PROSVETA slovenske Uradniški trn »pravnilkl M9V S. Lsvrndals An. Otfkt Of Publicatlortl T ZSS7 Mouth I^wt»d»U Ave. leto-teab xxre. M «• al bp»cui ■•cliui) nos. Aet of Oci- I, 191 BREZPOSELNI (LANI UDJE II-flUOMLA v odprtem piemu ga kritizirajo radi zavezništva s renkekmard in velefciznioom New Yorlu — (FP) — Sedanji kriza je strmoglavila v prepad že marzikaterega velikega duhovna kapitalizma. Njihove besede in mnenja, ki so pred pzr leti veljale za nezmotljive in avtoritativne, so zatemnele. ljudstvo jih ne upošteva več, vsaj veliko manj, in postaja skeptično. Modrost velebizni-sa je izgubila veljavo. Trium-firal je dvom. Med nedotakljive osebe je spadal tudi Matthew Woll, predsednik Photo-Engravers linije, Narodne civične federacije, Labor Life IneUrance Co. in drugi podpredsednik Ameriške delavake federacije. Po kmrti Gompersa je on postal najvplivnejša osebnost v federaciji, katero je usmerjal po avojlh željah bolj kot Green aH kateri drugi voditelj. Woll je aagovornik visoke carine in je bil med glavnimi sponsorji sedanjega tarifnega zakona, ki je v dobršni meri paraliz Lr al izvozno trgovino in predstavlja višek napada na žepe ameriškega delavatva in farmarjev. Woll uprizarja periodične napade na aovjetako Rueijo, hrusta boijševike in pravi« da ao val delavci v Rusiji ukljenjeni v verige rdečega suženjstva. Odločno protestira proti trgovskim od-nošajem s aovjeti, slasti pa pno* ti uvozu ruskih "jetniških izdelkov." Je proti priznanju Ru sije in doaleden zaveznik njenih sovražnikov. Enako stališče zavzema tudi Ameriška delavska federacija in to v veliki meri radi njegovega vpliva. ^ Matthew Woll smatra, da je odprava prohibicije najvažnejše vprašanje pred ameriškim delavstvom. Do tega mnenja je prišla tudi eksekutiva federacije, ki je na svoji zadnji aeji akle-nila poriniti vea stroj federacije za dosego legallziranja piva, ki pa ne ame Imeti več kot 2.75% alkohola. Vprašanje o-' jačanja unij, organiziranja izkoriščanih, zlabo plačanih in brezpravnih delavcev v velein-dustrijah je poetalo manj važno, veliko manj važno kot pro-hibicija. In to največ radi Wol-lovega vpliva v federaciji, katero je hipnotiziral. Radi tega vpliva ao bili le r*d-ki, ki so se drznili ugovarjati Wollu, velikemu dnhovnu federacije in ameriškega kapitalizma. Komunistični napadi db Wolla storili le še bolj vplivnega. Sedaj ao ae pa oglaaili člani njegove unije, brezposelni člani v New Yorku, ki imajo avoj podiral (chapel), kateri šteje 672 članov krajevne unije št. 1. Mi-"lovili so odprto pleme Wollu, v katerem ga parajo s velikim no-km. Pismo, ki je bilo sprejeto seji brezposelnih članov Photo-Engravers unije, je pridno v junijski številki "LMr b"r Age", glasilu Konference pa progresivno delavsko akcijo. Za Wolla je akrajnl čas, da Poneha s svojimi oratoričnlmi izleti V Rueijo in ee prične brleti za openšaparako situacijo v nj*govem lastnem mestu, Chi-r«g«i." Opominjajo ga. da Js v Ameriki mnogo napol suženjskih delavcev, katere naj skuša r rganizlrati, namesto da Rusija "Vsako reformiranje prohi-btcije bo le regularizacija še ob-*'"ječe lo izredno cvetoče indu--trije. Modifikacija tudi nI no-^na remedura aa t n'«t. ampak je te alepilo. kar pa mi odločna odklanjamo. Daai "no proti prohlbieijl. zahtevamo v prvi vrati deloja šele po-t*m pivo. "Od viaeke carine imajo ko-neti edino podjetniki." pravijo podporne jednote arfcago, III., petek, 19. Junija (Jane 1», 1931 satkoHssd on Jen* 14. 1116. JttSL J—— 8TKV. NUMBER 142 Nacionalistična vlada pripravlja odpoklic vojaških čet. Ban diti zagnoeili a smrtjo itaHJaa akim katoliškim duhovnikom Peiping, 18. jun. — General Ciang Kaišek je odpotoval na bojni ladji *Chuyu" proti Kiuki-angu a namenom, da uatavi komunistično revolto v provinci Ki-angai. S seboj je vael $12,000,-000, katere bo raadeNl med ljud-atvo in vojaštvo. Več milijonov dolarjev je poslal že prej v provinco Fukien, katero namerava sedaj obiskati s aeroplanom, da osebno nadzoruje priprave glede sporazuma med komunisti in vla-do. Te priprave uključujejo med drugim odpoklic vladnih čet severno od reke Yangtze. Te čete bo. potem nadomestilo 40,000 mat mandžurskega vojaštva, ki ae aedaj nahaja na ozemlju v bližini Pelpinga in Tietaina. Zastopniki inozemskih vlad sc prepričani, da bo Kaišek z novo taktiko odvrnil nevarnost komunističnega gibanja, ki ae je močno ukoreninilo v provinci Kanton. Ste v Ho kitajskih beguncev ki so našli zavetje pred komunisti v Kančovu, v diatriktu, ki j< pod kontrolo nacionaliatičnega generala Cen Ming-hauja, je na-raatlo na SO,000. H*nkow, 18. jun. — Banditi ki ao ugrabili pet iUlijanakih ka-toliških miaionarjev, ao obveatili misijonsko postajo, da bodo u-morili duhovnike, ako ne dobe visoke odkupnine tekom desetih dni. Med ugrabljenimi je tudi škof Ricci. HLADNA SPAIA DRŽAVI, PRAVI m Zakladniškl depart Ja, da znaša deficit milijardo dolarjev vel kot Waahingtan, D. C., 18. jun. — Ogromen vladni deficit, ki ji največji od avetovne vojne, jas-no pokaauje rezultat depreaije, ki je odgovorna za manjše dohodke ki jih je vlada prejela od dohod--ninskega daVka. Poročilo zveznega zakladniške-ga departmenta, ki je bilo včeraj objavljeno, kaže, da Je akup-ni deficit 15. junija znašal $1,-090,906,068. • Poštni department izkazuje $7,600/000 deficita, oatall zvezni departmenti pa $7,866,000. Vladni departmenti ao do 16 Junija potrošili $8,802.090,000 v primeri z $2,000,006,006 v. lati dobi proštetfa leta. n ■ .r- "i >' " Avstrija v težki krkri > Dunaj, i*. jun. —Finančna In politična kriza atiaka republiko Avetrijo. Vlada je padala oetav ko, ko je bfla poražena v zbornici zadnji pondeljek v zadevi kreditne banke, ki je v kritičnem po-ložaju. Vlada je preprečila krah, ko je kreditno banko podprla i zunanjimi poeojlll, največ Iz An gllje, toda a tem je morala dati težke koncesije, katerim parlament naeprotuje. Kolikor zdaj kaše, bodo prihodnjo vlado organizirali klerikalci. brezpoeelnl bakrorezi. Wolle del ti Jo soodgovornosti zleh posilile, katere trpi ameriška In-duatrija na mednarodnih trgih radi viaokega carinakega zimanjkljlvonti ral zastopniku >ravi in ponov-premogovna prisiljena u-v avojlh pre-rudarake atav-»ravljena a-io predložena Imena urad-inija. jo je od-irioe Schneirov Sodnik Gard-ponovno kanjo jeeen, je u- 1 »ošteval Schneifov« argumente zaališanje o [inloch v bi i žima, kjer ao bi-trije atavkarji i je otroci ra-fovih depu-atražUo plketi. idnjib dneh a-rjev. Deputi-na rudarje pri >vnlku, ao bdi New Ken«ing-ao bili na svobodo potem, ko je bila položena kavcija v vaoti $4,000 za vaake-ga deputijg. M in določil poaameznih Premogovnik ni New Kenai li pred par dne obatreljenl in" njeni v navala tljev na rudarj Policija je v retirala 146 Ji, ki ao atrelja Kinloch p tudi aretirani tonu. Izpuščen fttudentovska stavka v Argantl f Buenos Al res, Argentina, W. jun. - Dijaška fedarpclja na Ar-gantMti univerzi oklic sla generalno atavko študentov v znas protesta, ker je vlada zaprla uni-verzo LaPlata uatavi j a ljudi nan cestah, ki vodijo v atavkovno okrožje; pri tem ne pozna nobene diakrlmi-naclje. Poročevalec Scrtppa-Howardovaga dnevnika v Pltta-burghu ja bil trikrat uatavljen v dvanajstih urah. "Vaak al lahko predatevlja, kaj vae ae bi lah-ko zgodilo z rudaraklm voditeljem, če bi ga U policija zaaači-la v bližini avojlh barak," ja dejal reporter. Slučaj John Bar-kodklja, ki ga Je policija te kompanija tako pretepla, da je na poeledicah poškodb umrl, še nI pozabljen. Uradniki National Minera u-nije ao proteatlrall proti uvažanju koaakov v stavkovno okrožje iz vzhodnega dela Pennaylva-nlje. Proteet Je bil poalan go-vernerju Plnchotu, ki Je par dni prej oMjubll, da bo uvedel preiskavo glade brutalnih činov, ki ao jih izvržili kozakl tekom atavke. ' < Sovjetski vzlet v stratosfero Berlin,' IS. jun. — Sovjetski komltej sa letslstvo pripravlja vzlet v stratosfero s balonom Tako sa glasi veet, ki je dospele iz Len APEL ZA ZVIŠA NJE VOZNIKE Nfl ŽELEZNICAH ■Spili. gmae a redukcijami mead v slučaju odklonitve njihovih zahtev Waahington, d. C, 18. Jun. — Ameriški železniški magnati sc predložili apel meddržavni trgovinski komialji, v katerem zahtevajo, da jim komlaija dovoli avl-žanje voanlne na tovornih vlakih za 16%. Ako bo komlaija aavr-gia apel, pravijo magnati, je ra-dukeUjLJn6zd neizogibni, nakar bodo sledile redukcije mead tudi v drugih industrijah. Člani meddržavne trgovinah« komlaija ao Izjavili, da bodo upa-š te val I peticijo in odredili paali-žanje vseh prizadetih v prihodnjih par dneh. Peticija navaja, da je aadanja depresija hudo udarila Želsanice In jim znižala dohodke. Ako bc komisija privolila v zvišanje voznih cen, kot zahtevajo magnati, ae bodo dohodki zvišali aa 4%. V obratnem alušaju bodo aledtle redukcije mead in delavcev, kar bo še povečalo depreaijo. vipaaiji ' Rojallatl i e pripravljajo. 