124. *tev. Postnina placaaa t Kotavini. Cefijö, sreda 31. oktobra 1928. Leto X. lzha)a « pondeljek, «redo In pefek. Stane mesečno Din 7' — ia inozemstvo Din 20"—. Posamexna äfevllka I iiin. R-ičun poštnn-čekovnega zavoda štev. 10.666. NOVA DOBA Urediti&tvo in upravniitvo i Strossmayerjeya ulica 1. pritličje. Rokoplsov ne vračamo. Qglatl po tarlffu. Telefon int. štev. 65. Giasovi o celjskem shodu KDK. V Celju, 30. oktobra. 0 celjski manifestaciji za KDK pi- šejo danes in veeraj gotovo vsi večji časopisi v držaivi, n&ši z navduse- njcni, beograjski bolj kislega obraza in Ijubljamski »Slovenec« niatačno »ta- ko. kakor smo pričakovali«. Ocividno veseli in navdušeni so bili na'd lepo politicno priredlitviio KDK v Celju naši prijatclji v Ljiubljani^ in Mariboru. »Jutro« iina v danažnji števiLki kar štiri elanke in poročila lz Celja. Pod naipisom »Po celjskem zbo- ru« piše list: »Celjska manifestaicija je da-leč presegla vsa pricakovanja. Znano j:e bilo, da jo v coljskem okroz- jn mnogo smj.sla in volje za KDK, vemiar ni mogel nihče racunati s toli- ko borbenostjo in zanimaiijem, kakor se je pokazalo ma nedeljskem shodu. Prostrana dvorana Celjiskega doma ni zadoščala. Dasi je vreme bilio ncugod- iio, je zlasti kmečkega prebivailstva bi- lo ogronnno. Vidi se, da gre ljudstvu na živce divjaaije SLS. Mnogo je sho- du pripom'Ogla tudi nespametna agi- tacija SLS. ki je dosegla ra.vno na- ^protno. S tem, da so klerikalci napo- vedali teror in pretili vsakemu, ki se udeleži celjskega zbora, so šele ljndi prav podžgali in so mtnogi, ki hi sicer ostali doina, šli v Celje., da pokažejo. la so klorikaleev no boj.e. Klerikal ni spijoni. pestavl'jeni po raznih kolih in aa kclodvpru, so imeli torej del a do- vclj. Politiene lmotodo SLS. ki groze r. gmotno škodo in preganjanji. ako ¦lezavisni dTzavljia'ni vrše politicno svojo pravico, so zopet na predvojni nižini. Geljski zbor pa je klerikalcem odgcvor: S terorjem ne bostc opravili nie. Koalicija, ki more prirediti tak shod v Gel'ju. kakor era nikdar ne /mo- re SLS, jo na potn zniaigc.« In na dru- gem mestu: »S svo;je stra/ni. jo SLS storila vse, da poskuša prebivnlstvo široke cel'jske okolice odvrniti od udc- lcžbe. Prirejenih je bilo nekoliko kla- vrnih shodičev. Drugod so klerikalci zepet Ijudem kar vsiljevali vozovnice /-) slaivncsti v Ljuhlijani. Pa vse nič ni pomatgalio. Slika. ki jo jie v nedeljo ves dan nudilo Geljc, je podajala ne- ovi^liiv^lokaz, da se zelena Stajerska slcžno in navdušono pridružuje po- kretu kineckc demiokra(cije . . .« MariboTČaiTii prävijo zopet v svcvjem »Večerniku«: »Z oziroin na necuven pritisk SLS in režima na. pristase K1")K v Sloveniji pa moiranio včerajšnji ve- Jičastni zbor v Celju tem višje ceniti, zlasti visoko pa moramo zaipisati dej- stvc, da je složnost in borbenost v vr- stah slovenske KDK dob ilia na celj- skem zboru nenavaidno jakega^ in od- ločnega izraiza. Celje je bilo včeraij že dopcidne in zlaisti popoldne in zvečer pozorisce velikih manifestacij za ide- je in borbo KDK, ki jih režiniovci niso mogli udusiti niti z vsern policij- skiin in orožniskim apaTatoin, ki je moral stati v službi dn1. Koroščeve po- litikc, ki jo doživela na zboru nena- vaidno ležko in ostro obsodfoo.« Pasns glede obsodbe dr. Koroščeve politiko bi tudi nisi vsi ostro podčrtali. Izbruhi ne volje so bili tako jaiki in tako težki, da so inorali reditelji mdriti razdiraže- ne nase Savinjčame, ki imaj'O sicer z g. dr. Koroscoin še svoje stare raču- ne. Videlo so je, da narod pojmi vso težino dr. Korosčove politicne napa- ke, dia se je pridružil beograjskim ho- »enionistom mesto fronti vseli onih Slovoncov, ki cutijo, dia jiili sedanji rc- žim zaipostavlja in or obi to gospodar- sko izkorišča. In koliko je pravzaprav Slovoncev, ki bi to zainikali — če bi bili politicno svobodni? Zagrebški »Nairodni val« ofidjoz- no glasilo Hrva.tske seljačke stranke, pravi, »da je bil splošni utis celjskega shoda sledec: da se je š!o s coljsko ma- il ifcstacijo korak naprej cd Siska. oso- bito z zadnjo izjavo Svetozairja Pribi- ccvicai.« Ta izjava, ki je paxlla na kon- cu Pribicevicevega gCA'Oira. se je gla- ¦sila iJi'ilicno slcdece: »Beograjskim mcgocnikoin poTocarno, da se nocemo z nobenim polilienim einiteljem v Beogradu razgoivarja-ti, nocemio se ni- ti pozdiravljaiti s kakim političnim Č-i- nitcljom, ka.tori drži pri živlijenju da- našnjo krvaivo Naü-odno sku))šei]io.<. Zagrobške »Novosti« pravijo, »da je vodstvo KDK za'd.ovoljno z uspe-- horn vceraijsnj'ega veldkega sboda v Ge- Iju.