraj. Uničenje je bilo popolno, in povzročeno škodo se ceni na $50,000. Krog 1 50 premogarjev je bilo zaposlenih v tem rovu. Krvni psi so sledili (!) požigalca do doma nekega linijskega premogarja. Nobena aretacija ni bila izvršena. (Zelo značilno). Par ur pred tem so z dinamitom pognali v zrak ter potopili prevozni čoln, s katerim se je večina premogarjev, zaposlenih v rovu vozila preko Ohio reke iz West Virginije. V pretekli noči je bil dinamitiran avtomobil Roberta Neutzlinga v bližini stanovanja sodnika Millerja. Sodnik Miller je dobil več pretilnih pisem izza časa, ko je pretekli teden dovolil začasno injunkcijo proti piketiranju. Njegov dom je od tedaj naprej zastražen. Neunijskega "premogarja", napravljenega iz slame, so našli včeraj, visečega na nekem brzojavnem drogu na lastnini Essex-Statler Coal Co. in nadaljnega takega slamnatega moiza pri rovu,,v katerem so zaposleni neunijski premogarji, ki delajo na temelju mezdne lestvice iz leta 1917. Slamnati možic je nosil plakat z napisom: — Skebske majnarje potrebujejo v tem rovu. Dva neunijska premogarja v Essex rovu sta bila včeraj napadena, ko sta se vračala z dela proti domu. Bila sta oba močno pretepena. Neki John Janes je bil aretiran v zvezi s tem napadom, a je bil izpuščen proti jamščini tisoč dolarjev. Sodnik Miller je izdal popoldne odlok, da mo-rajo biti ceste po enajsti uri zvečer prazne. Predsednikov oče zl>olel. SWAMPSCOTT, Mass., 28. junija. — Počitnice predsednika Cool id ga so bile \<čeraj popoldne nenadno prekinjene Vsled poročila iiz Ply mouth a, Vermont, da je njegov oče, John Coolidge, star devet in sedemdeset let, resno zibolel. Predsednik je takoj naprosil svojega osebnega zdravnika Coutpala, naj odpotuje v Plymouth. Polkovnik Coolidge se je enkrat ali dvakrat onesvestil izza ča»• jKijavi. naravnost presenetljivo spoznanje, da aii'i -p:»j.-ti tak položaj kot ga je opaziti v premogovni indu- l ri ji. !> '-'i.! •nila v tej industriji se je počasi bližkl prav izza svetovne vojne. i ..k:.it >ia drvila kapital in delo v premogarsko obli; in kakor-M ri.ihajala % tej obrti, nista hotela več iz nje. S preneha-■ i mi.i!nt ir.i povpraševanja po premogu se je pojavilo vse-- .iii.l«' pi< obsežnega razvoja premogovnih polja. Dobili ; \ < ■• pn-mogovnikov in preveč premoga rje v. I . i. -L»ai>ka mdu^tnja. če hi bila zaposlena eeli 'čas. bi nas !.i s ekiat iako veliko innožino premoga kot ga po-i' hio porabiti. Naravna posledica tega je bila, da so t obratovati li za polovico časa in da iso se pojavljali • .• -j<'»ri radi plač ia delavnih pogojev. » r.-m no je. da so stavke pomagale industriji. čc- h i ;•.,!:;;!kon.e črpa denar ter kuje kapital iz stavk. Te stavke pa « p •;!.'■ m. ;i!r ni«'- drug« ga kot "male j iraške* * in moral je napo-i. 1: • ito treba izvesti nad tem bolnim možem industrije več-j ' opt r;n»ijo. .m je naprtil in operacija se je že pričela, a brez omamlje-!• t» v. Inez r;mtr dol/iti industrijo, ker ni znala napraviti se Ti • jii-.štlO, i . mi točno iii natančno govorjeno, ne obstaja nikaka premo-i mu 'i :ja. kot organična enota. Imamo namreč veliko številnih delod.tjaleev. številne separatne prenuogarje dn vsakdo i pra\ it-o o>tati v premogarskem poslu toliko časa kot pa mo- n iti hoče. 1 v« .-ji koi,i.puiije sprejele vase liekattere manjše premo- i ompaniji . kojih obratni stroški so vejiki, bi to do gotove »■ r :ua'j.,.!o. v» ndai- pa ni na temelju našega vladnega ustroja ; • p ''t. kako - silo izvesti tak konsolidaeijski proces. Kriza je ■a ' r na K r povzroča neizmerno človeškega trpljenja. K > pa In, v^o končano. in ko se bo odstranilo podrtije in ra*-'Hio mogoč« dobili industrijo, ki bo lahko uspevala in ki ■ liana na bolj zdravi podlagi kot pa je bila ona, na kate- ten>. j jila premogarska industrija v zadnjih par letih, -d■ i možmi, zaposlenimi v premogarski industriji je bilo uve-' .i * > ge>lo: — Polovica ljudi v tšjn biznesu mora ven. K <•■> -o pričtli odhajati iz industrije, a potom bankerota. Ko • -'a!i i!in tovariši izginili iz industrije, in ko bodo našli pre-:., '_:-!;.] . zapo>l ni dosedaj pri njih, deJa drugod, v drugih indu- 'ijali. ali na kratko rečeno, ko bo za vršen proces deflacije, bo-it • l.mii.i. dobili premogarsko industrijo, ki bo znala na uspešen način opravljati svoje K■ »t stoji siviir sedaj, trpe vsled nenormalnih razmer v vndu-striji delavci sami, ne pa delodajalci, ki imajo na strani svoja privatna premoženja, čeprav >o mogoče njih kampanije ibankerotne. Lahko je r vi premogarjem, naj poiščejo dela v drugih indu-: ..h. a i-/.ko je »lcditi temu pozivu, posdbno premogarjem, ki imajo druzinr ter mogoče posestjo v kraju, v 'katerem so bili dj»se-«;.:j /apo.sl«.ni, ]ir» z obotavljanja se bdtko selijo le mladi in samski p;. m -arji. a tudi tem se ne obeta v drugih i n dust r j ah dosti dobrega. "* ! ■ Boljševiška ekspanzija v srednji Aziji. pogledu pod vidazom popolne ruske desmteresširanocjti največ dosegli za razširjenje ruskrga vpliva. — Najprej so Rusi t« ideje realizirali v Kavkazijt, kjer so tamkajšnje narode, od največjega -do najmanšega, oS-ganizirali v celo vrsto samostojnih republik. S tem da so oblast povsod naslonili na "komiunistično" s/tranico, so povzročili najhujši razdor metf domačini samimi, povzročili, da je povsod en del prebivalstva nujno navezan na rusko boljševiško pomoč, kar se je najočitneje pokazalo v Gruziji. Ta sisrtean je tako okrepil rti^ko prevlado v Kav-kaziji. da ne stoji tamkaj prav nič slabše kot v carski dobi. I>rug tprimer je v Transkaspi-ji. Tam sta obstojali v carski dobi dve .stari samostojni kfržavi, Kiva in Buhari. ki sta imelli vsaka svojega vladarja in precejšnjo samostojnost. RoJjSevi'ki so večkrat poskusili odpraviti to staro državno bliko, pa so vselej povzročili krvave boje s 'konservativnim ifrebivalstvom. dokler niso naposled boljševiki ves teritorij preuredili v avtonomne narodnostne republik«*, brez ozira na dosedanje historične in jx>litičnr-meje. S tem so prenesli narodni princip, moderno drzavnotvorno načelo, v primitivne razmere srednje Azije, kjer o njem še niso imeli pojma. S tem pa niso hoteli le razdreti temelje tamkajšnje konservativne patriarhalno- sti, marveč so si s tem ustvarili nekako privlačno osnovo za — komunistično eksipanzlvnosrt. 