4a po ^^iTa ! Pladrid, IS. Jun. — Mnogo va» černih Časopisov v Španiji ja vča- Rdiii ntvarnott spst tirali Republikanski urednik napovwlu ja vojno radikaliamu Waahington, D. C — (FP) -Načelnik narodnega odbora re-publikanake stranke senator Kisa In mnogo drugih republl-kanoev je navdušeno aplavdlra-lo na konferenci mladinake republikanske organizacije, ki ae je nedavno vršila v hotelu Wll-lard, ko je John B. Chapple, u-radnlk llata "Dady Press", la Aahlanda, Wia., predlagal, da naj boj proti rdeči nevarnoeti alužl kož glavno gea!o v prihodnji predaednlškl kampanji re-publikanake stranke. Chapple je primerjal LaFol-lettov vašim v Wiaoonainu ao-vjetakemu komunizmu la pozival mlade republikanoe na boj, da ga uničijo. "Olsvna naloga regularne republik»nake organizacije v Wiaconainu In v drugih dršavah Unije da raakrijejo to radikalno gibanja, ki je bilo zane-šeno v Ameriko la Inoaematva, In ga popolnoma zatro," ja vpil (?happle. "Ohranimo naše uata-nove ln smariške Ideale pred komunistično poplavo." Chapple ja dalje rekel, da ja bil v Rusiji In videl na svoje oči učinka komuniatične propagande, "ki je aavrgla avatoat do-ma, radMla drušlne, pomnožila nemoralnoet ln akoro dooela u-SSsrellgiJe." VaMtan ja pr*šei brahatl Is pa* TmmšUMi rracir LENIS SE PRIPRAVLJA NA NOVO IZBAJSTVO Njegova potaaa je. da M UMWA Miet služIla kot ščit sa a s ara torja pri pobijanja rsdiknlnis-ni med radar JL Leirlaov apel na Naoverja glada akMcanJa Waakington, D. C, — (FP) — Ali predsednik Hoovar, ki ja pred leti kot tajnik zveznega trgovinskega departmenta preprečil rudareko atavko a obljubo konference med voditelji ia operatorji, ki ja dovedla do u-aodne jackaonvlllaka pogodbe^ apet namerava aklieati alično konferenco? To ja vprašanja, ki aa ja pojavilo v VVaahingtonu, ko je bUo odkrito, da ja John L. Lawla kot pradaadntk UMWA u ključ II v dogovora, ki aa bdi nedavno aklenjenl med unijo in 87 malimi opora t roj i v Weat Vlrglnš-Ji» klavzulo, ki obvezuje deloda-Jaloe, da aa udelaše konference, M naj bi ra^ravljala o problemih premogovne Induatrija, v slučaju, da bi predaednik Hoo-ver sklical tako aborovanje. P redno ja Hoovar odšel na avo-ja potovanje, da otvori kampanjo aa ponovno nominacijo, Je prejel od Lew!aa apel, naj akll-ša tako konferenao. Dejstvo, ds bo Hoovar prlatal še vnaprej na apal, Ja razvidno Is klavaole, ki je bila uključena v dofeavor a operatorji v Weet Vlrginljl. Da Hoovar kot politik šali godporo Leariaove unija v pri« monarhi- avilo vaat, ob Jai postavijo na španski prsato! ms de Bourbona, karlletičnsga pretendenta. Govorice ae širijo, da ja general Martinea Anido, bivši mHi-tarlstični governer Barcelone organiziral armado v provinc) Navarro, a (Ibmočjo katere namerava posaditi Don Jaima na špan-aki prestol. BUbao, Španija, IS. Jun, — Veat is Datelle ae glaai, da J< množica napadla a kamenjem katoličane, ki ao ae voaill v dvaato avtomobilih na ahod v Oloaagul-to. Mehiška država omojtki število duhovnikov na IS Mežico C!ty, IS. Jun. Zbornica mehiške države Vara Crur Ja včeraj aklenila, da mora biti štev Ho katoliških duhovnikov tako zmanjšano, da bo v bodoče v tej državi le po en duhoven ns vaaklh 100,000 prebfvaloev. Država Vera Cruz ima okrog 1,800,-000 pršutov, kar značl, da bo v vaej d rta vi smelo biti le 12 duhovnov. Katoliški kro«l ardlto protestirajo in zahtev tej Si ju ja pridal alnoči bruhati In pa* kril večje število vae! a pepelom Bruhanja ja apremljajo silno podzemako grmenje. Takla^ IS, jun. — DrugI patra* anl sunek je pretreael Tokio In Yokahamo včeraj zjutraj. Mad ljudmi Ja naatala velika panika ko ao bešall la atanovanj na pro-ato v vatlklh deževnih nalivih. Aeat oaeb je bilo ranjenih v Toklju pri prvem potroenem sun-ku, med temi ja bilo pat dijakov, ki ao poskakal! iz poeloplj. Veš je število ljudi ja bilo ranjenih v Vokakami. Preblvalatvo ja »lino preetrašeno. I^ndaa, 18. jun. — Poročilo if Kabula, Afghanletan, ae glaai, da je bilo petnajst oaeb ubitih Ip vaš kal petdeset hiš raadejanlh v potresnih euifldh, ki ao ae ponav-IJsM včeraj dopoldne. Ii t' iiMP ___ židovskih dels v rev f Paleetlnl Jeruzalem, IS. jun. — Policija v Alalahu je, včefai napadU ži-dovska brezpoaalne 4ielavae, ki ao dsmonstrirali, kar Sliatel neki arabski kontraktor upoelitl Zidov pri konatrukcijl caat. Pat Židov-sklh delavcev je bilo ranjenih. Sevjetl revidirali ladaatrljaltl Moakva, IS. jun. — Po aklepu sksskutfve vseunljeke komunistične stran ks ne bodo vaš gradili nobene nove tovarne v Moskvi In Leningradu. Vse noVe te verna, ki so še na petletnem pro-gramu, aa Imajo agradltl zuna. podašell. __ MaSaa kenferlral s Martami- Undoa, IS. Jum — And rs* W Mellon, ameriški finsnAni tej. nik, ki je prišel v Rvropo na o-biek, je včeraj nekaj časa konfa riral a Wamljerj#m MacDonal dom v zbornični palači ' Vlada aa pripravlja aa kenflafca Svedafci dsševel praleallraja pral« streljanja nasUvkerje. ee vajatta šal^prsd kratki« streljale v Dvajael deševeev Je bSs rani I Čhteago, 16. Jun. Vlada je včgraj pričele atlkstl sa Cepane-jevo lastnino z namenom, da jo zapleni. Robert K. Nnely. zvsen» k.»Wktor, je lajavll, da bo vlade popiaala vae gengešsvo prsm<4e-nje v Hknšksm diatriktu In gs bofffiacJrela, da tako dobi $216, 060, vsbto, sa katero Ja bila pri- no sklical. Toda v slučaju, ds bi konferenca na prlneala »žaljenega rezultata, W bila politične poaledloe neugodne aa Hoo-verja. Zato mora poetopati previdno. Tajnik delavskega departmenta Doak bo avatoval previdno poetopanje. Njemu ja anana beda rudarjev v premogovnih dlatriktlh v Waat Vlrginiji. On ve, da operator JI nieo dali nobenega zagotovila glada atalna-ga deta. "Kairmant Tlmee" Js ražkrll, da j* tJMWA podpisala pogodbo s operatorji, ki daje rudarjem 80 centov aa tono naloženega premoga, dočlm neunlj-aka Conaolidated Coal Co., ki Ima premogovnika v latam dU atriktu, plačuje rudarjem SS oentov od tona. Tako izdajatvo nad rudarji na mora etablltalra-ti premogovne induetrijc. Na-odviana rudaraka unija ja oana-Aia Uwieovo pogodbo aa zopet-no prodajo radarjev. V Washingtonu pravijo, da Ja Uwlsova potaaa poakaa, da U. M. W. A. alužl kot aradatva proti razširjenju radikaiiama mad rudarji In aa <*>rambo lateraeov premogovnih baronov. Neodvisna rudaraka unIJa v Waat Vlrginiji je dobila Šset tiaoš novih Članov od čaaa, ko Ja Lewla akie-nll pogodbs, ki uključujsjo klavzulo glede skliaanjs konference. Neodvisna unija pokaauje velik napredek, kajti doeedaj je organlalrala nad 16,000 rudarjev na Kanaurha premogovnem polju in v bližnjih dUtriktlh, ki odklanjajo etike s Lendeovo or- S m lisci Jo. Kampanja National i os rs unije, ki je v polnem aa-mahu v Prnnsylvaniji in Ohlja ln katera je povzročite spora-dl/ne stavke, da tudi misliti. Možno je terej, da bodo opera-torji, ki ss boje rsdlkslnega vala, pristali na sagestljo Iz WaaK-ingtona gleds konference, ki naj dovsds vaej do začasnega premirja med njimi In rudarji. Verjetno Je tudi, da bo Hoovar ui>ošU*val Uwlsov spsl, ker sa vodila! uradalkl UMWA bili vae Is J pripravljen! podpiraš! politiko republikanske siraaks. krajšana na davku od Caponeje-vih dohodkov od leta ltS4 de lfS8. PEOSVETA THK ENUGITVIUM lastnima ilovkvmu mabooms roeros. Joptei Mi M« MtmU, kratki ki «^.1; Ns anonimna pUma In * fT-M M«. »AT» •• M Inženirjev načrt vi iz naselbin (Dosiooraki is ,erele*ekH*ssafc esad, U jik koloni "Glsseri ia naj ttfloj podpIMo avo^a prte« fTsSLnaaiov, ksr o«] saaA, Sa )>n«)o as a»oJ prispevek. Peretlla In •o SS (turno ozirali.) morajo biti v Predsednik Hoover je v začetku tegs tedne invsdlrsl tri srednjezapsdne države: Ohlo, Indiano in Illinois, ds malo posiritirs za avojo prihodnjo predsednico kandidaturo. Slav-noetne prireditvi« ki jih je pri tem vodil, so bile dobrodošla pretveia za njegovo Mitično agitacijo. Najtežje mu je bilo v Ohlu, kjer ie vodil otvoritev Hardingovega mavzoleja v Marlonu in kjer je moral prati pokojnega predsednika Hardinga in njegovo korumpim- mQ n« administracijo, v kateri je bil tudi on. Pranje se mu ni obneelo. Clm manj se govori o Hardingu, tem bolje . . . V IndianJ se je Inženir Hoover bolj razr koračil. Tam ni bilo mrllčev in težkih spominov, zato je bU govor o depreeijl in teti. Nekaj dni prej je Gerard, bivši ameriik poslanik v Nemčiji, c/belodanll svoj desetletni ekonomski progrsm za Ameriko. Gerard se je pridruiil onim, ki vidijo v petletki sovjetske ivaije uspeh in jih je atrah, pa pozivajo ame-riiko vlado in kapitane ameriških induatrij ln financ, naj sprejmejo protiprogrsm. Hoover ae je v Indlanapolisu dotaknil te rtiči. Ali je odobril idejo protlprograma? Ne. Amerika ne potrebuje tega! Rusija živi ie deset let v autnoetl in miserijl, je rekel inienir, zato so ji potrebni programi, s napak Amerika ne pozna ndbene sužnosti in nobene mizerije! 