« In na drugom mestu pii-io li>i- »Včerajšnji shod KDK v Geljski-n. cTiOinu je osobito upMval na ccJjske \n okoliške klerikalce. Vsled neuspehov klcrika'lne politike (lijudstvo namreč vidi, da dr. Korošec vklijub svojemu ministrskemu predsedmiku ne more iz]}cs]'Ovaiti za Slovenijo nikakih po- rsehnili clajšaiv) se boje vsaike akcije KDK, ker že sanid uvidevajo, da na- rod odobrava poilitiko KDK. Zaito so se tudi pcsluzili vseh d'ovoljeni.h in nedovoljenih sredstev, da bi odvrnili Ijudslvc cd celjskega sheda. V Savinj- ski dolini ter v bliižnji in daljM celjski ckclici so prircdiili včeraij voč shodov (da bi privabili ljudi k sebi). Njiihovi agitatorji so eel teden hodili od hise do hiše in a^itira-li proti KDK koali- cijl z vsemi mczniimi neresnicami. Tod a narod jiin je dal s svojo obilno udeležbo na zborovanju praivilen od- govor. Po celi Saviirjiski dolini in po ostalih kra'jih mariborske oblasti se danes govori, da Celje ])o prevratu še ni videlo take krasne manifestacije kakor je bil včerajšnji zbor KDK v Celju«. Za nas so te konstaitacije naj- vplivncjšega zagrebškega lista radi to- ga kcristne, da hrvatska iavnost spo- zna met ode klerikalno politiko v Slo- veniji in uvidi. v kako težkih razme- rah se nahajamo napred'njaki v Slo- veniji. Tudi beograjska »Politika« jc pri- znala lepo udeležbo na shodu — coni naiinreč, da je bilo v dvorani tri do tri in pol tisoč zborovalcev. Opisala je tu- di veliko navdusenjie na sliodu in jo zlasti zabilježilia izjaive Svetoizarja Priblcevica proti Ljubi Davidovic'u in Voji Marinkovicu. Tega vseobce pc'ineimlinega utisa so- veda no nuoTejo zaibrisafti deloiiia smc-š- no lažnjive in nevošČljivc izjave ljub- Kjaiiskega »Slovenca1«, ki se jih je v tej cbliki tudi splošno pricakovalo . . . »Slovenec« pravi. dta na shodu >slo- ven.skega ljudstva ni bilo« in da je {io slio'lu »veoina zboravalcev na vso jezo posedla po ccljskih gostilnah in poz- no v uoc je bilo slisati konsta,tacijp njih samih, da rfewol-raii in radicevci še nih(hr niso doziveli take blamaže hot to pot v Celju . . .« Konečno še list konstatirn. da. »prireditolje (vslod % doklada na racune, izsta.vljene od delniških družb itd. Ostanejo seveda vse stare daivšči- no in takse. Visoki novi oblastni dav- ki so potrebni vslcd silno naraščajoce režije in brozmiselnega razmetavanja. obla'stnega denarja za razne kmotij- škopospeševalne panoge, ki pa veliko- krat niso v resnici nicesar drugega kakor subvene ijoni ran je klerikalni h pristašev in podjetij. Da bi pri kmec- kem ljudstvu nekako opravičili nova davena breanena, so jih naložili v prvi vrsti mestnemiu in trškemu prebival- Btvu, ki jiih bode pa po velikem delu moralo provaliti na kmecko lijudstvo, tako da bode prizaderta dezela istotako kot mesta. Razume se, da morn zače.ti opozicija KDK najostrejši boj proti lent duhocniškim -izsesoralcew Ijud- stva! Vsako oklevanje bi zadelo na najostrej.šo kritiko! Občinske voiitve v Bosni in Hercegovini. V nedeljo so se vršile občinske voiit- ve v Bosni in Hercegovini, ki so dale v glavnem to sliko: raidikali in musli- mani so se jedva. obdržali, radicevci pa so narastli, osobito v Sarajevu iu Hercegovini. Sannostojni dem.-okra.tje. ki nimajo v Bosni in Hercegovini po- Bobnih postojank, so naipraiin skup- ščinskjm volitvain na glasovih na- rastli. Davidovicevi demokralje so na- zadovali in hrvatski klerikailci v Her- cegovini skoraj popolnoma zginili. Do- bili so muslima.ni 1502 obcinska od- bcrnika, radikali 1416, HSS 839, srb- ski zemljoradniki 597, KDK 173, Da- n'dovicevi demokratjie 111, saniiostojni [lomokratje 102, nevtralci raznih list 57, raizni disidenti 78. klerikalci 24. KDK v cel'oti bi imela 1124 občinskih cilbornikov in stoji tedaj v Bosni na. tretjem mestu. V izjaivi, ki jo je dal \ veer a j Svetozar Pribiccvič zagrebškim : listom o obcinskih volitvah v Bosni in : Ilercegovini, se pravi, da bi bili rezal- ' Inti obf-in.skih volitev dokaj di'ugaoni, a'ko bi bil obseg občin pravilnej'se do- Iqcen in l;i no vrsilo via dne stranko neovirano terorja. 0©«t ače vesti. d Prihodnjn številka »Nove Dobe« izide iz tehnicnih razlogov v ponde- ljek, dne 5. novemibra 1028. d Na gostovanje mariborskega Na- rodnega gledališm pojutrišnjem, v I>etek.' v našein mestnem gledališču z Zclajevo draimo '»Therese RaKfiiin« ?o posobej opoizarjaimio, ker je od dobrega: oluska v znatni mieri odvisno nadalje- vanje gostova'nja. Vstopnice pri Go- ričar & Leskovšku. (1 Prorarunska seja celjskega m-etf- iiega sveta se vrši v pondoljok, dne 5. novemibra ab 6. uri popoldne. Mestno gledališče. Reperioar: Petek. 2. novembra ob 20.: »Therese Raquin«. Gostovanje mariborskega __ Karodnega gledališča. Jožko Kovic: Emile Zola : »Therene Raquin«. (K predistavi v celiskem Me.stnean gle- dališcu v peteks dne 2. nov. 1928.) Zola je lmož, ki je uvrščen v gaJeri- jo genijev. Morda jo to usoda, morda se mora tako začeti zivljenje vsakega duiievno- ga velikaan, kakor je treba, da se zacnie vsaika »rosnicna« ])ravljica z - Enkrait je bil . . . nekoč je živel . . .!