Etnolog 17 (2007)
KDAJ SO NASTALI KOZOLCI?
Gorazd Makarovič
209
IZVLEČEK
Umestitev razvoja kozolcev v okvir dejanskih zgodovinskih okoliščin pokaže: da so kozolci
nastali v 16. stoletju; da so se uveljavili v 17. stoletju; da so dosegli veliko tipsko raznovrstnost,
oblikovalski vrh in največjo razširjenost v 19. stoletju.
Ključne besede: kozolec, stog, ostrvi, Slovenija, Santonino, 16. stoletje, 17. stoletje
ABSTRACT
Placing the development of the kozolec in the framework of actual historical circumstances shows that kozolci fi rst appeared in the 16th century, became common in the 17th century, and reached a great variety of types, their peak in design, and widest spread in the 19th century. Key words: kozolec, stog, ostrvi, Slovenia, Santonino, 16th century, 17th century
O defi niciji kozolca
Zavoljo rabe istega imena za kozolce in kozolcem podobne naprave so v strokovnih razpravljanjih nejasnosti in nesporazumi. Tudi zato je defi niranje kozolca pomembno.
Najustreznej{a opredelitev je v temeljnem delu o kozolcu (Melik 1931: 5–8). S funkcionalnega vidika je bistvo kozolca njegova gospodarska naloga, ki je v tem, da je posebna naprava za su{enje nekaterih poljedelskih proizvodov. S formalnega vidika tvorijo bistveni del kozolca mo~nej{i visoki koli ter po~ezni, vodoravno polo`eni drogovi. Opredelitev je dopolnjena z opisi delov in del, povezanih s kozolci, ter informacijo, da imajo nekateri kozolci lahko {e razli~ne shrambne naloge, vendar je poudarjeno, da so to sekundarne funkcije. Omenjeno je, da streha ni bistven del kozolca, ~eprav jo imajo na Slovenskem skoraj vsi.
Ta opredelitev je kakovostna, vendar hoté ni koncizno oblikovana v smislu logi~ne defi nicije, kar je (namenoma) spregledalo kar nekaj piscev, ki so kozolec defi nirali pozneje. Le na metafori~no ozna~eno obliko in najva`nej{e funkcije je naslonjena defi nicija, da je kozolec veliko leseno ogrodje, podobno ro~nemu ra~unalu, za su{enje sena, `ita in krmnih zalog (Haberlandt 1953: 65). Polnopomenska razlaga pojma kozolec,
Gorazd Makarovič
ki je bila prvi~ objavljena leta 1975, naj bi bila: lesena, od strani odprta stavba za su{enje
`ita, krme (SSKJ 1994: 444). To dvoumno tolma~enje je bilo ve~krat sprejeto (gl. Snoj
1997: 266; Snoj 2003: 316), ~eprav prezre bistvene Melikove ugotovitve, hkrati pa
seveda zajema {e nekatere druge stavbe predindustrijske kme~ke kulture, kot so tisti
skednji, podi in svisli, ki imajo zatrepno odprto ostre{je, v Istri tudi tetoje z dvokapno
ali piramidno stre{ico na {tirih kolih.
V leto 1985 sodi defi nicija, po kateri je kozolec stavba kme~kega doma, ki stoji
v njegovi bli`ini in je stalno, veliko lestvasto ogrodje iz drogov, v~asih oblikovano kot
hi{a in namenjeno su{enju poljskih pridelkov in krme (Moser 1985: 96, 97). Sorodna
je opredelitev, po kateri je kozolec “naprava, praviloma s streho, za su{enje nekaterih
poljskih pridelkov, zlasti `ita v snopih, detelje, fi `ola ali sena in sodi h kme~kemu 210
domu” (Cevc 1991: 356). Pri tej defi niciji je pomembno poudarjena streha. Nekoliko
druga~no je defi niranje, po katerem je kozolec “zna~ilno spremljajo~i objekt slovenskega
kme~kega doma, ki spada med gospodarska poslopja in je namenjen predvsem su{enju
sena, ~eprav se je razvil z namenom su{enja `it” (Kladnik 1999: 101). Na zadnji dve
defi niciji je naslonjena opredelitev, ki pa ne zajema strehe kot bistvene prvine kozolca
(gl. Cevc 2004: 244, 245). Ob upo{tevanju ve~ine omenjenih opredelitev je nastala z
analiti~no razlago podprta defi nicija: Kozolec je samostojna in stalna, vertikalna, prete`no
lesena in odprta, pokrita naprava za su{enje in spravilo (Juvanec 2007: 42, prim. 11).
Pri tej defi niciji je pomembno poudarjena dvojna temeljna funkcija, vendar zajema npr.
tudi koruznjake, ker ne upo{teva latne konstrukcije kozolcev.
Z vidika logike so navedene defi nicije operacionalne; ker so hkrati omejene na sodobnost (oz. bli`njo preteklost) in ne upo{tevajo kozolcev gospo{~inskih posestev, vsebujejo tudi prvino arbitrarne definicije. Glede teh definicij (razen Melikove opredelitve) velja omeniti, da ne vklju~ujejo vrstne razlike: seveda je vsak kozolec naprava za su{enje, ni pa vsaka naprava za su{enje kozolec.
Tehtno kritiko Melikove opredelitve pomeni le pisanje Franja Ba{a. Ta raziskovalec je z njemu lastno bistrostjo opazil, da je med kozolci in kozolcu podobnimi napravami, ki imajo tudi stebre in po~ezne late, bistvena razlika. Pripombo je oprl na kme~ko lo~evanje med enimi in drugimi, sam pa je poudaril, da jih formalno lo~i streha, ki je zna~ilna za kozolce (Ba{ 1984: 332). Tako je pokazal na vidno razliko med raznimi zasilnimi, ob~asnimi in nesamostojnimi su{ilnimi kozol~astimi ogredji, ki so (bila) v rabi za razli~ne namene marsikdaj in marsikje, in med kozolci, ki so edinstvena gospodarsko stavbna kulturna oblika; hkrati pa tudi – kljub nekaterim podobnim in istim funkcijam – na razliko med njihovimi zelo razli~nimi pomeni v zgodovinskem razvoju in agrarnem `ivljenju.
O opredeljevanju in skupnem imenu za kozolcu podobne naprave za su{enje {e ni dogovora. V sistemati~nih in slikovnih predstavitvah teh ogredij (gl. zlasti Melik 1931: 21–27, 50, 51, 59–77, sl. 31–41, 49–66; Cevc 1993a: 23–41; prim. Smole 1996: 311) so uporabljani termini (primitivni) kozolec brez strehe in prislonjeni ali rudimentarni kozolec ali ogredje su{ilne naprave in lokalna imena kot kozel, kazu, koza, kozlovi{~e, lesa, rante na ganku, {tant, branica in tujejezi~na imena za tak{ne naprave v tujini (gl. npr. Moser 1974: 119), vendar tudi kozolec in stog. Ista imena dostikrat pomenijo
Kdaj so nastali kozolci?
razli~ne tipe objektov. Gre za konstrukcije, ki imajo po ve~ vodoravnih drogov, ki imajo lahko le`i{~a v predrtinah stebrov ali na veznih pre~kah tesnih dvojic stebrov ali so pribiti (ali privezani) na navpi~ne ali po{evne nosilce ali polo`eni (in privezani) na konzolice, ki jih nosijo razli~ni nosilci. Brez nadrobnej{e obravnave tak{nih naprav je mogo~e opozoriti le na njihovo skupno lastnost: ~e so samostojne, so brez strehe, ~e so priklju~ene neki drugi stavbi, so pod njenim pristre{kom ali streho. Nekateri tipi teh konstrukcij so najbr` starej{i od kozolcev, drugi so mlaj{i, od katerih naj tu omenim le razli~na kozol~asta ogredja za su{enje koruze, ki se je na Kranjskem po~asi in le ponekod uveljavljala {ele v 18. stoletju, na [tajerskem pa {e pozneje (gl. Britov{ek 1964: 204–218; GDZS 1970: 261).
Z upo{tevanjem kriti~nih pripomb moremo z vidika logike kozolec eksplicitno realno, z najbli`jim vi{jim rodnim pojmom in vrstno razliko defi nirati kot samostojno, s streho pokrito trajno stavbo z nosilnim stebrovjastim ogredjem (ali ogredjema), v katerem so v isti navpi~ni ravnini enakomerno, za debelino `itnega snopa razmaknjeni vodoravni drogovi, in je namenjena su{enju in hranjenju predvsem nekaterih poljskih pridelkov in krme.
Domneve o starosti kozolca
V slovenski strokovni in drugi javnosti je precej raz{irjeno mnenje, da je kozolec zelo stara kulturna prvina; pri tem najve~krat ni pojmovnega lo~evanja med kozolci in kozolcu podobnimi napravami. Pogosto je osnovano na predstavah, ki segajo vsaj v sredino 18. stoletja. Znameniti slovenski izobra`enec Janez Sigismund Popovi~ je v knjigi Untersuchungen vom Meere, ki je iz{la leta 1750 v Leipzigu, napisal, da so Slovenci (Wenden) spoznali druga~no su{ilno napravo pri germanskih sosedih na severu, jo prilagodili svojim potrebam in jo ob selitvi na jug kot kozolec prinesli s seboj (gl. Stabej 1954: 38, 39). Leta 1791 je Anton Linhart omenil mnenje nem{kega zgodovinarja Karla Antona, v knjigi objavljeno leta 1783, da so kozolci preostanek nomadskega `ivljenja Slovanov, ko niso poznali ne skednja, ne gumna, vendar je ob tem dvoumno zapisal, da Kranjci zdaj nalagajo `ita v kozolce (Linhart 1981: 287). Pravilnost mnenja Karla Antona je ob opisu gorenjskih kozolcev deset let pozneje poudaril Balthasar Hacquet (Hacquet 1801: 31). Na podlagi posami~nega pojavljanja kozolcem podobnih naprav v Rusiji je nastalo mnenje, da gre za skupno staroslovansko prvino, ki so jo alpski Slovani pri selitvi v novo domovino prinesli s seboj (Rhamm 1908: 1083).
Melik je `e zavrnil mnenji, da je kozolec prastar izum, ki se je kot relikt ohranil le ponekod, in da so Slovenci sistem kozolca prinesli s seboj ob naselitvi (Melik 1931: 88, 89, 97). Po temeljitem pretresu razli~nih strokovnih in znanstvenih obravnav in navedb je sklenil, da podatki {e ne dovoljujejo trdne sodbe o starosti slovenskega kozolca. Vendar je opozoril na nekaj indicev, po katerih bi ta naprava lahko bila zelo stara in bi lahko nastala ne zelo dolgo po naselitvi Slovencev v vzhodne Alpe (Melik 1931: 100).
To dopu{~anje mo`nosti visoke starosti kozolca – ob sicer pomanjkljivih dejstvih, ki ka`ejo druga~e – je izraz znanstvene vestnosti, vendar je nekoliko vplivano tudi s simbolnimi vrednostmi kozolca v slovenski narodni zavesti. Predstavo o kozolcu kot zna~ilnosti slovenske pokrajine je najprej v Ljubljani leta 1902 vzpostavila druga razstava
Gorazd Makarovič
Slovenskega umetni{kega dru{tva, na kateri so bile tudi upodobitve krajin s kozolci. Kozolec kot izraz ~love{kega ustvarjalnega posega v naravo je najbr` najprej upodobljen na eni izmed najodli~nej{ih slovenskih slik; leta 1903 je Ivan Grohar naslikal Pomlad, podobo, na kateri – razen dveh praznih kozolcev – vsa pokrajina ~udovito brsti. Ta slikar je {tiri leta pozneje naslikal Sejalca; na podobi ima ob setvi hkraten simbolni pomen plodnosti tudi kozolec, poln `itnega snopja. Pozneje se je narodno simbolni pomen kozolca le {e utrjeval (prim. Ku~an 1998: passim). Med svetovnima vojnama so na Slovenskem nastajali za~etki okusa, oblikovanega z estetiko arhitekturnega funkcionalizma; na kozolce so za~eli gledati tudi kot na odli~ne konstrukcije, plod izvirne ustvarjalnosti slovenskega ~loveka (gl. zlasti Mu{i~ 1970).
V tak{nem vzdu{ju so bili indici nekajkrat sprejemani kot dokazi. Na nejasnih
212
predstavah o arhai~nosti preprostih naprav temelji mnenje, naj bi bil kozolec na
Slovenskem star okoli tiso~ let (Stabej 1954: 35, 37) in bi torej nastal v obdobju
zgodnjega fevdalizma. Glede na sorodnost konstrukcij in funkcij kozol~astih naprav v
vzhodnoalpskem prostoru, severni Evropi in drugod, izpri~anih iz 19. in iz prve polovice
20. stoletja, je postavljena domneva, da gre za prasorodnost oziroma isti izvir kulturne
prvine, ki naj bi bila prine{ena s severa in naj bi bila znana v vzhodnih Alpah `e v
prazgodovini ali najmanj v zgodnjezgodovinskih ~asih (Gavazzi 1969: 122); to mnenje
ne upo{teva vpra{anja kitajskih in japonskih kozolcev ali povsod znanih vodoravnih
drogov za razli~na su{enja, ki ka`ejo na samostojna nastajanja tak{nih naprav. Na podlagi
etimolo{ke raz~lembe besede kozolec, ki je lahko nastala tudi ob domnevnem kri`anju
s preromansko ali romansko osnovo, je postavljena domneva, da so alpski Slovani v
zgodnjem srednjem veku poznali in rabili enojni kozolec (Cevc 1993a: 18; Cevc 1993:
103; prim. Bezlaj 1982: 77); to mnenje ne upo{teva starej{ega pomena izpeljank iz te
osnove, ki so imena za kopice. Nedavno je pomembni ekonomist opozoril na gospodarski
pomen kozolca, ko je mimogrede omenil domnevo, da so ga najbr` uvedli v prvi polovici
14. stoletja in da se je zato tedaj na Slovenskem pove~ala gospodarska rast, ker se je
pove~alo {tevilo ko{enj (Kri`ani~ 2006: 4).
Stanje znanih zgodovinskih pri~evanj je omejevalo gibanje tak{nih in podobnih
mnenj na spekulativno raven; seveda pa so bistrine, obzorja in interesi raziskovalcev
hkrati omogo~ili zastavljanja pomembnih vpra{anj, ki ve~krat presegajo ozko
problematiko kozolca. Vendar so obstajala tudi prizadevanja videti nastanek kozolca
v povezavi z dejanskimi zgodovinskimi okoli{~inami; tako sta nastali mnenji, da je ta
naprava nastala sredi 17. stoletja (Pirkovi~ 1964: 289, 299–301; Knifi c 1995: 82).
Pri~evanje o hranjenju `itnega snopja leta 1485
Nekajkrat je izra`eno mnenje, da sodi prvo pri~evanje o kozolcih v pozno 15. stoletje; ker bi pomenilo prvo omembo, ga je treba skrbno pretresti.
Kancler oglejskega patriarha Paolo Santonino je kot spremljevalec pomo`nega {kofa na vizitacijskem potovanju med 1. oktobrom in 9. novembrom leta 1485 hodil po zemljepisnem obmo~ju velikega dela Zilje in po zgornji Dravski dolini. O obiskanih krajih, poteh, gostiteljih, opravljenem {kofovem delu, posebnostih in dogodkih, ki so se mu zdeli pomembni, je pisal dnevnik. Ob koncu potovanja je zapisal {e nekaj splo{nej{ih
Kdaj so nastali kozolci?
opa`anj o ljudeh in njihovih zna~ilnostih v obiskanih krajih. Med drugim je zapisal: Segetes omnes post messem, suspenduntur palis ligneis, in aperto et aprico loco dispositis. To besedilo je opremil z marginalijo: De Segetum conservatione (Vale 1943: 170).
To Santoninovo besedilo je bilo ve~krat prevedeno; iz prevodov so razvidna razumevanja izvirnega besedila. Vendar je ostalo nejasno, kaj dejansko pomenijo pali, ki niso dobesedno prevedeni kot koli (Pfahlen ali Pfosten), ampak kot drogovi: Nach dem Schnitte wird, was sie ernten, auf Holzstangen gehängt, die an freiem und sonnigem Platze gesetzt werden (Egger 1947: 74). Temu razumevanju sledi tudi slovenski prevod: Kar po`anjejo, po `etvi zlo`ijo na drogove, razpostavljene na odprtih in prisojnih krajih (Santonino 1991: 37), le da zdaj suspendo ni preveden kot hängen/obesiti, ampak kot zlo`iti. Izrecno mnenje, da je Santonino videval kozolce (Schmidt 1951: 23), je br`~as naslonjeno na nem{ki prevod, v katerem je govora o lesenih drogovih in ne o kolih, kar ka`e, da je prevajalec imel v mislih kozolce. V svobodnem slovenskem prevodu so kozolci izrecno omenjeni: Po `etvi obesijo snope na lesene kozolce, postavljene na prosto in na sonce (L(i~en), A., M. R. 1985: 82, 83). Tudi v `e prej omenjenem slovenskem prevodu je vsebovana predstava o kozolcih, ker sta v njem rabljena izraza drogovi in zlo`iti.
Vendar je mogo~ dvom, ali je Santonino mislil na stoge/kopice, ostrve/kopice ali kozolce. Pri omembi zadnjih bi lahko pri~akovali rabo izrazov za ogredje (tabulatum) ali za drogove (perticae). Potrebna je kriti~na raz~lemba njegovega zapisa; zaradi preglednosti je razdeljena po to~kah.
1. Santonino je z vidika potopisca po tujih krajih zapisoval predvsem nenavadnosti. Na stoge/kopice, ki jih je poznal iz podalpskih pokrajin, br`~as ne bi bil pozoren; ~e bi bil, bi verjetno uporabil ustrezno ime (acervus, meta, congeries) in teh objektov ne bi omenil le opisno, kar je obi~ajno, kadar govorimo o re~eh, katerih imen ne poznamo.
2. V marginaliji (ki jo prevajalci prezrejo) je Santonino povedal, da gre za hranjenje, shranitev (conservatio) posevkov (seges), in to po `etvi (post messem), torej za po`eta `ita. Snopi so po `etvi lahko hranjeni zlo`eni v stogih/kopicah, ki so navadno pri kme~kem domu. Hkrati je zapisal, da je po`eto hranjeno na odprtih in prisojnih mestih, ki pa so seveda le pri nekaterih kme~kih domovih, skratka, da snopja ne hranijo (vedno) pri kme~kih domovih. ^e torej pisec izraza conservatio ni uporabil zelo ohlapno kot zelo za~asna shranitev, ni mislil na kopice, kakr{ne je poznal iz podalpskih pokrajin.