'jii je vse v redu. Res je malo depresije, ker je ljudem "zmrznilo" zaupanje, pa bo ie bolje. Busfoess ie vstaja ln vse se obrata na bolje in iepfte. Amerika ne potrebuje "vseosdrevljl-vega loka", ki prihaja is tujine v formi kolektivizma (komunizma ali socializma)! Ameriški ekonomski red je ie preizkusen (njegov predhodnik Coolldge pa pravi, da ie ni bil pre-Iskuisn kakor tudi krščanstvo ne t) in za nas je U najboljftl. Nato js inienir Hoover razvil svoj amerij ikl načrt, ki poblje vse druge, najbolj pa rusko petletko. Njegov načrt velja za prihodkih dvajset let. V prihodnjih dvajsetih letih se ameriško prebivalstvo pomnoil za dvajset milijonov glav in sa teh dvajsst milijonov ljudi, ki ie niso rojeni, bo Amerika v prihodnjih dvajsetih letih sgrsdila Miri milijone novih in dobrih hli, na tiaoče novih in dobrih tovaren, na tisoče milj novih ln dobrih ieleanlc ter sv-tnih cest, na tiaoče novih in krasnih javnih poslopij ter krt in cerkva ln farmnkl produkti ae povečajo aa dvajaet odstotkov; nadalje bo Amerika v prihodnjih dvajsetih letih rasiirlla svoje bogastvo na večje itevUo prebivalcev, ds bo več bogatinov — ln ker bogatini ne bodo več reveit, bo naravno toliko manj revoiev 1 To je Hoover je v načrt Za prihodnjih dvajset let! 2a dvajset milijonov novihJilMU* ki ie niso rojeni! Kdo pravi, da nI inienir v Beli hiAi dalekoviden? Da ni praktičen? Kdo pravi, da inienir nI Inženir? Naj pride tepec In postavi stoletni program. V prihodnjih sto letih se prebivalstvo Združenih driav morda pomnoil sa eto milijonov ln teh eto milijonov bo naravno moralo nekje stanovati, zato zgradi dvajaet milijonov novih hil. milijon novih tovaren In več milijonov drugih stvari. In če bo preizkuieni božanski red Ae sto let na preizkušnji, naraste Atevilu Imgatinov na par milijonov In toliko manj 1k> reveiev! Kdo pravi, da tepec, ki to napoveduje, ni tepec? Inženir lioovcr Je v treh dneh trikrat govoril in razlagal avoje načrte za bodočnost, ni pa niti i eno aamo tn-sedlco povedal, da je danes sedem milijonov delavcev brez dela in kaj je njegov danaSnjl načrt sa teh aedem milijonov ljudi, ki ao ie bili rojeni in ao dan^a tukaj. Za te nima Hoover nobenega načrta. Ga ni treba! Hoover ima danes oblast, da kaj stori; s svojo r<*>ublikan*ko večino v kongresu ima mias m priložnost, da ie danes lahko lavo-de olajAave k ris«', da uiakoni socialno zavarj-vanje in zmanJAa l»edo teh milijonov. Vsega lega pa ni in ne bo, ker ni potrebno. Hoover planira Atlri milijone novih hiA. nove tovarne in novo Imgastvo sa one, ki Ae niso rojeni. Za te, ki »o ie rojeni, nI treba načrta. Tnk Je Inlenlrjev načrt. Nsfrt Je "karta bUnke", kos prstnega papirja. Načrt Je brea načrta! Take načrte imajo val inirnlrji kapita Mak" KJyv Mfcik — Na praNi aeji Amerikanskoslovenakega klu« Je bilo sprejeto, da se pozo-ve člane na prihodnjo sejo potom časopiaja. Seja bo važjia ker bomo izbrali kandidate za volitve šolskega odbora. Nai klub je odstranil eno glav-nih teikoč pri izbiranju kandida-tov, ki je: prej, ako je bil na* kandidat izvoljen, je v uraduva nju lahko postopal po svoji volji sedaj imamo pa sprejeto nared-bo, da se vsak član kluba podvrst sklepom večine. Poipen tega zaključka je, da bo članetvo kluba lahko sklepalo na aejah kaj imeti, dolinoat javnega uradnika pa bo, da fcpolni željo ljudstva, katerega zastopa. Na U način bo javni uradnik v resnic judaki zastopnik. IJiflH Popssj ao bili naAi ljudje zelo nezaupljivi napram gotovim kandidatom, ksr so se upravičeno balada ki ns izkoristil njih glasov oziroma njih zaupanja v svoje sebične namene. Sedaj tega etra-ia ne bo, ker bomo imeli kontro-9 nad. uradnikom, ako ga izvoll- Za uradnika je pa tudi ta na čin veliko boljši. Ako ni ljudske organizacije, da bi ga izpirala in mu izrazila svoje želje, petem je tudi njefru zelo težko delovati akorgvpo Ima poštene namene ier želje posameznikov se ne daje ispolujevati radi različnih mišljenj, organizacija pa naredi en zaključek in po tem ae val ravnamo. NaAa glavna naloga sedaj j« da dobimo sposobne kandidate in pa, da je njih zgodovina taka, da ae bomo lahko zanesli na njih karakter in njih častno besedo. Drugo je pa, da potem tudi mi vsi delujemo z vsemi našimi močmi, dg jih izvolimo. To bomo tudi dosegli, ako bomo vsi skupne sodelovali. 7+ posege nailh ciljev in naie praviva je potrebno, da s* udeležimo prihodnje seje, ki ae bo vršila četrto nedeljo, to bo 28. junija ob pol 2. popoldne v Jugoslovanskem narodnem domu. rTfjm Bohinc, predsednik. Mar tla Grahek mL, tajnik, John Kapcafc, blagajnik. Hw»r bo prihodnje leto Ae kandidat Nekoliko aUtiaUke Ctpveland, O. — Is poročila, katerega js dala v pregled svojemu članstvu trgovska komora, se vidi, da se je lansko leto v Clevelandu producirslo različnega blaga v skupni vrednosti $1,-241,065^44. V mezdah se je de-avcem, izplačalo le 1880,074471. fle vsoto, katero ao podjetniki izpla$s)i v obliki mesd, odštejemo otf zgornje, dobimo faktlčen rezultat: da delavci niso prejeli niti epo petlnko tegs kar so pro-ducirali. Ce o teh rsčunlh trezno raz-miiljujcmo, dobimo Jasen ddcaz zakaj imamo ogromno brevposel Izračunano je (io je proporčen kapitalističen motd: cesta, po kkUrl hoče kapitalizem še nada je korakati), da dvajset od stoikov ss isplača v obliki mesd (tu so vštete vee mesde ln tudi plače tistih, ki prejemajo nac petdeset tisoč letne plnfte), dvajset odstotkov gre sa surov terijsl in ns obresti aa kapital ln dvajset odstotkov sa davke. Štirideset odstotkov či stegadobička pobašeji kaplta-listi. Torej ttsti. ksteti prodnat rajo vbe bogastvo, dobijo same dvajseti del. In peščica onih* k nosi samo ime kot laatnikl to vati. rudnikov, dobi pa dvakra več! r V letu 1929 se je v Amerik P reduciralo različnega Uai v., IrumU $108,000,000*080 (ste tri milijarde dolarjev). V oblik mesd se je isplatalo le 811,600. 000 (enajst milijard is petetc milijonov dolarjev). Vprašaj ee. dragi člUtelj. kako je mogoče, da bo delavcc pokupil produkte v vrednosti aa gl 021,000.000,000. za katere je on prejel samo gll,500.00fe§00t! Tisti čael, ko je biki Amerika 1 na na pod Imenom "ebty*fcljeoa detela", so minili. V tistih časih v le neindustrijsko rsgVltl Ame riki, je kapitalizem investiral sU dobkek v nevo podjetje alf pa je ie obstoječega rsniMr.' BgnM+o imele pgrpmao prošenj za investicije, v mnogih slučajih jih sploh niso mogle upoštevati, ker je bil denar vedno v cirkulaciji; ga je tudi bankam pri-mankovaio zaradi blaznega tek movanja. Razumljivo je, da ao tiste Čase banke računale naravnost oderuške obresti. Danes je Amerika s svojo industrijo na vrhuncu. V sed^jnih razmerah, v katerih se nahaja, v katere Jo j« pahnil kapitalizem a svojim blaznim tekmovanjem in volčje lakomnostjo po vedno večjem profitu, ni več tiste prilike sa nove industrije, katere bi vlagateljem nosile mastne dobičke. Ce bi bile, ne bi Wall street ponujal vladi denarja po dva procent« obresti! Wall street ima toliko denarja, da ne ve kam z njim delavci, ki so mu ga skupaj spravili, pa pogin ja j o od lakote, ne glede na to, če je vsega v izobilju; To nam daje misliti! Zanašati se na Hooverjevc "proaperfteto", je abaurdno. pro sperlteta je edino le tedaj mogoča v današnji kapitalistični družbi, kadar je veliko povpraševanje po blagu. V današnji krizi Je pa nelogično pričakovati, da bi bilo masno povpraševanje po blagu, in če se razvije, n nič drugega kot povpraševanje ker delavec nima denarja, da b kupoval v taki množini, da bi bila prosperlteta mogoča. Časi, kt je imelo ameriško blago častni mesto na evropskem in drugem trgu — ao minili. In kaj sedaj? ' Ce se nočemo pogrešati vednt bolj in bolj v prepad, prvič, moramo delovati, da ae faktično u« reanlči potom zveznega zakona brezposelno zavarovanje, starostna pokojnina, znižanje delovtv nih ur Itd.