« Začelo- se je Zodiovo zivl.jen.ie tak'ole: Rodil se je sponnladi lota 1840 v Pa- rizu. Ueitelji so rekli, da ni d:asti pri- da. da je butec. In ne gre, da bi za- nierili tistim učiteljem: Kdo bi po- J gruntal fanta, ki mu je bil stairi oco j Benečain, stara marti pa Grkinja, ore | že posrancoaen, mati pa pristna Francozinja. Kdo bi prepoznal diecka. ki je imel v sebi italijansko, grško in fraaicosko kri . . . solnca v izobilici, temperaimenta cez mero. Kdo bi za- meril tedaiiijim šolnikomi! Danes je Zola genij! Kljub »meisa.ni« krvi, je bilo umet- nikevo življenje dokaij enolično. V so- li — butec, po snirti očeta inienirja (Emile je imel teda.j 7 let) velik rev- ček, brez gnuotnih sredstev. Z dvajse- timi leti se je preril do skromnega za- kctnega pisai'cka. ki je zaslužil komaj za vsakdanji kruhek. l^a se je zgodilo: V Zolu je izbrubnilo. Vzbudila so jo v njem vroica, južna kri. Prijel je za poro, ki si je ž njini še priboril sve- tovno slaivo in zaslužil nemajhno pro- mozenje. Prej uboig, reven pisar, zdaj sla.ven, uvaže\rani umetmik in bogat niož. In morda jc tudi to usoda all pa tradicija: S prvkni literarnimi proiz- kusi jo dioživol Zola neuspeh in polo-, mijo; kritikai ga je obsodila za beda- stega in smesnoga ro.volucij-onarca in vrhu tega še za pohujsljivca. Nič zato . . . Zolova bujna damišljiJEi, njegov temjierament, vera v samega sebe, do saimobitnosti in živlijenja so zmagali: ŽeL je uspeh, prvi uspeli s povestima »Contes a Ninon:« in »Thcrese Ra- quin« (1867). Družina Raquinovih ni. veliika. Po- starna, njaivno dobroiliotna madame Ra.quin, njen bolehen cmorikav sin j Gamille ter njegova sostrična Tböre- se, ki je njegova žena. Vsi trije žive enolieno moščatnsko življenje v pariš- kem predimestj-u, kjer jih vsak četrtek oibiščejo originaJrna samca Gri.vet in Micbaud in mala Susanne, da zaigrajo domino. V hišo Raquinovih pride tudi slikar Laurent, Camille-ov prijatelj, iz otroskili let. Laurent in Therese se vzljiubita. Njuna ljubezen vzplaimiti v sovraštvo do Caimil'le-a, ki ])ostano žr- tev zliočinskegA načrta. Na izlotu v St. Quon pahne Laurent sporazumno s Therese Camilile-a v deročo reko Seine. Nihče ne ve za unnor razen obeh zločincev, ki se čez leto dni poročita. Oglasi se vest, ki jtu muči po noči in po d'nevu, muc-i ju vedmo huje,, dokler Ko neho-te ne izdaita pred ma da me. Sta- ra Raquin prekolne oba morilca, ki se ! pred njo usmrtita. i Fabula le povesti cika precej na do- j tektivsko manire in inarsikaj se zdi na ; prvi pogled banalno, neokusno ali celo i zverinsko. Toila treba si jo ])red.ociti geslo naturailistov, ki je bilo: Gliej živ- Ijenje, kakršno je, opisuj ga kaikršno je; ogni so slohernem/u konvenciiona- lizmu in romaniiki; zivljonjo no bodi 1c v pesniških rmc^zganih izuniietničena l)odoba. »Thori'-se Raquin«, ki jo je priredU pisa-telj za oder 1873., je raizen »Ubi- jaca« (ki sta ga spretno dTctimaitizira- la Gastineu in BusnahO eno najimoc- nejših oderskih del velikega umetnika:. Tohnicna straoi in draniaticni akcont prideta do popolne velja.ve. Prizori si filodijo v Logicnern redu, se psiholosko stopnjujejo in padajo, baš to pa daje ti »grozni« drami umetnostno vred- noto in jo raizbremenjujte od detektiv- ske senzatcije. Res je, da si Zola z oderskimi deli ni pridoljil nespornih umetniških la- vorik. In če kljub temu glediališča od r-asa do casa vprjzorijo katerokoli pri- znanih Zolovih oderskih del. opomiiijo z cdra na velikega romainopiscas ki si je. s števihiimi deli kat so »Los Rougon-Macqua.rt«. »Le ventre de Pa- ris«, »L' Quevre«, »La Ter re«, »L' ar- gent«, »Nana«, »Lai Debacle« in s »Štirimi evangeliji« (dovršil jih je tri »Plodnost«, »Delö« in »Resnicai«), iz- klesal spomenik nesmrtne slave. (v'o bi naše glediališče vprizorilo »Tbereso Raquin« v prosli sezoni, bi laihko napisali na lepaike, da vprizar- jaino omonjeno dramio v spomin na potindvaijisctletnico sm-rti predstavni- ka francoskega naturajizma. ITinrl je Zola 29. septembra 1902. >U"hl! *-' • N ') V A J.) !) b A ' Si'¦•¦¦' ^24 d Spominu vseh pokojnih se oddol- j ži zbor tlPD na dan Vseh svetih oh 15. uri na okoliškem pokopališču pod razpelom na novem delu, vsem voj- } nim žrtvam pa ob 16. uri na vojaškem pokopališeu. d Vojni qrobovi, ki so jili naliaja okrog 1.300 na mestnem pokopališču, so sedaij očiščeni in bodo tudi julri razsvetljeni. Nekaj sveč so darovali posamezni celjski trgovci, drugo pa bode dar oval mestni miagistrat. dLjudsko vseučilišče v Celju. Pre- davanje g. L. Faijgla je bilo zelo zami- mivo. Zbral'o se je lepo stevil'o onih, ki se zainimajo za radios oni jo. G. preda- vatelj je na prav poljuden način raz- možil bistvo radiai. Ker pa, jo snov proobsirna, jo je razdelil na dva dela. Prihodnje predavanje se vrši v pon- deljek 5. nov. ob 20. uri. Ob tej priliki bomio slišali tudi radionkoncert. Po tern preda-vanju se nadaljuje vpisova- nje v radio-teeaj in določijo dnevi, ki si jih izberejio udeležniki tečaja. d. Zagonelen ocjenj v Celjskeui dn- mu. Preiskava, ki se marljivo vrši, jie ugotovila, da je nekdo sveže prebil dve šipi na jednem oknu in vtaknil tarn na podzidek pri oknu skatljico z gorečimi vžigalicaml in gorečo ciga- Bally-Levlji so za damsko eleganco najfinejši in najelegantnejši! reto. Poskušal je ubiti šipo tudi še na drugem oknu, pa se mu ni posrečilo aili ga je pa nekdo zmotil. K sreči jo ogenj ali tlenje doseglo le prazne vre- če in neka prislonjena vrata in da Jo prostor polcg bil prazen, drugače