3Ia-lokje v srednji Aziji predstavija-je namreč dosedanje politične me je hkrat i — narodnostne meje; skoro povsod segajo plemena in ljudrstva preko meje iz ene države v dmigo. Prav tak je položaj v Perziji, kjer biva isto turkmen-sko ljudstvo na obeh straneh ru-sko-perzijske meje. Pei-zija namreč nikakor ni v narodnem ozi-ru enotna država, marveč biva v njej več ljudstev različnih med j >eboj 710 ra.-i in jelziku ter veri Boljševiki so dolgo skušali dobiti Perzijo pod svoj vpliv, sfmatra-joč. tla je tu »prikladna prilika za zmanjšanje angleškega vpliva: znan je zadnji voliki poskus izvesti revolucijo v Perziji in prp-urediti državo šahov v republiko, kar se )>a ni posrečilo Videti je. da so sedaj boljševiki posegli po drugačnem sredstvu, s ka-terim naj se doseže notranji razkroj Perzije, razpad v narodno različne dele. Prvi. najsevernejši od njih. naj bi s- najprej potom so-vjetiziranja (zdnuižil z enakorod'-no sovjestsko turkmensko republiko v enoto. Seveda s tem še ni rečeno, da se bo ta poskus uresničil. Kajti preko svoj i h -državnih meja more sovjetska vlada dosezati le malo uspehov. Težka, a bi bila \ tem pogledu v Perziji srečnejša n^go drugje. Graftanje na Balkanu. l'r. J 11 davnim se je p°ročalo, ii 1 si t boljševiki pričeli akeijo, da >e\erni tlel Perzije pridobijo na - vojo stran na ta način, da lam-l.ajšuje turkmensko prebivalstvo organ zirajo v posebno turkmensko repirbliko, ki se potem ztlrn-ži turkmensko republiko, kakor že ohstoja v sovjetski politiki. Primer je iisredno poiičen, ker odkriva j«t.lro sovjetske politike, kakor se izvršuje vsa zadnja leta v č dolbro raizvitega moškega desetkrat manjša kot delovna moč srednjega konja. Potemtakem vsakdo devetkrat pretirava, kdor pravi, da dela kot konj. * Svetovni boksarski Saimpjon Dempsev potuje ]x> Evropi s svojo mlado ženo. Pravi, da bi se prav rad fajtal s kakim Franeoizom, Angležem. Spancem ali Italijanom, nikakor pa ne s kakim nemškim rokoborcem. Dempsev je jako dosleden človek. Že leta 1917. ko je Amerika napovedala Nemčiji vojno, je čn-ta napram Nemcem neko posebno antipatijo. Na noiben način ga ni bilo mogoče spraviti v Evropo. * V Vonkers je rekel neki sodnik; Jaz bom za,tri trgovino z opojnimi pijačami, ali bom pa odstopil. Niti prvo. niti drugo se ne bo zgodilo. Trgovanja z opojnimi pijačami namreie ni mogoče zatreti. Sod nijska služba pa preveč dobro nese. da bi ji človek kar takole fige pokazal . * P red no je odplul parni k "Paris" v staro domovino, so me hodili potniki kot za sitavo gledat. Mislili so. da bodo videli kakšno pošast, pa >0 videli le skromnega Pe«t ra. ' Da vbodoče prištedim pot v gorenje nadstropje. jim povem Vse. kar mi je znanega o sebi. Kljub temu, da zadevam na hrbet že četrti križ se s pametjo še vedno loviva. (To poudarim za-strantega, ker se sileherni moti. ki misli, da je pamet že ujel). Tehtam nekaj čez sto funtov, krompirjevi cmoki so pa moja najljubša jed. Glede pijače sem 11a istem stališču kot ves stt o dvajset milijonski ameriški narod. Poizim i in ]>oleti nosim klolxuk. ker se dosedaj še nobeni slamni-kariei ni zdelo vredno, da bi izpolnila svojo obljubo. Jezikov govorim trikrat manj kot jih govori Rev. Trunk, toda v hrvaškem izražanju svoje nevolje sem ne-!>rekoslj.iv. Ker sem svoj eas pivo varil, garantiram vsem rojakom širom Združenih držav, da piva absolutno ni mogoče skuhati doma. Ženske mi niso mar. To je moje pravilo. Vsako pravilo ima pa svoje izjeme. Sreča božja, da ima vsako pravilo svoje izjeme. Ne vem, koliko merim. Nekateri pravijo, da seni precej velik, do-čim dokazuje Koverta. da sem manjši kot nič. Potemtakem moram biti srednje sorte. Posebna znamenja: precej dolg in obilen nos. Moje posebno zado«ščenje: da mi ga Koverta ni povzročil. Kart ne igrani in plešem tudi ne. Vsledtega sem precej na škodi ali na dobičku — kot se pač vzame. Če je v avtomobilu kompani-ja sedim najrajši vedno na desni strani, ker sem levičar. (Ako me posade poleg šoferja, ta moja slabost seveda ne pride vpostev). S tem, misAim, da sem dost.i natančno opisal samega sebe. Škoda časa, da bi me kdo hodil gledat. * Tak sem kot je večina drugih ljudi. Od njiih se kvečjem v tem razlikujem, da ne bobnam toliko na svojo poštenost; moralo in dru" ge lepe lastnosti kot poaiavadi drugi boftmajo. Novice iz Slovenije. Navihan pustolovec in potepuh je 4."»-letni Vinko Kmet iz Lovrenca pri Novem mestu, lzueen je knjigoveštva, izdaja pa se za pomožnega učitelja in se klati po večini v ljubljanski okolici. Bil je že ii-kra.t kaznovan, a to ga še vedno ni izničilo. Krade naprej, kamor pride. »Preti nekaj dnevi se je zglasil v Podsmreki pri Brezovici, se seznanil s hlapcem vrencem Krekom in ga prosil za prenočišče. Tekom noči pa se je splazil do Krekovega kovčka in mu izmaknil konuplektno rjavo obleko ter črne čevlje, nakar je izginil v noč. Samomor železničarja. Blažu bivše kadetnice so našli ležali v nezavesti v cestnem jarku železničarja Hermana Dohaja iz Studencev. Prenesli so ga v ■njegovo Stanovanje, kjer pa je kmalu nato umrl. Tzpil je steklenico lizola. Kčij ga je gnalo v smrt. ni znano. Aretirane žeparice v Kamniku. Ob priliki letnega i 11 živinskega .sejma v Kamniku, ki se je vršil daie 5). junija je bilo po žeparjih okradenih mnogo žensk. Skoraj pri vsaki stojniei je stala po kakšna jokajoča ženska, ki ji* tarnala da je okrailena, rotila se nad tatovi 111 jokala, ker ni mogla sebi ali otročB"$koui kupiti, kai je namenila. LjiuLstvo je kjjr preplašeno begalo, vsak se je tipal, če ima še denarnico, in videli so se ljudje, ki so se z rokami držali za žepe. Nihče pa ni mogel dati niti najmanjših podatkov. Orož niištvo iz Kamnika, pomnoženo i/ okoliških postaj, je po energičnem zasledovanju končno aretiralo štiri žeparice in sicer tri /. Kari ovca. eno pa iz Ljubljane. Vse so mlade, ebgatno oblečene. Pri njih >0 naišii več dem ar j a i:i drugih predmetov. Imele si pri sebi več oblek: po vsaki tatvini so se drugače oblekle. Inti^esantno je tudi. da so žeparice že takoj dopoldne odilale brzojavno večjo svo-to ukradenega denarja na Kar-lovec. Omenjene žeparice s»o videli I11-d: po drugih sejmih. Pet samomorov v 14 dneh. Te dni so našli na eesti pri železniški koloniji Til-lot nega ključavničarja državne železnice Hermana Doboja. ko se ji' ravno zvijal v poslednjih smrtnih krčih Predno je došel poklicani rešilni oddelek, je Doba j umrl na zn-struupl jen ju po zavžitem lizolu. To je v 14- dneh že peti samomor v Mariboru, ki torej v t »-m oziru prav nič ne zaostja za