3. Vendar tak{na ohlapna raba besede conservatio ni verjetna. Iz Santoninovih dnevni{kih zapisov je razvidno, da je videval hranjeno snopje meseca oktobra in v zgodnjem novembru, seveda po julijanskem koledarju, ki je tedaj prehiteval astronomski ~as za deset dni. Po tem koledarju se `etev ni za~ela v poznem juniju, kot po gregorijanskem koledarju, ampak je bil glavni ~as `etve {ele meseca julija ali avgusta, ki sta imela v sredini 15. stoletja povedni slovenski imeni Mali in Veliki srpan, v sredini 16. stoletja pa je imel ime Srpan mesec julij (gl. Makarovi~ 1995: 18, 19, 48), ko so `eli ozimno `ito. Od `etve do hranjenih snopov, ki jih je videval Santonino, je torej minil najmanj mesec, lahko pa tudi dva. Ker je pisec torej vedel, da je `etev minila `e pred ~asom, je skoraj gotovo mislil na trajnej{e shranjevanje snopja vse do mlatve. Vsekakor je v suhem vremenu lahko le deset dni opazoval naprave, na katerih so su{ili in hranili snopje, zakaj `e 19. oktobra je za~elo de`evati in de` je zdr`ema padal {e do 22., tri dni
Gorazd Makarovič
pozneje pa je za~elo `e sne`iti (gl. Vale 1943: 152, 154, 155, 159). Ta okoli{~ina ka`e, da je mislil na trajnej{e hranjenje snopja.
4. Santonino je zapisal, da ljudje po`eta `ita na lesene kole suspenduntur, kar je pa~ treba razumeti v pomenih obe{ajo, dvigajo, ker drugih pomenov glagola suspendo ne moremo brez sile spraviti v zvezo s hranjenjem po`etega `ita na kolih na prostem na prisojnih krajih. V velike kopice, ki jih je pisec poznal, namre~ na podlo`ene veje ali kamnit tlak vodoravno polagajo snope enega na drugega radialno z ritovjem navzven. Hranjenje `itnih snopov v velikih kopicah je bilo v navadi marsikje in je prvina dolgega trajanja. Opis tvorjenja velikih kopic iz polpretekle dobe na Slovenskem (gl. [arf 1967: 54, 55) npr. spri~uje enak na~in zlaganja snopja kot na srednjeve{kih velikih kopicah,
kakr{ne so upodobljene ob mlati~ih na znameniti freski Ambrogia Lorenzettija iz
214
leta 1339 v mestni hi{i v Sieni. V zapisu torej niso mi{ljene velike kopice snopja. Na
vpra{anje, kaj dolo~no pomeni Santoninov izraz, more odgovoriti ustreznost njegovega
opisa drugim na~inom hranjenja snopja ob kolih.
5. Ti na~ini oziroma postopki njihovih uresni~itev v poznosrednjeve{kih virih niso dokumentirani. Poznamo jih iz polpreteklega ~asa, vendar ka`ejo njihova ogromna zemljepisna raztresenost in raz{irjenost v razli~nih poljedelskih sistemih ter nujno upo{tevanje temeljne funkcionalnosti v preprostih agrarnih okoljih, da gre vsaj deloma za znanja dolgega trajanja. To so predvsem ostrvi/kopice in stogi/kopice (ime ostrv je pomenilo tudi samo kol sredi kopice, ime stog pa tudi samo veliko kopico ali kozolec ali samo kol sredi kopice ali samo glavni steber pri kozolcu (gl. npr. [arf 1967: 54; Melik 1931: 5, 39; Ba{ 1984: 146; Makarovi~ 1978: 51; Pleter{nik 1894: 864; Snoj 2003: 481, 700). Glede na Santoninovo omembo kolov in dviganja/obe{anja snopov velja pozornost zlasti tistim ostrvem/kopicam, sredi katerih so bile ostrvi/koli, na katerih so bili dalj{i nastavki vej, torej koli, ki niso bili kratko ali gladko okle{~eni. Omemb in opisov tak{nih ostrv/kolov je ve~; kadar gre za ostrvi za `ita (ne za seno), se nekajkrat ponavljajo podatki o izdelavi iz vrhov (najve~krat) smrek, na katerih so ohranjeni {trclji vejnih nastavkov, prisekane veje, dolge do 30 cm (npr. Melik 1931: 36; Pleter{nik 1994: 863, 864; Pleter{nik 1895: 590; Makarovi~ 1985: 122). Zelo poveden je zapis kmetice iz Bosljive Loke o delu z `itnimi ostrvmi {e po sredi 20. stoletja ([vab 2002: 123), ker je iz zelo konservativnega kme~kega okolja, v katerem je bila hkratna raba obe{anja snopov na ostrvi/kole in zlaganja v kozolec v enak namen na isti kmetiji. Misliti torej moremo, da gre za samostojna postopka, ki sta ve{~ini razmeroma trajnega oziroma malo spreminjajo~ega se izro~ila.. Z ene njive so snopje takoj zvozili in zdevali v kozolec. Z druge njive pa so snopje polagali na ostrvi, in sicer na nekoliko navzgor obrnjene {trclje nastavkov vej, na kljuke kri`no tako, da je vi{ji snop z ritovjem pokril klasje ni`jega. Na vrh ostrvi so za povreslo zataknili dva snopa s klasjem navzdol. Ta na~in zlaganja {~iti klasje pred vlago tudi dalj{i ~as; voda po bilkah ritovja zdrsi kot po slamnati strehi. Ko se je snopje osu{ilo, navadno `e po dveh tednih, so ga zvozili v skedenj. Razen kratkega ~asa hranjenja snopja ustreza opis Santoninovi omembi. Seveda pa se je treba vpra{ati {e o drugih okoli{~inah tak{ne ustreznosti tega opisa.
6. Iz polpreteklega ~asa poznamo ve~ na~inov postavljanja ostrvi. Koliko lahko iz njih sklepamo o poznosrednjeve{kih in zgodnjenovove{kih ostrveh/kolih oziroma o
Kdaj so nastali kozolci?
ostrveh/ kopicah? Vsekakor moramo upo{tevati spremembe, ki so vplivale na uporabnost in namen ostrvi v kme~kem `ivljenju. Med mlaj{imi in starej{imi na~ini sta namre~ vsaj dve zarezi: agrarno kriti~no obdobje male ledene dobe in agrarnotehni~na revolucija.
Najprej je treba lo~iti gladko ali kratko obsekane kole/ostrvi in kole/ostrvi z ohranjenimi dalj{imi nastavki vej. Prvi so bili precej splo{no v rabi za delanje ostrvi/kopic stla~enega sena, detelje ter za v obrisno kvadraste oblike zlagane `itne ostrvi/kopice, v katerih le`ijo snopi po en par navzkri` na drugem (gl. npr. Fototeka SEM, {t. fotografi je 6265; Melik 1931: sl. 44; Makarovi~ 1982: sl. na str. 152; Cevc 1993a: sl. na str. 27), in za velike kopice, v katerih le`ijo radialno razporejeni snopi eden na drugem (gl. npr. Fototeka SEM, fotografi ja {t. 7987); njihova poglavitna stati~na funkcija je bila sredi{~na stabilnost kopice. Druge so uporabljali predvsem za `itne ostrvi/kopice, na katerih so snopi polo`eni prek nastavkov vej, kljuk; njihova poglavitna stati~na funkcija je bila no{enje snopja. Na tak{nih ostrveh je bilo polaganje snopja seveda odvisno od primernih nastavkov vej in ni bilo zelo pravilno (gl. npr. Makarovi~ 1994: sl. 109).
Lo~imo tudi nizke in visoke ostrvi. Prve so visoke do tri metre in jih obdevajo le dobra dva metra visoko; druge pa se dvigajo tudi do {est metrov in jih je mogo~e visoko obdevati le s samostojne lestve z opornico. Prve imajo dalj{e prisekane nastavke vej ali so obsekane na kratke {trclje ali gladko; druge so gladke ali kratko prisekane. V nizke ostrvi so navadno vdevali 12 do 14, 15 do 20 ali 20 do 25 snopov, v visoke do 50 snopov (Makarovi~ 1982: 144; Makarovi~ 1994: 176, 177, sl. 108; Makarovi~ 1985: 122).
Na vpra{anje, kak{ne od teh ostrvi moremo domnevati v poznem srednjem veku, poskusimo odgovoriti z izlo~anjem tistih, ki ka`ejo, da so odgovor na potrebe poznej{ega ~asa. Ostrvi/koli, ob katere so stavili deteljo, so praviloma visoke in zelo kratko okle{~ene. Ker se je detelja na gra{~inskih posestvih zlagoma pojavljala v drugi polovici 18. stoletja, na kmetijah pa {ele v prvi polovici 19. stoletja (gl. GDZS 1970: 260, 383), tudi raba tak{nih ostrvi za deteljo ni starej{a. Enake visoke ostrvi, tudi gladke, so v rabi za seno; koristne so zlasti, ker ga na manj{em prostoru hranijo mnogo. Potreba po tak{ni koristi je nastala s hlevsko `ivinorejo (gl. npr. GDZS 1970: 382, 383), ko je bilo treba napraviti mnogo ve~ krme; vsaj mno`i~no bi se torej tak{ne ostrvi pojavile {ele v ~asu agrarnotehni~ne revolucije po sredini 18. stoletja in {e bolj stopnjevano na kmetijah po zemlji{ki odvezi. Ker je visoke ostrvi mogo~e obdevati le s samostojnih lestev z opornico, so te zanje predpogoj; seveda pa to ne velja za krmo v plastju oziroma kopah. Glede na podobo, ki jo nudijo viri o opremljenosti kme~kih gospodarstev v 17. in 18. stoletju, tak{nih lestev vsaj ve~inoma kmetije pred 19. stoletjem niso imele. Tako je na obmo~ju, kjer sicer ni bilo kozolcev, v 34 kme~kih zapu{~inskih inventarjih iz tega ~asa le enkrat omenjena lestev, ~eprav so pogosto omenjeni tudi precej ni`je ocenjeni drugi preprosti predmeti (gl. Ba{ 1955). Tudi zlaganje `itnih snopov ob ostrveh v obliko kvadraste kopice (gl. npr. Makarovi~ 1994: sl. 109 na str. 177) je pred agrarno tehni~no revolucijo malo verjetno. Pri tem na~inu okrog kratko ali gladko okle{~enega kola najprej postavijo pet snopov s klasjem navzgor in jih tesno opasajo. Nanje nato kri`no vodoravno zlagajo pare snopov enega na drugega. Predpogoj za ta na~in je zajetno snopje, kakr{nega so za~eli vezati {ele potem, ko so opu{~ali ro~no otepanje snopov pred mlatvijo (prim. Makarovi~ 1982: 147), ki so morali biti za ta namen priro~nej{i, o`ji in la`ji. Pomemben kazalec
Gorazd Makarovič
na ostrvi, ki so bile v rabi pred odpravo podlo`ni{tva oziroma `itne desetine, je {tevilo snopja v eni ostrvi. Iz polpretekle dobe so znana {tevila snopov v stavah in kopicah, zlo`enih po `etvi na njivi; ker nekatera ustrezajo desetinskemu {tetju in hkrati niso priro~na, ka`ejo {e na tradicijo, ustrezno nadzoru desetinskega gospoda pred sredino 19. stoletja (gl. npr. Makarovi~ 1978: 49). Podobno je tudi na nekaterih ostrveh, ki so {tele po 15, 20, 25, 30 snopov; tak{ne nizke ostrvi bi bile v rabi pred zemlji{ko odvezo in seveda tudi pred agrarno tehni~no revolucijo. Desetinski red za Kranjsko leta 1551 je dolo~al, da mora ostati snopje na njivi 24 ur, ~etudi bi ga uni~eval de` ali `ivina, in sicer v {tevnih kopah po 60 snopov ali razstavkah po 10 snopov, ali pa naj se desetina zlo`i zraven kop ali ostrvi ({tevila snopja v ostrveh red ne dolo~a); desetinski red za [tajersko leta 1605 pa je dolo~al, da mora ostati vse po`eto `ito na njivi kar tri dni (gl. Vilfan 1964: 399–341). ^eprav je postavljanje ostrvi terjalo dodatno delo, je v tak{nih okoli{~inah ob slabem vremenu, kakr{no je bilo pogosto zlasti v mali ledeni dobi, ki je dosegla vrh v drugi polovici 16. in v 17. stoletju (gl. Flohn 1984: 44–54), torej bilo zelo koristno.
Iz vsega povedanega je razvidno, da moremo s precej{njo gotovostjo v poznem srednjem veku domnevati nizke `itne ostrvi s tako dolgimi nastavki vej, da so nanje lahko polagali snope; tak{ne so opisane v to~ki 5 (nazorno shematska upodobitev tak{nega nalaganja na ostrvi je npr. ohranjena iz leta 1817; gl. Stabej 1954: 57, 58; prim. Cevc 1993a: sl. na str. 29). Seveda pa so uporabljali tudi gladke ali kratko okle{~ene ostrvi/kole, vendar za sredi{~no stanovitnost senenih plastnih kop, v katerih so hranili `ivinsko krmo za zimsko rabo; tak{ne kope so stale na prostem blizu hleva, kot ka`e npr. podoba iz drugega desetletja 15. stoletja za mesec februar v znamenitem Sijajnem horariju vojvode berryjskega.
7. Smiselno lahko Santoninov zapis prevedemo: Po `etvi vse po`ete posevke dvignejo, obesijo na lesene kole, razpostavljene na odprtih in prisojnih mestih, marginalijo pa: O hranjenju `itnih posevkov, `itnega pridelka. Zmotno razumevanje tega besedila kot omembe kozolcev je najbr` nastalo v zvezi z védenjem, da gre za obmo~je, kjer so iz 19. stoletja in pozneje izpri~ani kozolci, in v zvezi s predstavo, po kateri naj bi vse ostrvi/koli bile kratko ali gladko okle{~ene in da nanje pa~ ni mogo~e obe{ati snopov. V prej{njih to~kah navedene kriti~ne opombe ka`ejo, da to Santoninovo pri~evanje iz leta 1485 ne omenja kozolcev, ampak `itne ostrvi.
Najstarej{e pri~evanje o kozolcu
Doslej najstarej{e znano pri~evanje o kozolcu sodi v leto 1558, ko je v oskrbni{kem ra~unu gospostva Khünegg nastal zapis Dem Vrbann Rese zu Rädnig vmb 12 Lerchene Khösen Seylen zu denn Härpffen geben 2 fl . 5 sol. 10 den (Moser 1974: opomba 183 na str. 113). Nadrobnej{a analiza omogo~a vpogled v sporo~ilne razse`nosti zapisa.
- Gospostvo Khünegg. Slovensko ime gospostva, ki je imelo sede` na gradu Khünburg (grajske ru{evine so na lokaciji Brdo/Egg) pri [mohorju (nem{ko Hermagor) v Ziljski dolini, je Kinek oziroma Kimburg (gl. Kohla 1973: 149–152; Metnitz 1973: 78, 79; Kranzmayer 1984: 118).
Kdaj so nastali kozolci?
- Vrbann Rese zu Rädnig. Urban je imel priimek, ki je nastal iz osebnega imena Erazem in se je najbr` glasil Rezej ali Re`ej (gl. Feinig 2005: 367). Bival je v vasi, ki le`i severno blizu [mohorja in ima danes nem{ko ime Radnig in slovensko Raden~e, nare~no tudi Radni~e (gl. Zemljevid 1984; Kranzmayer 1984: 171).
- Khösen. V koro{ki nem{~ini pomenita imeni Khe:se, Khe:sn (Pohl 1994: 77; zapis “e:” ozna~uje dolg samoglasnik) oziroma köse `itni kozolec. Prvotno so tak{ne izvedenke iz centralno alpske besedne osnove cas- pomenile kopico oziroma stog (Bezlaj 1982: 77; Snoj 2003: 316).
- Seylen. Beseda pomeni nosilne stebre; v starovisoki nem{~ini sül-en, v prvotnem pomenu bruna (Loewe 1930: 127), v dana{nji nem{~ini seveda Säule-n.
- Härpffen. V dana{nji koro{ki nem{~ini pomeni beseda Harpfn `itni kozolec, v prenesenem pomenu posteljo (Pohl 1994: 98). Beseda harpffe se je v starovisoki nem{~ini glasila harpha in je pomenila glasbilo, prvotni pomen je bil potegnjeno z ukrivljenimi prsti (Loewe 1930: 57); po drugi razlagi naj bi prvotno pomenila poljedelsko napravo brano in pozneje tudi glasbilo, ker zobje poljedelske naprave grabijo zemljo kot prsti strune (gl. Stabej 1954: 67). Po kak{ni poti je beseda postala tudi ime za kozolec, pisec teh vrst ne vem; vsekakor sta podobnosti glasbila in kozolca oziroma poljedelske brane in kozolca omejeni na zasnovo enakomerno razmaknjenih vzporednih daljic v isti ravnini. Kot samoumevno ime samo za glasbilo je besedo uporabil Trubar leta 1579 (David hat mit Psalmen vnnd Harpffen den Saul in seinen schweren Anfechtungen vnd des Teuffels Plagen erquickt, navedeno po Radics 1884/1887: 130). Zdi se, da je v 16. stoletju v sloven{~ini ime arpfa pomenilo le glasbilo (Megiser 1977: 5). Zanesljiva sled o tem imenu za kozolec v sloven{~ini doslej ni znana; {ele v leto 1770 sodi dvoumna omemba, naj bi na Kranjskem kozolce imenovali Arpfen (gl. Stabej 1954: 41) in le na majhnem delu Kobanskega je v polpreteklem ~asu v slovenskem govoru za kozolec rabljeno ime harfa (gl. Smole 1996: priloga ob str. 312).
Smiselno lahko ra~unski zapis prevedemo: Urbanu Rezeju v Radni~ah za 12 macesnovih sto`nih stebrov za kozolce damo 2 goldinarja (fl orinta), 5 solidov, 10 denari~ev (za prevod oblike besede geben gl. Lexer 1986: tabela ob str. 1 in str. 54).