- Z eno besedo povedano: prisiliti delodajalce, da od tistih štirideset odstotkov čistega dobička prispevajo v sklad ss soclslno zavarovanje delavcev Da ae izvril, je treba drugačne paihologije od atrani delavccv aamih. Kot aem že omenil, če se noče delavstvo vedno bolj in bolj pogrezati v prepad, se mora organizirati v avojo laatno delavsko strsnko. Socialistična stranka je edina, katera se legal-' no bori v prid delavstva. Edino potom socialističnih zastopnikov sveanlh, državnih, okrajnih it\ mestnih uradih bo delavstvo do- V N#w Waterfordu ao 8 veliki**** ae v Glace Bayu je eden največjih rwov na avetu* šabt št. 2 Pod zemljo je razvit okoli 4 milje in na vaak šiht pride ven o-koli 5,000 ton premoga. Saht n jako globok, ali napravljeno je tako. da spustijo v jsmo kar železniške vagone in jih doli naložijo. Ta rov že obratuje 70 let. Drugi velik rov v tistem mestu je št. 4. Ta obratuje 84 kt. Koliko ljudi je v teh rovih v teku teh let ie bilo ubitih, tega ne vem. V listih vidim, da je tu in tam kdo ubit ; v zadnjih dveh tednih sta bOa dva ubita. Da delavske raamare jasnejše opišem, postbno kar se tiče "for-nerjev", moram pričeti nekaj let nazaj, Februarja 1. 1925 je izbruhnil tukaj rudarski štrajk, ki je trajal 8 mesocev in je bil 100-odstotni. Doseglo se ni nič, Ostalo je pri tem, kar je kompanija narekovala, namreč 10-odatot. redukcija mezd. Ko se je po štrajku začelo SfOk pet obratovati, je kempanija u peljala v rovu novi sistein, tako-zvani "long-waU". K*U>r je že na Nemškem delal, mu bo "schittelruch* sistem« V z je tk sistem prinesel malo dobička Iti Vsak dan se je rušilo in ka-menje padalo, če ne na enem mestu, jia na drugem. Nalagalo se je več kamenja kot premoga, materija itak nI nikjer funjecijoni-ralS, mezda je bila $4.15 na šiht in vsakdo se je h*) iti delat v "long-wall", ker izgledalo je tam kot bi bil na emrt obsojen. Ir res je tudi bil eden Slovenec po-znejp tam zasut in na mestu mr-te v. Medtem časom se je ta siater po vseh rovih tako razvil in izboljšal, da zdaj nalagale! premoga zaslužijo do $1$ na šiht. Stroji so večji in močnejši, gredo kot ure in kamenje le malo kdaj pade. Seveda, sa te mezde možje delajo kot konji in konji kot medvedi. Od tone je 54c. Za $10 je treba naložiti 20 ton premoga Rudarji so s tem sistemom sedaj zadovoljni in vaskdo se prosi v take prostore. Ker so domačini že tako zmi rom bili "fornerjem" sa vsako reč nevoščljivi, čeprav po pravi cov potneje svojim ljudem pre-skrbaval "I. Class Miner" papirje, seveda po $25 in ie več, dokler ga niso prijeli. Ker pa depresija, brezposelnost in druge miserije tudi tukaj naraščajo, kot povsod, tako naši "bratje domačim" pravijo da so tega sami "hunkiji" krivi Pravijo, če bi ne bilp toliko Mhun kijev", bi lahko vel domačini i meli stalno delo itd. Da svoje is~ raze uresničijo dejansko, so to st-mo zadeti z resno kampanjo proti "fornerjem s tem, da sp U** seji rova št. IB aklenili in sprejeli msoluiOjo, "da manager ae MS dati dela nobenemu "forner-Ju", daklar nimetjo vei dom^ini dela in da d^o m oddaja ma uajj-aki seji. Manager mota naznaniti, koliko delavcev inu je treba io na s€|j i se delo odda. > , i I Dne 22. junija bo v Sydneyju N. S., unijska ikon venci ja distri-kta št 20. Na tej konvensjji bo predložena tudi ta resolucija. Dne 7. junija je bila seja vae "fornerje" v Slovenskem domu. Bik so zastopane vsake narodnosti. Kandidat za odbor niško mesto je bil navsoč; je govoril in tudi gori omenjeno Meseca aprila amo ae morali vsi "fbrnerji" pri vaeh rovih regi strirati. Popisano je bilo kdaj si prišel v Kanado, koliko časa te seglo pravice, katere mu pripa dajo po človeških ln naravnih zakonih. Dokler boste pa delavci brezbrižni napram svoji stranki in celo metali polena pod noge tistim delavcem, kateri hočejc. Izboljšati svoj in vaš položaj in ugladiti pot v boljšo bodočnost vašim in svojim otrokom, toliko Časa ni potreba pričakovati bolj ših časov ne sa vas ln ne za va- še otroke. "Le kvišku k solncu v svobodo 1" — V organizaciji je moč! Louls Zorkio. Delavske namero la UMWA v «««>. Novi Skotijft. V Novi ftkotiji, Kanada, je pre-oej premogokopov. Mali so pri vatna last, kar je pa velikih sc be, ki zaposluje še* 104100 pre-mogarjev in delavcev, ki delaj < okoli imaš kanadske svoj doaa lih UMWA smo vsi bratje'. (Je | dihaš pri tSj kompanijl, če ima^ resnica kar br. Anton Potokar iz Detroita v iProsveti od dne 8. junija piše, dg beseda 'brktstvo' bi ae morala šrtatl in v beaedo 'zavidanje' spremeniti.) Prvi trik, ko so ga domačini pod okriljem UMWA napravili, Je bil U: Do pred 4. leti je vsak nov priseljenec, ko je prttel ssm, (kovač, mesar, zidar, oficir, zobozdravnik ali tador ie) pristopil v unijo družino tukaj, papirje, imaš tukaj itd. . # Da so gori navedeni resnični, tega mi ne bo moge nobeden oporekati. Kar jaz rečem, je eamo to. Malo nas je tukaj, da ae razumemo (Slovenci, Hrvati, Slovaki in Poljaki), mi-zerija je povsod tftoiUn za avojo. naturo. AU je? Ali ste si vi ^ U brali svoje starše? Ako ste, zakaj gi niste £ M vs^j dobrih Staršev, ki bi vj bili dali dobre pogoje za življenje? Ce »te J sami določili svoje rojstvo, zakaj si niste v«i izbrali takih možganov, da bi bili v8i 8iino mA dri, in takih živcev, da bi vsi imeli voljo od jekla? Ako si ljudje sami izvolijo svoje roj-stvo, zakaj so nekateri tako bedasti, da si izvo-l lijo slepoto od rojstva ali gluhonemost ali spa-l Čene ude? ^ Ako bi bilo toko! Pa vsi dobro vemo dal ni. Naša volja, krepka ali ničeva, ni nase dela.1 Mi se nismo sami rodili. Kar smo, to smo br^t naše krivd* Ako sipo energični, je dobro ; če smo zanikrni in topi, smo to. In koliko j« drugtti razlogov, socialnih itd., Id vplivajo na nas in nad katerimi posameznik nima lu* trole. Kako ame torej odgovorni za vae to?| Kako nam more pomagati proata volja? Alii.. je človek ssm izvolil prosto voljo? Ce ni, zakaj bi W1 on kri v? Ako je Bog dal čfoveku proato voljo, je moral vedeti, da iz tega ne bo ni« do-brega, da ga človek polomi — torej je Beg] odgovoren za vae, kar človek počne. Razprava o prosti volji se lahko vleče vel večnost ln nesoglssje, okoli katerega je ta ideja spletena, ne bo razčiščeno. Veraki učitelji pravijo, da za slaba dela is slabo življenje da> vek sam odgovarja, ker mu je višje razumno bftje dalo prosto voljo, da lahko izbira med dobrim in slabim. Ne svetu pa je s verskega vi-' dika več slabega kot dobrega in prosta volja ie tako slaba, da se rajši drži alabega kot dobren in človek neprestano greši! In človek mort! biti kljub temu odgovoren, dasi njegova volja za eli proti proeti volji ni odločevala in ni imel nič opraviti s pastmi, ki so mu povsod nastavljene za slaba dejanj«. Prosta volja je mlsnomer (napačno ime) in ideja proste volje je noaaenae (ne&parnet). Nitsstfee jf zapisal, da je bila dogma prosti volje zato iznejdena, da so teologi dali Bogu opravičilo sa pogubljenje človeka, skratka u greh. Morali so imeti opravičilo zs greh ia peklensko kazen in ismislili ao alga v "prosti volji". Ako je človek slab, mora biti slab, ker sam hoče biti slab! Iz tega mora alediU boija kazen. Pri tem pa so dogmokovsči pozabili na svojo drugo dogmo, v kateri trdijo, da J« Boj prvi vzrok vsega — torej mora Wti on vzrel tudi "proste volje" in veeh slabih posledic,« jih tej pripisujejo. plačal $1 in je dobil *% ClaaS tiveti, čeprav »e kot bratje po ^^ .....1 krvt pe vsa j kot bratje Slova- ni? Pokažimo našo soiidarnoat pri UaflftA a tem, da al izvolimo nafte saetopnike povsod« Kdor ae tega ne seveda, mu manj ks inteligence in zs/ednosti. Hemum Drebeesk, član dru-j Miner" papir, pCSgje ie kdaj videl rov od znotraj ali ne. Zad*ja4 kU je pa tako, da no-ben nov priseljenec V Movi fiko* tiji, četudi je 20 ali še več let ie delal v rovu, ne dobi nobenih rudarskih papirjev, brez teh pa tudi nobenega prostora v rovu, kjer ae več zasluži, dele čez eno leto Mobi m. Class Miner** papir, In ko fte dela 2 leti, dobi "I. Class M." papir. Trik s temi papirji je štva 558. Weet Frank for t, BL — bolj počasi P*o vajen sen»:W ta: Dokler nov prkeljenec nima kr*mp* in lopate, ki Ju sučem "I. Class Miner" papiria, more »* 30 let. Da, Ae b! bil tako "kun-delati aa pomagača kjerkoli, je ln *tenv4coteo nekateri, bi prav go-meoda za pomagala jemM®01 * ..........* ' Weterford, C B* Can. — #8.40 do $8.78. 