Ljubljano. Domžale proglašene za trg. Kakor javljajo, se dne 0. avgusta vi*ši slovesna proglasitev vasi Zgornje in Spod nje Domžale, Stob in Studi v trg Domžale. Nagli razvoj domžalske okolice je naravno spojil omenjene kraje v celoto, ljudje pa so spoznali praktično vrednost tega dejstva in zaželeli postatii tržani. Zato je županstvo z vplačilom predpisane takse pridobilo dovoljenje za pre-krstitev Domžal v trg. Sedaj se vrše velike priprave za čim lepšo izvršitev. ČLANEK 130. Kazni. Pri vzgajanju otrok bi stariši ne smeli rabiti ostrih kazni, kajti otrok ne ve. kaj je prav in kaj ni prav. V najboljšem slučaju sledi svojim nagnenjem, in če krenejo ta nagnenja v napačno smi-r, je dolžnost t-tarišev pokazati mu boljšo smer. Preveč starišev ima neprestano v ustih besedo: "Ne times. <'e bi porabili to polovico toliko časa. da skušajo obrniti željno zanimanje otroka v kako zdravo in normalno smer, bi ime-<'i dokaj srečnejše otroke. Otrok j*' zelo občutljivo bitje ter ima vse želje in nagnenja odraslih. Če pozna. da sc ta njegova naravna nagnenja nepreKta.110 zatira, bo sku šal najti zanje kak nenaraven izhod. Bistveno v oskrbi bolnega otroka. Male ga otroka, kojega temperatura .ji' poskočila od normalno, je treba obdržati v post.-lil v hla-vini. mirni in dobro prezračeni sobi. Dovoliti se mu mora počitek ali spanje in sicer'tako malo mote-* 110 kot je mogoee. Razdražen. m>. miren otrok, ali otrok, ki kaže znamenja telesne n end oh nos t i, ki pa nima nič mrzlice, je v intent položaju kot otrok z mrzlieo in treba je postopati ž njim na Kti način. V bolniški sobi se ne sme zbirali družina ali sosedje- Tudi če ni nobene nalezljive bolezni po mnenju starišev. je treba liolnega o-troka zadržati od ostalih otrok, dokler, ni znana resnična narava bolezni. Ze samo ta varnostna odredba. če-bi se je držali vsi. bi dosti pripomogla k omejitvi razširjenja naletzljivih bolezni. Ali vaše dete kriči, je nervozno, nemirno? (> tako. potem mu brez dvoma hrana ne prija. f'e ne mo-ret- sami dojiti svojega otroka, ali *e ne postane težje od materinskega mleka, mu dajte Bordenov Eagle Mleko, to je hrano, ki uspešno vzgojila na stotine tisoče v otrok. Lahko ga je pripraviti, treba je le doidati vrele vorle pn navodilih. Že celili P>f> let so dajale matere Eagle Mleko svojim u-t rokom kot veliko darilo zdravja. Zdravniki ga priporočajo slabim in bolelinim otrokom, ker je lahko prebavljivo in nudi popolno hrano. MacMillanova ekspedi-cija. "WASHINGTON. D. C.. 27. junija. — MacMillanova e.kspedici-ja je odpotovala iz Sidneva, Nova Skoeija, proti Ledenemu morju. Clam ekspedicije ^o z zunanjim svetotm neprestano v brezžični brzojavni zvezi. Pet oseb obglavljenih. BERLIN, Nemčija, 28. junija. V Sleoiiji je bilo danes obglavljeni pet oseb in sicer dva moška in trd ženske. Dve ženski sta bili krivi umora svojih soprogov, tretja kpa soudeležbe pri roparskem umoru. Padanje italijanske lire. RIM, Italifja, 28. junija. — Včeraj zjutraj je lira zopet padla v vrednosti tin 'za en dolar se je do- Prav kot je primerno za majhne otroke, je tudi najboljša hrana za slabo prehranjonega otroka. Značilni poskusi, ki so se vršili med šolskimi r/troci. kažpjo, da so otroci, prehranjeni z Eagle Mlekom. pridobili na teži povprečno jpo sedem funtov več kot pa otroci, prehranjeni z navadnim mlekom v steklenicah. Opazujte neprestano svojega otroka. Pogosto ga stehtajte. Zapomnite si. da je slabo prehranjen otrok vedno premajhne teže. Majhen otrok naj dobi po dve veliki žlici Eagle Mleka na dan, razrednečemega v treh četrtinah eaše mrzle vode. To mleko mu dajte tokom dopoldne ali popoldneva. Starejši otroci ga pogosto bolj ljubijo z ginger-alem, sladnimi šoki. stepenim jajcem ter začimbami. Preeitajte te članke vsaki teden pazljivo ter jih prihranite za bo-dočo uporabo. •brio trideset, lir. Vsled intervencije bank, ki so pričele prodajati dolar, pa se je pojavila reakcija in ameriški dolar se je vrnil na 28.5. GLAS NARODA, 29. .TTN. 19*5. L Pol stoletja so gospodinje pont-1* Evt-ške zavidale £o«pe Au-bainovi nj^uo deklo Felieito. Za sto frankov na leto je kuhala in go.it ati perotnmo, pinjitii p.resno maslo, in je ostala zvesta svoji go*pe — ki vendar ni bila prijetna oseba. Ta iSe je bila poročila z lepim fantom t>re u-mrl začetkom lb09te«ra leta ter ji ost a vil dvoje zelo mladih otrok in eelo re<" dolgov. Tenlaj je prodala svoja ipose^tva, raizven pristave v Gefossesu, katerih k'tni doho»lki so zri risali kvečjemu pet-tisoe frankov, zapustila je svojo hišo v Saint - Melaineu in se nastanila v drugi, ki m prizadevala toliko stroškov; bila je njenih prednikov in je stala za tržnicami. Ta hiša ,krita s skrlmi, je bila med nekim pruhodoin in stransko ulieo, ki je držala k reki. Znotraj fio bila tla vegasta, da si se, opotekal. Ozka veiža je delila kuhinjo od "dvorane*', kjer je jrospa Au-bainova presededa ves ljubi dan v slamnatem naslanjaču poleg okna. Ob l>llo barvanem o-pažu je stalo v eni vrsti osem mahagonijevih stolov. Na trt areni klavirju pod t lakom arom1, se je kopičila piramida »kateri in kartonov. Na vsaki strani kamina, ki je bil od rumenega marmorja in v slogu Ljudevita XV., je stal po en naslanjač z vezenimi blazinami. U-ra na sredi je predstavljala V*t>-tin tempelj; — in vse stanovanje je dišalo nekoliko po plesnobi, zakaj tla .so bila nižja od vrta. V prvem nadstropju je bila najprej "gospegina" s<»iba, zelo velika, oper*«iz blazin. Potem je prišel saflon, vedno zalde-njen. in napolnjen s poliitšvom, ki je bilo z blagom prevlečeno. Naposled j>a vrt?d ognjiščem z rožnim vencem v roki. Pri kupovanju ni kazai nobeden tolike trmoglavosti. Kar se tiče snage, so druge ddkle obupavale nad leskom njenih kožic. Varčna, je jedla očasi, in jo pobirala s prstom po mizi drobtine svojega kruha. — dva naejst funt nega hlobca, pečenega nalašč zanjo, ki je trajal dvajset dni. Obraz ji je bil suhljat, glas oster. S petindvajsetim letom so jo sodili na štirideset. Od petdesetega naprej ji nisi mogel več poznam ti let; — in vedno molčečat, ravna in z umerjenimi kretnjami, je bila videti lesena ženska, oprav-lajoča svoje delo kakor avtomat. IL Imela je bila, kakor vsaka druga svojo 1 jLgbt\zensko zgodbo. Nje« oče, zidar, je bil padal raz od*r in se uJbil. Potem ji je umrla mati, sestre so se razkropite, njo je pobral nefci najemnik, da mu je, kakor je bila majhna, pasla krave. Tretpetaila je mraza