Iz zapisa v oskrbni{kem ra~unu je torej razvidno, da so v Ziljski dolini tedaj postavljali gospo{~inske kozolce.
V istem stavku sta uporabljana izraza Khöse(n) in Harpffe(n). ^e bi prva beseda tedaj `e splo{no pomenila kozolec, bi bila v zapisu kajpak nepotrebna, saj bi smisel v tem primeru bil dvanajst macesnovih stebrov za kozolce za kozolce oziroma dvanajst macesnovih kozol~evih stebrov za kozolce. Pomen te besede je tedaj torej {e nihal med prvotno oznako za stog/Haufen oziroma osrednji drog v njem in oznako za kozolec/ Harpfe. Ta okoli{~ina ka`e, da pomen imena Khösen v sredi 16. stoletja {e ni bil nedvoumno prene{en s kopice na kozolec. Tudi hkratna raba drugega imena za kozolec Harpffe ka`e na negotovost imenovanja, kakr{na je navadno ob pojavu novega predmeta v jezikovnem sistemu okolja, ki novosti {e ne pozna. Okoli{~ina torej ka`e, da v Ziljski dolini v sredini 16. stoletja kozolec {e ni bil dolgo v rabi.
Zapis `al ne sporo~a tedanjega slovenskega imena za kozolec. Seveda je to ime bilo, saj vsaka trajnej{a novost v `ivljenjskem okolju hitro dobi tudi ime. Zato starost
Gorazd Makarovič
imen dostikrat ka`e tudi na starost imenovanega, razli~ni pomeni istih imen pri~ajo o spremembah. To slovensko ime lahko domnevamo na podlagi vzporednosti imenskega procesa, ki se je v istem okolju ob uvedbi kozolca moral dogajati v nem{kem in slovenskem govoru. Na prvega ka`e zapis, na drugega pa retrogradni pogled, temelje~ na pomenih slovenskih imen in njihovi zemljepisni raz{irjenosti.
Imena za kozolec v slovenskih govorih iz polpretekle dobe (gl. Smole 1996: priloga ob str. 312) so prostorsko zna~ilno razdeljena na obmo~je, na katerem je doma~e ime za kozolec stog (tudi stueg, stug, stuh, stoh), in obmo~je, na katerem je navadno ime kozolec ali druge izpeljanke iz osnove koz-. Prvo obmo~je enotno zajema Koro{ko, velik severni del Gorenjske in del Tolminskega, drugo obmo~je pa ostale pokrajine, kjer so
kozolci v rabi ali znani. Ta razporeditev je vsaj delno {e nasledek stanja, kakr{no je
218
bilo pred {irjenjem drugega slovenskega imena oziroma slovenskega knji`nega jezika,
v katerega je sprejeto ime kozolec. Ker je zadnje ime prejkone razmeroma mlado, prvi~
izpri~ano v obliki coslez {ele leta 1659 na jugovzhodnem Dolenjskem, in ker tam vsaj
tri desetletja prej kozolcev {e niso poznali, kot ka`ejo popisi gospodarskih poslopij in
drugi viri (gl. Pirkovi~ 1964: 291–293, 295, 296), ka`e ta razporeditev tudi na postopno
{irjenje kozolcev proti jugu in {e pozneje proti vzhodu, kot jo ka`ejo druga pri~evanja.
Na podlagi teh dejstev sklepamo, da so kozolce najprej postavljali na delu Koro{kega
in delu Gorenjskega, in da so jih tedaj tam – verjetno zaradi enakih funkcij – imenovali
stog, s staro besedo, ki je prej pomenila kopico (gl. Bezlaj 1995: 319). To bi bil v istem
okolju, v katerem je nastal prenos pomenov nem{kega imena khöse s kopice na kozolec,
enak proces prenosa istih pomenov slovenskega imena stog. Okoli{~ine torej ka`ejo,
da je bilo za napravo, ki jo danes knji`no imenujemo kozolec, prvotno slovensko
ime najbr` stog.
Datacijske okoli{~ine nastanka kozolca
- Poglavitni pridelek alpskih Slovanov je bilo proso (gl. GDZS 1970: 253–255); to pa je `ito, ki ga niso devali v kozolce (prim. Ba{ 1984: 156 in 58; Melik 1931: 6). Prosenega snopja ni treba mlatiti, ampak le meti, ker se zrnje iz suhega klasja zlahka osuje; ob jemanju suhega prosenega snopja iz latovja kozolca bi nastala huda izguba. Zato v zgodnjem srednjem veku med alpskimi Slovani pa~ ni bilo potrebe po kozolcu. Ta bi lahko nastala {ele ob koncu prvega tiso~letja, ko se je z natriletnim kolobarjenjem uveljavil evropski tip `itnega gospodarstva, ~eprav tedaj seveda niso opustili prosa.
- Alpski Slovani so `iveli v zemljankah, delno vkopanih majhnih ko~ah (katerih sledove so v zadnjem ~asu odkrile arheolo{ke raziskave na najdi{~u Spodnje Ho~e, na najdi{~ih Nova Tabla in Grofovsko blizu Murske Sobote, na najdi{~u Kotare pri Bakovcih, na najdi{~u Pod Kotom pri Krogu in drugod). Za gradnjo tak{nih stavb je zna~ilna drvarska tehnologija obdelave lesa, vezanja in pletenja palic in vej. Ob zemljankah si je te`ko predstavljati prave kozolce, ki so tesarski izdelek. ^e so postavljali kak{na za~asna kozol~asta su{ilna ogrodja, bi ta `e zaradi tehni~nih zahtev, ki bi presegale tedanje tehnolo{ke mo`nosti, morala biti nizka, hkrati pa vi{je zgradbe ne bi ustrezale tedanjemu pritli~nemu horizontu vsakdanjega `ivljenja in dela.
Kdaj so nastali kozolci?
- Kozolci so tesno povezani s potrebo po su{enju. Toda pred poznim srednjim vekom je bila klima topla in poleti suha; brez te`av je omogo~ala su{enje na njivah ali ko{enicah. Prvi znaki poslab{anja so se pojavili {ele v za~etku 14. stoletja. Od tedaj do srede 16. stoletja so se v `etvenih mesecih juliju in avgustu menjavala de`evna in su{na obdobja. V mali ledeni dobi od srede 16. stoletja do za~etka 18. stoletja je nastala stalna klima hudih de`evnih poletij (gl. Flohn 1984: 35–43). Torej se je potreba po dodatnem na~inu su{enja ob~asno pojavljala v poznem srednjem veku; od srede 16. stoletja pa je bila stalna. Kozolec kot eden od odgovorov na to potrebo bi torej sodil v ta ~as.
- Kozolci iz 19. in 20. stoletja so glede na kme~ki dom postavljeni zelo razli~no. Lahko stojijo v njegovem stavbnem sklopu ali zunaj njega blizu ali dale~. Vzroki za tak{ne namestitve so razli~ni (na poljih za desetinski razvid in su{itev/shranitev, ki omogo~a takoj{njo obdelavo strni{~a; pred razpadom tripoljnega sistema, ko so stale ograje okrog poljskega obmo~ja za{~ita pred divjadjo in `ivino in drugo). Med njimi je ve~krat tudi pomanjkanje prostora; dvojnih kozolcev ali dalj{ih kozolcev stegnjencev v marsikaterem strnjenem va{kem naselju sploh ni mogo~e postaviti. To je vidno zlasti pri nekaterih toplarjih, saj sodijo nekatere njihove funkcije – zlasti prostor za shranjevanje vozov in podobnega – predvsem v sklop kme~kega doma. Zato vemo, da pri prvotnih prostorskih zasnovah tak{nih naselij niso upo{tevali potreb po dvojnih kozolcih ali dalj{ih stegnjenih kozolcih kot sestavnih delih kme~kega doma. Ta okoli{~ina, ki je pomembna za datacijo nastanka kozolcev, je najbolj opazna pri vrstnih vaseh srednjeve{ke na~rtne kolonizacije (gl. literaturo o kme~kih naseljih, navedeno v GDZS 1970: 612), kjer o`ina stavbnih parcel ka`e, da so bile namenjene zasnovi stegnjenega ali kve~jemu vzporednega doma. Stavbni skupini posameznega kme~kega doma v tak{nih naseljih je danes dostikrat priklju~en toplar, vendar name{~en razli~no, dostikrat neugodno glede na funkcionalne prostorske povezave z drugimi stavbami; skoraj vedno stoji {ele na obrobju, kjer je sicer osnovni stavbni sklop doma~ije `e zaklju~en. Okoli{~ine torej ka`ejo, da toplarji niso sodili v srednjeve{ko na~rtovanje kmetij, da so poznej{i dodatek kmetijam.
- Ob koncu 15. stoletja je Santonino v Ziljski dolini videval in omenil le ostrvi;
kozolcev tedaj tam najbr` {e ni bilo.
- V popisu kmetij Lo{kega gospostva iz leta 1510 so kot potrebne stavbe navedeni le stanovanje (hi{a), skedenj in hlev (gl. Blaznik 1958: 123, 124, opomba 10 na str. 126, v kateri je navedena omemba o propadli pustoti, na kateri ni weder stuben, stadl noch stall). V za~etku 16. stoletja torej tam niso menili, da je kozolec na kmetijah potrebna stavba.
- Kranjski desetinski red iz leta 1551 na{teva oblike, v katerih mora biti `itno snopje za desetinsko odmero: kope, razstavke in ostrvi; red ne pozna kozolca, iz katerega bi bila odmera najla`ja (Vilfan 1964: 399, 400).
- Raz~lemba oskrbnikovega zapisa o sto`nih stebrih iz leta 1558 poka`e, da v Ziljski dolini tedaj kozolec {e ni bil dolgo znan.
-  Valvasor je razlo`il namembnost kozolca na Kranjskem z dvojno letino, ki terja takoj{njo ponovno obdelavo polja in ne dopu{~a su{enja snopja na njivi. Opisno ga je omenil kot odlagalno ogredje (Gerue?tweg), imenoval ga je nem{ko Harpffe. Ta namembnost je bila v njegovem ~asu nedvomno eden temeljnih vzrokov obstoja kozolca.
Gorazd Makarovič
Drugo setev in `etev v enem letu je pomenila ajda (gl. Valvasor 1689: prvi del, 2. knjiga, str. 104, glede na upodobitve je mislil najbr` le na kozolec stegnjenec, gl. sl. na str. 105, in tretji del, 11. knjiga, sl. ob str. 620). Ajda omogo~a drugo `etev, ker dozori precej prej kot druga `ita; postopno se je za~ela sporadi~no na strni{~ih uveljavljati v 15. stoletju; v 16. stoletju so jo gojili `e mno`i~no, zlasti na Koro{kem, vendar na [tajerskem le malo (gl. GDZS 1970: 255, 257). Valvasorjeva razlaga, ki za njegov ~as nedvomno dr`i, torej ka`e, da je potreba po kozolcu odvisna tudi od uveljavljanja ajde. Najve~ja potreba bi torej nastala v 16. stoletju na Koro{kem (kar se sklada z najstarej{o znano omembo kozolca), mnogo manj{a bi bila tedaj na [tajerskem (kar se sklada s popolno odsotnostjo kozolcev na bakroreznih upodobitvah [tajerske iz leta 1681, dalje z ugotovitvijo, da so v Celjski kotlini v 16. in 17. stoletju dajali `itno desetino le s kop, in z opa`anjem iz leta 1775, da so na [tajerskem kozolci in dvojna setev nenavadni; Vischer 1976; Ba{ 1984: 146; Stabej 1954: 45, 46).
- Precej{nja vi{ina kozolcev, ki jo ob ohranjenih primerkih iz zadnje tretjine 18. stoletja ka`ejo tudi upodobitve iz 17. stoletja, zagotavlja su{enje in hranjenje velikih koli~in snopja ali sena na majhni talni povr{ini, vendar je neskladna s pritli~nim horizontom kme~kega dela in `ivljenja. Upodobitev iz 17. stoletja (Valvasor 1689: I. del, 2. knjiga, na str. 105) ka`e, da so `e tedaj ob zlaganju snopja obvladovali vi{ino kozolcev s podajanjem z voza. Toda {tevilne kmetije so transportirale dobrine le s osebnim prena{anjem ali tovorjenjem in sploh niso imele voz. Tako npr. spri~uje 34 podlo`ni{kih inventarnih popisov z Dravskega polja in Slovenskih goric med letoma 1690 in 1778, da je tedaj tam imela vozove le slaba polovica kmetij (gl. Ba{ 1955: 110–117, 120). Vi{ina kozolcev torej posredno ka`e, da so tudi na obmo~ju, kjer so kozolce poznali, lahko {e v 18. stoletju imele kozolce le nekatere kmetije.
- ^as rabe imen ka`e tudi na obstoj imenovanega. Na Koro{kem in severnem Gorenjskem uporabljano ime za kozolec stog je prvotno pomenilo kopico ali kol v njej (gl. Bezlaj 1995: 319); pomen tega imena pa se je najbr` {ele v 16. stoletju raz{iril ali prenesel na kozolec (gl. zadnji odstavek poglavja Najstarej{e pri~evanje o kozolcu). Drugo ime kozolec, ki je v rabi drugod na Slovenskem (gl. Smole 1996: priloga ob str. 312), je kljub natan~nim pregledom povednih virov (gl. Stabej 1954) prvi~ izpri~ano {ele iz leta 1659 na Dolenjskem, kjer starej{i viri, med njimi tudi popolni popis vseh gospodarskih poslopij iz leta 1628, ka`ejo, da vsaj tedaj kozolca {e niso imeli (gl. Pirkovi~ 1964: 291–293, 295, 296). Glede na imena moremo torej (skupaj z drugimi okoli{~inami) domnevati v 16. stoletju obstoj kozolcev na Koro{kem in severnem Gorenjskem in v 17. stoletju njihovo {iritev na Dolenjsko.
Pri~evalnost ohranjenih kozolcev in najstarej{ih upodobitev
Na Slovenskem je mnogo ohranjenih kozolcev. @e samo vestna analiti~na konservatorska popisa v 1–3 km {irokem in 23 km dolgem pasu ob Savi med Obre`jem in Blanco leta 1984 (Hazler 1987) in na desnem bregu reke Save v ob~ini Kranj leta 1994 (Knifi c 1995) obsegata skupno kar 922 kozolcev. Spletna verzija Registra nepremi~ne kulturne dedi{~ine Ministrstva za kulturo Republike Slovenije zajema
Kdaj so nastali kozolci?
marca 2007 (http://rkd.situla.org/) 432 kozolcev. Med najstarej{imi je omenjenih le pet toplarjev, ki so s precej{njo gotovostjo datirani {e v zadnjo tretjino 18. stoletja (z letnico 1770 v Prapre~ah; 1778 v Podkraju; 1796 v Repu{u; 1799 v Knezdolu; 1800 v Stopniku). Tem je treba dodati toplar z letnico 1796 na Ho~evju (gl. Novak 2004: 15), ki ga Register ne zajema, in zunaj slovenske dr`ave toplar z letnico 1764 v ^a~ah v Ziljski dolini (gl. Cevc 2001: 149, 150; Hazler 2004: 14, 15). Najstarej{i ohranjeni kozolec stegnjenec je najbr` primerek v Gomili, ki stoji na poti h kapeli blizu mesta nekdanje gra{~ine Lan{pre` in ima v Registru eviden~no {tevilko 12866; glede na kozolce stegnjence z zidanimi stebri iz 19. stoletja (gl. npr. Melik 1931: sl. 9; Cevc 1993: slike na str. 51, 52, 61; Cevc 2001; Mu{i~ 1970: 83, sl. 14) je nenavaden, tudi zato je ve~ kot verjetno mnenje, da ga je postavil gra{~inski lastnik, izobra`enec in agrarni strokovnjak Peter Pavel Glavar med letom 1766, ko je kupil gra{~ino, in letom 1784, ko je umrl. Najstarej{i znani ohranjeni kozolci torej sodijo {ele v ~as agrarno-tehni~ne revolucije; tudi na fotografi jah in risbah {tevilnih kozolcev, ki jih ni ve~ (gl. Fototeko in Arhiv risb v SEM; Melik 1931; Cevc 1993a), ni opaznih prvin, ki bi omogo~ale starej{e datacije. Vzrok za tak{no stanje spomenikov je hitro propadanje vkopanih delov lesenih stebrov in posledi~no podiranje kozolcev `e ob mo~nem vetru. Tako sodi npr. `e v leto 1574 podatek o ponovnem tesarskem postavljanju kozolcev gra{~inskega posestva Kinek v Ziljski dolini (gl. Moser 1974: 113, op. 183). Vsekakor danes dostikrat vidimo pod ohranjenimi stegnjenci razli~no oblikovane odporne hrastove ali kostanjeve ali kamnite ali betonske stebrne temelje, babce (gl. Mu{i~ 1970: 12–16; Cevc 1993a: 186–192), ki so prvine zasnove ali najve~krat obnove. Slabe kozolce so utrjevali z oporniki. Zoper hitro propadanje lesenih temeljev je bila re{itev zidanje stebrov. Najstarej{e znano pri~evanje o tem sodi v leto 1646, ko je veter ponovno podrl kozolec pred gradom Humberkom v Spodnjem Ro`u, in je stebre kozolca, ki so ga prej popravljali tesarji, sezidal zidar (gl. Moser 1974: 116, 117). Ta postopek je drag, vendar se je v posebnih okoli{~inah vsaj v 19. stoletju ponekod uveljavil tudi med kme~kimi kozolci (gl. Cevc 2001). Druga re{itev, ki je postala vsaj v 19. stoletju zelo raz{irjena, so toplarji oziroma podstavki pod njimi. Konstrukcije tega tipa kozolca so toge vzdol`no in pre~no; njegovih stebrov ni treba vkopavati, ampak le postaviti na podstavek, da so leseni stebri lo~eni od zemlje.
Ohranjenih kozolcev, ki bi kot predmetni viri samostojno pri~ali o genezi, torej ni ve~. Arhai~ne konstrukcijske prvine na mlaj{ih objektih namre~ lahko ka`ejo na starost prvotnih zasnov le v povezavi z drugimi pri~evanji. Tako naj bi npr. slemenasto ostre{je, ki je bilo znano `e v prazgodovini, na preprostih kozolcih pri~alo o njihovi veliki starosti (Ba{ 1984: 146), toda ker to ni podprto z drugimi viri, pri~a le o rabi najenostavnej{e re{itve, ki se ob obstoje~ih, enako visokih stebrih v ravni vrsti ponuja kar sama; saj so prvine tak{ne zasnove tudi del nekaterih jeklenih ostre{nih pali~ij dvoranskih gradenj iz 20. stoletja, pri katerih pa~ ne mislimo, da bi lahko pri~ala o starosti teh stavb.