hi g. Gaberca zaidela Skoda do 150.000 dinaTJev, ker bi unicil zalogo deloma. požar, deloma voda. — Razni ljnbljan- ski in zagrebški časopisi so vceraj od-- krito izražaii sum, da je bilo podtak- njenje tega ognja izliv onemogle jeze političnih nasprotnikav nad sijajinini potekoin naprodnega shoda v Celjskein domu. Vfiö.'V Gcijufltiidi ni nikdo trclil in je skoraj neumljivo, da se nad^to prav razumljivo govorico siln-o raz- burjajo v »Slovencu«. Ka.j pa iinajo s to zadevo opwiti ravno klerikalci, saj imamo koncem koncev več politicnih nasprotnikav v Celju? Ali se jiim na- zadnje og^asa vest, d!a so po časopis- ju. pri,v,atno iri^nai)«hodih tako raz- hujskali gotove nevedneže, da bi. bill zmožni tudi takega dejanja? Ce so no- dolžni, jih naj ta slučaj poduči, da bo- .do vbodoče pustili tuje prireditve pri miru! d 17. i sSja mariborske oblastm skupščine so vrši v pondcljek, dne 5. novembra ob 10. dop. v kazinski dvo- rani v Mariboru. d Umrl je v celjski bolnici v pon- dcljek, cine 29. oktobra t, h po kratki mučni bolezni g. Alfred Zili. iz Lisc /^^k. 0S^WM^ ÄÄ Wt jijR ^OSBAM-OPALNE ) ŽARNICE f ne bliščijo. pri Gelju. Bil je zelo dober in znača- jen fant. Kruta usoda ga je izročila beli ženi v cvetu mladOiSti. Ohranjen mu bo traben spomin. Žalujočim na- še iskreno sožalje! d Umrli so v celjtski javni bolnici: 28. oktobra 63-letni Trobiž, najeiniilk v Skol'ji vasi in 55-letna Agala Bre- cel, žeii«, kočarja iz Liboj; 29. oktobra Herjnina ToJar, 48-letna logarjeva že- na iz Špitalioo. ; Wwdni dan Zbornice za iryovino, obrt in iudustrijo v Ljubljuni za Ce- I'je in Celjsko okolivo. Gremij trgovcev v Celju naznanja vse-m gospodarskim krogom v mestu Celjiu in njegovi bliž- nji in daljši okolici, da uraduje refe- Dub - cewiji so za damsko družbo najbolj apartni in elegaiitnil rout Zbornice v torek, dne 6. novem- bra t. 1. od 8. do 12. ure precLpoldne v ravnateljski sobi Prevozne družbe d. d. v Celju, Saivinjsko nabrežje št, 7. ötranke, ki žele kako pojasnilo ali svet j j y zadt^fali, katere zastopa zbornica, se ! ' uljudno val)ijo, da se pri njem ^• dolo- i con em cai.su zglase. ".:• d Zadruija] eleklo - instalaterjev v ! Ljubljani priredi v Celju monterski tečaj. Predaval 'bo g. inž. Sajavic vsak pöndeljek od 18. do 20. ure v presto- rih di'z. tr/fovske Mv. UdcJezij'i s,.- tečaja laliko vsi monterji in ponioc- niki elektro-iiistailaiterjev, ^meJuanikov in drugih obraifbv, ki pridbjo-.v postow üdelczba je obvezna za monterj'e elek- tro-podjeiij. Prispevek za stroške zn-a^ fea, na mesec 10 Din, plačlijivo vnaiprej. iPouk je pa brezplaioen. Pričetek tecaja je 5. novembra t. 1. Prijave sprejema elektro-tvrdjka Karol Florjančič, Ce- lje, Cankarjeva c. 2. d »Windischer Hund, windisches Schwein, krainischer Hund« in: slično so bile besede, s kaiterimi je nailirulil veleposestnik g. Lenko iz st. Petra v Sav. dolini. g. Egidija Šetina, slikar- ja iz Ljubljane. G. Šetina se je peljal letos koncem avgusta s svojiim lnotor« jiem mimo Lenkotove hiše. Vsled nio- torjevega ropota so se pred hišo stoje- ci Lenkotovi konji splašili, kar je Len- koto tako razburil'O, da je 'ftftčal nad g. Šetino kakor kak biwsi »feldvebl« nad vojaki. Ker je mislil g. Lenko, da ga g. Setina, ki ga je slovensko nago- voril, ne razume, je ponovil gornje psovke slovenski. Da- se g. Lenkota prepriča, da no živimo voč v onih ca- Tip -top - čevlji so za elegantnega gospoda najfinejši in najboljši! sih, ko «e je z nanii Slovenci delalo; kar se je hoteio in ko nismo Slovenci našli nikjer zaščite, je celjsko okrajno sodišče 26\ 10. t. 1. obsodilo g. Lenkota na tozad'evno tožbo g. Šetine na 6 dril strogega zaipora in plačilo stroskov. d Navchtsen priskiš dr. A. Korošca je neki Fran jo Rožič, trgovski poraoč- nik ])ri nicinuf. trgpvcu Dobovičaiku v Celju. Ta Rožič je v noci od nedelje na ])ondeljek ob pol 2. uri ponoči pri- letel precej vinjen iz ka>yarne »Evro- pa« ift po^val pved kavasTno službujp- ca stražnika, naj interveiiirata, ker jjp v kava'rnl nekdo žalil clr. Korošca, Na poziv stražnika, naj pokaže, kdo je to Storil, jo za't'ol l-ložir vpili: »Alua, vi-, d\;i no!'-i'l;i iti. iifiM't;! sinriti itd. Ker jV /iuur.'aJ iiajui.j, ,su ^i .slražniki po- vaibili na stražnico in bode imela pre- velika r>vnenva Rožiceva še posleclicoÜ pred .södit&em. ^ t cl Üradna slovenščina. GospoJa sreskega poiglavarja opozairjanao na grdo mrcvarjenje slovenščine pri ne- katerih obcinskMi uradih. Ako se gs;. uradniki pri sreskem poglavarstvu zadovolje z nekdanjo c. kr. uradno slovenščino, je njihova zadeva, vseka- kor pa mioraaiTo kot davkoiilačevalci zahtevati, da se napisi in razgla.si na obciiiskih deska'h gla/so v pravilni slo- venšcuni. Ne raizglušujemo n. pr., da so uradni dnevi ob sredih in sobo- tili (brr!), kakor se čita na durih nu- kega občinskega urada, pac pä ura- , dujemo o)d sredaii in sobotah. Ne vr- šijo se sej-mi v Teharjih, Gotovljib, Petrovcih, DraimJjih, ampak v Tehar- jali, Gotovljali, Petrovca'h.