pod svojimi cunjami, pila leže vodo iz tnla-fcutž, tepli so jo za goli nič in naposled so jo spodili ■avoljo tatvine, zavodjo trideset moUov, ki ae jih ni čane, zakaj njegov oče se je že bil i>re-selil iz f'ollnvifllea na ecotsko pristavo, tako da so bili sediaj sosedje. — A! — je rdkia. Pristavil je, da ga hočejo oženiti. Sicer pa njemu da se no mudi, da čaka žene po svoji volji. Povesila jo glavo. Tedaj jo je vprašal, če ne misli na možitev. Zavrnila ga jo nasmehoma, da je grdo. ker so norčuje. — Saj ne, prisežem vam! — in z levico jo je za j »4 okrog pasa; stopala je napol vise v njegovem objemu; začela sta hoditi počasneje. Mdhak veter je pihljal, zvezde so svetile, ogromni naloženi voz se je majal pred njima ; in konji v Četver so vlekli »oge in dvigali ipradi. Potem so, kar brez ukaza, krenili na desno. K«', enkrat jo je objel. Izginila je v mraku. Naslednji teden je dovolila Teodorju sestanek. Sešla sta se zadaj za dvorišči, za zidom pod samotnim drevesom. Ona ni bila nedolžna, kakor mestne gospodične, toda raoum in pri-rodni tčut za čast sta jo varovala padca. Ta odpor je podžigal Teodorju ljubezen, in tako ji je ponudil da bi dosegel svoj namen (ali mogoče kar iz naivnosti), — zakon. Ni mu hotela kar verjeti. Hudo se ji je rotil. Kmalu ji je razodel neko sitno zadevo: lansko leto so mu brli starši kupili namestnika; a vsak dan ga utegnejo odpoklicati; misel, da bo moral služiti, mu je bila strašna. Ta bojazljivost, je pričala Feliciti njegovo Ij ukazan; nj na se je vsled tega podvojila. Ponoči je uhajala in kadar je prišla na sestajiek, jo je mučil Te-pdor s svojimi skrbmi in s svojim silnim moledovanjem. Naiposled ji je obljfobil, da poj-do sam na prefekturo po podatke in ji jih sporoči prihodnjo nedeljo meti enajsto in dvanajsto uro ponoči. Ko je prišel čas, je tekla k ljubčku. Namestil njega je našla enega njegovih prijatedjev. Povedal ji je, da ga ne bo ve~ videla. Da bi se rešil vpoklica, je poročil Teodor staro, zelo bogato žensko, gospo Lehoussaisovo, iz Touquesa. To je bila neizmerna žalost. Vrgla se je na tla, vpiia je, klicala ljubega Boga in vzdihovala čisto sama na polju do solnčne^a vzhoda. Potem «e je vrnila na pristavo in javila, da namerava oditi; in konec meseca, ko je prejela svojo -plačo, je povezala vso svojo ma3o prtljago v culo in j-odšla v Pont 4' Eveque. Pred prenoče val »čem je nagovorila meščanko z vdovsko čepico na giavi, ki je ravno iskala kuharice. Dekle ni znalo bogvekaj, a je kazalo tolikanj dobre volje in tako malo zahtev, da je gospa Aiibainova naposled rekla: — Naj bo, sprejmem vas! Četrt ure nato se je Felieita pri nji nastanila. Izprva je živela v nekakšnem trepetu, ki ga je povzročala "navada naše hiše*' in 4'gospodov" spomin, plavajoč preko vsega! Porotne obravnave v Sloveniji. Nesrečni alkohol. Novo mesto, 3. junija. Prav malenkosten prepir in kmetska nagajivost je končala dne 18. januarja v T rob jem z žalost - Pavel in Virginija, prvi sedem- 11 im iz>dom. Kolarski pomoč. Jo- sp Sepic je na dvorišču Uhanove gostilne pr Sv. Štefanu zajalial ko nja posestnikovega sina Franceta Ilarja ter ga gnal k vodi. Pri po-vratkn je padel s konja in s raztrgal suknjo na lovom rokavu. Ker je bil umazan in raztrgan, se toliko časa ni upal vrniti v gostilno da mu je krojač zašil suknjo. Fantje so ga pričeli dražiti in ga nazivali " postrančka" po njegovem očetu, ki nos že od rojstva postrani glavo. Šopie se je radi topa silno razburil. Prerekanje se je potem nadaljevalo še na cesti pred gostilno. Isti čas se je vračal proti domu Anton Mišič. ki je pričel fante miriti. Zadel pa je v pravo sršenovo gnezdo. V Sepičevi roki se je ne nadoma zasvetil nož in jo srdito mahal z njim okoli sobo. Že drugi sunek je zadel mirno stoječega Mišica z vso silo v prsa, da se je zgrudil. nakar je .Šepic bežal po cesti proti Trebjem. Mišič jo v nekaj trenotkih zdihnil. Na prigovarjanje nekega znanca se jo ubijalec še isto noč sam javil orožnikom, ki so ga takoj aretirali. Šepic se je na razpravi zagovarjal, da se vsled preobile pijače in več udarcev po glavi, ki jih je dobil pred kritičnim trenotkom na cesti od fantov, sploh no spominja, kaj se je zgodilo z njim potem, ko je zapustil Uhano- k-ten, druga komaj štiriletna, sta se ji zdela stvora iz dragocene tvarrne; nosila ju je na hrbtu kakor konj, in gospa Auibainova ji jc prepovedovala. poljubljati ju vsako minuto, kar ji je zelo hudo delo. Vendar se je počutila srečno. Milina vsega okrožja ji je o-tajala žalost. Ob četrtkih so prihajali redni gostjo na partijo bostona. Fdliei-ta je pripravila vnaprej kvarte in ogrevala iza opd noge. Prihajali so natanko ob osmi uri in se odpravljali prodno je odbila e-najsta. Vsak ponedeljek zjutraj je razstavil starinar, ki je stanoval pod vežo, po tleh svojo železnino. Potoni se j-e napolnilo mesto z ;xamolkflini hrUmo»n1, v katerega se je mešalo konjsko, rezgetanje. svinjsko krmljenje, ovgje bleke-tanje s suhim rapotanjem voz na cesti. Proti poldnevu, ko je na trgu najbolj vršelo, se je prikazal na pragu star kmet dcrflge postave. s kljukastim nosom, s kapo na tilniku; to je toil Rrtbelin, najemnik iz Gefossesa. Hitro na to — frl^j ga Ijiefbarda, najemnika iz Touquesa; majhen, rdeč, zavaljen v sivem telovniku in v škornjih z ostrogami. . Oba sta prinašala svoji gospo- Vo gostilno in zabodel Mišiča. dun ji kokoši ali sira. Felieita je njune zvita nakane neprestano križala; in oba sta odhajala z velikim spoštovanjem do nje. Od časa do čalsa je sprejemala go.