Delni vpogled na videz in zgodovino starej{ih kozolcev nudi nekaj upodobitev. Najstarej{e znane so na vedutnih bakrorezih v Topografi ji avstrijskih provinc iz leta 1649, in sicer na upodobitvah Humberka, Pliberka in [kofje Loke (Merian 1649: pred str. 101; ob str. 96; po str. 116; gl. slike 1, 4, 5 v pri~ujo~em spisu). Posebno dokumentarno vrednost imajo upodobitve kozolcev na risbah in bakrorezih gradiva za (nedokon~ano) veliko pregledno sliko Ljubljane in bli`nje okolice, ki
Gorazd Makarovič
so v 7. in 17. zvezku Valvasorjeve grafi ~ne zbirke, sedaj v Grafi ~nem kabinetu Hrvatske akademije znanosti i umjetnosti v Zagrebu; nastale so v nekaj letih po letu 1660 (gl. Stele 1928; Kos 1955). Te podobe so veliko dolgotrajno mojstrsko delo topografskega pregledovanja in merjenja, natan~nega terenskega risanja in prenosa podatkov v konstruiran pogled s pti~je perspektive. Doma~ina, ki bi uspe{no zmogel tak{no delo, tedaj na Kranjskem ni bilo, zato so k delu povabili izku{enega tujega mojstra. To je najbr` bil nizozemski vedutist Folpert van Ouden Allen (gl. Stopar 1996: 52, 53). Topograf je bil zelo vesten, kot ka`ejo nadrobnosti, ki jih moremo preverjati na {e danes obstoje~ih stavbah in zazidalnih tlorisnih obrisih. Kozolce je na Kranjskem br`~as videl prvi~; vsekakor je menil, da so vredni pozornega upodabljanja (druga~e kot Valvasor; gl. Melik 1931: 56, 57). Glede na verizem upodabljanja razli~nih skupin stavb in razli~na dol`inska, vendar precej enotna vi{inska razmerja upodobljenih kozolcev do velikosti parcel in drugih stavb na istih lokacijah moremo soditi, da jih je risal individualno, da je najbr` narisal vse, ki jih je bil videl, in da upodobitve tipolo{ko, glede na opornike, {tevilo oken in strehe ustrezajo tedanji stvarnosti. Z gotovostjo pa vemo, da {tevila lat zaradi majhnosti upodobitev in debelin risnih ~rt ni mogel upodabljati veristi~no, zakaj kozolci, ki na podobah vedno presegajo vi{ino pritli~nih stavb, so seveda imeli ve~ kot {tiri do {est lat, kot jih najve~krat vidimo na tem slikovnem gradivu (gl. sl. 6–11 v pri~ujo~em spisu). Na vsem tem topografskem gradivu na{tejemo (po fotografi jah) 74 kozolcev. Vsi upodobljeni primerki so preprosti stegnjenci brez dodatnih prvin; vsaj pri {estnajstih kozolcih z gotovostjo vidimo tudi opornike, vendar vedno le na eni bo~ni strani, kar ka`e na simbolno upodabljanje. Kozolci so razli~nih dol`in: sedem kozolcev ima po tri okna; 24 po {tiri okna; devet po pet oken; 12 po {est oken; osem po sedem oken; pet po osem oken; tri po devet oken; en kozolec ima deset oken in pet jih ima po enajst oken.
Valvasor je zapisal, da so kozolci raz{irjeni povsod po Kranjskem in objavil nadrobno upodobitev zlaganja snopov v kozolec (Valvasor 1689: I. del, 2. knjiga, str. 104, 105). Vendar po njegovem mnenju kozolci zavoljo kratkotrajnosti in navadnosti niso bili pomemben del vedutne stvarnosti, zato so na bakrorezih v njegovih delih upodobljeni le poredkoma (gl. sl. 12–17 v pri~ujo~em spisu; prim. Melik 1931: 56, 57). Podoben odnos do kozolcev so imeli tudi {e poznej{i vedutisti, kar nazorno ka`ejo npr. upodobitve ljubljanske okolice, na katerih ne vidimo kozolcev, ~eprav vemo, da so tam bili (gl. Stopar 1996). Valvasor je na terenu najve~krat skiciral le poglavitni objekt, okolico pa ozna~il z nekaj ~rtami, pri ~emer kozolcev ni upo{teval; dodajanje nadrobnosti je bilo navadno prepu{~eno bakrorezcem. Na njegovi upodobitvi Bohinjske Bistrice je fragment kozolca br`~as ostal le kot del skupine fu`inarskih stavb. Na Valvasorjev odnos do kozolcev nazorno ka`ejo npr. {tiri upodobitve gra{~ine Rib~e/Fischern, ki so posnetki njegove terenske risbe; najprej je nastal bakrorez, na katerem se je podpisal kot risar W(eichart)D(elineavit); (Valvasor 1970: list {t. 43). Le na ozadju ene vedute Litije je ob gra{~ini Rib~e upodobljen kozolec, na starej{em bakrorezu Litije ob gra{~ini Rib~e in na samostojni veduti gra{~ine Rib~e ga ni (Valvasor 1689, III. del, 11. knjiga, str. 343; Valvasor 1970: list {t. 133; Valvasor 1689: III. del, 11. knjiga, str. 136). Valvasor je bil torej ob tej gra{~ini narisal tudi kozolec, vendar je ob prenosih risbe v bakroreze
Kdaj so nastali kozolci?
skrbel, da je bil izpu{~en. Na upodobitvi Humberka z dravske strani Valvasor ni narisal velikega kozolca z zidanimi stebri, ki je bil upodobljen `e 32 let prej na veduti tega gradu s podobnega gledi{~a (gl. Valvasor 1681: bakrorez {t. 75; Merian 1649: bakrorez pred str. 101); iz podobnih razlogov na vedutah njegove koro{ke topografi je ni kozolcev, ~eprav vemo, da so tam bili (gl. Valvasor 1681; Valvasor 1688). Zna~ilno pa je nekaj kozolcev na veliki razgledni pokrajinski upodobitvi z Bogen{perka, ki jo je samostojno, kot posvetilo Valvasorju narisal in vrezal Andrej Trost, ki je kot vedutist, ki je pred prihodom na Kranjsko deloval na [tajerskem, kjer jih ni bilo, na kozolce kot na del kulturne pokrajine gledal druga~e (gl. Valvasor 1689: III. del, 11. knjiga, ob str. 620).
Na veduti [kofje Loke in okolice za pogled s severo-severovzhoda, na kateri se je skrajno desno spodaj podpisal {tajerski vedutist Valentin Gappnigg in datiral delo z letnico 1711, so tudi upodobitve kozolcev, ki pa sodijo v nekoliko starej{i ~as. V nadnapisu je slikar zapisal, da je slika nastala po upodobitvi van Noorta iz leta 1697 (gl. Blaznik 1973: 261, slikovna priloga ob str. 306). Slika sodi v vrsto upodobitev {kofi jskih posesti, ki jih hrani [kofi jski muzej v kne`jem hodniku pri stolnici v Freisingu. Gre torej za sliko, pri kateri je va`en topografski vidik; {e posebej je poudarjen z verzalkami, ki na podobi in v podpisni legendi imenujejo va`ne stavbe in pokrajinske dele. Koliko je upodobitev topografsko verna tudi glede kozolcev, ne vemo; nekaj drugih, malo pomembnih naslikanih nadrobnosti bi kazalo, da je vsaj nekoliko. Vendar so kozolci delno pojmovani shemati~no. Vsak ima po en opornik ob vsakem stebru in to le na eni bo~ni strani, en upodobljeni kozolec ima pet oken, {tirje po {tiri in eden tri okna; vendar so vsi upodobljeni kozolci enostavni stegnjenci. [tirje stojijo na poljskih zemlji{~ih med Staro Loko in [kofjo Loko, dva na levem in dva na desnem bregu Sel{~ice, eden je na O{terfeldu ob poti, ki vodi proti mestnim Sel{kim vratom pred kamnitim mostom, eden stoji ob poti na levem bregu Sore, takoj po soto~ju, nasproti Pu{talu. Zemlji{~a, na katerih stojijo kozolci, ki so razmeroma majhni, so podlo`ni{ka. Zato mislimo, da gre za kme~ke kozolce. ^e {tevilo kozolcev ustreza dejanskemu stanju, podoba pri~a, da so tedaj na tem obmo~ju imele kozolce le redke kmetije.
Med povedne upodobitve iz ~asa, ko se kozolci niso ohranili, sodi na~rt plovnega kanala Ljubljanica - Ljubljanica pri [tepanji vasi iz leta 1737, ker so na njem s topografsko vestnostjo upodobljeni kme~ki domovi te vasi in kozolci (gl. sl. 18). Med dana{njima pokopali{~em in Gruberjevim kanalom jih stoji {est, sedem jih je ju`no od dana{nje [tepanjske ceste, trije stojijo vzhodno od vasi. Vse kmetije so ograjene, noben kozolec ni v ogradi, vsi kozolci stojijo ob njivah, vendar na travnih zemlji{~ih, vsi so stegnjenci. Upodobitve so simboli~ne glede na opornike, ki so vedno na eni bo~ni strani ob vsakem stebru; stvarnej{e so najbr` upodobitve oken: sedem kozolcev ima po {est oken, {tirje imajo po osem oken, trije imajo po pet oken, eden ima sedem oken in eden fragmentarno upodobljen ima najmanj tri okna. Kozolci so bili tedaj tam zelo uveljavljeni, saj jih je ve~, kot je upodobljenih kmetij.
Gorazd Makarovi~
Sklep
Oblikovalski red v kozolcih in tipologija
Pozoren pogled na kozolec kot na arhitekturo je odkril oblikovalski ritem, prepri~ljivo smotrnost, soodnosno proporcionalnost prvin ob upo{tevanju zna~ilnosti gradiva in skladnost s pokrajinsko podobo (gl. Mu{i~ 1970). Ob analiti~no zastavljenem vrednotenju ene skupine kozolcev sta natan~na merska dokumentacija in preiskava pokazali, da so nekateri tesarji v 20. stoletju {e uporabljali dunajske mere in da so te`ili k poenostavljanju konstrukcij (Marinko 1982). Zahtevna ve~stranska obravnava arhitekture kozolcev je pozorna zlasti na konstrukcijo, proporcionalni red, kompozicijo 224 in izvedbo; s preiskavo izbranih primerkov je pokazano, da so pri ve~ kozolcih toplarjih uveljavljeni nekateri enaki oblikovalski principi, zlasti proporcijsko na~elo dol`inskih odnosov stranic kvadrata in kvadratnega korena iz vsote njegovih dveh stranic oziroma njegove diagonale (Juvanec 2007: 61–71).
Glede rabe kvadrata in njegove diagonale kot proporcijskega na~ela je treba omeniti, da je to analiti~en pogled raziskovalca in ne konstruktorjev kozolcev. To proporcijsko razmerje je namre~ v preprostej{i arhitekturi vsaj od srednjega veka vsebovano skoraj povsod, kjer so za merjenje in konstruiranje uporabljali vrvice. V splo{ni rabi sta bili svin~nica za dolo~anje navpi~nosti in svin~nica na trikotu za dolo~anje vodoravnosti (vaga). Postopek tesarjev pri gradnji kozolcev je bil enak kot pri gradnji ve~ine enostavnih ostre{ij. Na poljubni vrvici so predvideno {irino stavbe zaznamovali, zavozlali z zanko, ki so jo po potrebi natikali na kline, zabite v zemljo. Dobili so daljico (mero za bruno – bodo~i poveznik – polo`eno vzporedno s {irino stavbe na tesarski prostor). Nato so ozna~eni del vrvice prepognili na pol in dobili sredino bruna, iz katere so potegnili somernico in jo omejili z isto polovi~no dol`ino. Ob njenem koncu so zabili v zemljo klin, ki je pomenil bodo~o slemensko to~ko. Med njo in koncema bodo~ega poveznika so polo`ili bruni, ki tako medsebojno tvorita pravi kot in bosta {pirovca. Dobili so osnovni, na tleh le`e~i trikotni{ki razpored brun, ki so dol`insko seveda v razmerju kvadratnega korena iz dve proti ena, pri ~emer je ena dol`ina {pirovca. Nato so dvignili bruna na podstavke, sledilo je tesanje. Zato je pri ve~ini preprostih stavb, tako kot pri toplarjih, vrh zatrepa pribli`no v pravem kotu. Enak postopek je bil pri delanju polo`nih ostre{ij za kor~aste strehe, pri katerih meri zgornji zatrepni kot okoli 130 stopinj; tam so somernico omejili s {e enkratnim pregibom vrvice, dejansko s ~etrtino {irine stavbe.
Oblikovalski ritem in soodnosnost sta nastajala ob sestavljanju razse`nostno, uporabnostno in snovno dolo~enih prvin, mnogostransko preizku{enih v dolgoletni rabi. Vi{ina stebrastih ogredij je omejena z obvladovanjem zlaganja snopja s podajanjem z voza in z dostopnostjo primernih debel za predrtinasto oslabljene stebre, ki so zavoljo odpornosti morali biti hrastovi ali macesnovi, poredkoma kostanjevi. Razmik med latami je dolo~en s povpre~no debelino s povreslom vezanega `itnega snopa in dolo~a razmike med predrtinami na stebrih, ti dolo~ajo potrebno debelino stebrov. Velikost predrtin in {irina oken sta soodvisni z nosilnostjo lat; njihova debelina je spet omejena s velikostjo predrtin, ki ne smejo preve~ oslabiti stebrov. Oporniki kozolcev stegnjencev
Kdaj so nastali kozolci?
jasno ka`ejo namen in potrebe. ^e je kozolec {ibak ali star in izpostavljen hudim vetrovom, so oporniki dolgi in se`ejo do vi{ine kapne lege, ~e je potreba manj{a, so kraj{i; glede na potrebe jih je malo ali mnogo; postavljeni so na eni ali obeh bo~nih straneh ali tudi ~elno; odsotnost opornikov ka`e, da jih stegnjenec ne potrebuje. Tak{ne prvine so tesarji najve~krat uravnote`eno soodvisno, ~eprav na razli~ne na~ine spajali v konstruktivno in uporabnostno smiselne stavbe, ki zato vzbujajo vtis ubranosti med deli in celoto, ~etudi so vi{je in ni`je, sloke in {iroke ter razli~nih tipov. Vendar je skladnost osredoto~ena na obseg navpi~no pojmovane gradbene sestavne enote. Zato u~inkuje podobno pri kozolcih, ki imajo samo dve okni in pri kozolcih, ki imajo mnogo oken; ve~ ali manj enakih enot je mogo~e po dol`ini sestavljati brez {kode za ubran videz. Ob~utje povezanosti s pokrajino temelji na skladnostih vzdol`nih usmeritev kozolcev: na ravninskem svetu sledijo predvsem smerem zemlji{ke in posestne razdelitve, na hribovitem svetu smerem izohips; ~e so ob poteh, so navadno postavljeni vzporedno z njimi.
Zgoraj omenjena sedanja strokovna in poljudna podoba o teh stavbah je osnovana na kme~kih kozolcih iz 19. in 20. stoletja. Njen pomemben del so tipi.
Glede na razli~ne kriterije so tipologije razli~ne. Poglavitna tipologija, na katero se naslanjajo druge, je osnovana na vidni podobi zasnov in stavbnega gradiva ter lo~i pet tipov: 1. stegnjeni kozolec, 2.vezani kozolec (navadno imenovan toplar), 3. kozolec na kozla (t. j. glede na vzdol`no osno navpi~no ravnino nesomeren toplar), 4. kozolec brez strehe in 5. prislonjeni kozolec. K prvemu tipu sodijo {e tri variante: kozolec s pristre{kom ob oknu (ve~krat imenovan pla{ivec, ker naj bi bila ob enem ali dvema oknoma podalj{ana streha kot pla{~); kozolec z zidanimi stebri; dvojni kozolec (t. j. par stegnjenih kozolcev z medsebojnimi vodoravnimi oporami). K drugemu tipu sodijo {e variante: kozolec na eno drevo (z enim notranjim nadstropnim vzdol`nim togostnim okvirjem); kozolec na dve drevesi; kozolec z zidanimi stebri, nizki kozolec (t. j. kozolec z ni`jim stebrovjastim ogredjem, nad katerim je takoj ostre{je, v katerem je shramba za seno ali ne); (gl. Melik 1931: 8–27; ker tu ni spremljajo~ih ilustracij, so dodane le`e~e zapisane pripombe pisca teh vrst). Ta tipologija je do`ivela nekaj sprememb.
Z izlo~itvijo nesamostojnih latastih ogredij iz pojma kozolec in z me{animi kriteriji videza, zasnove, konstrukcije, stavbnega gradiva ter z neupo{tevanjem hierarhije tipov in variant je oblikovanih devet tipov: enojni stegnjeni kozolec, enojni stegnjeni kozolec z zidanimi stebri, kozolec s pla{~em, dvojni stegnjeni kozolec, vezani kozolec - stog na eno drevo, vezani kozolec - stog na dve drevesi, vezani kozolec z zidanimi stebri, vezani kozolec s hodnikom, kozolec na psa ali kozla (gl. Mu{i~ 1970: 82). Ta tipologija je bila kot ilustracija uporabljena tudi pozneje, hkrati pa protislovno zavrnjena v besedilu, kjer so kot tipi na{teti: stegnjeni kozolec, vezani kozolec; kozolec na psa; prislonjeni kozolec; kot posebna skupina pa so imenovani kozolci brez strehe (Cevc 1991: 356).
Glede na temeljno oblikovno zasnovo in z upo{tevanjem ve~ variant je oblikovanih sedem tipov: enojni stegnjeni kozolec; stegnjeni kozolec s pla{~em; kozolec na kozla ali na psa; dvojni stegnjeni kozolec; nizek kozolec; dvojni vezani kozolec v eno drevo; dvojni vezani kozolec v dve drevesi (gl. Juvanec 2007: 44–46). Skrbna obravnava variant, posebnosti in kombinacij grupira kozolce v pet skupin: enojni (stegnjeni)
Gorazd Makarovič
kozolci; stegnjeni kozolci z nadstre{kom (pla{~em); dvojni stegnjeni kozolci; vezani kozolci - toplarji; kozolci na psa (kozla); posebej so obdelani tudi prislonjeni kozolci (gl. Cevc 1993a: 43–146).