-,i).ramljah. Konj ne leti črez vas, ker njftna peru- ti, aiiupak dirja skozi vas, n%pripelie- liio se iz vlaikoni, aimjiak se^ved-no z vlakom, Tako bi lahko iia«tol^e mno- go takili spak, ki cloveku karf'%rn.e po usesiJi. Nasvetovali bi, da bi se raz- poslal vsem občinskim „u.radom, ki smatrajo slovenščino za pastorko, se- znam takih napak, ki se jih morajo varovati v uradnem dopisovanju in koncno naj bi se dal nasvet, da si naj slovenščine slaho zmožni ta'i'niki ku- STEFAN STRAŠEK ZALOGA CEVJLJEV CELJE, KOVAŠKA ULICA ST. 1 pijio kakršnokoli slovensko slovnico. Je pač skrajni čas, da oh desetletnici našega osvoöo'jeiiiija kot \ navdušeni Slovenci daimo vec spoštovkaija svoje- istu maternemu in tudi državneniu je- ziku. . ^ ¦ r'iKy d. Pretep -boi^tiertu/TTedi »Sokol- skim dornom« v Gaiberju pri Celju .so damsko perilo v krasni izde- {>vj in dobri kakovosti ku- ptte najccncjc edjfio v vl-Ic- irgovini R. Stermecki, Celje. Damske srajce, Sifon 55, 58 Din, batist 65 v^in, hlate plotnone 36 Din, šifon 50, 58 Din, batist 65 Din, kom- Dine hlače, barvaste 75 Din, bele 81 Din, batist 125 Din, kombiiie krilo, barvasto 70, belo 85, MO, HO Din, garni- ture dvodelne iz prvovrstne- ga platna 70 Din, šifona 128 Din, batist-Sifona 248 D, trodelne 248 Din, spalne srajce 90, 144 Din. Dalje moško perilo, kakor srajco, spodnje hlače, rnajce in nogavice, rokavicc, naramnicc vedno na zalogi. Oglejte si izložbe in ogrotnno zalogo. Nakup neprisiljcn. Oče Kondelik id ženiD Uejuara Ceški spisal Ignat Herrmann. 3 Z avtorjevim dovolijenjem poslwenil Stariko Svetina. Gospod Kondelik je zopet mešal ka- vo, srebal jo in jc rekel počasi: »Zapomni si Beti, da Bog pošilja. kugo, lakoto in vojsko, ampak nikdar ne plesnih vaj. To je izmišlijotina pra- ve Ijiudske neumnosti.« Dokler se je mojster Kondelik držal stvari, je znala gospa: Kondelikova polemizirati z njim makari cele ure in mnogokrat — da, skoro vedno z vspeJioim. Aniipak, kadar jie prišel s temi »ovinki«, kakor je ona pravila, in kadar je začel z zasmehujočim to- nioni, kakor ravno sedaj, kakor da hi hotel briti norce z nje, tedaij jo je za- pustil mir in preinislck in večkrat se ni moglla ubraniti, da se ne bi kujala. K temu jo je pripravil tudi sedaj moj- ßter Kondelik, ki se ni dal pregovo- riti. Gospa Kondelikova je bila skoro ža- lostna. Toroj zastonj jo kuhala jietrne cmoke v juhi! Zastonj se je trudila ,s spanskimi ptičicami! Zastonj se je mucila s kolacemi! Vse to je napravila, ker je trdno upaJa, da poreče soprog v dobrem razpoloženju: Ampak to se razume — le naj gre Pepica k ijonav- Ijalni uri. — Pepica! Gospa KondieLikova se je sedaj spommila, da ljosluša bči v ku- hinji za vrati in stedi brez sape po- govoru roditeljev, in da ji zdajpazdaj pridejo solze v oci, ko sliši, kako je oče neizprosen. In goepa Kondelikova ni nikdar prenesla hoerinih solz. Saj je to edini otrok! Kdo pa ve, koliko jo- ka jo še čaka v prihodnjein življenju, ko ne bo pri njej niati! Gospa je pristopila k mizL vzela po- vahilo »Nageljev«, dala ga v kuverto in reklla kratko in odločno: »No tak -diobro, KondelikU Diplomaicija gospe Kondelikove je j imela svoj slog, svoji naičin govorjenja, i svoj odsev. Dokler je govorila: stari ' — je bila popolnoma jasna ugodnost in vselej ujj na umirljiv, zaidovoljiv odigovor na vse, za kair je ravno šlo. Z besedami: »stari — ata — očka« je govorila dobrodušna, nežna., udaua žena; ako pa ni prodrl ta prilizujoči ])riimek, ako je bilia vsa podložnost zastonj, je jirišk. iz ust nezadovoljiiie ali na vse zadnjie razžaljene soproge in matere hladna, trda besedia,: Kon- delik! Tudi sod ad je zaaveiiela ta based a praiv ostro. In ko jo :^e.spregovprila. je odprla vratica male oma-rice, dala kuverto med sale in kupice, zaprla. in je zaoela poJ>irati prtiče na mizi in'jih skladati. »No, kaj pa?« je vprašal mojster Kondelik, ki je poznal ta običaj svoje žen.e. »Nie, Kondelik, nie!, je odgovorüa njegova žena, »Ako ti ni prav, pa ne gremo tja. Moj Bo;g, nc homo sami — ne bo jih ta.m veliko. Jaz ne gorim po Nagel jih — in slednjič tudi Pepica to odkloni.« »No, vidiiš, Beti,« je rekel Kondelik. »to je pametna besedu. Mi.slim, če gre Pepica h kostuinni burki, da užije pusta še preveč.« Gospa Kondelikova,, ki je ravriö' gla- dila z dlanjo poslieduji, zložoni prtič, je rekla prepričevalno, ne da bi se ozrla na soproga: »Ne, Kondelik! Ako ne gre dekle k ponavljalni uri, potem tudi no gre k burki.« Mojster je posrebal poslednjo kap- Ijico erne kave, postavil loncek naizaj in je zaeüdeno pogledal ženo. Niti sedaj se ni ozrla na soproga, da bi spoznaila ucinok svojiih besed. In je nadialjevala: >'Da, Kondelik — to stvar mi pu.sti. Ne grein z njo k burki, da bi mi sede- la tarn pri zidu, kakor lesena. kakor žalosten angelj nagrohu, in da bi jo odpeljala po polnoči vso nevoljno do- rn ov. Ti ne veš tega, aimi])aik jaz vem, kaiko je d^kletuv#B gre taikole nekann prvic in brez znai^fa. Vem, kako se je meni godilo v takih okolščinali. Sede- la sem do polmoči kakor zgubljena ov- ca, nikdo ni z menoj sjjregovoril — spie po polnoci qje je snravil i% zaclre- ge neki, očetu zna'ni oficijal. To se razume, bilo je to le prvič — o, potem sein imela plesalt'ev na tisoče . . .