6 temi tr^ j da se domačine obvaru je pssd novim . priaeUevanjsm ker jeano j» osebi. Ko so ae pripeljali p^i —* • - - do isiiva Krke v Savo. jih je ■Slovencev v Julijeki Kra-U okolice Kanala je prišlo nekaj dnevi več Slovencev Trst, kjer so se pustUl vselej, kadar je sin France zane- maril delo, spri z njim. Tako je bilo tudi prod tremi . dnevi France je s prijatelji popival v domači gostilni Bilo ja sveder i fotografirati s srpom ia mo-kot znak kmetiškega pokll-Toda policijski sgenti ho ■ to za demonstracijo, « v^h 25 fantov, od kate- Oče 14 mogel gledati sina, kako kesneje izpustili 21, štiri pije s pajdaši v njegovi gostilni in, ga je pozval, naj neha in se __________ loči od pijače. Sipa je ujezilo, Kamt ri&k is Ročinja pri sprla sta se .z očetom in aip je lu — V Gorici so aretirali celo dejanske napadel očeta. 0- če je ves razbur&n odšel v svojo urarsko delavnico, ki stoji 10 Kesneje •"i* Št iti 'so pridržali v zaporu. Me^ sta tudi brata Anton ln Se trgovska vajenca, Ivana in Lebna. V Grahovem so -tirali gostilničarja Ivana Rej-lin mu zaprli gostilno, ker je arjal, da so mu ime izpre-lOi v Rezzi. Njegov sin dijak slav Rejec pa je ie od janu-_ v gorifikih zaporih, ker so [osumili, da je član študentov-f organizacije "Črni br*tje"in | je širil protifašistično propa-do. Radi tega so biU. vsi are: Bi študenti izključenih iz jjih iol, dasi policija ni jr j niti enega dokaza, da so ti ,tje hoteli vreči v zrak solkan-[ most in dom Ballile v Gorki ir trdi policij«- Vse take pro-. in preganjanja si policija vari radi potrebe, izvrševati lilje za vsako ceno in ukloniti ^istični jarem a silo vse,, ki Sipirajo ali pa tiho čakajo bojj,-k dni. [Proces po zakonu o zaščiti- dr-re v Ljubljani. — Speti se je pred velikim senatom v ubljani proces proti petim mla* delavcem, ki so obtoženi, da i krili letake s prepovedano bino. Pa so čisto po slučaju Ili pred sodišče, zakaj obtož-sama trdi in ugotavlja, da eden od obtožencev, 22-1 etn i Klemene iz VrhpoUe Pri miku. našel sveženj Čedno Stisnjenih letakov v kamniš-em vlaku. Vsebina letakov j« i komunistična, proti aedanje-> režimu naperjena. Fant je Izkazal tudi svojim to-em iz iste vasi: 28-ietnemu incetu Kregarju, 23-letnemu cotu Klajdilu, 26-letnemu rju Antonu Dolarju in24-let-1U tesarju Hermanu Flor i j a-|Ti so jih baje potem širiH da-e, nosili so letake s sabo v go-tilno in jih hvalili, V a k" pravil-da pišejo itd. Bilo je to inar-meseca in sredi marca sa jih etirali. Včeraj 29, maja so ®ta-prod velikim senatom, kjer ao zagovarjali, da eo letake pač ašJi in da niso vedeli, da imajo ropagandni namen. Obsojani so •ili kljub U mu. da so letake slu-ijno našli, na nekaj mesecev Irogega zai>ora: France Kregar 15. France Klajdiš na 2, An-| Dolar na 3, Herman Florljan 3 in Janez Klemene aa 2 me- ; Het zidanic zgorelo v Bukoviš — Iz Novega mesta po-J" «• iHižaru, ki je ijAruhn • maja krog polnoči v Bukov r uni-««-z 50 hI. Radi tega po-J* J«' uničen tudi vinograd, ka-Ih 1(MK) kv. metrov na okoli, i^da j•• seveda zelo velika za * la stnike ln jo cenijo na »Mm dinarjev. Prihiteli ao si- * r- 't ljudje, a niso mogli sto-nu r «ar proti raabesnelemu o- ^ M je gorel g vi* silo. doki« 1 0B|( 'I zidanic da tal. Dva pomika naš Josip Japelj. Strežnik Pez- kolesu polti— r— Japelj doma in kamor je najbrte pobegnil. Toda blizu vasi .se je, Japelj skril za drevo In ko se je Pesderšek pribUiel. je skočil Is saaada nanj umakolni Japelj ter ga z nožem oklal. tako da je moral Peedevšek v Uobljenake bolnico, Japlj« P« »o s teUvo ukrotili in odpeljali v hiralnico na, "(bedni polar v Breaevld.-V sredo 27. t. m. se je vnel gosd v le eo se parcele treh breaovfclklh posestnikov, ln sicer Mstlje Prebila. Jaaesa MravljeU in Fran-ceta Novaka. Zagorelo je krog deoetlh dopoldne in požar se je širil po mladem goadu, kjer je bilo tudi polno dračja ln butarte. Gasilci so takoj pokiUM gasit in so delali štiri ure s velikim nspo-rom in aa popoldne pešar tudi •rečno udušili. JCako je pešar nastal, ne vedo. Ogeaj ja bU velik In je pogorelo gosda kakih I oralov. filiričlseetr rg^KtetToS I reaUvracije MGriM veliko kopa-liiče in priaUnlšče za čolne. V poletnih dneh prihaja semkaj mnogo Zagrebčanov, ki se koga-jo^i voaijo i čolni po Savi. V nedeljo je prišla is Zagreba tudi družina nekega iaienirja: on, kana in dva otroka. Val so sc spravili v platnen Čoln. ki je samo tektiv je radoetno obljubil, da' papir in črnilo, Starčevič je napi-sal pismo, ga isroČtl temu prljaz-nemu detektivu in dejal, naj pazi, da ga kdo ne vidi. če kdo dot bi pismo, bo Starčevič debli naj manj 10 let robije. In detekti ga je zagotavljal« da be pisat izročil Javorju, a ga je—tako odnesel predstojniku. Tako ja pl smo prišlo v obremenjevalne do kaae. Prav tako je pottaija pre stregla tudi pismo, kl. ga je Star-čevič pisal vdovi Lorkovičevi ir ji naročil, naj njen ain Mleder takoj pobegne v inoiemetvo, di ga ne aretirajo. S to metodo, di aa *akateri detektivi in etrašni ki ln tudt sojetniki kažejo prija* telje do obtožepcev, v resnici pi so ovaduhi, a to metodo ao poli cijske oblasti dobile v roke mno go gradiva, ki obremenjuje ob tožence. Obtoženci sicer Izjavlja jo, da U pisma niso njihova, priče pod prisego trdijo nasproti no. Proces bo trajal še nekaj djji potrebuje nov družabni lere iti več aa te«, da M bila glave družbe aavlta v keeaaaU košek, vid drugI deli teieaa človeške družbe pa naj bi Dežuje dokaaovanj, trditev groženj in demagogije, da soclja-lisma ni, da je mah rijalističnc svetovno naziranje krivo ln da je delavsko gibanje to samo prisna 10 m tem, ker se je jelo bsviti r aktualnimi sedanjimi problemi ter odstopilo od svojega prvotnega svetovnegs naairsnja. Morali so priti kapitalisti in objektivni snanstvenisi ki trdijo in dokazujejo, da se ne nahaja v k risi samo "gospodarstvo", ampak ves družabni red. Tega dejstva ne ovržejo he cerkvene okrožni-ee, ne teror fašizma, ki je orodje kapitalističnih diktatur. Kapitalisti sami pravijo, da jc kapitalistično gospodarstvo le o-bleka človeške drušbe. ki naj krije, varuje ln bcani telo, v tem primeru človeško družbo, pred mrazom in goloto. Ce je pa postala obleka premajhna, raztrgana ln ne odgovarja več namenu ker ne oblači in ne ščiti več dvaj* sat milijonov ljudi, je povsem naravno, da potrebuje ta družba novo obleko, ki naj dobi še to a- 11 ono obliko, samo da bo vae tek) vaa Človežka družba savarovana pred nlmami. V današnjem razvoju ne gre namreč več saHo, da bi preprečevali naravni rasvoj; he more i« ti več aa to, da bi bila glava dru žbe zavita v kosmati kožuh, vsi drugi deli telesa Človeške druž Belokrajlnakl drobiž <> < Črnomelj, L junija. V občini Taičjem vrhu je to ča oklestiia sadna drevje Ia na^ pravila občutno škodo tudi po po4 lju. .-V ti. ' ] Gasilska veeelica v Dobllčlh j«* bila dobro obiakana. sa kar gre tahvals posebno tamošnjemu uči teljstvv* i, V Semiču je pičil gad hčerke posestnike in «niza*j* I*ha» Ts >jteja»anHišjepripomdgU,ds ^deklica okrevala. Strupena ka-še so se. kakor Mi. razmnožile Sokolska društvs Črnomelj Metlika. Semič, Grsdsc, Vinlaa ir Bojancl so priklopljena karlgask' t upi. Za okrajni zlet, ki bo v Črnomlju v nedeljo 6. junija, m d*Vi#k^^^^as^kl^k viSttaživaimipidprave. Prišaku hitčl proti vaal, k|er .ulolMbe je ee obilne udeležbe, Zupan g. Mueller je dal podre ti svejo hiše in bo na istem mesta zgradil novo moderno atav- bo. Rlberska sadrugs je na s ve jem občnem zboru sklenils v Lahi ni gojiti potočne postrvi, kr» pa in raka. Koroške vsoti Kakor poroča "Koroški Slove nec", ss je te dni ne povratku Ir hribu ICtrps" pri Bresovici. Vne- Sel domov smrtno ponesrečil te- aarski mojster Pfber Is Boravelj blizu kraja, kjer ee odcepi eesta v Cevhov graben. Plber je s svo jim spremljevalcem zašel čl*t< aa rob. tam pa strmoglavil, m med padcem močno pobil in pade* v tolmun, v katerem je utenll Prepeljali so ga v Borovlje. V He lah je od srčne Upi sedet naglo ms premlad najemnik Mejaše ve kmetije Jote* Užnik Dobre volje je veta! ad kosila, deset minut pozneje pa so ga našli mrtvega v skednju. VTueah jato daJ umrla Jašefa Mribcrnik, po dk Savi je f marveč gre za to, da je oalo tale Cgeekrbljeno s potrebno koristne obleko, ki jsmči celemu telesu u-epsšan razvoj. V razvoju je pa tudi vsakršna konservativnost škodljiva, kei dejansko ovira ragvoj ln rodi težke posledice. Ce Človek ne goji svojega telesa, oboli, nastajajo tvori in prepogoato povzroča <•• nostavna nemarnost obolelost In propast telesa. Prav lato valjala človeško družbo. F V sedanji dobi dela kapitalizmu ali pravsaprav kapitaliatom velike skrbi milijonska armads nezaposlenih, ki se bo s racljona-lizacijo in tehnično izpopolnitvijo produkcije še povečala. Te množice tira današnja družba v obup, v Arsfjni