Strukturalna sistemska tipologija lo~i tri tipe: 1. enojni kozolci; 2. dvojni kozolci; 3. z gospodarskimi objekti povezani kozolci; prislonjeni kozolci sodijo k ustreznim gospodarskim poslopjem. K prvemu tipu sodijo navadni stegnjenci in tak{ni s pla{~em; k drugemu razni toplarji, nizki kozolci in kozolci na kozla (gl. Hazler 1999: 201, 202). Ta tipologija temelji na enotnem kriteriju, je odprta ter seveda zlahka omogo~a nadaljnje nadrobnej{e uvr{~anje, klasifi kacije in obravnave {tevilnih socialnih, pokrajinskih, lokalnih, ~asovnih, strukturnih, gradbenih, arhitekturnih in drugih podtipov in variant
in posebnosti kozolcev. Precej ji sledi leksikalni prikaz, ki lo~i dva glavna tipa: enojni ali
226
stegnjeni kozolec in dvojni kozolec, zraven pa imenuje {e razli~ice: kozolec s pla{~em,
kozolec na psa in prislonjeni kozolec (Cevc 2004: 244, 245). Neenotna tipologija in
imenovanja povzro~ajo nekaj zmede. Pozornost je potrebna pri oznaki dvojni kozolec,
ki ne pomeni ve~ medsebojno z oporniki povezanega para stegnjencev, ampak toplarje,
ter pri nelogi~ni terminolo{ki opredelitvi (gl. SSKJ 1994: 444, 1408), po kateri naj bi
bil (eden!) dvojni ali vezani kozolec ali dvojnik ali toplar kar dva vzporedna kozolca,
zvezana s skupnim ostre{jem.
Vse, kar je povedano v tem poglavju, je osnovano predvsem na obdelavah kme~kih
in nekaj `upni{~nih primerkov iz 19. in 20. stoletja; samo od sebe se zastavlja vpra{anje,
koliko to lahko velja tudi za starej{e in nekme~ke kozolce. Z drugimi besedami: ali
in koliko je mogo~e na osnovi tega znanja sklepati na razvoj stavbnih tradicij in na
nastanek kozolcev. Upo{tevanje klju~nih dejstev, navedenih v tem spisu, oziroma
pregled njihovih medsebojnih potrjevanj ali izklju~evanj lahko obeta odgovor, ki
more kazati na temeljne poteze starej{ega razvoja kozolca.
Oris razvoja
Kozolci so nastajali v za~etku novega veka. Med alpskimi Slovani v zgodnjem srednjem veku ni bilo potrebe po kozolcih niti tehnolo{kih ve{~in, ki bi omogo~ale izdelavo kozolcev kot tesarskih izdelkov. V obdobju med 9. in 14. stoletjem je bila klima topla in suha in je bilo mo~ snopje zlahka posu{iti na njivi; potrebe po kozolcih tedaj ni bilo. V poznem srednjem veku so se menjavala de`evna in su{na obdobja poletnih mesecev; v mali ledeni dobi od srede 16. stoletja in zlasti v 17. stoletju je bila potreba po kozolcih ali drugih na~inih su{enja velika. Klimatski okvir se sklada z drugimi dejstvi. Pri na~rtovanju vrstnih vasi visokosrednjeve{ke kolonizacije niso na~rtovali prostora za kozolce. Na delu Koro{ke, ki velja za klasi~no obmo~je kozolca in je zemljepisno med slovenskimi kozolci ter tirolskimi in drugimi alpskimi kozolci, so po opisu iz leta 1485 ostrvi. V popisu kme~kih potrebnih stavb na ozemlju Lo{kega gospostva iz leta 1510 kozolci niso omenjeni. Kranjski desetinski red iz leta 1551 ne pozna kozolca. Vendar je na prej omenjenem koro{kem obmo~ju, v okolici [mohorja leta 1558 `e izpri~ano postavljanje gospo{~inskih kozolcev, ~eprav ime zanje {e ni bilo zelo ustaljeno in tedaj {e niso mogli biti dolgo znani.
Kdaj so nastali kozolci?
Kozolci so se socialno uveljavljali postopno. Najstarej{a omemba iz leta 1558 pri~a o kozolcih na fevdalnih gospodarstvih in tak{ne ka`e tudi vrsta upodobitev iz 17. stoletja (gl. sl. 4, 6, 9, 10, 12, 14–16). To so veliki kozolci; tak{en je tudi kozolec z devetimi okni, ki je bil kmalu po letu 1660 upodobljen ob Ajdovskem gradcu, pristavi nem{kega vite{kega reda pri Ljubljani (gl. Kos 1955: sl. 5 desno zgoraj in str. 42, 43).
Zelo pomembna za nastanek kozolcev na fevdalnih pristavah je bila ob skrbi za svoj pridelek tudi `itna desetina. Podlo`niki so jo (razen pav{alizirane) oddajali v snopju in desetinski gospod je od razli~nih dajalcev ni dobil niti isto~asno niti enako suhe. V vla`nem obdobju bi skupno spravljanje suhih in vla`nih desetinskih snopov v skedenj pred mlatvijo povzro~ilo njihov propad; zlaganje v kozolec je re{ilo ta problem. Za
precej upodobljenih kozolcev seveda ne vemo, kak{en je bil dru`beni polo`aj njihovih
227 lastnikov; tisti, ki stojijo v ograjenem kme~kem domu, so nedvomno kme~ki (gl. sl. 7,
8). Glede na zadnje primere bi bil sredi 17. stoletja vsaj v ljubljanski okolici kozolec `e
obi~ajna stavba kmetije. Na upodobitvi [tepanjske vasi leta 1737 (gl. sl. 18) na{tejemo
ve~ kozolcev kot kmetij.
Zemljepisno so se {irili kozolci razli~no. ^eprav iz 16. stoletja ni pri~evanj z Gorenjskega, moremo domnevati, da so tedaj vsaj na severozahodnem delu pokrajine, tako kot na Koro{kem na Zilji `e poznali kozolce, ker sta to sosednji obmo~ji s tesnimi stiki in ker je le na njih kozolec imenovan stog. V 17. stoletju, najhuj{em obdobju male ledene dobe, so se kozolci kot re{itev hudih stisk s su{enjem snopja najbr` pospe{eno {irili. Na jugovzhodnem Dolenjskem v prvi tretjini 17. stoletja {e ni bilo kozolcev, leta 1659 pa je izpri~an kozolec na fevdalnem nadarbinskem posestvu v [entjerneju (gl. Pirkovi~ 1964). Sredi tega stoletja je bil v ljubljanski okolici kozolec obi~ajna gospodarska stavba in v zadnji tretjini stoletja je Valvasor `e lahko zapisal, da so kozolci raz{irjeni povsod na Kranjskem. Kozolec je bil pomembno sredstvo, ki je s takoj{njo odlo`itvijo snopja omogo~alo pravo~asno obdelovanje strni{~, na katera so sejali ajdo, ki je pomenila dvojno letino. Ajda se je najprej uveljavila na Koro{kem, nato na Kranjskem in pred 19. stoletjem le malo na [tajerskem. [irjenje ajde se sklada s {irjenjem kozolcev; ti so se hitro uveljavljali na Koro{kem in Kranjskem ter po~asi na [tajerskem. Na {tevilnih {tajerskih vedutah iz leta 1681 ni niti ene upodobitve kozolca (gl. Vischer 1976), ~eprav jih njihov risar pa~ ni imel za vedutno nepomembne kot Valvasor, saj je druge skromne ob~asne gradnje ve~krat upodobil. V Celjski kotlini so izpri~ano {e celo 17. stoletje dajali `itno desetino le s kop; po opa`anjih {e iz leta 1775 so bili v tej de`eli kozolci in dvojna setev nenavadni. Kozolce so tu br`~as pogosteje postavljali {ele vzporedno z uveljavljanjem agrarnotehni~ne revolucije; na to vsaj deloma ka`e prevladovanje toplarjev, ki so ustrezali zlasti novim potrebam kme~kega gospodarstva. Vendar se je proti vzhodu na slovenskem [tajerskem tudi v 20. stoletju kozolec sploh raz{iril le do Drave med Mariborom in Ptujem in do Sotle, pa {e na tem obmo~ju ni nikoli postal splo{en (gl. Melik 1931: zemljevid na koncu knjige).
Kako so se kozolci in po njih nastala kozol~asta ogredja zemljepisno {irili na alpska ozemlja proti zahodu (gl. Cevc 1993a: 14), ne vemo. Vsekakor je najstarej{e besedno pri~evanje o kozolcu iz 16. stoletja povezano s slovenskim ozemljem (gl. Moser 1974: 113, op. 183); povedni so {tevilni slikovni viri iz 17. stoletja, ker zajemajo
Gorazd Makarovič
vse avstrijske dežele in ker so med njimi najstarejša slikovna pričevanja o kozolcih, ki vsa sodijo le v slovenske kraje (gl. Merian 1649; Merianovi dediči 1656; gl. si. v pričujočem spisu 1, 4, 5). Sicer pa kažejo številne panoramske fotografi je tirolskih pokrajin iz konca 19. stoletja, da je bilo tedaj tam še občasnih kozolčastih ogredij malo, več je bilo le drugim stavbam prislonjenih latastih sušilnih ogredij (gl. npr. Haushofer 1899).
Časovno razvojna podoba je povezana s spreminjanjem tehtnosti različnih potreb, ki so jim ustrezali kozolci. Huda splošna potreba po sušenju je bila največja v vrhu male ledene dobe v 17. stoletju; po prenehanju hudih deževnih poletij v začetku
18.  stoletja se je bistveno zmanjšala (gl. Flohn 1984: str. 40, tabela 2.7). Povezava kozolcev z gojenjem strniščne ajde je bila pomembna; na Kranjskem je v 17. stoletju ajda (za kruh in kašo) pomenila važen del kmečke prehrane (Valvasor 1689:1. del, 3.
____knjiga, str. 34/); v 18. stoletju se je njen pomen se večal m za leto 183 / velja mnenje,
da se je kranjski kmet preživljal v glavnem z ajdo (gl. Britovšek 1964: 235-237). Pred sredo 19. stoletja so mnogo ajde pridelali na Koroškem, sredi stoletja je zavzemala dobrih 30 odstotkov vse obdelovalne površine na Kranjskem in dobrih 23 odstotkov na slovenskem Štajerskem, nato pa so se ti deleži stalno manjšali (gl. GDZS 1970: 263-267); potreba po kozolcih zavoljo gojenja strniščne ajde je bila v zadnji četrtini
19. stoletja že malenkostna. Agrarnotehnična revolucija v drugi polovici 18. stoletja in v prvi polovici 19. stoletja je ustvarila novo kmečko kulturo in številne nove potrebe; nekaterim je zadostil kozolec. Zato je 19. stoletje čas intenzivne gradnje kozolcev in obdobje njihove največje razširjenosti. Zavoljo uveljavitve hlevske živinoreje je močno narasla potreba po večjih zalogah krme in seveda po ustreznih dodatnih hraniščih. To so postali predvsem kozolci, stegnjenci in toplarji, pri katerih sena niso dajali le na late, ampak tudi v nadstropje med brane in na podstrešje. Toda toplarji so ustrezali tudi drugim novim potrebam. Bili so nova oblika suhote kot klonica za vozove, sani in druge številnejše kmečke naprave in orodja; prostor, kamor je bilo moč zapeljati naložen voz v begu pred dežjem; kjer je bilo ob novem intenzivnem kmečkem delovniku mogoče delali tudi v slabem vremenu; kjer so sušili in hranili les in marsikaj drugega ter občasno spravili številne večje reči; kjer so v nadstropju sušili in hranili koruzo ter nekatere druge pridelke, ki jih je uvedla agrarnotehnična revolucija. Takšnim potrebam so kozolci dobro ustrezali vse do zadnje tretjine 20. stoletja (tudi s paradoksalnim sožitjem kmečkega toplarja, ki je odgovor na potrebe agrarnotehnične revolucije, in pod njim spravljenimi avtomobilom, traktorjem in drugo kmečko motorno mehanizacijo); seveda pa so se razmerja med vrstami nalog in njihove stvarne vsebine precej spreminjala. Čeprav sta tedaj deagrarizacija in industrializacija kmetijstva že močno zmanjšali pomen kozolcev, jih še danes marsikje uporabljajo v takšne ali podobne namene.
Tipološko razvojna podoba je podobno kot časovno razvojna podoba odraz spreminjajočih se tehtnosti različnih potreb, ki so jim ustrezali kozolci. Temeljne tipske zasnove so bile najprej odgovor na nove potrebe, njihove variante pa prilagajanje družbenim, premoženjskim, funkcionalno kompleksnim, obrtnim, pokrajinskim in lokalnim okoliščinam. Največji in najrazličnejši tipološki inventar je ustvarila gradnja kozolcev v drugi polovici 19. in v prvi polovici 20. stoletja. Izvirni kozolci iz tega obdobja so omogočili podobo ohlapne pokrajinske tipologije, ki seveda ni izključna in velja
Kdaj so nastali kozolci?
predvsem ali samo za ta ~as, ali le za prevladujo~e tipe, ali le za njihove omejenosti (gl. Melik 1931: 8–21, 27–31, 41–46, 58; Cevc 2004: 244; Juvanec 2007: 50–53). Seveda ta tipologija le izjemoma zajema {e nekaj starej{ih kozolcev fevdalnih pristav ali veleposestev; dejansko je izraz kozolcev, ki so del kme~kih doma~ij in `upni{~.
Najstarej{a omemba 12 stebrov za kozolce iz leta 1558 ne omogo~a ugotovitve, za kak{en tip so bili namenjeni. ^e so bili za dva toplarja, bi to bila majhna objekta s po {tirimi okni; naro~nik bi tramovje za nadstropne dele in ostre{ji `e imel ali bi jih moral naro~iti drugje, druga~e, kot ~e so bili namenjeni za stegnjence, pri katerih so late in ostali deli najve~krat delo doma~ih seka~ev. Zato se zdi verjetneje, da gre za stegnjence, torej tip, ki je bil vsaj v 19. stoletju v tem delu Ziljske doline `e mo~no redek in nadome{~en s tipom preprostega toplarja (prim. Melik 1931: 46); tudi po dana{njem zapisu tam pravijo stegnjencu kranjski stog.
Na upodobitvah iz 17. stoletja vidimo le stegnjence. Seveda so to zemljepisno omejena pri~evanja, zlasti o obmo~jih, kjer so {e danes stegnjenci prevladujo~i, severno od [kofje Loke, na velikem delu Gorenjske in {e posebej v o`ji ljubljanski okolici. Toda iz tega stoletja so v podobi samo stegnjenci izpri~ani tudi iz Bohinja in z velikega dela Dolenjske, kjer v 19. in 20. stoletju prevladujejo toplarji (gl. prilo`ene slike). Med temi upodobitvami predstavlja izjemo le toplar z zidanimi stebri (gl. sl. 4), ki so ga postavili leta 1647 na mestu lesenega kozolca stegnjenca, ker ga je podrl veter, ki toplarjev ne podira. S to gradnjo sta bila re{ena problema trohnenja lesenega stebra v zemlji in odpornosti zoper veter, ki jo ima toplar. Vendar sta konstrukciji zidanega in lesenega toplarja bistveno razli~ni. Pri prvem zagotavljajo togost zidani stebri, pri drugem pa tramovni pre~ni in vzdol`ni togostni okvirji. Zato omenjena upodobitev {e ne pri~a o lesenih toplarjih. V tem ~asu tudi po toplarjih {e ni bilo posebne potrebe; gospo{~inske pristave so navadno imele prostorna gospodarska poslopja in tudi posebne suhote ali kolnice (gl. Valvasor 1681, 1689, 1970; Vischer 1976).
Mo~na potreba po toplarjih je predvsem na kmetijah nastopila v drugi polovici 18. stoletja (opisana je v prej{njem podpoglavju o ~asovno razvojni podobi); starej{i toplarji bi glede na zgodovinske okoli{~ine in potrebe bili redki in le na fevdalnih gospodarstvih. Najstarej{i ohranjeni toplarji so iz zadnje tretjine tega stoletja. V 19. stoletju so bili toplarji raznih podtipov bolj ali manj raz{irjeni `e na vsem obmo~ju kozolcev. Tedaj so postavljali toplarje razli~nih razvojnih, pokrajinskih in konstrukcijskih variant in izbolj{av. Posebno konstrukcijo pomenijo razli~ni toplarji, ki ne potrebujejo (~eprav jih na ~elih ve~krat kot pregrado za seno ali oporo za ostre{je celo imajo) pre~nih in vzdol`nih togostnih tramovnih okvirjev; to so tisti z zidanimi stebri. Pred 19. stoletjem so bile to pa~ le posamezne re{itve, kot npr. leta 1647 na humber{ki pristavi, v 19. stoletju pa so tak{ni kme~ki kozolci postali regionalna zna~ilnost (gl. Cevc 2001); v sorodno konstrukcijsko skupino seveda sodijo {e toplarji z betonskimi stebri iz druge polovice 20. stoletja. Drugo konstrukcijsko dru`ino predstavljajo leseni toplarji, v katerih so razli~ne in razli~no name{~ene, vendar vedno domiselne nadstropne, najve~krat notranje vzdol`ne in ~elne pre~ne togostne tramovne okvirne konstrukcije od razli~nih po{evnih re{etkastih (brane) do pestrih kombiniranih skupnih ali posameznih po{evnih tramovnih povezav. Pri teh kozolcih stebri niso v zemlji, ampak le postavljeni na
Gorazd Makarovič
kamnit ali betonski podstavek, ker so to togostno popolne stavbe. Seveda je tudi med temi variantami {e precej razlik. Nekateri toplarji nimajo nadstropnega shrambnega dela (nad spodnjim pre~nim tramom, rigljem); pri nekaterih je dostop v ta del z lestvijo skozi podno odprtino; pri drugih je dostop z lestvijo skozi ~elno odprtino, ki ima v~asih vratno krilo; spet pri drugih je dostop po stopnicah in nadstropnem hodniku; velikosti, oblike in namestitve ~elnih ro~ic so zelo razli~ne; strehe so lahko dvokapne, s ~opom ali {tirikapne; zapore stre{nih zatrepov so mo~no razli~ne itd.