« »No, vidiiš Beti«, je rekcl Kondo- lik, »pri vsaki jie to prvič — vsalta 1110- ra začeti . .« vV ¦' " »Da, Kondelik, seveda; in ravno za- to sem hotela, da bi se to zgodilS'Pe- pici pri Nageljiih-------« »Da se tako vlečeš za te fantSline, Beti!« rÄ> »Ne, Kondelik, to niso nikaki. fan- talini — to so že moški mladenici — hodili so že pred leti k plesnim va- ja,m. Saj. vidiš, da je to sta-ra garda. Med njimi so tudi člani Besede — in ti bi ne opustili Pepice pri burki« Ni- kar si ne misli, Kondelik, dla bi jo pe- Ijala med kake veternjake. Osemnajst- letno dekle ni nobena igrača — to pu- sti nuateri. Se vedno si se mogel n^.me zanesti, nikdar te še nisem prevai'ala. Tudi to bi se dobro iztekloi. Taää ako na noben način nočeš — dobro. Kar sein mogla, to sean storila. Meni ue more dekle ocitati . . .« »Ali morda meni, kaii?« »Nicesar ti ne ocitaim, Kon del ik — Bog obvaruj. Ti si glaiva dlružrne in ti si gospodar, kar ])riznas. Ainj^ak de- kle je staro osemnadst let — ne j)0- zabi na to . . . !'*"'' »Ne, Beti — to mi ponaivljaš tako pogosto, da gotovo ne pozabim. Po. na,vljas mi to osemtnajstletnico,, kakor ilüi bi m-orala iti Pepica v smrt. Sicer pa tudi nima še popolnoma. osemmaj.st let. iPovej mi, za: božjo voljio: kaj je že vse zamujeno?« •¦".'•.:,; 124 _ * N 0 v? A 1> 0 H A» Stran 3. je od nekdaj bila znana pö svoji hudobnosii. Danes pa je cela hiša vesela, čeiudi se pere perilo, ker se rabi .se grecloc iz mesta v soboto zvečer sprijeli in stepli štirje delavci celjske opekarne, Jože Berglez, Mijo in. Fra- njo Trojner ter Viktor Horvat. Boj je otvoril Hot vat, ker je z lato udaril Bergleza po glaivi in Fr. Trojnerja po nosu. Berglez je na to istotako Hor- vata včesnil po glavi, ga pobil na t!a in ga tako poškodioval, da so ga mo- rali spraviti v bakiišnico. d Inienovan je višji dezelnosodni svetnik g. dr. Hinko Stepančič v Ce- lju v 3. skupino I. kategorije na do- sedanjem shizbenem mestu. d Iz celjske poUci.jsk$ kronike, To sar Ivan Qpgoric si je vzel pri palir- ju tvrdke (vališnik g. Iv. Okornu 2(K) dinarjiev predujma na to pa je delo pusti.1 in zginil. — D.o$Jo:der,yeč prijav radi krsenja nedeljskega pocitka, ra- di" nedovoljenega prodajanja slaščio po ulici in tooenja žganja brez dovo- Ijenja.--— "v d Yarujte se žiparjev! Žeparji .so razširili sedäj svoje del »van je tudi na cerkve. Tako je bilo Jeri. Oebin, po- «ostniH v ("h'QlUv'.zadn-JiO ncdoljo v ctdj- .ski sarrii cericVi' ukradenili 133 dinar- lev. -JSr ' d ZgiiheWn najdbe. Zgube: v cel.- ski farni ee'rkvi je bil zgubljen svilen dežnik; nadalje je prijavljena zguba denarnice s 11)7 Din vsebine, svilona torbica s 70 t)in, zrcalom in glavni- kom. — Najdeni so na Ljubljan- ski cesti. naoeniki z etuijem in stodi- narski bankovec. d Poklna hranihtica jo uvodla. v ik1- narnem prometu 7. Madja:rsko poleg \-irmanskega prometa še Izplaöevanje v gotovini pod istimi pogoji, ki velja- jo za izplacila v gotovini v, druge dr- žave. Vsa pojasnila daje brezplačno poštna hranilnica v Beogra.du in nje podruzniqe y Ljubljani, Zagrebu, Sa- raijevu in Skoplju. rt Nova, plumnskn posiojnhka na PoJiorju. Pozrtvovalni inariborski pla- ninci sq- ustanovili stavbno zadrugo pod imenom »Ribniška koča«, ki ima predvsem. namen zgraditi pri mere n planinskY clwm v bližini Ribniškega jezera. d Iz'iitienika zdravstvene zhornice ,?<•/ Slovenijo sta zbrisana zobni zdrav- nik v Gelju dr. Anton Kunst vsled: smrti in dr. Ernst Jaklin v Vilanjn, ker je 28. septeinbra iirenelia.1 izvr- sevati zdravnisko praikso. d Mariborski oblastni odbor bo v sadni clo'bi 1928/29 v vseh oblostnili trsnih ;n drevesnih nasadih oddajal vinske tr'te in sadna drevesca. Podrob- nosti. se lžvedo pri vseh županstvih. d Volitve v Pokopnnski zavod. Ker so se posamezne politične skupine de- lodajailcev in delojemalcev zodinile za enotno listo, ki je bila konečno tudi v pondeljek vlozena in. včeraj že kot iz- vcljena razg^asena, od'pade vsc na- dalnje volil'nq postopanje. d Hmeijsie cene v Savinjiski dolim. Položaj na saivinjskem bin;eljskem tr- žišcu se je zopet mckoliko zboljšal. PlačuJG se zopet do 30 Din in celo več za lepo obra'no blago iz dobrih leg. d 0 iakozvanem »vžifl(dičnem« pn- sojilu je bilo govora na manifestac- nem shoclu Kmetsko-deniokra.tskc ko- alicije v Celju. Stvar jo taka: uprava državnih monopolov je po dolgem po- ; gajanju baje že sklenila posojilo v vi- j šini 1.025 milijonov dinarjev. Emisij- | ski tečaj znaša 90%, abrestna mera i 6.25%. To se pravi, d^^ya dobi de- | jansko izplačanih 922 /zf.'pbl milijona | dinarjev (drugo je enrisijski dobieek trusta, ki vsebujo tudi šmiraže itd..), za katere bo pa letno plaeevala polne obresti za 1.025 mdlijonov dinarjev. Z-i to dobi švedski trust dlovoljenje za \z- ključno fabrikacijo.in prodajo vžiga- lic: v na.