radlkalisem. In kdor se hoče o tem dejatvu sam prepričati, naj stopi med ljudi, pa se bo prepričal, s kakšno skrbjo in občutki presoja delavat-vo avojo sedanjost In bodočnost. Tako stoje stvari. V tem raavoju Je gotovo delav. stvo, ki tvori veliko večino človeštva, najvažnejši faktor M poapeševatalj razvoja ln obenem faktor, na katerem *<• najhuje maščujejo grehi družbe] vplivi konservatizma in reakcije. Vseh težkih današnjih socijsl* nlh razmer bi ne bilo, če bi aa bila Človeška drušba razvijala po potrebah človeštva. Kar ee ps ni, marveč se Je razvijala te v korist gospodarsko močnih plasti, ima-' mo danes veliko razpoko med vladajočo gospodarske glaatjo In večino ostalaga človeštva. Družba op«« dati kruha družbi — človeštvu, šefe potem je bmcoč normalni razvoj človeštva in nJega šrušahni oblike. Fotrpažljivoet, umiranje množic seradi kade, streljanje bed nega prebivsisfs v fašističnih deželah niso metode, ki bi mogk današnje oblike utrditi, ker je vaaeoj najvišji nameni sekan in nI sile, ki bi ga mogla g prekršiti. ^ Ti * Ni se torej čuditi, če delavstvo po vsem svetu samostojno motri razne aktualne probleme, ho-teč a njimi uapoaobiti delavstvo aa sedanje ln bodoče delo v raavoju človeške drušbe. NI sicer paragrafov, kako se bo'drušbe raavijala. a gotovo ja, da sa bo morala razvijati v interesu celotnega človeštva. Dalo današnjega delavskega gibanja je polno problemov, polno t>oj«Y,a,t00 zakonov manj ka-kor v istem Času 190». V spM nem zaostaja Nemčija 1910 v primeri z 1900 glede zakonov aa 27,1» primerov. Tudi število živih novorojencev je 11*0 v primeri z 1929 padlo. V tem pogledu kaže statistika nazadovanj*!* 20,480 otrok. Pred nekaj tedni je objavil neki kitajekl I let poročilo, ki ave-ni kar neverjetno: Na KUaJ« akem. torej v deželi, kjer so jo-alej po Konfucijevom nauku oe-nili žensko le kot mater sinov, sicer pa gledali ,v t< n*kl le bres-pravno sužnjo mota, ki ni imela drugih pravic kakor da je amebi nositi nalašč pohabljene noge —- torej na Kitajskem Je nacionalna vlada naročila neki šenskl naj prouftJ vojaški položaj na južno*vshodm m Kitajskem in n*j o tem poroča vladi 1 Ts ženska, ki Ji je bila poverj< mt take važna naloga, je soproga guvernerje v Kvanai. gospa Llt-šung« ju. Ko je prišla na svoja nove slušbeno mesto, so jo aprejeli a vojaškimi Častmi. Moderna Kitajke pa ae uvelja vljajo tudi v diplomaciji. Take je vlada nedavno poslala v Lhaso, v glavno meeto Tibeta ženako Liče-ro«n-čing, diplomatlčno akcijo ai Kitajske t* Tibeta. Ta šenaka je rojena Tibečanka, laobraztla pe aa ja na KlUjsksm. Za časa svojih Mudil em Kitajskem je marljivo proučevala politične raaaaa-re v svoji novi domovini ln nje na Iskrena šalja ja bila, da abli-ia oke državi. Kltajaka vlada jc je pokliaala v k«»miaijo, ki ja Imela naleao, da proučuje to vprašanje- Ze na prvi aail t« komW sije pa sovsklcrdli, poslati mladb < Ko pa je bila zadeva s sovjeti urejena, je sahtevala Krssinova denar od svoje prljsteljice naaaj Ta pa ae je branila vrniti denar lo ja aačela tniltL da je ona ra-njkemu Kr«sinu ta znesek posodila .. . . Vsled tega je Kraalnova vkfila tožbo. Njen zastopnik je znaaM-niUgMKlški odvetnik Torras, nasprotno stran pa zastopa odvetnik Oiaffieri. ™ ^^ na Angieaaem V Angliji h ja pred kratkem primeril eenzacioualen slučaj« da je vakliano sodižče razveljavilo smrtno obsodbo ia izpustilo obtoženca na svobodo. Zadnjič je padla takšna sodb« 1901. Topot je sedal na aatoini klopi Mletnl aavarovalnl agent Wll-liam Herbert Wallace. Bil ja o-sumljen umora s vaja šene- Letos H aprila ao ga bili obaodlll na amrt potem ko je obramba opo-rekla policiji, da ja aa daaala proti postaven našin vplivala na prida, ki ao obremenjevale obte-^Šenaa. 8 tem ao dobili porotniki napaian vtis o dejanskem a tanj u ter oUodili moža Ljudstvo pa Ja bUo od četka prepričano, da je bil obto-šennc obsojen po krivem. Zato Je šliaC v Liverpoolu odredil, naj ae moli za obtoženoa ln sa raaav avojo nalogo tako odlično la, da jI je kitajskn vla4a javno i »rekla svoje sahvalo. Za širjenja modom« civilizacije na KUajakem pa al Je prido bila ogromni vgaluc« prddaedni-aa sodišča aa doma&na v fianga-Ju, gospa •ou-met-čeng. KJ#n« glavne aaaluga Je, da al Kllatjr kam ni treba vat pačit! nog ln da eo danes tod* na Kltajakem žen i Šol kakor moškim skam vse šolo enako , dostopne vel ostanek Gojil bo vrt FrancoaM krvnik gre v pokoj Krvnik francoske republik« Deibler Je iijavll, da hoče za vsa-ko eeno stopiti v pokoj. Svoj po. m1 Je Isvrlevsl M let In jo ob-glavil 942 obsojencev. Deibler ae bo umaknil v hišico, ki si Jo Ja kupil na kmetih, In aa nadeja, da bo tem v miru avoJaga žl IM ln bo pr hude epomlne, ki mu motijo apa-nje Krvnlški poklic aa na Francoskem podeduje la roda v rod In adaj ga bo od Deiblerja prevzel njegov ggt, Iti mu Je že doslej po-magal pri Mdellf, Čeprav se ns Fran^sikem Izvršujejo usmrtenja i giljotino pravi Delbjfr, mora Imeti krvnik selo hladno kri, močne živce In aelo ure« pogled. Dleblerju je za-radi njegovegs krvnlškaga posla tUdI opešalo src«. Mož pravi, da mu Jc najbolj estalo v spominu prvo obglavUenje. ObgtavKI Je moral mladega mol«, kl je l>H krasen čioVek. Deibler pravi, da ne bi rad prišel v poio*nJ, da bf moral ša enkrat lavršltl i^lobno delo in prikrajšati človeštvo aa Jtakolepoglav^' tl u... 1 Parižaoke mgjp ; Hčerki nekega bogatega pariškega trgovca ae ie <«Jen ženin laneverll Uk pred poroku. HvatJ«* ao dolgo šakaM, ženina pa ni bilo od nlkodoTlele čez dva dal je dal povedati pobegli ženin svo-ji nevesti, da ae Je premialil. Za* puščena neveeia Je nato takoj lip bivšega svojega ženina aa odškodnino v znesku 200,000 frankov, avojo tožbo pa Je utemeljila z motivacijo, "da je bila opeharjena aa poročao noč." aovietakeifs raslnova to- Vdova Vdova ranjkega sov poslanika v Parizu Kr žl svojo bivšo najboljšo prljato Ijleo pred aodiščem v Pariau ns povrnitev .160/100 frankov Ts tožba Ims svojo zgodovino. Co smrti poslanika Krssina j« namreč Kreslnovs vdova Izrekle svoji prijateljici bojazen, da jI sovjetska vlada ae bo dala qlka-kt pokojnine, ker bo bres dvoma svedela, da Ima Kraslaovs v neki banki v .st<* kholmu naloženih AO.OOO Švedskih slstih kron. Na to pripombo je prijateljica svetovala Kraainovl, naj da ta I na njeno lam je ras tako storila In ja tudi Menja aodnikov, ki bodo pravdo ponovno obravnsvali. Vaklicnl proces je trajal dva Obtošenw Je bil vea bled 1 pravilnik Državni je v Štiri ure trajajočemjjJftvoru uU«n»ljfV«' porotnikov, potom Je in svojogs sodniki J« brani-trdi snU. UVkc do preprlianjn, resso»|wttfiumIo pa nalogo, da dc!a propagande aa |K#rrwn m\{-4 I o propagando dela tako spretno, da šasluži aa pisateljev leto vel njim več anamenltlh celo svoje življenje. Neki drugi umetnik dela propagando sa avtomatake reetav« racije. On prireja v takih reatov-racijah literarna tekam In literarna večere, o tem pa poroča v rasnih listih. Posebno propagando deia zopet neki drugI umetnik za franeos-ku k slasti aa snsno mor* k o kopališče DeeavNIe. On piše povesti, katerih dejanje se vrši vedno v Deeavltle-e aH pe se tam vsaj konča. D metalki v Parisu morajo pač teko šivati ali podobno, sieer st v aevareoeti. da aa njihova Ime-aa ljudje km*Ju i«*«btje; ae h^ gar pa iivaost v ta jeisgukU«k Fr* osvita Armada za žičnimi plotovi Vsakdo hrepeni po nečem drugim! Njegovo hrepenenje je tnko skromno: Dn bi ie zopet stal za prodajno mizo, ničesar drugega. Toda najsibo hrepenenje ie tako veliko ali majhno, vse nas razjeda . . . Včasih zakašlja'. Tedaj si ds prste pred usts in potem ogleduje. Nikoli ved ne bo tehtal moke, ne slad-korjs ... 2e nekaj dni dovaiajo v gorenje taborišče Turke. Iz enegs vagona so poleg šest iivih vojakov potegnili trideset mrličev. Iz drugega dvanajst mrtvih. V nekaterih vagonih pa ni ostal ni eden iiv. "Malarija". 'To ni nič novega/' ja pripovedoval Dr. Berger. "LeU 1914 so nekje zaprli v vagone na koleri zbolele Torke. 6ete čez tri tedne so prispeli v Penzo. Ko so odprli vagone, Jih je bilo od dvesto samo is šestdeset iivih." MUller pripoveduje: "Ko sem leta 1916 le-ia! na kolodvoru v Samari, so pripeljali dva vagona, ki sta imsls vraU in okna zabite s deskami. Vsi so mislili, ds so v vagonih iivila, in dolgo časa ss ni nihče zmeni) zanju. Ko so ju končno le odprti, Je bilo v njih 68 mrtvih,, Turkov in le Šest jih je še iivelp. Porinili so vagona na tir izven mesta, ln so g lopatami , pometali mrliče kar iz vafona v grssnicoifl- , Neki slovsškl stotnik, pravi vo/nik, Je kljub pomanjkanja prostora bij sdlnl, ki je,, imel svojo sobo. Js ps tudi njegovo obnaianje tako neznosno, da noče nihče prostovoljno osta- * ti pri njemu. "Nearamnei si osvaja avetl' ; prsvijo. Ko so se laraditega pritožili, so posUU v njegovo sobo nekegs mladega praporščaka. Ker se od višjih ni nihče upal, so poslali nii-jegs v ierjavlco po kostsnj.