Poglavitni tipi toplarjev so nastali v ~asu agrarnotehni~ne revolucije; vsaj v 19. stoletju so bili ve~inoma so~asni, ~eprav so mikroregionalno nekatere variante prevladujo~e. Razvoj kozolcev nikakor ni vedno potekal od enostavnih oblik k
zapletenej{im, ampak najve~krat narobe: z izumljanjem variant, ki so ustrezale
230
mo`nostim in potrebam razli~nih naro~nikov. Raznoliki tipi, podtipi, variante in
tipske kombinacije kozolcev, ki jih poznamo iz 19. stoletja, so odraz procesa mo~nega
premo`enjskega razlikovanja na vasi, ki je postajalo vedno bolj izrazito zlasti {e v
obdobju agrarnotehni~ne revolucije od srede 18. stoletja do srede 19. stoletja in po
zemlji{ki odvezi (gl. GDZS 1970: 168–184). Veliki, tesarsko zahtevno izdelani toplarji
so bili ve~inoma znak velikih kmetij. Na nuji in inventivnosti je temeljil razvoj tipov, ki
so naslonjeni na paradigmo velikega toplarja, vendar so mnogo cenej{i in zadovoljujejo
skromnej{e potrebe manj{ih in majhnih kmetij in celo nekaterih kaj`. Zna~ilna sta zlasti
nizki toplar, ki je izvedba toplarja brez zahtevnega tramovnega nadstropja, in kozolec
na psa (imenovan tudi na kozla), ki je izvirno skromneje zasnovan, glede na osrednjo
vzdol`no navpi~no ravnino nesomeren toplar (gl. Melik 1931: 18–21). Vsekakor so
zlasti v 19. stoletju kozolci mo~no vplivali na nastajanje raznih preprostih ob~asnih
kozol~astih su{ilnih latovij (za seno, koruzo in druge pridelke) in prislanjanja tak{nih
konstrukcij gospodarskim poslopjem in celo hi{am.
Na raz{irjenost poglavitnih tipov kozolcev so vplivale tudi pokrajinske posebnosti. Kjer so imeli velike hi{e, hleve in skednje oziroma dosti prostora za shrambo sena, vozov in drugega, kot na velikem delu Gorenjske, so ostali stegnjenci v ve~ini. Na Notranjskem, Dolenjskem in [tajerskem je bila velika potreba po dodatnih hrani{~ih sena in tam so se toplarji najbolj uveljavili in dosegli konstrukcijski in oblikovalski vrh. Tudi stegnjenci so se razvijali. Po nastanku sodi par stegnjencev z medsebojnimi vodoravnimi vezmi vsaj v sredo 17. stoletja (gl. sl. 6); je ena od re{itev opornikov. Stegnjenec s pla{~em je izum, glede na funkcije naslonjen na toplar: ima pokrito lopo, ~eprav majhno. V 19. stoletju je nastajal vzporedno in v velikem {tevilu s {irjenjem toplarja. Nasprotno so po potrebi lahko tudi toplarju pristavili velik stegnjenec ali manj{a enostavna stegnjenca ali so toplarju celo dodali {e stransko lopo; te in {e razne druge tipske kombinacije so stranska pota razvoja, dokumenti postopnosti dograjevanj, modernizacij in hkrati presenetljive pri~e ustvarjalnosti kme~kih naro~nikov in tesarjev.
Imena za kozolce in njihove dele so na Slovenskem zelo bogata in raznolika; dostikrat ima en pojem razli~na imena in tudi isto ime ima pogosto razli~ne vsebine (gl. npr. Pleter{nik 1894, 1895; Vurnik 1930; Melik 1931; Mu{i~ 1970; Ba{ 1984; Hazler 1987; Cevc 1993a; Smole 1996; itd; posebej povedna pri~evanja so terenske risbe kozolcev v Arhivu risb SEM, na katerih so dolo~ilno zapisana imena delov).
Kdaj so nastali kozolci?
@al to bogato gradivo {e ni zadostno raziskano. Vendar ne moremo dvomiti, da so ob novih tipskih zasnovah, podtipih in variantah kozolcev nastajala tudi nova imena zanje, ali pa so starej{im imenom dali nove vsebine. Brez sistemati~nega nadrobnega {tudija morem pisec teh vrstic le zapisati, da nisem na{el tak{nih imen, ki bi izpri~ano sodila v ~as pred 19. stoletjem. Ta vtis bi bil skladen z ugotovitvijo, da sodi pospe{en razvoj kozolcev v ~as agrarnotehni~ne revolucije, oziroma da sodi razcvet njihovih variant {ele v 19. stoletje.
Uporaba razli~nih gradiv je vplivala na konstrukcije, trajnost in videz. Razlika med konstrukcijo kozolcev z zidanimi in lesenimi stebri je `e omenjena, razliki v trajnosti in videzu sta samoumevni. Vidne razlike so nastajale pri kritini. Na bakrorezu zlaganja v kozolec (gl. sl. 13) je vidna lesena konstrukcija, ki je zasnovana tako odli~no, da se vsaj ~etrt tiso~letja sploh ni bistveno spremenila. Streha je bila slamnata, kot ve~ina tedanjih preprostih streh na pode`elju sploh; domnevati moremo, da so druge, ponekod splo{no navadne preproste kritine kot deske in skodle, `e tedaj dajali tudi na kozolce. [ele v drugi polovici 19. stoletja so postopno uvajali tudi ope~ne stre{nike, po sredi 20. stoletja tudi plo~evino in salonit. Stebrne temelje stegnjencev – babce poznamo {ele iz 19. stoletja; ve~inoma so jih postavili pri obnovi kot nadomestilo strohnjenih vkopanih delov. Kdaj so za~eli uporabljati ta na~in, ne vemo. Hrastove in kostanjeve babce z mozni~enimi vezmi bi lahko bile starej{e; vsaj v ve~ji meri bi apnen~aste babce z `eleznimi vezmi glede na splo{nej{o dostopnost teh gradiv in obrtni{kega znanja sodile {ele v sredo 19. stoletja; betonske seveda niso iz ~asov pred drugo ~etrtino 20. stoletja. Poslednja pomembna gradivna inovacija gradnje kozolcev je uvedba betonskih stebrov, izum cementninarja Jo`eta Rajglja iz Orehka pri Kranju leta 1932 (gl. Knifi c 1995: 85) oziroma `e malo prej, ker so tak{ni stebri kot novost omenjeni `e v knjigi, ki je iz{la leto prej (gl. Melik 1931: 17). Za razliko od zidanih stebrov, ki rabijo dodatne lesene nosilce za late, imajo betonski predrtine kot leseni stebri. Tak{ni kozolci so cenej{i, trajnej{i in izbranega videza, ker zavoljo na~ina temeljenja ne potrebujejo opornikov.
Vzore za nastanek kozolca moremo domnevati v objektih, ki so bili znani v za~etku novega veka, ko so kozolci nastali. Mnenje, da nastaja razvoj vedno iz nekih neizpri~anih prvinskih sestavov in da progresivno te`i h kompleksnej{im, ka`e bolj na raz{irjeno priu~eno {ablonsko shemo mi{ljenja kot na stvarnost. V kompleksnih dru`bah je tudi razvoj preplet glavnih poti s stranskimi, regresivnimi in simplifi kacijskimi. Tako npr. ne more biti dvoma, da so preproste kozol~aste latne konstrukcije za su{enje koruze nastale po vzoru pravega kozolca {ele potem, ko se je ta poljedelska kultura pri nas uveljavila. Podobno velja tudi za tiste preproste ob~asne kozol~aste su{ilne naprave, ki jih poznamo iz 20. stoletja, pri katerih `e videz ka`e, da so naslonjene na prave kozolce in jih na poznosrednjeve{kih in zgodnjenovove{kih upodobitvah ne najdemo (gl. npr. Hansen 1984). Zgodovinsko izpri~ani poznosrednjeve{ki objekti, ki bi lahko spodbudili ustvarjalno iskro zasnovanja kozolca, bi lahko bila navpi~na ogredja z vodoravnimi drogovi za trte, za drevesa, za sen~ne ute; plotovi z ve~ vodoravnimi drogovi, vodoravni drogovi su{ilnih glist ob in nad ogrevalno pe~jo ali tudi posamezni vodoravni drogovi, na katerih so su{ili tekstil. Slamnata streha, na kateri so na vodoravne, enakomerno razmaknjene late privezani snopi~i slame, bi `e kot sestav lahko bila pobudni{ka ideja
Gorazd Makarovič
za kozolec. Odprta srednjeve{ka shramba za `ito ali seno, ki ima dvi`no streho (v Istri danes imenovana tetoja), bi lahko bila spodbuda za kozolec toplar (gl. Cevc 1993); pro~elna nadstropna odprtina in podstre{na shramba za seno v toplarju bi lahko nastali po vzoru svisli (gl. npr. sl. 2 in 3); ~e bi dvokapni suhoti-kolnici samo predrli stebre in vanje vlo`ili late, bi dobili nizek kozolec (gl. npr. sl. 12) itd. Vendar z gotovostjo vemo, da ostajamo na obmo~ju domnev. Kjer kreativni postopek ni dolo~no dokumentiran, ne moremo slediti ~ude`nim avanturam ~love{ke ustvarjalnosti, ki dostikrat nastajajo zoper pravila in splo{no veljavnost in z napakami in absurdi odmikajo meje nemogo~ega.
232
Sl. 1 Upodobitev objekta, domnevno kozolca, desno ob hi{i z dimnikom. Nadrobnost vedute Pliberka, na kateri vidimo skupino stavb na jugu pred mestnim obzidjem. Bakrorez v Topografiji avstrijskih provinc (Merian 1649: ob str. 96). Gre za upodobitev stavbe, ki jo tvorijo trije stebri, dve vrsti lat in pultna streha, ki je v vi{ini hi{nega slemena. Z gotovostjo ni mogo~e vedeti, kak{en objekt predstavlja upodobitev, ki je na bakrorezu visoka le pet milimetrov. Vendar je podobna stegnjenemu kozolcu, ki bi ga po skici na vedutni risbi v bakreno plo{~o vrezal rezec, ki kozolcev ni poznal. S precej{njo zanesljivostjo pa vemo, da sosednji objekt s {tirikapno streho ni kozolec toplar, kot bi se lahko zdelo na prvi pogled. Tako so namre~ na ve~ vedutah upodobili svisli z lesenimi opa`i med zidanimi slopi, bodisi samostojne ali kot nadstropje nad hlevom (gl. npr. sl. 2 in 3).
Sl. 2 Svisli z lesenimi opa`i presledkov med zidanimi        Sl. 3 Svisli nad hlevom, ki imajo leseno opa`ene
slopi. Nadrobnost vedute Pliberka, omenjene v       presledke med zidanimi slopi. Nadrobnost
podpisu k sl. 1.                                bakrorezne vedute trga Spitala v Topografiji
avstrijskih provinc (Merian 1649: ob str. 102).
Kdaj so nastali kozolci?
Sl. 4 Kozolec v ogradi. Nadrobnost vedute gradu Humberk/Hollenburg na bakrorezu v Topografiji avstrijskih provinc (Merian 1649: pred str. 101; grad stoji nad levim bregom Drave v dana{nji ob~ini Kotmara vas/Köttmannsdorf). Upodobitev moremo povezati s humber{kim oskrbni{kim zapisom iz leta 1647 o izdatku 21 goldinarjev, 45 krajcarjev in 2 denari~ev za ponovno postavitev kozolca pred gradom na mestu, kjer je bil veter podrl prej{nji leseni `itni kozolec (gl. Moser 1974: 116, 117, opomba 189). Iz zapisa je {e razvidno, da je tega leta zidar Peter Dobernik stebre kozolca sezidal s kamnitimi lomljenci in apneno malto, da je bil kozolec toplar in da je bil krit s skodlami. Na bakrorezu je kozolec upodobljen na polo`nej{em delu hriba pred gradom, kjer je ve~ ograj zoper `ivino, manj{ih stavb in vodnjak s koritom za napajanje, kar ka`e na obmo~je grajske pristave. Iz upodobitve je razvidno, da je toplar imel {tiri pare oken in da je bil brez nadstropnega dela. Glede na vi{insko razmerje s sosednjimi stavbami in ograjami je bil kozolec pribli`no tako visok kot kozolci, ki jih poznamo iz 19. stoletja in pozneje; zato vemo, da je upodobitev samo {tirih vrst lat simboli~na.
Sl. 5 Kozolec na ravnici med Virlogom, Mo{krinom in Sv. Duhom. Nadrobnost bakrorezne vedute [kofje Loke v Topografi ji avstrijskih provinc (Merian 1649: po str. 116). Levo zgoraj je upodobljena cerkev v Crngrobu, spodaj Stara Loka. Dve vrsti lat sta seveda simboli~na predstava {tevilnej{ega latovja; ali ima enak zna~aj tudi upodobitev {tirih oken, ne vemo. Precej zanesljivo pa je imel upodobljeni kozolec ~elni opornik; ob kozolce druge polovice 19. stoletja so ga enako pristavljali na tisto stran, kamor se je kozolec nagnil zavoljo nezadostne vzdol`ne togosti ali zaradi trohnenja vkopanih delov stebrov.
Gorazd Makarovič
Sl. 6 Kozolca na Ajdov{~ini. Pogled s severozahoda. Nadrobnost gradiva za (nedokon~ano) veliko perspektivi~no upodobitev Ljubljane in bli`nje okolice iz ~asa okoli leta 1660, ki je v 7. in 17. zvezku Valvasorjeve grafi ~ne zbirke; hrani jo Grafi ~ni kabinet Hrvatske akademije znanosti i umjetnosti v Zagrebu (gl. Stele 1928: 73–88). Perorisba s tu{em. Na vogalu med dana{njo Slovensko cesto in potjo, ki je danes Dalmatinova ulica, stoji (danes neobstoje~i) samostan bosonogih avgu{tincev s {e nedokon~ano cerkvijo in vrtom, na mestu katerega danes stoji Hribarjeva hi{a, ki jo je zasnoval Maks Fabiani. Kozolca stojita po{evno prek prostora, kjer se za~ne dana{nja Gosposvetska cesta; glede na okoli{~ine ju moremo opredeliti kot samostanska. Ker stojita vzporedno, tesno drug ob drugem in imata enako {tevilo oken, vemo, da gre za par kozolcev, ki imata (neupodobljene) medsebojne oporne vodoravne vezi ali pa je predvideno, da jih bosta po potrebi dobila. Nadrobnost fotografi je iz Zgodovinskega arhiva Ljubljana; za posredovanje in obdelavo posnetka se zahvaljujem g. Jo`etu Suhadolniku in ge. Tatjani Rodo{ek.
Kdaj so nastali kozolci?
Sl. 7 Kozolci v Blatni vasi. Pogled s severozahoda. Nadrobnost gradiva za upodobitev Ljubljane iz ~asa okoli leta 1660, omenjenega v podpisu k sl. 6. Perorisba s tu{em. Vas je le`ala na obeh straneh poti, ki je danes Kolodvorska ulica; na desni strani upodobitve (t. j. na jugu) se je vas za~ela pribli`no na mestu dana{njih stavb RTV Slovenija: sredi dana{nje velike stavbe in kjer je manj{a nasprotna radijska stavba. Na severni strani je naselje segalo do dana{njega kri`i{~a Kolodvorske in Pra`akove ulice. Upodobljeni so kme~ki domovi in vsaj na jugozahodnem va{kem za~etku pristava. Domovi so ograjeni. K vsakemu sodi kozolec, morda k dvema po dva, pristava ima tri kozolce. Postavljeni so vzporedno s posestnimi mejami domov, stoje~ih na precej kvadratasto zasnovanih parcelah. Kozolci so enostavni stegnjenci; najmanj{i ima {tiri okna, najve~ji devet. Pazljivi raziskovalec je s kriti~nim pridr`kom opozoril na stavbi, ki gledata s ~elom na pot in bi glede na videz lahko bila kozolca toplarja (Knifi c 1995: str. 80 in sl. 2). Naknaden analiti~en pogled domneve ne potrdi. Za vsako stavbo stoji v njeni vzdol`ni osi po en stegnjenec. Slemena stavb in stegnjencev so v isti vi{ini, kar imamo zaradi risarjeve ve{~ine perspektivi~nega konstruiranja za stvarno. ^e bi stavbi predstavljali toplarja, bi morali biti njuni slemeni vi{ji. Glede na proporce upodobitve bi namre~ bila stebrovjasta latasta ogredja toplarjev pol ni`ja od ogredij stegnjencev. Nenavadnost teh stavb najbr` pojasni njuna lega; postavljeni sta {e po srednjeve{ki zasnovi s ~elom na pot in bi lahko bili najstarej{i hi{i v vasi. Nadrobnost fotografi je iz Zgodovinskega arhiva Ljubljana; za posredovanje in obdelavo posnetka se zahvaljujem g. Jo`etu Suhadolniku in ge. Tatjani Rodo{ek.
Gorazd Makarovič
Sl. 8 Kozolci na delu [entjan`evega predmestja. Pogled s severozahoda. Nadrobnost gradiva za upodobitev Ljubljane iz ~asa okoli leta 1660, omenjenega v podpisu k sl. 6. Perorisba s tu{em. Strnjeno obmo~je s kozolci omejujeta na desni strani upodobitve (na dejanski ju`ni strani) dana{nja Trubarjeva cesta in Pre~na ulica, proti severu sega obmo~je nekoliko dlje od mesta, na katerem stoji dana{nja stavba sanatorija Emona, delo Valentina Scagnettija. Upodobljeni so ograjeni kme~ki domovi na severni strani dana{nje Trubarjeve ceste, medtem ko so obrtni{ke hi{e na ju`ni strani ceste ob Ljubljanici. Kozolci sledijo smerem vzdol`no zasnovanih parcel, na katerih stojijo domovi. K vsakemu domu sodi kozolec, k enemu najbr` dva. Najmanj{i ima {tiri, najve~ji ima {est oken. Precej kozolcev ima opornike, kar ka`e na dotrajanost in omogo~a domnevo, da so nekatere postavili `e v prvi tretjini 17. stoletja. Nadrobnost fotografi je iz Zgodovinskega arhiva Ljubljana; za posredovanje in obdelavo posnetka se zahvaljujem g. Jo`etu Suhadolniku in ge. Tatjani
Rodo{ek.