ši državi. Raifuna se, da bode dobil na obrcstih okroglo 78 milij. Din in čistega dobička iz vžigalic naijma- nje 30 milijonov dinarjev. Sedaj bo v Beogradu zopet donarj'a dovolj. d Posledica prewfrio odločne zuna- nje politike. Splitska »Nova Dobn>< poroca, da je došlo te dni v Šibeniku do zclo kritičnega incidenta, ki bi lah- ko ponovno izzval velike nemire. V pristanišče je priplul. italijianski par- lrik »Bairi«, ki je plul iz Lastova v zviša. Lota 1914 j,e iznašala dirž. tro- narina 4.46 kron zia 100 1, obcinsfca do- klada 15%, torej 67 vin. za 100 1, kar je bito pri konsumu 1.1.000 hl okroglo 57.000 kron letno. Danes plačujemo za 100 1 vina, ne glede na toci'Ine in oseh- ne davke, 292.50 Din državnih, oblast- nib in obcin,skiJi diavikov, kar iznaša pri konsmmu 13.500 hi 3.948.750 Din. Gorenjib 292.50 Din ustreza priblizno 19.50 jn-edvojnih kron (1 predvojna krona v kupni vrod»osti računana za I!*a ra| >^ä| |j MIM fc. I I r vaittfe us*tu vn %xy&e/ 15 Din). Davki so torej poskocili od 5.13 kron (4.46 + 0.67) leta 1914 na j 19.50 prediv-ajnih kron leta 1928. Skok ! je okroglo 33/*fcraten a.li blizu 400%. | d Nova brzojama postaja je otvor- ! jona na pošti v Osilnici (ob Kolpi. na | kranjsiko-hirvaitstki nueji). ! Kinok Mestni kino Celje. — V četrtek 1. (praznik Vseh svetnikov) in v pe- tek, due 2. novembra predvajamo ruski velefihn »Trdnjava Ivangorod«. • Drama iz oficirskega zivljcnja v ruski ! armadi v 7 velikili in zelo na'petih de- ; janjih. V cetrtek ob 6. in 8.15 orkester. j — V nedeljo 4. in pondeljek 5. nov. »Pat in Paftachon«. v svojem najbolj- šem filniu »Dva vagabunda v Pratru«. ! Repriza! V nedeljo oh (>. uri orkester! Veselje je PlSALNI STROJ pri Ivanu T^&Q&tvt reparirati. POCENI UV BREZHIBNO! Maribor, Vetrinjslcai ul. 3O. Te|. 434. Italij,o. Na krovu se je nahajal neki italijanvski castnik v uniformi in okrog 50 mladenieev z Laßtova, ki so poto- vali v Italijo, da taim odsluziio vojaški rok. Ljudje so opaizilii, da imajo vsi italijanske in iredentisticne znake. Ko je opoldne ladja odplula in se je na- hajala že kaikih 50 metrov od obale, je zbral častnik krog sebe mladenice ter jim narocil, naj krepko zaklicejo: »Doli Jugoslaivijai! Živela italijanska Dalanacijia in italijianski Šibenik!« Me- iscanstvo, ki ga je bite zelo mnogo, je ostro reagirailo na to nesramno izzi- vanje in le nekaterim raizsodinejšim se je zaihvaliti, da ni prišlo v Šibeniku zopet do velikih protiitalijanskih iz- gredov. d Trosarina na vino. Znani v in ski trgovec g. Julij Pfrimer piše v »Na- sih Goricaih« o simiem poraisitu troša- rine na vino sledeče: Največje važnosti bi bilo, če bi boteli merodlajni faktorji uvidoti, da je zivljenskega poxnena za \inogradnike, da se vinski daveik ne d Gotspodinje — prepriöajte se o izborni kvaliteti praiene kave — fino aromaticnih mesanic tvrdko A. Faza- rinc, Celje. Lastna, najmoderneje urejena pražaTna. 37 d V gozdni restavractfi se vrsi v ne- deljo, tine 4, novennbra od 4. ure po- poMne koncort. Dabe se dohra haloška in ljutomerska vina ter sladek vinski most. Domače klobase mesene, prte- ne itd. Za obilni obisk se priporoča gostilnica,rka. d Doniača veselica z raznovrstno zabavo se vrši v nedeljo, dne 4. novem- bra popoldne v »Skalni kleti«. d »Ljudska mmopomoc«. Na Vseh svetnikov in Vernih duš da,n, ko pose- camo grobove dragih rajnih, se nain vzbujajo nehote vrline in tudi goija ])o naših urarlilL Nebroj žalastnih solz je mnoigim povzročila njih smrt in niso še bile te izbrisane, nastalie so že hujše skrbi, kako homo zanaprej urejevali na.se gospodarstvo. Kjer je zapustil rajini dovolj blagostanja, je in promcnadne oblek^g črne syknje . in sporin« fiBmn^Bm*^* dobite najceneje in u najnouejšlh vzorcih v novi manufakturni modni in trgovini Franc Kolbezen, Celje, Prešernova ul. 3 V])rašanje lažje rešiti, kjer pa tega ni, kakor je to navadno, so postajale gmotne skrbi za vsakdanje življenje nmogokrat neznosne. V takih oclnoša- jih bi bilo vsem ostalim, po mogoce brozskrbno umiiem, jako po,maga«no, ko bi bil rajni clan kakšnega podpor- nega ozironia pogrebnega društva, ka- kor ga imanio v »Ljudski samopomo- ČA« v Mairiboru. To društvo štejo da- nes že nad .10.000 članov iz vseh slo- jev Slovenije, ter je izplačalo v teko- cem letu v 60 smirtnih slučajih pri- blizno 200.000 Din pod pore ostalim opravicencem. Ker ura smrti ni niko- iniir znana, n>e odlagajte toroj s pri- stopom v to prekoristno društvo, ki ^sprejiine do nadaljnega še vse zdrave osebe do 50. leta. Komur so naša dru- štvena pravila še neznana, naj zahte- vn še da nes pristopno izjavo. Prosi- nio čitajte naš tozadevni oglas. 991 d Skrbna mati ne daje otrokom pra- ve kave, temveč jim kuha redno Žiko. Ve. da je Žika izdelana iz rženoga sla- da, ki je kot hranilo neproconljive vreclnosti za rast človeka. Avijatika. V vseh modernih držai\rah ]e poseb- no izrazita orgaaiizacija onih patrijo- tienih društev, čijih cilj je raizširjati zanimanje za vsa on a moderna teh- nična sredstva, ki koristijo vseinu člo- veštvu. Društva, katerim je dana čast- na nadoiga širjemjia aviatičnega pokre- ta, se imenujejo v nekatorih drža:vah aerokl'ubi,-; v drugihni.