---------—■ Ssltin se Je zarsditega silno razjssil. "Pomislite, praporščak," je pripovedoval. "Ta ubogi človek potrka na vrata. 'Naprej! Kaj ielltef Je vprašal stotnik Kosim, 'javljam pokorno, gospod stotnik, povsljnlk tabora Je odredil, da bom od sedsj preblvsl v vsši sobi!' 'Tako," prsvl Kosim. "Tsko ... T Potem vsskakor na staiaj odprite vrata!" Praporščak vee v strahu, napravi to. V naslednjem trenutku pa še Ja stotnik pognal vanjga ln mu prlloill Uko zaušnico, da Je odletd na hodnik "Vsekakor bi bilo treba temu gospodu nekoliko koto ustrojiti!" Je vzkliknil Wlndt razjarjen. "Toda, dovolite!" Je vzkipel Merkel. "Oficirju . . ." "Da," Ja dejal Windt mirno, "In vsaksmu, ki takega "oficirja" zagovsrjs!" Nekega jesenskega dne smo zapazili na tirih kratek vlak bres lokomotive. Spredaj Ja bil vagon drugega rasreda, zs njim šest, ssdem tovornih vsgonov. Pred vrsti vagona je stal velik samovsr. Kadi se ls njegs v dolgih stebričkih ln na medenini se odbije solncs. Poleg vrst plapols msls zastavica, rdeč kriijis belem polju. 'To Je naš svetil sngel!" prsvl dr. Berger. Nsglo ss js okrenil: "Otroci, pospravite hitro in čedno sš obiščite! Naš angslj je tu!" "Kdo Ja (b, gospod stotnik 7" sem ga vprašal. . * * "Ali ie niste ališali tega imena? Po vaej Sibiriji jo tako Lmenujejo. To je Elsa Bršnd-atrfim, švedska zsstopnlca rdečega kriia." "Oh," asm dejsl naglo, "to ps posnam!" * - Malo pred poldnevom je prišla k nam. Val smo stali pred svojimi leiišči. Kronični bradači so danes obriti, kronični nagel pošteno oblečeni. Nikjer nI videti umazane vode v čebrih, nikjer ne vise mokre spodnje hlače. Nsša soba se nam zdi sedaj, ko je tako temeljito pospravljena, tuja in neprijazna. V sobo Jo Js pripeljal naš stotnik. Ruski oficirji so ostali zunaj. Od takrat so ss silno sprsmenili. Z vsakemu Je spregovorile nekaj besed in ae zanimala sa naše ielje. Ko Je podala roko Seydlitzu,' ga Je naenkrat vprašala: "Ali se midva že nisva nekoč videla" "Da, sestra! V Ifkutaku.". Smehljal se Je. "Govorila sva tedaj nekaj beeed." "Da, aedaj ae spominjam! Takrat aem ae bala za vaa. Ali nlate zaraditega bili kaznovani" —' 7; "Ne, sestrs, jas ne, pač pa vsi. Nekaj dni za tem smo morali skozi palice!" "Zvedela aem," ja dejala Uho. "Ali ata bil| vedno v IrkutakuT" "Ne," je dejal Seydlits in pokazal name. "Poprej sva bila pol krta v Tockojem." ,J'Tockoje!" Je vzkliknila. "MoJ Bog . . ." Nehote Je jetlanila,^ in Je pohkfels. "Seatra/' Je nadeval Sey$t*. "V «or-njem taborišču Je la dvesto Tockojanakih. Ali bi sa ne mogl^sai^i^ storiti Vai ^ bolehajo na tem . I." u, t , "Ds," Js dejala hitro, "aeveda!" Vsak je itnel kako ieljo. Dr. Berger Ji J« dal debelo pismo sa svojo ieno, ki jo ima ne-Izmerno rad. Mali Wendt si hoče izposoditi nekaj denarja, ki ga bo povrnil doma. Merkel Jo Je vprašal kako je na francoski fronti. "Dobro* salo dobro, več ne smem povedati!" Han-san Jo Je vprašal, kdaj bo konec vaega tega. "Mislim, da Ja to moje zadnje potovanje. "Ko j* prišla k 8chulenburgu, temu tihemu in skromnemu oficirju ln ga vprašala po kaki še-lji, je odgovoril: "Nsjlepia hvala, sestra. Ničesar ne rsbiml" Vsak njen korak sem spremljal s svojimi očmi. Kako ja svetla! Kako strumno hodi! Is nje dehti upanje in odločnost. Da, v dobrsm varstvu smo la sanjo nI boljiega imena kakor: Nai svetli sngel. du e ' Ko se Je pričala zima, naa je Iznenadila ailna novica: Vlada Kerenakija J« zbeiala, oblast imata aedaj v rokah Lenin in Trocki. Njihova atranka se imenuje manjievikl, stranka večine pa boljšavikl. Osem dni pozneje se je ta novica potrdile. Kerenski je s svojimi ministri pobegnil. Na fronti se bratijo sovrstniki. Novs vlada js ponudila mir. Njena parola ja: "Kruha, svobode, miru!" V naši sobi gorimo. Na dvorišču se objemajo ljudje, ki preje niso niti besediee spregovorili med seboj. Strsie so pometale puške proč ln marširajo pojoč s našimi vojaki skosl vrata. Nekateri naši oficirji baje še posprsv-ljsjo svojs reči . . . Tri dni posnsjs sem šel obtskst svojs ka-mersde. Tudi v barakah ao še akoraj vai po-vezali svoje cule. "No, kameradje, kaj pravite nato?" "Pripovedujte!" ja zaklical Schnarren-berg. % Povedal sem Jim, kar sem vedel. "Na, potemtakem bomo kmalu doma!" ja vzkliknil Brdnn, ki je nanova ošivel. Nič več ni tako oaorsn kot je bil prod kratkim, •e " (Dalje prikešaJU.) Jevgenlj Petrov: KOMTMSTVO Vodilni tovariš Trepihalov ae je odlikoval po svoji trdnosti v znsčaju. Neprestsno je ponavljal : "Jaz ne trpim koritarstva, tovariši, proč s protekcijo! NI-hče mi ne more očitati, da bi bil preskrboval sorodnike s službami !" / V resnici tega ni mogel nihče trditi. Vssk Js občudoval njegovo trdnost, znatajnost in ksr neverjetni čut dolžnosti. Tova-riš Trepihalov je bil vzor prluta-ša atranke. "Tovsriš Trepihalov," je dejal komlaar, "danea amo vaa i-menovall za uprsvnegs svetnika avojs podružnice v Kosolu-povu. Odpotujte ns novo aluž-beno mesto ln pretipajte oblstl tamkajšnjim funkcijonarjem. Vi »te trdni v enačaju ln dovolj preizkušeni, da »e na vaa lahko inneiM-mo. Torej!" Trepihalov ae je globoko priklonil: "Tovariš, hvala in bodita brez akrbl! Trepihalov va« ne bo razočaral. Opravil ho ivoje «le-lo |>o naročilu. Korltaratvo mo-rs izginiti!" • "Saj rea." je razmišljal Trepihalov, ko se je blital svojrmu novemu delokrogu, meatu Ko-solupovu, "tukaj aem ae vendar rodil! V Kosolupovu aem živel do svojega dvajsetega leta Kako aem mogel to pozabiti? Saj imam, če se le prav spomnim tukaj tudi celo verigo sorodnikov. A to naj me m moti. Jim bom še pokaaal, da morfc vsak oetatl tgm, kjer Ja." , Vlak ja sapeljal na postaj* Peron je bil poln ljudstva. Ts morjs glav so Vihrala zaatave, povsod so bili ns lepljen l plakati s napisi: "Dobrodošel, sin o-četnjsve!" In "Iskreno poedrav-Ijamo tovariša Treplhalova. — Svojci In sorodniki* Ko je Trepihalov odprl vraU vagona, je odjeknil gromovlt "hura". Navdušenje Je bilo tolikšno. da ao ae majali atebri kolodvorskega poelopja. Slavlje-nec ae je hotel jadnio umakniti, a bilo je že prepoano. Vsaj dvajaet rok je seglo po nJem. Metale ao ga zdaj aem. zdaj tja. "Hip, hura! Hip, hura! Hip, hura. hura, hura!" je odmevalo i i vzorno organiziranih grl avoj-cev in aorodnikov. Godba je za-»virala koračnico. Trepihalov ae je alloma Iztrgal iz objema starca, ki ga js s vao močjo prlklspsl nsas. Nekdo ae mu je ovil okoli nog. Brc-nll ga je od sebe. Tods aorod-niki niao popustili; pritiskali so x nevzdržno allo ln rinili vsnj. Treplnslov js skočil v kočijo in Aepnil vozniku ns koslu: "Pf»ženl kak moreš urno!" Kekel je to s takšno ognjevi-to«tjo, da mu je akoro pošla sapa Kočijsž je počil a bičem In i««n«J konjiča v dir.. Ko aU ae hila oddaljila od postaje, j, » čelo kljuse počasneje stopati in tedaj se Ja vosnil obrnil ln rekel s milim glssom: "Saj se nisi kar nič aptsme-nll, IvsŠks! Samo brki pod po-ro novi. vprašal ^sUsše^ Ti^pihalov* •'Kaj me ne posnaš, ljubček? Tvoj ujec sem po materi v dru-fam kolenu. Pišem ss Ljaden-ko, dobro si zapomni moje ime. MoJ oče Je bil stari Kuzma. 