Kdaj so nastali kozolci?
Sl. 9 Kozolci na pristavi ljubljanskega {kofa in kozolec {entpetrskega `upni{~a. Pogled s severozahoda. Nadrobnost gradiva za upodobitev Ljubljane iz ~asa okoli leta 1660, omenjenega v podpisu k sl. 6. Perorisba s tu{em. Z ograjo enotno omejeno zemlji{~e severozahodno od {empetrske cerkve, na obmo~ju severno ob dana{njem Hrvatskem trgu, je {kofova pristava, ker le`i na poljih, ki so v virih imenovana {kofove njive. V njem je pet stavb in trije kozolci. Pred cerkvijo je kvadratasto ograjeno `upni{~e, ki ima na jugu kozolec. Nadrobnost fotografije iz Zgodovinskega arhiva Ljubljana; za posredovanje in obdelavo posnetka se zahvaljujem g. Jo`etu Suhadolniku in ge. Tatjani Rodo{ek.
Gorazd Makarovič
Sl. 10 Kozolci na Zgornjih Poljanah, na ju`ni strani sedanje Poljanske ceste. Pogled s severozahoda. Nadrobnost gradiva za upodobitev Ljubljane iz ~asa okoli leta 1660, omenjenega v podpisu k sl. 6. Perorisba s tu{em. Na upodobitvi desno spodaj je ograjena pristava in vrt grofov Blagaj s pritli~nimi gospodarskimi poslopji ob cesti in tremi kozolci; na sredi je nadstropna bivalna stavba, ki stoji pribli`no na mestu dana{nje poljanske gimnazije. Nato se proti vzhodu vrstijo kme~ki domovi, ki imajo stavbe ob cesti in od njih odmaknjene kozolce. Vsi kozolci so v domskih ogradah, vsi so usmerjeni kot sosedske meje. Nadrobnost fotografi je iz Zgodovinskega arhiva Ljubljana; za posredovanje in obdelavo posnetka se zahvaljujem g. Jo`etu Suhadolniku in ge. Tatjani Rodo{ek.
Kdaj so nastali kozolci?
Sl. 11 Kozolci na Spodnjih Poljanah ob neregulirani Ljubljanici, blizu tedanjih dveh Gosjih otokov. Pogled s severozahoda. Nadrobnost gradiva za upodobitev Ljubljane iz ~asa okoli leta 1660, omenjenega v podpisu k sl. 6. Perorisba s tu{em. To je obmo~je v zahodnem kotu med dana{njima @ivinozdravsko ulico in Poljansko cesto. Na sklenjeni, tlorisno nepravilno zalomljeni {karpi nad obre`no je`o postavljene stavbe nimajo kme~kega videza, stavbe ob Poljanski cesti bi lahko bile gosta{ke. Zemlji{~e je sklenjeno obdano z razli~nimi stavbami in plotom, na njem ni sklenjenih ograjnih delitev, zna~ilnih za kme~ke domove in pristave. Tu stojijo trije povpre~no veliki kozolci in eden, ki ima kar devet oken, ozemlje pre~kata stezi. Domnevno gre za vsaj prete`no obrtni{ko, prejkone mesarsko okolje.
Nadrobnost fotografije iz Zgodovinskega arhiva Ljubljana; za posredovanje in obdelavo posnetka se zahvaljujem g. Jo`etu Suhadolniku in ge. Tatjani Rodo{ek.
239
Sl. 12 Delno vidni kozolec med fu`inarskimi stavbami v Bohinjski Bistrici. Nadrobnost vedute v Topografi ji vojvodine Kranjske iz leta 1679; bakrorez ima napis WOCHAIN Bohina (Valvasor 1970: grafi ~ni list {t. 305). Levo vidimo suhoto, najbr` klonico; te stavbe bi lahko bile eden od vzorov za toplarje. Imele so podobne funkcije shranjevanja vozov, gradiva in {e drugega kot toplarji, in enako osnovno konstrukcijo kot nizki toplarji; ~e bi v stebre tak{ne suhote samo izsekali odprtine za kozol~eve late, bi dobili nizek toplar. Ista bakrorezna plo{~a je odtisnjena tudi v Slavi, vendar je tam del, na katerem je upodobljen kozolec,
odrezan.
Gorazd Makarovič
Sl. 13 Bakrorezna upodobitev zlaganja `itnih snopov v kozolec (Valvasor 1689, I. del, 2. knjiga, str. 105). Podajalec snopa in zlagalec obvladujeta vi{ino kozolca s podajalnimi vilami in vozom. Streha kozolca, ki ima {tiri okna, 12 lat, dva ~elna in najmanj tri bo~ne opornike, je slamnata. Upodobitev sprednjega para volov je nenavadno odrezana; v Valvasorjevi Slavi ponovno uporabljene, `e prej obstoje~e ve~je bakrorezne plo{~e so obrezane obzirneje, ve~krat obojestransko. Tako je tudi v drugi knjigi, kjer je bilo sekundarno uporabljenih nekaj obrezanih plo{~ iz Valvasorjeve topografi je sodobne Kranjske iz leta 1679 (npr. upodobitve Stare Fu`ine, Ljubelja, Dolenjskih Toplic). V prvi knjigi Slave ni odtisov obrezanih bakroreznih plo{~; te so tam eviden~no ozna~ene {e z verzalkami in si ve~inoma sledijo v abecednem redu. V drugi knjigi Slave so bakrorezne plo{~e eviden~no ozna~ene s {tevilkami in si ve~inoma sledijo zaporedno, ne zelo nepravilno kot v naslednjih knjigah. Bakrorezna plo{~a s kozolcem je obrezana in ima {t. 1, kar ka`e, da prvotno ni bila namenjena za Slavo. Zdi se, da je nastala v zvezi z za~udenim risarjem, ki je pri{el na Bogen{perk iz krajev, kjer kozolcev ni bilo. Podoba sodi v splo{ni predhodni topografski pregled Kranjske, vendar raz~lemba nekaterih nadrobnosti omogo~a o`jo pokrajinsko opredelitev. Med {esto in osmo lato od spodaj se odpira pogled v pokrajino, v kateri je levo drobcena upodobitev gri~a, na katerem stoji grad, desno pa zgornji profi l hribovja v ozadju; te tri prvine so tak{ne kot na veduti vi{njegorskega gradu, gri~a in pokrajinskega profi la; enaka je tudi (na bakrorezu ozna~ena) orientacija pogleda proti zahodu (gl. Valvasor 1970: list {t. 291). Desno in ni`je je drobcena upodobitev gra{~ine, ki jo tvorita pokon~na, dvoosna fasada in podol`na triosna fasada; oboje se sklada z upodobitvijo gra{~ine Turn pri Vi{nji gori (na bakrorezu ozna~ene z orientacijo videza gra{~ine za pogled z vzhoda proti zahodu; gl. Valvasor 1970: list {t. 292). Ista orientacija pogledov nam ob drugih omenjenih skladnostih, zlasti {e profi la hribovja, omogo~a ugotovitev, da obravnavane shematske nadrobnosti na bakrorezu kozolca niso nestvarna dopolnitev motiva. Iz povedanega sledi, da je veristi~no naravnani risar gledal proti zahodu, da je stal na Starem trgu ali v njegovi bli`nji okolici oziroma da je upodobil kozolec blizu Vi{nje gore. Na zna~aj delno upodobljenega zidanega poslopja pri kozolcu ka`e bakrorezna upodobitev podobne bivalne stavbe pristave gra{~ine Soteska (gl. Valvasor 1689: III. del,
11. knjiga, priloga ob str. 10).
Kdaj so nastali kozolci?
Sl. 14. Kozolec ob gra{~ini Rib~e/Fischern. Nadrobnost vedute Litije (Valvasor 1689: III. del, 11. knjiga, str. 343). Upodobitev vrst lat je seveda simboli~na, osem oken/{tantov pa bi ustrezalo potrebam gra{~ine, ki ima med gospodarskimi poslopji le majhne svisli, na katerih vidimo samo dve odprtini za seno.
Sl. 15. Kozolec ob gra{~ini Slatna (Slatteneck), ki je stala vzhodno od [martna pri Litiji. Nadrobnost velike razgledne pokrajinske bakrorezne upodobitve proti severovzhodu z o~i{~a ob gradu Bogen{perk (Valvasor 1689: III. del, 11. knjiga, ob str. 620). V okrasni kartu{i pod Valvasorjevim grbom je napis, ki sporo~a, da je to podobo svojemu milostnemu gospodu Janezu Vajkardu Valvasorju posvetil Andrej Trost. Ta vedutist in bakrorezec je to imenitno podobo torej upodobil samostojno, kar razlo`i na njej upodobljene tri kozolce, objekte, ki jih Valvasor ni vklju~eval v pojem vedutne stvarnosti. Vi{insko razmerje kozolca do gra{~inskega poslopja ka`e, da gre za pribli`no tako visok kozolec, kot jih poznamo iz 19. stoletja oziroma kot je upodobljen `e na sl. 13. Zato vemo, da je {tevilo lat upodobljeno simboli~no, {est oken pa verjetno ustreza stvarnosti. Na eni strani gra{~inskega poslopja stoji zidano gospodarsko poslopje, na drugi strani je kozolec, ki je tu o~itno del gra{~inskega gospodarstva.
Sl. 16. Kozolec v zaselku, le`e~em ju`no ob [martnem pri Litiji (ki je na veduti imenovano S. Martin). Nadrobnost razgledne pokrajinske upodobitve, omenjene v podpisu k sl. 15. Najbr` gre za mikroobmo~je, danes imenovano Pungrt. Upodobitev latovja je simboli~na, prejkone je tak{no tudi {tevilo treh ali {tirih oken. Za neposredno pri~evalno pa moremo imeti lego kozolca vzporedno ob njivi, zakaj tak{en polo`aj ustreza tako delovni priro~nosti kot zemlji{ki gospodarnosti in je mnogokrat izpri~an pri kozolcih iz 19. in iz 20. stoletja. Tri stavbe ob kozolcu ka`ejo na pristavo; najve~ja je nadstropna in ima nad vzdol`no fasado trikotno ~elo.
241
Gorazd Makarovi~
Sl. 17. Kozolec v zaselku, ki le`i ju`no pri Bregu pri Litiji (zadnji kraj je na veduti imenovan S. Catharina). Nadrobnost razgledne pokrajinske upodobitve, omenjene v podpisu k sl. 15. Najbr` gre za kraj, danes imenovan Gradi{ke Laze. Upodobitev kozolca je simboli~na, vendar ni vzroka za dvom, da predstavlja stegnjenec. ^e je velikostno razmerje kozolca in bli`nje stavbe stvarno, ka`e njegova lega ob veliki stavbi, da je del pristave.
242
Sl. 18. Kozolci v [tepanji vasi. Nadrobnost na~rta plovnega prekopa Ljubljanica–Ljubljanica iz leta 1737. Kolorirana risba. Hrani jo Zgodovinski arhiv Ljubljana. V spodnji vrstici napisnega lista sta podpisana glavni projektant Ern?t Wen:(zel) Durchla?ser Inge:(nieur) Lieut:(enant) in sodelavec Friederich Con:(rad) Renner Inge: Po tej risbi je bil izdelan bakrorez, kjer je namesto napisnega lista ve~ja okrasna kartu{a, v kateri je napis {e v latin{~ini. Zaradi te spremembe na bakrorezu desno zgoraj ni ve~ dveh kozolcev, upodobljenih na risbi; rezec je tudi nekatere druge nadrobnosti va{kega okolja pojmoval simboli~no, npr. kozolec pri cerkvi ima na risbi osem oken, na bakrorezu {tiri (prim. Umek 1956). Na risbi na{tejemo 16 kozolcev. Vsi so enostavni stegnjenci, vsi stojijo na travnih, neograjenih povr{inah ob njivah. Eden ima sedem oken, trije imajo po pet oken, sedem jih ima po {est oken, {tirje imajo po osem oken in fragmentarno upodobljeni kozolec ima najmanj tri okna. Na upodobitvi vasi domnevamo za kmetije tiste ograjene domove, v katerih sta najmanj dve stavbi; le ena kratka stavba, ki ne more biti stegnjeni dom, bi kazala na kaj`o, bajto ali domec. Ob tej predpostavki na{tejemo 12 kmetij, kar dovoljuje sklep, da je v tem ~asu v tej vasi kozolec pomenil nujni sestavni del kmetije. Nadrobnost fotografi je iz Zgodovinskega arhiva Ljubljana; za posredovanje in obdelavo posnetka se zahvaljujem g. Jo`etu Suhadolniku in ge. Tatjani Rodo{ek.
33
Kdaj so nastali kozolci?
LITERATURA
BA[, Angelos
1955   Orodja na kme~kih gospodarstvih pod Mariborom v 18. stoletju. Slovenskietnograf 8, str. 109-128.
BA[, Franjo
1984   Stavbe in gospodarstvo na slovenskem pode`elju. Ljubljana : Slovenska matica.
BEZLAJ, France
1982   Etimolo{ki slovar slovenskega jezika. Knj. 2: K–O. Ljubljana : Mladinska knjiga. 1995   Etimolo{ki slovar slovenskega jezika. Knj. 3: P-S. Dopolnila in uredila Marko Snoj in Metka Furlan. Ljubljana : Mladinska knjiga.
BLAZNIK, Pavle
1958   Popis kmetij na ozemlju Lo{kega gospostva leta 1510. Lo{ki razgledi 5, str. 119-127.
1973   [kofja Loka in Lo{ko gospostvo (973-1803). [kofja Loka : Muzejsko dru{tvo.
BRITOV[EK, Marijan
1964   Razkroj fevdalne agrarne strukture na Kranjskem. Ljubljana : Slovenska matica.
 243
CEVC, Tone                                                                                                                                                               ______
1991   Kozolec. V: Enciklopedija Slovenije. Zv. 5: Kari-Krei. Ljubljana : Mladinska knjiga. Str. 356. 1993   Stog (shramba za `ito) : zgodnja razvojna stopnja kozolca toplarja. Traditiones 22, str. 97-108. 2001   Kozolci toplarji s kamnitimi stebri - eden izmed regionalnih tipov kozolca na Slovenskem. Traditiones 30, {t. 1, str. 129-150.
2004   Kozolec. V: Slovenski etnolo{ki leksikon. Ljubljana : Mladinska knjiga. Str. 244-245.
CEVC, Tone; ^OP, Jaka
1993a Slovenski kozolec = Slovene hay-rack. @irovnica : Agens.
EGGER, Rudolf
1974   Die Reisetagebücher des Paolo Santonino 1485-1487. Aus dem Lateinischen übertragen von Rudolf Egger. Klagenfurt : Verlag Ferd. Kleinmayr.
FEINIG, Anton in Tatjana
2005   Familiennamen in Kärnten und den benachbarten Regionen. Celovec [etc.] : Mohorjeva = Klagenfurt [etc.] : Hermagoras. (Studia Carinthiaca, Bd. 26).
FLOHN, Hermann ; FANTECHI, Roberto (ur.)
1984   The climate of Europe : past, present and future. Dordrecht [etc.] : Reidel.
GAVAZZI, Milovan
1969   Vor- und frügeschichtliches in der Volksüberlieferung im Ostalpenraum. V: Alpes orientales 5. Ljubljana : Slovenska akademija znanosti in umetnosti. Str. 113-124.
GDZS
1970    Gospodarska in dru`bena zgodovina Slovencev. Zgodovina agrarnih panog Zv. 1, Agrarno gospodarstvo. Ljubljana : Dr`avna zalo`ba Slovenije.
HABERLANDT, Arthur
1953 Taschenwörterbuch der Volkskunde Österreichs. Wien : Österreichischer Bundesverlag für Unterricht, Wissenschaft und Kunst.
HACQUET, Balthasar
1801 Abbildung und Beschreibung der südwest- und östlichen Wenden, Illyrer und Slaven : deren geographische Ausbreitung von dem adriatischen Meere bis an den Ponto, deren Sitten, Gebräuche, Handthierung, Gewerbe, Religion u.s.w. nach einer zehnjährigen Reise und vierzigjährigen Aufenthalte in jenen Gegenden / dargestellt von B. Hacquet, der Weltweisheit und gesamten Arzeneigelahrheit Doctor, kaiserlich-königlichem Bergrath, ordentlichem Lehrer der Naturkunde an der Josephinischen Schule in Ost-Galizien, ehemaligem beständigem Secretair und Lehrer der technischen Chemie, beider königlichen Gesellschaften des Ackerbaues und nützlichen Künste im Herzogtum Krain Mitglied, dieser, wie auch der kaiserlichen Gesellschaft der Naturforscher im teutschen Reiche, der königl. grofsbritannischen Wissenschaften zu Göttingen; der königlichen preusischen zu Frankfurt an der Oder; der churfürstlichen mainzischen zu Erfurt; der sächsisch-ökonomischen zu Leipzig; der grofsherzoglich toscanisch-botanisch- und ökonomischen zu Florenz; der naturforschenden Freunde zu Berlin und Halle; der ökonomischen zu Chambery. Leipzig : im Industrie-Comptoir. [Na XII. strani je Balthasar, v~asih imenovan tudi Belsazar Hacquet predgovor datiral z letom 1801. Dejansko je knjiga izhajala v zvezkih med letoma 1801 in 1808; na Slovenskem je avtor `ivel med letoma 1766 in 1787; gl. Vilko Novak, Raziskovalci slovenskega `ivljenja, Ljubljana 1986, str. 64, 66.]
Gorazd Makarovič
HANSEN, Wilhelm
1984 Kalenderminiaturen der Stundenbücher : Mittelalterliches Leben im Jahreslauf. München : Callwey.
HAUSHOFER, Max
1899   Tirol : Land und Leute. Bielefeld, Leipzig : Velhagen & Klasing. (Monographien zur Erdkunde; 4).
HAZLER,Vito
1987   Kozolci ob Savi. Traditiones 16, str. 97-134.
1999  Podreti ali obnoviti? : zgodovinski razvoj, analiza in modeli etnolo{kega konservatorstva na
Slovenskem. Ljubljana : Rokus. 2004   Kozolci na Slovenskem = Hayracks in Slovenia. Ljubljana : Kmečki glas.
