379    -----
Vprašanja in odgovori.
Vprašanje 223. Je li krmljenje z ajdovico molznim kravam ugcdno ali ne, je li res, da ajdoviea molznim kravam škoduje in da se jim po njej mleko suši r (C. J. na V.)
Odgovor: Ajdoviea ni posebno veliko vredna krma, a je prav dobra, če je pomešana z drugimi krmili, ki dajejo moč. Ako krmite z otrobi ali s kako drugo enako rečjo, lahko nadomestite en del rezanice od navadne slame z zrezano ajdovico. Ako je zmes krme prav narejena, ne bede se mleko feušilo, diugače se pa bo, kakor cb vsaki drugi slabi krmi. Ko bi kravam pokladali samo ajdovico, dobilo bi mleko gotovo poseben okus, saj da vsako krmilo mleku drugo slast. Ob sami ajdo-vici bi pa krava tudi mleko izgubila, kakor je izgubi tudi ob vsaki diugi slami, če zgd ž njo krmite. Da bi ajdoviea na zdravje govedi kaj vplivala, ni res, pač pa ajdovo zrnje dela konjem omotico, in dokazano je tudi, da se belim ali pa belolisastim prašičem ter belim ovcam ako se pasejo po ajdi ob lepem vremenu, vname koža in včasih zbole tudi na možganih. Črnim prašičem in ovcam pa taVa paša nič ne škodi, pa tudi belim ne, ako je vreme oblačno. Ti vplivi ajde utegnejo biti krivi, da imajo ajdovico sploh za nezdravo krmo tudi govedi. Prav všeč bi nam bilo, če nam kedo izmed naših čita-teljev iz svoje izkušnje kaj poroči o krmljenji goveje živine z ajdovico.
Vprašanje 224. Po nesreči mi je padla posoda z medom v kad, v kateri sem imel mošt. Mošt ima senaj okus po medu, kar bi za dom ne hodilo na pot, a ker imam mošt nekomu dati, pa bi okus rud odpravil. Kaj mi je storiti, da se okus po medu izgubi? Mošt ni še pretočen. (Fr. K. na P. na Štajarskem.)
Odgovor: Tu j rav za prav ni nobene pomoči. Mislimo, da ste medu, kolikor se je dalo, precej pobrali iz mošta. Med obstoji razen iz vode poglavitno iz sladkorja. Ta sladkor bode sčasoma pokipel in se ravno tako razkrojil v špirit, kakor sladkor mostni sploh, mošt bode toraj imel še več moči. Kadar bode torej mošt popolnoma pokipel, izgubil se bode okus po medu morda popolnoma,   ali  pa   bode vinu   dajal celo prijeten okus.
Ker imate sedaj mošt skoraj gotovo v zelo hladnem prostoru, prenehal je uže kipeti in bode šele spomladi v novic začel vreti. Ako pa hočete, da Vam hitro dokipi, prenesite vino, kjer je stalno 18° C toplote, a pazite, da se ne skisa, kar se ob taki toploti prav rado zgodi, če se nepravilno ravna.
Vprašanje 225. V 28. številki je govor o neizgor-ljivi slamnati strehi po ruskem vzorci. Prosim, kako se delajo take strehe? (Fr. K. v P. na Štajarskem.)
Odgovor: O tej reči spisal je pred dvema letoma naš rojak gosp. prof. Hostnik na Ruskem obširne članke v našem listu. Sedaj nam je poslal imenovani gospod tudi model statev, na katerih se delajo neizgorljive slamnate strehe. Ob kratkem bodemo, ker žele tudi mnogi drugi ponovili, vso razpravo v našem listu ter tako tudi Vam ustregli.
----    380    -----