^pa Aubainova obisk markija OremauviLloskega, enega svojih stricev, ki se je tpropastil z razuzdanim življenjem in je živel v Fah/is-eu na zadfriji krpi svojih zemljišč. Pojavil se je vselej za zajtrk, s strahovitim kodrom, ki je s svojimi šapama vse pohištvo onečedil. Zelo se je trudil, da bi he kazal plemiča, tako zelo, da je snel klobuk vsakikrat, kadar je rekel; — Moj ranjki oče —; a navada ga je vlekla, da si je ne-prenehomia natakal in se spuščal v kvante. Felieita ga je vljudno pehala ven: — Dovolj ga imate, gospod! Pa še drugič kedaj! — In je zaprla vrata. Z veseSjem jih je odpirala gospodu Bouraisu, bivšemu odvetniku. Njegov«, bela kravata in njegova plesal, čipkasti pmlprsnik. njegova ohlaipna rja^ suknja, način. kako je njuhal z upognjenimi lehtmi, visa njegova osebnost ji je vzbujala tisti nemir, ki se na.s loteva vpričo izrednih ljuda. Ker je upravljal gospejno imetje. se je zapiral z njo po cele ure Porotniki so zanikali soglasno vprašanje glede umora in potrdili vprašanje glede prekoračenje si-lobrana, nakar jo dobil Šopie 3 me sece težke ječe. Senatu je predsedoval dr. Ficsliinger, votanta st.i bila dr. Foerster in Hočevar, zagovornik dr. Zupančič. Ako ima ruma, ima šturma. v 14gospodov" kabinet, bal se je vodno za svoj ugled, neskončno je spoštoval uradništvo, domišljal si je, da zna latinščino. Da bi otroke na prijeten način izobraževal, jim je podaril zemljepis z bakrorezi. Podobe so kazale različne pokrajine, ljudo-žeree s perjem na glavi, opico, ki je ugrabila deklico, beduine v puščavi, kita, ki so ga harpuni-rali itd. Pavel je razkladal te bakroreze Feliciti. To je tbila tudi vsa njena Knaastvena izobrazba. Otrokoma jo je prodajal Guvot, uiboga reva, ki je »bil v službi pri županstvu; slovel je po svoji bela raki in ker si je brusil nažič ob škornju. Kadar je bilo lepo vreme, so hodiili navsezgodaj na gefosško pristavo. Dvor na rebri, hiša v sredi; in v daljavi morje kalkor siva pega. FldlLctta je /izvlekla iz svoje košare narezanega mrzlega mesa. in zajtrk ovali so v sobi poleg mlekarne. To je bil edini ostanek nekdanje udobne lopice, sedaj že izginole. Natrgane stenske ^pete so potrerpavale v prepihu. Gospa Aubainova, zatopljena v ež-ke- spomine, je sklanjala glavo; otroka se nista upala več govoriti. — Tak igrajta se vendar! — je rekla; in igjginila sta. Oklj* prihodnji A j ^ V gostilno Ivana Pečaverja v Poljanah so «"30. novembra fantje iz Poljan in Cermošnjie vse jiopol-dne popivali. Ko jih je vino že jirecej razvnelo, so se ločili v dve skupini, ki sta se najprej napadali z besedami, proti večeru pa tudi dejansko lotil. Metali so kozarce, lomili stole in ugasnil luč. Med pretepači je bil tudr31-letni delavec Andrej Stritz iz Poljan. Natakarju Zamid se je končno posrečilo spraviti pretepače iz gostilne in zakleniti vrata. Kmalu pa so se zopet vrnili, metali kamenje ter pobijali šipe. Ker jim Pečaverji le niso hoteli odpreti, so odšli zahav-ljaje proti Hoferletovi gostilni. Med tem je prišel na kuhinjsko o-kno Pečaverjeve gostilne čevljarski pomočnik Josip Schauer. ki ga je gostilničar pri zadnjih vratih spustil v gostilno in jih za njim takoj zopet zaprl. Razen Schauerja je bilo v gostilni še nekaj oseb, ki so prosile za prenočišče oziroma čakali na večerjo, med njimi tudi Schauerjev brat Ivan. Naenkrat je pričelo zopet razbijanje po vratih. Razgrajači so se vrnili in zah- tevali od Pečaverja. naj jih spusti v gostilno. Peli so, da se ne boje ne Švabe ne Italijana, ne farja in žandarja. ter vpili: 44Guljaš mora biti. ako ima ruma, ima šturma ! Gostilničar jo prosil navzoče goste, naj mu pomagajo tiščati vrata, nakar sta mu takoj priskočila na pomoč brata Schauerja. Med tem pa so napadalci že vlomili vrata in vdrli v vežo. Vodja nasilnežev Andrej Stritzi je oborožen z nožem skočil proti Josipu Sehaerju. ter mu zasadil s tako silo nož v prsa, da se je takoj smrt-nonovarno ranjen zgrudil na tla in čez 14 dni zadobljeni rani pod-j legel v bolnici v Kandiji. Še pred .smrtjo je Josip Schauer s popolno sigurnostjo izjavil, da mu je smrtonosno rano prizadejal edinole ; Stritzi, kar so potrdile tudi nekatero druge priče. Razprava je bila v svrho zaslišanja novih prič preložena. Nasilnež. Celje, 2. junija. Danes se je pričelo poletno porotno zasedanje. Prva razprava se je vršila proti Josipu Roštoharju, posestniku v Razborju. Dne 0. aprila zvečer so sedeli v hiši Brečko Marije njena 2 brata Janež in Jože in njei.j sestra Helena. Hiša loži blizu razborja. Nenadoma prileti v sobo debel kamen, ki je razbil dve šipi. Takoj nato sta odhitela Marija in Josip Brečko za neznanim storil-eenvspoznala sta svojega bratranca. Marija Brečko mu je očitala, kaj se je zgodilo, bratranec pa jo je pograbil za vrat in vrgel na tla. Na pomoč ji je prihitel Martin Palčnik . Na njegov poziv, naj bo miren, ga je obdolženec z zgrab-ljami, ki jih je dobil v roke, udaril s tako silo po glavi, da se je Martin Plečnik zgrudil na tla. Brat Jožef Brečko je bil tudi deležen u-, dareev, a se je pravočasno umaknil. Martin Palčnik, ki mu je bila po udarcu z grabi jam i zlomljena temenična kost, in se mu je vdrla v možgane, je prepeljan v bolnico v Brežicah, kjer je dne 13. aprila umrl. Obdolžf »noc se je zagovarjal s popolno pijanost jo. Porotniki so prvo glavno vprašanje glede hudodelstva uboja, kakor tudi drugo glavno vprašanje glede javnega nasilja soglasno potrdili ter je bil Jožef Rostohar obsojen na pet let težke ječe. Tat na debelo. Štefan Balgač iz Beltincev v Prekomurju je bil uslužben kot hlapec pri veletršcu Edmundu Supancu v Pristavi, kjer je vozil razno blago za svojega gospodarja iz Pristave v njegovo veliko trgovsko skladišče v Veliki Hrvatski. V tej lastnosti je sam deloma pa tudi v družbi drugih tatinskih tovarišev kradel svojemu gospodarju razno železnino, štedilnike, plju-ge, obroče za sode in kolesa, lopate, zavore, sekire in podobno, kradel pa je tudi v velikem štilu špe-cerijo in manufakturno blago. Vse pokradeno blago je sproti razpeča- val oziroma odlagal med vožnjo pri raznih trgovcih, izkupiček pa je obdržal sam, deloma ga je na-klanjal tudi svojim pomagačem. Sam priznava, da jo pokradel železnino toliko, da je izkupil zanjo ca 20.000 Din., za špeeerijo je izkupil prilično isto toliko. Resnična škoda pa je mnogo višja ter se ceni na .">00.000 Din. Šele na razpravi se jo izkazalo, da si je obdolženec že 1. 1923. kupil v svojem rojstnem kraju v Lipovcih malo po-sestviee in dno 22. maja 1923. plačal v gotovini 27..100 dinarjev. Senat je stavil poroti eno vprašanje po obtožbi, katero je bilo soglasno potrjeno. Štefan Balgač pa obsojen nato na 3 lota težke joče. Sokrivci se bodo zagovarjali posebej. SUBMAR1NI IN V01NA 4'Revno de France" priobčit je zanimve podatke o žrtvah, ki so jih povzročile nemške podmornice mod zavezniškimi ladjami. Od trinajst angleških vojnih ladij, ki so se mod svetovno vojno potopilo, jih jo bilo T> torpediranih od podmornic, za nadaljni dve pa je tudi verjetno, da sta zleteli v zrak, ker sta naleteli na mine, položene od sovražnih podmornic. V celoti torej 7 od 13.