JUVANEG, Borut
2007   Kozolec. Ljubljana : i2 : Fakulteta za arhitekturo.
KLADNIK, Drago
1999  Leksikon geografi je pode`elja. Ljubljana : Inštitut za geografi jo.
244   KNIFIG, Vladimir
1995 Kozolci na desnem bregu reke Save v občini Kranj. V: Kranjski zbornik. Kranj : Mestna občina. Str. 78-89.
KOHLA, Franz; METNITZ, Gustaf Adolf; MORO, Gotbert
1973   Kärntner Burgenkunde. Teil 1: Kärntens Burgen, Schlösser, Ansitze und werhafte Stätten : ein Beitrag
zur Siedlungstopographie. Zweite vermehrte Aufl age, mit Ergänzungen, Exkursen und Nachträgen
von Gotbert Moro. Klagenfurt : Geschichtsverein für Kärnten.
KOS, Milko
1955   Srednjeve{ka Ljubljana : topografski opis mesta in okolice. Ljubljana : „Kronika“.
KRANZMAYER, Eberhard
1984   Ortsnamenbuch von Kärnten. IL Theil. Klagenfurt 1985. Fotomehanischer Nachdruck. 1984. Verlag des Geschichtsvereines für Kärnten.
KRIZANIG, France
2006 Zlata doba kot v času po iznajdbi kozolca. Delo, Sobotna priloga (11. november 2006), str. 4- 5. (Intervju je zapisal Miha Jenko).
KUG AN, Ana
1998   Krajina kot nacionalni simbol. Ljubljana : Znanstveno in publicistično središče.
LEXER, Matthias
1986   Mittelhochdeutsches Taschenwörterbuch. 37. izdaja. Stuttgart : S. Hirzel.
L(IGEN), A(lojzij); M. R.
1985    Santoninov potopis po Ziljski in Zg. Dravski dolini pred 500 leti. Mohorjev koledar 1985, str. 78-83.
LINHART, Anton
1981   Poskus zgodovine Kranjske in ostalih de`el ju`nih Slovanov od Antona Linharta. [Prva knjiga, Ljubljana 1788; Druga knjiga, Ljubljana 1791.] Prevedli iz nemščine Marjeta Sašel-Kos, Alfonz Gspan, Nada Gspan-Prašelj; komentirali Fran Zwitter, Jaro Sašel, Bogo Grafenauer. Ljubljana : Slovenska matica.
LOEWE, Richard
1930   Deutsches etymologisches Wörterbuch. Berlin, Leipzig : W. de Gruyter.
MAKAROVIG, Gorazd
1995 Slovenci in ~as : odnos do ~asa kot okvir in sestavina vsakdanjega `ivljenja. Ljubljana. Založba Krtina.
MAKAROVIG, Marija
1978   Kme~ko gospodarstvo na Slovenskem. Ljubljana : Mladinska knjiga.
1982   Strojna in Strojanci : narodopisna podoba koro{ke hribovske vasi. Ljubljana : Mladinska knjiga. 1985   Predgrad in Predgrajci : narodopsina podoba belokranjske vasi. Kočevje : Kulturna skupnost. 1994   Sele in Selani : narodopisna podoba ljudi in krajev pod Ko{uto. Celovec [etc.] : Mohorjeva založba.
MARINKO, Jože
1982 Poizkus ovrednotenja kompozicije stogov pri Studorju v Bohinju. Traditiones 7-9 (1978-1980), str. 67-92.
MEGISER, Hieronymus
1977 Thesaurus polyglottus. Iz njega je slovensko besedje z latinskimi in nemškimi pomeni za Slovensko-latinski-nemški slovar izpisal in uredil Jože Stabéj. Ljubljana : Slovenska akademija znanosti in umetnosti. (Dela / Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Razred za fi lološke in literarne vede = Opera / Academia scientiarum et artium Slovenica, Glassis II: Philologia et litterae ; 32. Inštitut za slovenski jezik ; 12)
Kdaj so nastali kozolci?
MERIAN, Matthaeus
1649 TOPOGRAPHIA Provinciarum Auftriacaru Auftrio Styrio/ Carinthio/ Carniolo / Tyrolis. etc: Das ist Befchreibung Vnd Abbildung derfürnembften Stätt Vnd Plätz in den Osterreichischen Landen Vnder und Ober Osterreich/ Steyer/ Kärndten/ Crain Vnd Tyrol. An tag gegeben Vnd Verlegt Durch Matthoum Merian In Franckfurt am Mayn. 1649.
MERIANOVI DEDI^I
1656 Anhang zu defs M. Z. Anno 1649 getrucker TOPOGRAPHIA PROVINCIARUM AUSTRIACARUM oder Befchreibung der fuernehmften Ort / in Oefterreich / Steyer / Kaerndten / Crain / Tyrol / vndt einverleibten Landfchafften / Darinn Nicht allein der vorige Text vnterfchiedlich corrigirt / Sondern / was man ferners darzu gefunden / vnd berichtet worden / auch angezeiget wird. / Franckfurt am Mayn / Bey Matthaei Meriani Seel. Erben./ M.DC.LVI
METNITZ, Gustaf Adolf; KOHLA, Franz; MORO, Gotbert
1973   Kärntner Burgenkunde. Teil 2: Quellen- und Literaturhinweise zur geschichtlichen und rechtlichen Stellung der Burgen, Schlösser und Ansitze in Kärnten sowie ihrer Besitzer. Klagenfurt : Geschichtsverein für Kärnten.
 245
MOSER, Oskar
1974   Das Bauernhaus und seine landschaftliche und historische Entwicklung in Kärnten, Klagenfurt : Verlag des Landesmuseum für Kärnten. Str. 113-119.
1985 Handbuch der Sach- und Fachbegriffe : zur Erläuterung von Hausanlagen, Bautechnik, Einrichtung und Gerät im Kärntner Freilichtmuseum Maria Saal. Klagenfurt, Maria Saal : Kärntner Freilichtmuseum.
MU[I^, Marjan
1970  Arhitektura slovenskega kozolca. Ljubljana : Cankarjeva zalo`ba.
NOVAK, Anka
2004   Na{i kozolci. Na{ kraj : glasilo ob~ine Dobrepolje 10 (september 2004).
PIRKOVI^, Ivo
1964   O nastanku `itnega kozolca. Slovenski etnograf 16-17 (1963-1964), str. 289-305.
PLETER[NIK, M.(aks)
1894   Slovensko-nem{ki slovar. Del 1: A-O. Ljubljana : zalo`ilo in na svetlo dalo Knezo{kofi jstvo
1895   Slovensko-nem{ki slovar. Del 2: P–@.
POHL, Heinz-Dieter
Kärntnerisch von A-Z : ein klaines Wörterbuch. Klagenfurt : Heyn.
RADICS, P.(eter)
1884-1887 Primus Truber über die Musik. V: Franz Schumi : Archiv für Heimatskunde. Bd. 2. Laibach : der Herausgeber.
RHAMM, K(arl)
1908   Ethnographische Beiträge zur germanisch-slawischen Alterstumskunde von K Rhamm. Erster Teil,
Zweite Abteilung : Urzeitliche Bauernhöfe in germanisch-slawischem Waldgebiet. Braunschweig :
Kommissions-Verlag von Friederich Vieweg und Sohn.
SCHMIDT, Leopold
1951   Geschichte der österreichischen Volkskunde. Wien : Österreichischer Bundesverlag.
SANTONINO, Paolo
1991   Popotni dnevniki. Prevedel Primo` Simoniti. Celovec [etc.] : Mohorjeva zalo`ba.
SMOLE, Vera
1996   Poimenovanja za kozolec ter njegov steber, late in stol v slovenskih nare~jih. Traditiones 25, str. 309-319.
SNOJ, Marko
1997   Slovenski etimolo{ki slovar. Ljubljana : Mladinska knjiga.
2003   Slovenski etimolo{ki slovar. Druga, pregledana in dopolnjena izdaja. Ljubljana : Modrijan.
SSKJ
1994   Slovar slovenskega knji`nega jezika. Ur. Anton Bajec et al. Ljubljana : DZS.
STABEJ, Jo`e
1954   Gradivo za obravnavo o kozolcu na Slovenskem. Slovenski etnograf 6-7 (1953-1954), str. 35-72.
STELE, France
1928   Valvasorjeva Ljubljana. Glasnik Muzejskega dru{tva za Slovenijo 9, {t. 1-4, str. 70-98.
STOPAR, Ivan
1996   Ljubljanske vedute. Ljubljana : Arterika.
Gorazd Makarovi~
[VAB, Danica
2002 Danica [vab, rojena Pajni~ leta 1929, Bosljiva Loka 1. V: Dva bregova, eno srce : `ivljenjske pripovedi iz doline Kolpe in ^abranke. Marija Makarovi~, ur. Ko~evje : Pokrajinski muzej. Str. 116–133.
UMEK, Ema
1956  Gradnja kanalov na Ljubljanici v prvi polovici XVIII. stoletja. Kronika 4, {t. 2, str. 82–86.
VALE, Giuseppe
1943 Itinerario di Paolo Santonino in Carintia, Stiria e Carniola negli anni 1485–1487 : (Codice vaticano latino 3795). Cittá del Vaticano : Biblioteca Apostolica Vaticana. (Studi e testi; 103)
VALVASOR, Johann Weichart
1681 TOPOGRAPHIA ARCHIDVCATUS CARINTHIA MODERNA das i?t Controfee aller Stätt, Märckht, Clöster, vndt Schlö??er, wie ?ie anietzo ?tehen in dem Ertz:Hertzogthumb Khärndten. Heervorgebracht zu Wagen?perg in Crain im iahr 1681 Mit Sonderbarem Flei?s Durch Johann Weichart Valva?or
1688  TOPOGRAPHIA ARCHIDUCATUS CARINTHIA antiquo & moderna completa: Das i?t Volkommne und gruendliche Land=Beschreibung deß beruehmten Erz=Herzogthums Kaerndten / beydes nach dem Vormaligem und jetzigem Zu?tande de??elben: Darinn Alle de??en Staedte / Maerckte / Kloester / und
246
Schloe??er / neb?t andren Be?chaffenheiten / und Miteinfuehrung mancher / entweder zur Erlaeuterung dienlicher / oder ?on?ten ?ich dazu bequemender Ge?chichten / Nicht allein mit einer warhafften Feder / ?ondern auch Naturaehnlichem Abriß der be?chriebenen Oerter / und in Kupffer gebrachten Plaetze / Ans Liecht ge?tellt / durch Johann Weichard Valva?or / Freiherrn / und Mitgeno??en der Koeniglichen Societaet in Engeland. Nuernberg / In Verlegung Wolfgang Moritz Endters. M DC LXXXVIII.
1689  Die Ehre Deß Hertzogthums Crain: Das i?t / Wahre / gruendliche / und recht eigendliche Belegen= und Be?chaffenheit die?es / in manchen alten und neuen Ge?chicht=Buechern zwar ruehmlich beruehrten / doch bishero nie annoch recht be?chriebenen Roemisch=Key?erlichen herrlichen Erblandes; etc. Durch ?elbst=eigene / gantz genaue / Erkuendigung / Unter?uchung / Erfahrung / und Histori?ch=Topogra phi?che Be?chreibung / In Funffzehen / wiewoll in vier Haupt=Theile unter?chiedenen / Buechern / wie auch haeuffi gen Abri??en und zierlichen Kupffer=Figuren / ausgebreitet / von Johann Weichard Valvasor / Freyherrn / Einer hochloeblichen Land?chafft in Crain Hauptmann im Untern Viertheil / und der Koeniglich=Englischen Societaet in England Mitgliede; etc. Laybach / ANNO M DC LXXXIX. Zu fi nden bey Wolfgang Moritz Endter / Buchhaendlern in Nuernberg.
VALVASOR, Janez Vajkard
1970 TOPOGRAPHIA DUCATUS CARNIOLIAE MODERNAE. Bogen{perk na Kranjskem 1679. Cankarjeva zalo`ba Ljubljana / Dr. Dr. Rudolf Trofenik München. Spremna beseda in redakcija Branko Reisp. Faksimile: TOPOGRAPHIA DUCATUS CARNIOLIA MODERNA das i?t Controfee aller Stätt, Märckht, Clö?ter, vndt Schlö??er, wie ?ie anietzo ?tehen in dem Hertzogthumb Crain. Heervorgebracht zu Wagen?perg in Crain im Jahr 1679. Mit Sonderbahrem Flei?s Durch Johann Weichart Valva?or.
VILFAN, Sergij
1964 Poljedelstvo na Slovenskem v lu~i nekaterih desetinskih predpisov. Slovenski etnograf 16–17, str. 391–404.
VISCHER, Georg Matthaeus
1976 Topographia Ducatus Stiriae : 1681. Zweite verbesserte Aufl age. Bd. 1, 2. Herausgegeben und mit einem Nachwort versehen von A. L. Schuller. Graz : Akademische Druck–u. Verlagsanstalt. Faksimile: G. M. Vi?chers Kaey?erlichen Geographi, Topographia Ducatus Stiria, das i?t: Eigentliche Delineation , und Abbildung aller Staedte, Schloe??er, Marckfl ek, Lu?tgaerten, Prob?teyen, Stiffter, Cloe?ter, und Kirchen, ?o ?ich im Hertzogthumb Steyrmarck befi nden; Und anietzo Umb einen billichen Preyß zu fi nden ?eynd Bey Johann Bit?ch Univer?itaets Buchhandlern, Auff dem Juden–Platz bey der guldenen Saulen.
VURNIK, Stanko
1930  Kme~ka hi{a Slovencev na ju`novzhodnem pobo~ju Alp. Etnolog 4, str. 30–71.
VIRI
FOTOTEKA IN ARHIV RISB SEM
Fototeka in Arhiv risb Slovenskega etnografskega muzeja v Ljubljani.
ZEMLJEVID
Zemljevid SR Slovenije 1:250.000. Izdala in zalo`ila Republi{ka geodetska uprava.
Kdaj so nastali kozolci?
BESEDA O AVTORJU
ABOUT THE AUTHOR
Gorazd Makarovi~, dr., muzejski svetnik. Do upokojitve je bil zaposlen kot kustos za ljudsko umetnost v Slovenskem etnografskem muzeju. Njegovo raziskovalno delo sega ~ez meje osnovnega delovnega podro~ja. Avtorjevo {irino ozna~uje formulacija njegovih raziskovalnih prizadevanj v zadnjih letih: Zgodovina kulture in odnos prebivalstva do kulture na Slovenskem od naselitve do druge svetovne vojne. Je pisec ve~jega {tevila razprav. Med pomembnej{e knjige sodijo Slovenska ljudska umetnost (Ljubljana 1981), Slovenci in ~as, Odnos do ~asa kot okvir in sestavina vsakdanjega `ivljenja (Ljubljana 1995) in Poslikane panjske kon~nice, Zbirka Slovenskega etnografskega muzeja (Ljubljana 2000).
Gorazd Makarovi~, Ph. D., retired as a museum adviser from the Slovene Ethnographic Museum where he was employed as curator of folk art. His research works extends far beyond his basic fi eld of activity. The breadth of his scientifi c interest can be best illustrated by the formulation of his research endeavours in recent years: The history of culture and people’s attitude toward culture in the Slovene territory from the settlement until the Second World War. Dr. Makarovi~ has written numerous articles and books. His principal works are the books Slovenska ljudska umetnost (Slovene Folk Art, Ljubljana 1981) and Slovenci in ~as, Odnos do ~asa kot okvir in sestavina vsakdanjega `ivljenja (The Slovenes and Time. The attitude toward time as a framework and component of everyday life, Ljubljana 1995) and Poslikane panjske kon~nice, Zbirka Slovenskega etnografskega muzeja (Painted beehive panels. The collection of the Slovene Ethnographic Museum, Ljubljana 2000).
247
SUMMARY
WHEN DID KOZOLCI FIRST APPEAR?
A kozolec (typical Slovene hayrack, plural: kozolci) is a freestanding, roofed, permanent building with a structural column-like head rail (or two head rails), into which in the same vertical plane horizontal poles are set at intervals equal to the thickness of a grain sheave, and whose purpose is to dry and preserve various crops and fodder.
A survey of the early medieval Alpine Slavic culture and the then favourable warm and dry climate indicates that at that time there was no need for this type of hayrack. In the construction plans for high medieval farms no kozolci featured. A reference to outbuildings from the early 16th century and the Carniolan tithe regulation from 1551 do not mention kozolci. The need for them came with the climate changes of the Late Middle Ages and later. Until the mid 16th century, dry and wet summers alternated, to be followed by the wet and cold “Little Ice Age” that lasted until the early 18th century; it was then no longer possible to let grain sheaves dry in the fi eld after the harvest.
The oldest reference to a kozolec dates from 1558, when several were erected on a estate near [mohor in the Zila Valley/Gailtal in Carinthia. A report from 1485, which includes the area, however fails to mention kozolci for drying grain sheaves, and only refers to ostrvi (thin tree trunks with truncated branches, set in rows).
A combination of references indicates that kozolci fi rst spread in Carinthia and part of Carniola in the 16th century, and that they were in use all over Carniola in the 17th century, but became common in Styria only in the mid 18th century. From a social viewpoint, kozolci were fi rst build on feudal estates, where they dried crops and especially moist tithe sheaves; by the 17th century kozolci were common on many farms.
Gorazd Makarovi~
The importance of the different needs for kozolci changed in the course of time. The most important one, the need to dry grain sheaves was joined in the 17th and even more in the 18th centuries by using them for other crops; placing the sheaves on a kozolec allowed people to prepare the stubble fi eld for growing buckwheat. The need for drying declined in the 18th century. The agrarian technical revolution of the second half of the 18th and the fi rst half of the 19th centuries generated new needs, which were met by kozolci, in particular for storing large quantities of fodder required by the then common practice of livestock breeding in stables, for sorting newly introduced fi eld crops and for the increasing number of agricultural implements and vehicles. Single elongated kozolci remained in use in areas with large barns, and occasionally a shed was added to them. In other areas with no large outbuildings, these needs were met by toplarji (double kozolci): these as well as elongated kozolci were the exterior signs of big farms. However, small and medium-sized farms and cottages with fewer needs prevailed in Slovenia. They achieved relative independence when personal freedom was granted to them in 1782 and with the emancipation of the peasantry in 1848. For these farms, smaller, cheaper, and often quite originally designed kozolci of different subtypes emerged. The great variety of kozolci and innovative structures largely date from the 19th century. Kozolci preserved their miscellaneous functions into the 20th century even though migration from the land and the industrialisation of agriculture highly reduced their importance in the second half of the century.
Etnolog 17 (2007)
GRADIVO ARTICLES
249