2e dalj ko leto dni prevažam ljudi a postaje v mesto in is mesta na postajo in neprsstano mislim: Kdaj ae bo ie pokaaal moj mali nečak In prišel domov vaaj na atare dni. Glej, želja ss mi js rssalčno Izpolnila!" "Stoj r Je ssvpll Trepihalov, "stoj r Kočija! ni hotel ustaviti, narobe, pognal Je konja v dir. Trepihalov sa Je moral vsdlgnlti v vosu In zagroalti voaniku s pestjo da ga bo ubogal. laetopll Je sredi ulloe ln šel peš naprej. Ko-čijai pa Je a vao apoštljlvostjo počasi vosil ss nJim. Prišel Je pred hotel. Ko je vstopil, ss mu Jo nekdo t giad-nlm Jokom vrgel okolu vratu. Med hllpanjem so as slišale ras-ločne beeede: "Bratec — vendar ai tul Mama, ali nočeš poadrovltl svojegs velikomeatnaga nečaka T Trmlhalovi Prenočil Je na plialni mizi avoje delOfpe soba. Zglavje mu Je nadomeščaj pivnik, ki ga Je bil položil vrhu kasete pisalnega stroja. Obašel ga Je takšen etrah, da ae je komaj upal zapustiti uradno poslopje. Pred vrnti, pred okni so stali v dolgih vrstah njegovi sorodniki. Ponoči se je sprehsjalkočijaž Lja-denko s svojo kočijo gor in dol pred uradom. Z vsako poŠto je prišla kopica pisem: "Sramuj se, da odbijaš naše obiske! Ti si brezsrčen človek f Vendar ne misli, da se jezimo nate. Ne jaz ne Tunička nisva ogorčeni. Glej, vse naše hčerke se urijo v pisanju n* stroj in se uče angleški Tvoja stara teta Rajse Mela-med." Ali ps: "Vsska, ne bodi norec! Boljšega tajnika kakor je Griša gotovo ne dobiš. Ali ai ie pozabil, kako smo se igrali, ko smo bili še otroci? Tvoj svak Alakaander/V__AU s , Tovariš Trepihalov! Gotovo ae še apo-minjate najinih akupnlh dijaških let in enakosti najinih na-ziranj. Oba sva bila nasprotna koritarstviL Zdaj ss vam ponuja prilika, da to dokaiete s svojim vplivom. Vaak trenutek sem pripravljen sprejeti is vaših rok ^ mesto. MfVA. vgako zaupno Podkupnikov." reč koledar, ki velja le eno , Trepihalovu Ja hotelo priti Slabo. "Znmfft.aU smrt!" Potem je stopil v sobo glavni knjigovodja -in rekel: 'Tovsriš Trepihalov, is sluš-benih ozirov moramo nastaviti računskega uradnika. Kaj mislite o tem r • ' "2e prav, če nam to dovoli u-rad sa dodeljevanj*gradnikov." Drugi dan je sopet prišel knjigovodja ln začetf "Ga ie imamo! Urad ss dodeljevanje uradnilklh moči nam Je poslsl mladega moža. Uvedel aem ga v delo." "Upajmo, da aa. bo izkasal," Je dejal Trepihalov, Kazal JS zadovoljstvo,' sorodnikom, ki so še vedno šsftali v4olgih vrstah na ulici, pa~Je polmsal nos. Odsihmal se je njegovo obličje zvedrllo. Postajal Je od dne do dna boljše volja. Njegova veselost se Jš skogo stopnjevala — dokler ni vzel adkega dne časopisa v roko in bral v nJem: "Kosolupofr. Gkde na kori-tarstvo vladajo pri naa strašne razmere. Znani upravni svetnik Trepihalov je te dni nastavil za računakega uradnika avo Jega lastnega sina. Ni dvoma, da bi morala tu vmes poseči oblsst" Trepihalov - se je agrabil glavo. "Pokličite , računskega uradnika!" Je naroČil alugi. Mladi moArje vstopil. "Kaj ti al moj aln?" ae je drl nad njim "Tako reko& da. Ce dovolite, vam povem, da ata v dneh mojega rojstva zapustili naše mesto," Trepihalov Je omahnU. ... a ■Ko M Scribe, slavni francoski dramatik, je prejel nekega dna od nekegn bogatega Parišana, ki je hotel na vaak način sasloveti, tole pismo: "Dragi gospod Scribe! Biti mora pač nad vse lopo, delati skupno s takim slavnim možem, kakršni ste vi. Proeim vas, napišite kako dramo, pa ml dovolite, da tu pa tam kaj pristavim. Škodovalo vam gotovo ne bo." Pesnik je odgovoril: "Zelo spoštovani gospod! Vsio ponudbo seveda odklanjam. Ste ie kdaj videli, da bi kdo vpregel osla in konja v plug?" Milijonar Je odgovoril: "Vaše kratkovidnosti vam ne zamerim. Toda kdo vam je dal pravico, i-meti me sa konja?" e Tolstoj seje—kakor znano— oblačil zelo skromno, kar je po-goetoma dovedlo do nesporazu mov, ki so bili večkrat zalo šni. Nekoč Ja stol Tolstoj na peronu postaje Tula. Brzi vlak je pripeljal v postajo. Is nekega oddelka prvega rasreda ja skočil naglo neki nagpod kahaico. TakOj nai v kupe ju okno w _ kričala za gospotLomT fGeorg Georg! . . ."Toda Georg Je Ml ie isginil v čakalnico. Tolatoj je stal v jvoji halji v bližini in opszoysi to sceno. Dama se ja obrnila nanj: "Striček, ded, teci, prosim te, v čakalnico in pokliči gospoda nazaj — dam ti napitnino." Tolstoj je šel, poklical Georgs in sprejel en novčlč. Tedaj je završalo med ljudmi: 'Poglejte — Tolstoj — Tolstoj Ja tu!" Tudi dama Je vprašala: "Kje je Tolatoj, kjer' S spošto-vanjem so pokazali na starčka v kmečkem košuhu. Takoj Je dama isginHa od okna in stopila iz vagona na peron "Grof, za božjo voljo, odpustite mil Ah, tako hudo nerodno ml je...*'M Grof Tolstoj Jo ja miril in se smehljal. "Prosim vas, vrnite mi nov člč, grof, če ste JeznL" "O ne, taga pa a* to je mogoče edini denar, ki sam si ga ns poštpa nsčin aaalušll,. Tadaj jo tapiskalo ga odhod vlaka, in zmedena dama sa ja naglo skrila v svoj kupej. Feydeau je poloill ikatlje na mizo, jih plačal in mirno dejaJ kavaraarid: "In zdaj mi pripravite skodelioo dobra kave." e Madžarski dramatik Franc Molnar ae Je spet nekoč porošif. Molnarjeve drame Zelo pogoato-ma igrajo. Pri tej kdo ve kateri poroki njegovi ga je vprašala nevesta: "Ferencl, kje imaš frak?" Molnar odgovori: "Frak?Tega oblečem samo za premijere!" Svetloba Se širi vedno bolj pečaei Sloveči fizik Gheury de Bray Je trdil že pred leti, da hitroet svetlobe pojema od leta do leta Tej njegovi trditvi učenjaki sprva niso hoteU verjeti. Danes pa prihaja mož na dan z novimi dokazi za resničnost svoje trditve. Samopoeebi sicer stvsr ni tako vsžna, ker je ljudem pač vseeno, Če se širi svetlobe s hitrostjo 800,000 kilometrov na sekundo aU pa nekaj metrov manj aU pa več. Vendar je pa stvar ie nekoliko zanimiva. Prvi, ki Je računal hitrost svetlobe, je bil Danes Olaf Roemer Ta je izračunal, da se širi svetloba s hitrostjo 800,000 kilometrov na uro. Drugi učenjaki so našli za dalpčitev ptfii se ff> tealega vjettlali. Pri vaeh računih & ja bilo nimivo to, da je vaak rezultat bil toliko manjši, koUkor je bil no-vašega datuma. Razlike sicer niso velike—komaj po nekaj ato metrov na sekundo — vendar ps govori tudi ta okotooat sa to, da hitrost svetlobe polagoma pada. ..... ' IGRALCI HARMONIK POZOR! Buaka emlgrscjj* " Iz ruskegs almanaha je dno, da ima Pariz danes i skih cerkva, sedem ru." ^ javnih in nih organizacij kakor niaklh aportnih klubov haja v Parizu nad ai riodičnih listov RUai ■ rizu 24 svojih skarn, filmskih podjetni niških pisarn, bank in ceio trgovin, reatav racij, študijev, zavodov za in podobnih ustanov, ki jim jo materialno življenje Za kratek tas "To je čudno - moja ženi 00 dne do dne starejša, od do leta pa mlajša." ■ DOLI postavi ta ELECTROLUI GAS| tREPRIGERATOl j ta vai dom! Ako potrebujete lepo nove harmoniko oglasite se pri meni Izdelujem in popravljam vseh vrst harmonike. Isdelujem tudi nove vrste 8 In 4 vrstne, 5 in 6 krst uglašene, kalroršnlh še do sedaj ni bUo na trgu. Cisto nova stvar. Se priporočam sa naroČilo ANTON BOHTE, 3626 E. 82nd Street, v v 5 Cleveland, Ohio. _ -—(Adv.) STANOVANJE V NAJEM V je ^^^ £ sob ta-novanja "Fumlshed Rooms", vse opravljeno z vsem potrebnim pohištvom, odda se po zmerni ceni Oglasite na 4040 West 81 s t Str., Chicago, 111. Tel. Lawndale 9206. (Adv.) Udobna odplačila Francoski avtor v orge Fejdeau je obi dne kavarno v bližini Pdriza. Ko ga ja vprašala kavaraarica, kaj ieli, jo ja piaateij poprosil sa škatljo cikorije. Prinesla mu jo Js. . 'Jih imate še kajr js vprašal pisatelj. "Da, še 20 paketov," je odgovorila kavarnarica. "Mi lahko vaa prodate r Potrdila je in prinesla oslo naročje škatelj s dkorijo. d ■ ........ iger Ge- SLOVENSKA NARODNA PODPORNA JRDNOTA Maja ovoja pubBkadje In Bs ter potrsbno agitacijo svojih društev ln članstva ln na prog gando ovojih Ms j. Nikakor pa pornlh ganizacija la glasilo. Tiorej organizacij ln njih Hal pllaov or«|M aartia led! 8« ališi kot {ar, aaipak j« rami ca. Nartja kvašntto Uda, alašeled, mxum* aerts la salat« . , . Oknd jedila 4+ . Dr« b mlako aveie ta rei dti. Popolnoma tlkemirao! NI pr«nik»j^ih Mer, m akterjev Id U st fakttril. Upravljanje U|i »Um «»«l kot katerikeU W m** amraaernaja. Sam n čaje a ekraajersajMi HS Oglejte si is šsnm. THE PE0PLES GAS UGKl AND COKE COMPANV Mlcfclgaa Ava at Ai$m * ta dUtii fM**ml 9~*«< MtfiAaa.il u w. aef mi w «wa T4W CtfIT I* m*. MM . 4Mfl Irrtac Mu SM. 1CM La ISU N. dni po tem dogodku sspusUl Kosolupovu js nekaj < »pustil bila postaja prazna. Trepiha-»vi svojci in. sorodniki so osts-doma. Uovl li do D*Aaaaasl4 znani Ulijanakl pesnik, Js zagjsdal V isloibi neke pariške trgovine a startom majhno Marij&o sliko neka j uinoi tali j snetega slikarja. Stopil ja v trgovino, da bi kupil aH-ko. Trgovec ja sshteval 16,000 frankov. Nenadoma pa ja trgovec dajal: "No, kar sta ta vi, vam dam Sliko sa deeei tlaoč frankov."! D'Annuntlo je bil vesel tega «• godnega nskupa. šs bolj vesel ps, da ja dobil not dokaa. kako svetovno znan pašnik dn je, — pa je lepo plačal la Iproeit, naj mu ali ko pošUejo v hotel Claridge. Kd| je hotel oditi, tffcUšo trgovec ss njim: "Gospod, pftsabUl ste ml povedati evoje cenjeno kne." Veliki AngM John Drrden je ^itojlm delol > ieno In Jasila nanj SPREJEMA y8A ITSUUSKO OUT SPSSaiOČA BELA TW» vabik n tmlftco k ihoda, visitziicn, časnike, knjigo, kolodmt-K WUko itd, f glorsnskom, hrvstgksm, slovalkom, Mkem, nemiksm, snglaikom Jozikn in dragih VODSTVO TKKARNE ARBURA MA ČLANSTVO SJMU' DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI Via doIUAIU IRU oljsko dalo prva vrata 8. N. P. J. PRINTERY ms7-u a* 'mm TAM «a DOM KA ZELJO Ton VSA UBTHBMA rOJAIHlHA