—Francija je od štirih vojnih ladij izgubila tri na posledicah podmorske vojno. Tzmed trinajst izgubljenih angleških oklop-nih križark so bilo štiri, izmed štirih francoskih pa tri toi p^dirane od podmornic. Četrta francoska "Klčberje naletela na mino, položeno od podmornice. — Obe i-talijanski oklopni križarki, ki sta se potopili, sta bili torpediraui od podmornic. Od 16 angleških, 1 francoske in 2 italijanskih lahkih križark. ki jih je sovražnik uničil, jih je 7 padlo kot žrtev podmornic. Nadalje je bilo torpediranih 19 angleških topničark, polagalcev min in šalup (od ;>3), 3 francoske od sedmih in ena italijanska. Tor-pedovk so uničile podmornice: 16 angleških (izmed 70), 1 ameriško, 2 francoski (12) in 4 italijanske (l-\). — t*e štejemo celotne vojne izgube zaveznikov na morju, dobimo, da so podmornice potopile 158 angleških ladij, v vsem je an-gleš! vO brodovje izgubilo 24 2edi-nic), 1 ameriško (12), 15 francoskih (12) in devet italijanskih (32"i. Vse te številke se nanašajo izključno na vojne ladje. Število pa so znatno pomnoži, če upoštevamo tudi zgnbo na pomožnih kri-žarkah, oboroženih jahtah itd. Od te liso Angleži izgubili vsled podmorske vojne 4l> (od 81), Amerika 2 (7), Francija 9 (12) in Italija 5 (8). — Iz teh podatkov je torej povsem jasno, da so se podmornice v svetovni vojni obnesle proti vsakemu pričakovanju. Misli ni nikdar inogrfeo primerjati z dejanjem, razven kadar vzbudi v nas sliko resnice. 'GLAS NARODA", TnE BESTI JUGOSLAV ADVERTISING VKDTTTM Naše poslovanje, katero temelji na izvrstnih zvezah s prvovrstnimi zavodi v stari domovini in na mnogoletni skušnji, nam omogoči vse v našo stroko spadajoče zahteve naših rojakov popolnoma zadovoljiti. Pošiljat ve v Dinarjih in Lirah preskrbujemo po j ako zmernih cenah. Dolafske pošiljatve izvršujemo v Jugoslaviji za 4% pristojbino od poslanega zneska, za zneske do $25, računamo $1; v Italiji za 3% pristojbino, za zneske do $25.00 računamo 75c. Za naše čeke plačljive v dolarjih na Reki znaša pristojbina 2% od vsakega zneska. v Preskrbujemo v hranilnicah v stari domovini naložen denar in izplačujemo protivrednost v Dolarjih. Dalje tudi prevzamemo tam shranjene Dolarje ter jih tukaj izplačamo koristnikom. * Preskrbujemo in uredimo vse potrebno za potovanje v staro domovino in za povratek in dajemo vsa tozadevna navodila brezplačno. FRANK SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt Street, : New York", N. Y. I Nove pošiljatve knjig. Prejeli smo veliko zanimivih in poučnih knjig in jih prodajamo po označenih cenah. Po teh knjigah smo imeli mnngo vprašanj, zato ne odlašajte z naročilom, da katere ne zmanjka, predno dobimo vaše naročilo. Z narodflom pošljite potrebno avoto bodisi s money ordrom, t raamkah ali gotov Hm« y zavarovanem pismu na: GLAS NARODA, 82 Cortlandt St., New York Prečitajte pašna oglase o novih knjigah. KNJIGARNA "GLAS NARODA'* POUČNE KNJIGE: Naša zdravila ...............................60 Najboljša slovenska kuharica z mnogimi slikami, obsega 668 strani .....................6_0Q Nemško slovenski besednjak, (Wolf-Cigale), — 2 trdo vezani knjigi, skupaj 2226 strani____7.00 Jugoslavija, 3. zveski, zemljepisni, It&tistiSni in gospodarski pregled in —; Zgodovina SH5-, 3. zvezki, zgodovinski podatki Jugoslovanov in Slovanov sploh na Balkana. Zelo zanimivo za vsakega Jugoslovana.....8JU POVESTI s Fabijola ali cerkev v Katakombah .............40 Gad je gnjezdo, povest iz dni trplenja in nad. Trdo vezano ........., ..................75 Hadži Murat, Tolstojeva povest, prevel Levstik. —1 Kraljica mučenica, trdo vezano ................ .80 Kasaki, povest iz rnskega ........................70 m plačamo poitnino. GLAS NARODA, 29. JUN. 1935. S O L, A N A ROMAN. Es "OlM Naroda" priredil G. F. aH (Nadaljevanje.) ■--- Prihod plemstva i/. okolice je pomenjal za me^eatie seveda nekaj posebnega in ko je vstopil v dvorano visoki mladi baron ter šel proli svojemu sedežu, vodeč priročno staro grofico in z mlado kontesn ob strani, — so pričeli ljudje šepetati med seiboj in to se je zdelo nš«*som Joried kot najslajša godba. Bila je nevrjetno elepanrtno oblečena ter nosila čisto nov klobuk kot ga niso še videli v Trnovem. Njen pogled je plamtel preko ljudi in velikansko zadovoljstvo je občutila, ko je smela sedeti poleg barona, kramljati ž njim Ter opatzovati, kako so ljudje razlagali njegove viteške uljudnosti kot izra-ze ljubezni. V polni meri je občutila ves čas visokega sbanu. bogastva in Ufrleda in vroče zaželjeni cilj. da postane žena barona, se ji ni zdel še nikdar lako znželjiv kot v tem trenutku. Visoko je vsplamtel v njej pohlep, da postane nekaj, da velja nekaj v svetu in v^lrd tega tudi ni razumela, kako je mogla biti radi majhne prikazni še iMega j utira resno pripravljena vreči puško v koruzo ter zbežati z gradu. Prvikrat -e je dvignil zastor in nastopil je signor Stratta z ostalimi pevci, ki so peli zadnji kvartet iz RLgoletla. Hal vat ore St.ratta je bil brez dvoma lep. drzen vojvoda in čeprav ni bila CJiida posebno lepa. je bil njen glas veiuiar lep in olvse-/a n in točka je vslrd tega drdiro uspela. drugi točki je nastopil Stratta sam ter zmešal glavo marsikatere provincjjaliie lepotice. Živahen aplavz je pozdravil njegovo petje, nakar je nastopila velika tišina. Zopet se je dvignil zastor. Šolana ! Par skal. ženijalno nagromadenih, temne ciprese, _ mrak _ in tudi v dvorani sami je poslalo bolj temno. staaic, z doljro brado in dolgimi lasmi, se je opiral na skale in ob njegovih nogah, z veliko pozlačeno harfo v rokah, — Šolana. Pravcata Mignon! No-ila je belo obleko in temni lasje so ji prosto padali na ramena. Obdajali so bledo, krasno lice, ki je bilo obrnjeno proti ob-činst vu. Ta obraz! Tako bel in nežen kot li^t cvetke _ in te velike, temne oči. ki so zrle na smrt žalostno v daljavo. Šolana je prijela aa strune in starec je pm-el peti. zamolklo in z glasom, ki se je zdel vsem kot da prihaja iz groba. Pevec j. vpraševal Šolano, odkod prihaja, kdo je njen oče, kdo njena mati? Smrtna tišina je vladala v dvorani Le en stol je bil potisnjen nazaj, kajti grof se je nenadno dvignil ter zrl ^obličje Šolane. Stresel se j,. po celem životu. Ilotel je za>;ričaitl - — Margaret a! ^ Ona pa ni gledala nanj. Njene velike, nepremične oči so bile vprte v Joried. Vedno bolj m bolj se je sklanjal naprej, kot da hoee mlado damo objeti s svojim pogledom. Vedno bolj čuden, skrivnostni je po,tajal izraz njenih oči. _ preteč, teman in pak«. Izgledalo je. kot da je napravila Šolana majhno kretnjo proti grolici Perpignau. Joried si je polna neskončne groze pokrita obraz z rokama