äLviaticrke' zveze. Statistk-no je dognamo, da so ta dru- stva že skoro v vseh drzavah nasla ve- lik odmev in pad^oro v mioralnem In gmotnem oiziru. V teh društvih so or- ganizirajii vsi napredno in patriotic- no misJ'CL'i Jjudje, Jri podpirajo klube ])o/ifsvoji iiiožnosti. V izrazito napred- niJi drzavah ni riitLnpotrebttal'Velepo- tczna aikcija za nabiranje člainstva, vsakdo,- kdor se čuti patriota in kate- remu je ležeče na obenem napredku, vstopi prostovoljlno v te organizaci- jo in deluje z zamimanjem na dosegi skupnega cilja:. Največ gniotnih sred- stev so si pridobili ti klubi z letnimi podporami krajievnih oblasti in občin, industrijskih podjetij, s prostovoljni- mi prispevki in prodajo raznih zna- kav. Umevno je , da je klubom, kateri so bili doležni takih pod'por, tudi država priskučila z izdatnimi sredstvi na po- moc. Princip je bil dosediaj v vseh nio- dernih državah, da so oblastne in me- stne organizacije sele potem dobile gmotna sredstva od; države, čiin so krajevne oblaiti pokazale naklonjenost tern organizacijam in jih grnotno podpirale. Taki klubi so začeli s smo- trenim aktivnim delom, kakor grad it- vijo aerodi'oma, nabavo letala, otvo- ritvijo mehaničnih in pilotnih šol, in so na ta nacin z laihkoto dosegli svoj cilj. Dobro fondirani klubi dajejio na razpolago ražne naigra.de za rekorde v vztrajnostnem letu in za lete v v[- šino kakor tudi za posebne iznajdbe. Da si aeroklubi poedinih držav poseb- no prizadevaijo postati svetovno mero- dajni, je breiz dvoma. Fraincija je do sedaj v tem pogledu vodilna. V Parizu prireja »Aeroklub« ad le- ta 1908 naiprej redno letno razstavo pod imenotm »Salion de 1'Aeronauti- que«. Vse novosti na polju aeronau- tike so bile tu razstavljene in Franci- ja je še da nes merilo razvitka aviaci- je. Nemčija, ki s# je po 15. letih zopet udeležila te razstave, je bila na dru- gem mestu. Ona ni raizsta^r¦ila svojih prvovrstnih potniških aparaitov, kar je seveda vsakdo takoj opazil. »mči- ja tega ni storila iz raizloga, da pri- tegne interesente na svojo razstavo, ki se vrši od 7. do 28. novemibra v Ber- linu. Na razstavi v Parizu so bile za- stopane sledece države: ' Aero- 'tyiptor- tvrdke: Francija 20 7 Nemcija 9 3 vStran 4. »NOVA DOB A« Stev. 124. Za jesensko in zimsko sezono priporočam svojo veliko xalogo vseh vrsi kožuhovin« V zalogi L*3Žuhov«n;ski plašči od Din 3.800"— (lastni izdelki). MARTIN OREHQVC, krziiarski mojster, 15-93 CELJE, GOSPOSKA ULICA 14. Ilalija 3 2 Angl'ija 1 2 Holandska 1 — Amerika — 3 čehoslovaška 2 — Jugoslovajiska industrija. je v tej panogi šele začetnica. Tvrdka za i/.- graditev aparatov so »ICARUS« in »ZMAJ«. Ker se zgraditev aparatov zanimajio tudi civilni inženirji, Jo Aeroklub v Ljubljaini iz lastno inici- jative po d'oiffavoru z nicrodaijiiiiini jjrogi razpisal za leto 1929 konkurene- ni let lastnih, v Jugoslaviji izdelanih aparatov. Za ia konkurenčni let so razpisane naigradie. Na ta način je da- na možnost vsem graditeljem apara- tov v Jugosliajviji konkurirati za pr- venstvo in zaiiiteresirati iaivnost r/.a lastne proizvode. Upajnio, da nam bode dana kimalu moznost, da se tudi jugoslovenski proizvodi udeleže med- narodnili izložb. In tudi lovcc se greje s Zephirom, ker ve kaj mu prija, zato pozna to reč in kup samo dobro peč. Izdeluje Zephir-towarna peči, Subotica. | Brezplačen opis na zahtevo. j značajni in zmožni čedne pisave, se sprejmejo proti plačilu za vsak kraj Sloveniie. — Ponudbe na »LJUDSKO SAMOPOMOČ« v MARIBORU, Aleksan- drova cesta St. 45. lahko zaslažijo poštene in čedne pisave zmožne csebe, oboiega spola v vsakem kraju Slovenije z nabiranjem članov za »LJUDSKO SAMOPOMOČ v MARI- BORU, Aleksandrova cpsta St. 45. Pisornišhi prahtlliont zmožen slovenskega in nemškega jezika fte »p e^nn«?« Samo marljivi reilek- tanti se naj predstavijo dnevno po 6 % Ä Schimmel & Co. d. z o. z., Benjamin-lpavleva ulica l\. 18. Seboj je prinesti izpričevala. Rötete in jaluzine popravlja najboljše in strokovnjaško tapetarski mojster Celje, Gosposka u'iea 22. Sneztie cewlje in galosh popravlja strokovnjaško edino R. PERDAN, mehanicna delavnica Celje, Matija Gubčeva ulica. 1-3 Stanovanje obstoječe iz 4 sob, kuhinje in pritiklin, 2 se takoj cdda. Naslov v upravi. 1 Izjava. Podpisani izjavljam, da nisern plač- nik za doigove svojega sina Franca IVAN GLINŠEK, posestnik Zg. Hudinja. flnAinnil 'z vse^ ruc^n^ u «¦:., »ri s«i: °*a stradal ne boš stavbeni in kreditns zürirugi i omej. zavezo v Gabenu pn leiju v starOsti! V< ^.STJMI DOM Otorestm je Inr»riiilvie ^^ ^l ^ vloge po %Jr \2t O Vcčje stalnc vloge po dogovoru najugodneje. lamstvo za vloge uad 2,000.000 Olffi. Marljivost, treznost in varčnost so pred- pogoj nravnosti! Pr) naložbi xneska do 5O Din se dobi nabiraSitik na dona. Pisarna v Celju Prešernoua ulica 6. \z malcga raste veliko! Tiska in izdaja Zveznci tiskarna. — Odgovoren za izda^atelja,, tLskayno in redaJtcijo Milan Četina v Celju.