Za poduk in kratek čas. Odkod nečednost in hudodelstva? Hadodelstva vsake viste množijo se pri nas tako, da se vsak pošten človek vpraša: od kod veudar tolike liudobije? Ne bomo uaštevali posamesnih uzrokov, ki jih bolj okoliščine nanasajo; omenjamo le tri poglavitne nzroke, in ti so po naših mislib: 1 Pijančevanje, 2. kriva odgoja v mladosti in 3. zanemarjanje božje službe ob nedeljab in piazoikib.  Prvi uzrok budodelstvom, posebno pa pretepom  in ubojptvn, je vino iu sploli pijače vinskega cveta (alkohola.) Kako to? Poslušaj in rnirno sam preniišljnj! — Jngoslovani, h kterim tudi nri Slovenci sjtadamo, so bolj vroče krvi, so sangui- niki ali lalikokrvniki, pri kterib krv silno laliko vskipi. Pri takej naturi imajo strasti kaj mehko, ugoduo zalego. Malovredoa besedica ia že krv po vseh žilab zažari, priti^ka k srcu in do možgan, da človeka le giabi. — Pri takej natun je pijan- čevanje kakor tudi preobilno in piepogosto jritje  vina, posebao v mladib letib, prav strup. Zavžiti vinski cvet dela krvsebolj vročo, iz dru-  ge 6tiani pa voljo in natnro slabi, da je Clo-  vek svojim strastim toliko manj kos. Prevro5a  krv požira in izžema telesne moči, ki so z dušev-  nimi v vedni dotiki, da postane vinski brat kakor trstika, ki jo vsak vetrič zmaja. — Poglej Italijana! Tudi on je lahkokrvcn ter hitro vskipi. Ko bi prosto ital. ljudstvo tako popijalo, kakor popiva žalibog slovensko, bili bi Italijani živi rabeljni. Tako so pa v obče veliko bolj zmerni in trezni kakor naši ljudje. — Poglejte Gorenjce, hribovce, Tirolce, ki poprek le naalo tacih reči zauživajo. ki imajo vinskega cveta t sebi, kako so krotkega, mirnega in previdnega obuašanja! Ne pomaga nič zakrivati resnico: Lahkokrvni Slovenec, ki je po opazovanju bistrib narodopiscev pohoten, si po vinopitju krv podžiga, prevroča krv ga dela strastnega, iz strasti pa iznrajo vse grde poiasti, kijih mora pošten rodoljub iz srca obžalovati, ker razdevajo narod in pospešnjejo nja pogin. V tem bipu, ko bode Ijudstvo bolj trezno postalo, več vode iu sadja kakor pa vina in diugih omotičnih pijač zavživari začelo, bo tudi bolj mirno, krotko, previdno in — bolj premožno postalo. — 2. Drugi uzrok neSednosti in hudodelstvom je kriva odgoja ali izreja v mladosti. — Slovenec je mebek, torej k mehkužnosti nagnjen, prav zato, ker je labkokrven. Iz tega izvira prevelika, slepaljubezen roditeljevdo svojih o^trok. Ta slepa Ijubezen je kriva, da se otrokom v mladosti preveč prizanaša in vse privoljuje, kar koli razvajeni otrok poželi. Kako mehka je marsiktera mati, ker ničesar otroku odre6i ne more! In kako nespameten je marsikteri oča, ko misli, da je nja fant najboljši v vsej vesi, toraj ne sme fantu nihčer nič reči, tudi pametea uČitelj in kareket ne, sicer je ogenj v strebi, zamera, kreg in prepir v soli in po vesi. 0 nekem imenitnem Angličanu se pripoveduje, da je imel sina v nekern zavodu, kder so se sinovi žlahtaih in bogatih rodovin vzrejevali. Sin se v nekej stvari zoper bišni red pregreši in ravnatelj mu za kazen odsodi tepenje s šibo (šiling). Fant piše očetu, naj niu odvrne sramotao kazen. Oča pride in prosi ravnatelja, naj vendar sinu prizanese. Ravnatelj pa odvrne, da tega ne more stoiiti in da mora fant kazen dostati ali pa iz zavoda iti. Kaj stori paruetni oča? Pokliče sina pred se ter mu na srce govori, da naj le kazen pretrpi čes, da bi še veča sramota za-nj bila, ko bi ga iz zavoda zapodili. Sin imenitaega pleinenitaša je bil tepen, je pa tudi od tega ča*a tako vrlo se nosil, da je bil veekiat niiuister, eden uajimetnišib možev ua Angleakpra, ki je kot minister tudi delal za enakopravuost katolifanov. N)a ime je Karl Joau Fox, ki je večkrat rekel, da je od ones-a časa človek postal, ko je tepen bil. TJibiI je 1. 1806. Vprašamo: koliko slov. očetov je, ki bi v enakeru piimerljeju ravno tako hladnokivno in modro ravuali, kakoroui Anglež? Žalosrna skušnja uči, da se pri nas pogosto diugače godi, ter začnejo nespametni očetje brž na tožbo mi.-liti, če se jim razbizdani otroci po zasluženju kaznnjejo. Ia zakaj se tako godi? Iz slepe ljubezni do razvajeuca, iz častilakomnosti, ktere smo Slovenci vse prevec navzeti. Vrh tega je pri nas če dalje več prav nesrečnih zakonov, ker se možaki po splošni pogubni razvadi vedno bolj pijaučevanju udajajo. Uboga ie.ua. ima vse polno drugih skrbi, da vsaj še eo vogel hise drži, ter ne more s podučevaujem in vzrejo otiok mnogo se pečati, očeta pa cele dni doma ni ter ue vidi in ne čuje; kako in kaj da otroci delajo. Ko pride ves nažehtan domu, so začne po navadi z ubogo, obupno ženo prepirati *), razsaja in razbija po hiši, da vse križem leti. Otroci to vidijo in čujejo, se jočejo in — vse spoštovanje do pijanca očeta zgube. Kedar je pa pijanec trezen, je ves klavern, čmeren in togotea ter ga vsaka stvarca speče in ne more ničesar potrpeti; ali je pa slabotna mevža, ki pusti vse, da gre kakor si bodi, in le misli na to, da bi si skoro s poličkom zopet muhe piegnal. V taki soli je mnogo otrok vea oni zlati čas, ko bi se mogli v besedi in po čednih, krščanskih vzgledih k dobremu nagibati! Kaj je nasledek? Prevelika mebkota jih je napravila razvajene, jim vcepila v srce raznih strasti; vnemarnost alj trdosrčnost očetova jih je pa zdivjala. Kaj čuda, ako divjaki v poznejih letih tndi divjajo in posnemajo zdivjanega očeta! Ako se otrok od mladih nog zmernosti, pokoršine, veda in delavnosti ne navadi, ako ničesar ne ve o krščanskem zatajevanj u, bode v poznejib letih suženj svojih divjih strasti, sramota za stariSe, živa šiba za srenjo. Koliko je tacih izvr/.kov po slovenskib srenjah! (Konec sledi.) *) Dostikrat pa žcna »ama začne. Stavec.