ter se naslonila na ramo matere. Nato se je ojunačila. stisnila zobe in nrceala ipoglcd temnih oči. — Margareta! — je zaoril krik, strašen, poln smrtnega stra-liu in groze. ; — Margareta! — in nato je omahnila kontna težko naprej. Manrus in mati sta jo prestrašena vjela. Onesvestila se je, _ .stara dama drži hčerko v naročju — Tiho. nikako take prireditve vedno nerodne. Naročil je limonado in ledeno vodo ter posadil konteso na zo-»o v biljardni sobi. Manrus je iz-Wal bolj raztresen kot pa vznemirjen. Smairal J" za lx,lj«e, če se konteaa odpočije ter je izrabil materi svoje obžalovanje — Lahko razumem velikansko razburjenje uboge kontese — je d^tavil ter globoko Vzdihnil. - Slišnost med umetnico in' go-^po^čno 1 trnsko je naravnost frapantna ter je v prvem trenutku , mene naravnost Tconsternirala. Ne -bi smatral za mogoče, da zna igrati narava take igre. — Na veliki razburjenosti mojega otroka vidite, s kakšno žalostjo Se spominja mrtve, — j, vzdibnila grofica. Jo, itd se je zganila, iztegnila roki, kot da se hoče braniti ter vzkliknila: -- Oži! Te strašne oei! Margaretine «o! Prihaja kot vampir! Stara grofica se je trdo easinejala, prijela je hčerko za roko ter rekla: — Neumnost, zav«*di se! — Zdi se mi celo, da veruješ v pravljice. Obrnila se je proti baronu odepolna podobnost! Kido bi si mislil, kaj takega? Ali se zdi tudi vam. da je Šolana prava dvojnica zamrle diako-nistinjc ? — Slienost je dejanski tako frapantna. da bi je nikdar preje ne >.matral za mogoče, — je odvrnil Manrus. ki je bil še vedno pod uplivom tega, kar je ravnokarr doživel. — Lahko si predstavljam, da je pogled nanjo presamil koreteso. Voz bo v par minutah na razpolago in dami se lahko vrneta domov. — In vi — naju ne boste spremljali? — je vprašaja grofica, nekoliko presenečena. — Sledil bom jutri z vlakom, — je rfkli mliadi častnik zelo odi očno. — Ta izprememba v programu je pray posebno prilična zame, ker som našel tukaj par gospodov iz okolice, s katerimi moram uravnati par stvari. — Ali ni to le ljubesznjiv izgovor? -— Niti malo ne. Stara grofica pa se je hitro ^prijasznila z neizogibnim, stisnila MauTusu roko in slednji se je poslovil, da nardei voz. Stara groiica pa je slahe volje sedla poleg hčerke ter jo pričela obsipati z očitanji: — Sedaj vidiš, kaj napraviš s svojim prismojenim obnašanjem : Sedaj si najbrž celo naščuvala barona na igralko. Človek kot je on. je vsega zmožen. jZakaj se nc*če vrniti sedaj z nama? Da se obesi na pete te osebe. Prav. kot da se je vse zarotilo proti nam! — Kaj škodi — in kaj koristi, če se obesi človek na pete prikazni, — vimpirja. — je mrmrala Joried. — Šolana nima na sebi nič človeškega. — Sedaj pa nehaj s temi prismodarijami. — je jezno zarohnela mati. — Mislim celo. da se ti je zmešaJo v glavi. — Smešno! Ti in Marusn trpita oba na halucinacijah. Ker sta šla oba tjakaj s prepričanjem, da 'bosta nekaj videl, sta res nekaj videla". — Bila je gozdar jeva Lizika ali kaka druga ženska, ki j. imela v gozdu sestanek in vidva sita jo seveda smatrala za prikazen. — Ne, ne, imam ostre oči. — Videla sem potezo za potezo,__ iste oči. ali, te strašne oči. kot scan jih videla v krsti Joried je pričelo zopet stresati. Stara grofica je bila bleda od jeze in nestrpnosti. Norčevala se je iz hčerke, ki je postala naenkrat taka bojazljivka ten- jo ironično vprašala, kaj hoče postati, telegrafska ali usmiljenka, ko bo enkrat ona zaprla oči _ ali če hoče^po- slati baronica, vladarica velikega posestva. Boljše je imeti opravka z majhnim strašilom kot pa živeti življenje polno lakote, pomanjkanja in odpovedi. To je učinkovalo. fDftlfc Drihodnjiž.^ Razne vesti. L ufhvdorffov umik. Berlinske vesti potrjujejo po ročilo, da hoče general Ludendorff res odložiti svoj poslaniški mandat. Izgubil je vse veselje do politike, odkar je njegova stranka pri zadnjih volitvah tako rapidno nazadovala. Doslej se še ni udeležil nobene seje Reiclistaga in tudi ni prisostvoval seji nobenega odseka, v katere je izvoljen. Zn ižanje mezd na oPJjskem. Velika tekstilna podjetja Geis ter Scheibler in Grolimann v Lod-zu so odpovedala vsemu delavstvu na 14 dni. Po preteku odpovednega roka nameravaja sprejeti zopet delavstvo, toda pod popolnoma novimi mezdnimi pogoji, pri čemur gre za prisilno redukcijo prejemkov. Delavci imenovanih podjetij so odgovorili na odpoved s stavko. Beg bivšega kitajskega cesarja iz Pekinga. Mladi, bivši kitajski cesar, Hsu-ang-Tung, ki je po svojem izgonu iz cesarske palače našel zavetje v pekinškem japonskem poslaništvu, je v noči od torka na sredo nenadoma preoblečen pobegnil proti Ti-entsinu. V vlaku, ki Vodi v Tientsin, ga ni nihče spoznal. Japonsko poslaništvo v Pekingu je izdalo o dogodku sledeče obvestilo: "Hsuang-Tung je zapoustil po-slaniško palačo, ne da bi obvestil o tem poslanika ali kakega njegovega nradnika. Krenil je proti Tientsinu. Za beg se je odločil naj-brŽe vsled tega, ker so mu pekinški listi |iegrestaiio očitali, da je imel pri raznih aetntatih v novejšem času svoje prste vines." Kitajski listi nasprotno namigavajo, da je japonski poslanik sam podpiral beg Hsuan-Tunga, ki je pravzaprav aamenjen v Tokijo. Viljemova 59letna sestra se mozi. '"Berliner 'Zeitufrig am Mit-tag" poroča iz Bonna, da se misli sestra ekscesarja Viljema, prince-za Sehaumburg-Lippe zopet omo-žiti in sicer v meščanskem krogi;. Princeza je vdova in stara 59 let. Ostali člani bivše dinastije se poroki seveda protivijo z vsemi si- lami, sicer ne toliko poroki kot taki. ampak temu, da se hoče vdova omožiti z navadnim plebejcem. Izredna igralska sreča. Te dni je Uigral podpolkovnik Elemer Szemszo v igralnici v Budimpešti in dobil v kratkem času 404 milijone madžarskih kron — (okrog 370.000 din) s tem, da je *22krat zaporedoiha obdržal banko in se ni umaknil. Ta izredna igralska sreča je zbudila v Budimpešti ogromno pozornost. Sbemszo je izročil odborniku židovskega dobrodelnega društva, ki je bil prisoten od pri igranega zneska dva milijona kron v dobrodelne liamene. hetahka nesreča. Letalo zračne družbe Franco-brez Roumaine, ki se je dvignilo pred nekaj časom na Dunaju brez potnikov, je zabredlo nad letališčem Matvasfoldu pri Budimpešti v vihar. Da bi se mu izognil, je napravil pilot oster ovinek, izgubil pa je oblast nad letalom in strmoglavil na tla. Letalec je mrtev, aparat pa popolnoma razbit. Nenavaden vzrok vloma. Policija je prijela na Dunaju mehanika Ivana Milicha, o katerem je dokazano, da je povzročil več vlomov. Med drugim je pregovoril dva mladeniča, da sta vlomila pri njegovem tastu, krojaškem mojstru Karlliergerju. Kakor se je sčdaj izkazalo, se je hotela gospa Milichova, ki je šla k svojemu očetu, ločiti od svojega moža. Da bi se maščeval nad svojim tastom in odvzel ženi denar, ki ga je potrebovala za pravdo, je povzročil mehanik vlom. Milich je skušal na vse mogoče načine preprečiti, da bi prišlo do sodne razprave o ločitvi zakona. Bal se je namreč, da ne bi prišlo, kar se je sedaj tudi res zgodilo, na dan, da je bigamist. Milich se je dal namreč ločiti od svoje prve žene. prestopil k protestant izmu in se potem izdal evangeljskemu župniku, ki ga je poročil vdrugič, za samca. Slep odvetnik. Odvetniška zbornica v Vratisla-vi je pripustila k izvrševanju odvetništva asesorja Schwendeva, ki je oslepel v vojni. Eden izmed najstarejših dnevnikov na svetu. "Freeman's Journal", je pred kratkim nehala izhajati. List je bil ustanovljen leta 1763. v Dub-linu. Več kot dvajsetkrat je bil v poslednjih letih žrtev političnih in strankarskih nemirov, ki so, kakor znano, na Irskem nekaj vsakdanjega. A vedno se je zopet opomogel. List je prenehal baš v dobi, ko se je v Irski politično ozračje malo ustalilo. Živel je vedno v samih bojih, in morda ga je ravno mir uničil. Mine v v Vzhodnem morju. Pred kratkim je zadela svedška ladja "Hans" severno od Gotlan-da v Vzhodnem morju na mino in se potopila. Naravno, da je ta nesreča močno razburila Švede. Vsi listi živahno razpravljajo o tem, od kod je prišla mina. Večinoma menijo, da nima nikakor ne more izvirati še iz vojne. Zato se sa-samo ob sebi splošno vsiljuje mi- Htčtanfe parmko* . Shipping Vsled mnogobrojne udeležbe na našem prvem izletu in vsled splošne zahteve rojakov, priredimo 18. julija t. 1. IL SKUPNI IZLET V JUGOSLAVIJO in sicer s parnikom PARIS ? • ki je Slovencem tako zelo priljubljen. Potnike bo dočakal v Havre naš uradnik in jih spremljal do Ljubljane ter pazil na vso prtljago. Kdor se želi udeležiti tega izleta, naj se čimpreje priglasi; vsi potniki bodo nastanjeni v kabinah po 2 in 4 skupaj. Frank Sakser State Bank New York, N. Y. 1. julija: Aquitania, Cherbourg; La Savole, Havre; Pres. Harding, Bremen. 2. julija: Zeeland, Cherbourg; Ohio, Hamburg. 3. Julija: Majestic. Cherbourg. 4. julija: Leviathan, Cherbourg. 6. julija: De Grasse, Havre. 7. Julija: Columbus, Cherbourg, Bremen; Lapland, Cherbourg. 8. Julija: Berengarla, Cherbourg; George Washington, Bremen. 9. julija: Cleveland, Hamburg. 11. julija: Olympic, Cherbourg; France, Havre; Rotterdam. Rotterdam; Orbita. Hamburg. 14. Julija: Reliance, Hamburg. 16. julija: Rochambeau, Havre; Mawretanla. Cherbourg: Republic Bremen; Sierra Ventana, Hamburg. 18. julija: Paris, Havre; Homeric, Cherbourg 21. julija: Martha Washington, Trst; Stuttgart, Cherbourg, Bremen. 22. Julija: America. Bremen. 23. julija: Belgenland. Cherbourg; Albert Bal-lln, Hamburg. 25. Julija: Leviathan. Cherbourg: Majestic. Cherbourg; Orduna, Hamburg. 28. julija: Resolute, Hamburg; Bremen, Bremen. 29. julija: Aquitania. Cherbourg: La Savole, Havre; Pres. Roosevelt, Bremen. 30. julija: Zeeland, Cherbourg; Ohio, Hamburg. I. avgusta: l'rt-s. Harding. Bn-ni.-n; Andania, oiierbmsrs in llamburp. 5. avgusta: -1 '.eriiifraria, «'"h»'rbourg: I'm-sc, Havre. 6. avgusta: I »I'utiichl.uiril. Hamburg; Lapland, Ob. rb..T:rg. 8. avgusta: Prance. Havr>': 0»*orge Washington, Bremen: Orbita. Hamburg. II. avgusta: K'-liarx <-. Hamburg: Columbus, Cherbourg in Brt-inen. 12. avgusta: Mauritania, Oh.-rl.ourg: Republic, Bremen. 13 avgusta: Pit tsl'iirgh. CherhtiU! g. 15. avgusta: Paris?. Havre; Levinthnn. Cherbourg; H«i:n.-ri<\ C!w-rl«nirg: Rotterdam. Rouer.lam: • 't-.-a, Hamburg. 18. avgusta: President.- Wilson. Trst. 19. avgusta: Ai|uit:uiia. Cherlxmrsr. Suffr«*n. Havre: America. Bremen; Arabic, ^Cherbourg hi Hamburg. 20. avgusta: Relg,nlanlympi«\ Cherl* aij-ir. i'o.tujte na ameriških narnikih v LJUBLJANO PREKO CHERBOURGA Znižana voznj'a za tja in nazaj Cena samo $198.00 i>< nrjTK m vec. I>OTl'JT!C ter se vnite v ii.S.hnih kabinah trrtje^a razrula >!avni!i parnikiii l". S. l.incs—ogromen I.cviathan. splo^ihi znani tieor>.'< Washington ter ore-r.ovljfni Amrrit a. i're^aient llar'img. Repubii-- iii I'n i-i'lcm KoiKtvi lt iz New Vorka do Cfterboar^'a. South-^!i5]il-.aa ali l'lymoutha iji Ilrnut-na. 1'ripravi.^ i-i hit'>-:vt-?r. k;.ranr natnciijem. M: vatn lioain pomagali liobiti j otiii li>t. vizej :n r.a> rt za vaie ii.-.tovanje. Vse j e:i dobite pri '..LŠiai potniškem a^ ntu ali pri United States Lines 45 Broadv/ay New York City sel. da so holjševilci po vojni iz kakršnegakoli vzroka položili mine v Vzhodnem morju. Stvar je postala tem važnejša, ker zahtevajo brodarski krogi od švedske vlade, naj še enkrat temeljito in shematično preišre vse Vzhodno morje in naj se v to svrho morda obrne tudi do drugih vlad, da bi se Bnl-tik temeljito očistil tega nevarnega in tako zahrbtnega orožja. IŠČE SE DOBRE DOGARJE, imam dober les iin plačam visoko plačo. Max Fleischer, 475 N. McNeil St., Memphis, Tenn. (5i 25,29, & 2.6,9) NAZNANILO. Rojakom v Joliet, La Salle m okolici naznanjamo, da jih ho obiskal v kratkem ihiš poznani ro-jak Mr. Joseph Blish iz Phicaga, ki je naš zastopnik ter pooblaščen }K»birati naročnino z;i '''Glib's Xaroitla'Prosimo vse, da mu greste na roko in New Torku pred odpotovanjem. tet »« pošlje prosilcu v stari kraj gls som nanovejSe odredbe. KAKO DOBITI SVOJCE IZ STAREGA KRAJA Kdor Seli dobiti sorodnika al svojca Iz starega kraja, naj nam prej piSe ea pojasnila. 1» Jngoslm vije bo pripuščenih v prihodnji« treh letih, od 1. julija 1924 napre vsako leto po 671 priseljencev. Ameriški državljani pa aamore] dobiti sem žene In otroke do 18. 1* ta brez, da bi bili »teti v kvoto. T; rojene osebe se tudi ne fftejejo \ kvoto. 8 ta riši ln otroci od 18. d« 21. leta ameriških državljanov p Imajo prednost v kvoti. Piši t« m pojasnila. Prodajamo vosne liste aa vse pr* ge; tudi preko Trsta samorejo Jugoslovani sedaj potovati. Frank Sakser State Bank 82 Cortlandt St. New York Prav vsakdo kdor kaj itto? kdor kaj ponuja; kdor kaj kupuje« kdor kaj prodaja; prav ▼sakdo priznava, da imajo čudovit uspek —• ItALtOOUUU It "Glas Waroda . ' fMiiil^Irnff''^)''" lifliiltšiliilil^" •iti'iVf-' r - ■ ^'^is^'^^Tnr^TiJffi-'^ -'ijaeik^i^i^-..- . v J A