DDI •aUBUI
glasilo delovne shupnosti tovarne obutve alpixia. živi
LETNIK 12__ŠTEVILKA 7	ŽIRI, 15. JULIJA 1973
Avtopromet uspešen
Podjetje povečuje proizvodnjo, kar pogojuje večjo nabavo materiala, večjo prodajo obutve, več zaposlenih ...
Pokazala se je potreba po uvedbi oddelka, ki naj bi skrbel za boljšo urejenost prevozov materiala in izdelkov z manjšimi stroški prevoza. S tem namenom je bil ustanovljen oddelek avtoprometa kot samostojni oddelek nabavne službe.
Avtopromet razpolaga s petnajstimi vozili: 2 osebnima avtomobiloma, 6 kombiji in 7 tovornjaki z nosilnostjo od 2 do 5,5 ton. Kombije uporabljamo za prevoz manjših pošiljk materiala, 2 pa sta stalno v uporabi v naših obratih v Gorenji vasi za prevažanje materiala in polizdelkov na Colu, pa tudi za prevažanje oddaljenih delavk na delo. Tovornjaka pa uporabljamo za prevoze večjih tovorov in pošiljk pri nabavi materiala in dostavi obutve prodajalnam in drugim kupcem.
Naloga vodje avtoprometa je, da smotrno razporeja vozila, da so čimbolje izkoriščena, nabavlja avtomobilske gume, skrbi za tehnične preglede avtomobilov, zavarovanje avtomobilov, registriranje avtomobilov, vodenje dnevne in mesečne evidence avtoprometa, posreduje podatke statistikam, skrbi za dovolilnice za mejne prehode (TIR), carinske preglede avtomobilov. Vodi vso administracijo službe in sodeluje z mehanikom pri nabavi rezervnih delov za avtomobile in popravilih avtomobilov.
Pri delu so se že pokazali uspehi, še vedno pa nisem zadovoljen z izkoriščenostjo vozil. Nabava določenega materiala je včasih tako nujna, da ni mogoče prevoza prilagoditi tudi odpremi izdelkov. Tako se zgodi, da je še vedno precej »praznih« voženj, posebno kadar vozimo material iz inozemstva, ko gre tovornjak skoraj vedno v eno smer prazen.
Razporeditev vozil je skrbna. Uvedena je dnevna evidenca o razporejenih avtomobilih, zbirajo in urejujejo se podatki o prevozih v naslednjem dnevu, vodi se kontrola o prevoženih kilometrih, o porabi goriva na kilometer, tudi takoimenovane lokalne vožnje so kontrolirane. Šoferji so o rezultatih svojega dela
Kar petnajst jih je
seznanjeni, seznanjeni so o porabi goriva za vsak mesec, prav tako o porabi goriva na 100 km. Šoferji se za rezultate svojega dela zanimajo, skušajo rezultate svojega dela izboljšati in z vestnostjo vplivati na čimmanjšo porabo goriva. Moram pripomniti, da še nimamo dokončno izdelanih normativov o porabi goriva. Zadeva je v pripravi in bomo v drugi polovici leta skušali uvesti poskusni normativ. Seveda bi to vprašanje morali učinkoviteje rešiti v pravilniku o delitvi sredstev za osebne dohodke v primerni obliki nagrajevanja, če bi res hoteli doseči namen. Odnos šoferjev do vozil je ovrednoten z osebnimi ocenami, kljub temu pa opažam različno zavzetost posameznikov pri negi in urejevanju vozil.
Avtopromet ima tudi svojega mehanika. Ta skrbi za vsa popravila in za nabavo rezervnih delov. S tem, da smo zaposlili avtomehanika, so se zmanjšali stroški vzdrževanja, stroški pri nabavi rezervnih delov, da ne govorimo o odsotnosti vozil, ki so bila v popravilu. V informacijo naj povem, da smo samo za podmazanje vozila porabili najmanj 4 ure, sedaj pa
(Nadaljevanje na 2. str.)
predelovalne industrije
Ko prebiramo dolgoročni perspektivni načrt slovenske industrije, iščemo tudi mesto, ki je dodeljeno naši, usnjarsko predelovalni industriji. Iz podatkov je razvidno, da ne moremo biti preveč zadovoljni, da si bomo morali zelo prizadevati, da bomo situacijo popravili.
Splošno je znano, da vsa 125. industrijska veja nima najboljših pogojev In rezultatov svojega dela. Ugotavljamo tudi, da predelovalna industrija ne more pričakovati večjih ugodnosti v mednarodni menjavi.
Istočasno pa ne smemo prezreti, da smo visoko aktivna izvozna veja, ki se srečuje z veliko konkurenco in komaj dohaja razvoj v svetu.
Naša veja ima tri skupine: industrija uisnja, Industrija tie-innp palanterile In industrija obutve. Vsaka od teh skupin ima svojo tradicijo in svoje načrte. Največ premikov je gotovo v usnjarski industriji, kjer sta se med Ste. vilniml tovarnami In obrati najbolj povzpela Vrhnika in Konus. Od galanterlstov je
sam ostal Toko, medtem ko je v obutveni znatno večje število proizvajalcev. V taki situaciji in pogojih dela je bilo več organiziranih In neorganiziranih poskusov iskanja skupnih Interesov. V zadnjem času, predvsem zadnja poslovna leta pa beležimo že prve rezultate.
Pobudo za povezovanje je prevzela Gospodarska zbornica SRS. ki istočasno skrbi, da občasni poskusi ne ostanejo osamljeni.
Zadnji plenarni sestanek 125. veje, ki je bil 7. junija v Ljubljani na Zbornici, je razjasnil skupne Interese in možnosti. Sprejet je bil tudi sklep, da je dosedanje delo dobro zastavljeno in da ne bi smeli dopustiti, da se s tem zadovoljimo. Namreč iz dela posameznih skupin je razvidno, kako vsaka industrijska skupina išče skupne rešitve znotraj sebe In v celi usnjarsko predelovalni Indu. strijl.
Vsi skupaj ugotavljamo, kako bi bilo potrebno imeti več razumevanja za skupne cilje, ki so v večji In, racio-
nalnejši proizvodnji, skupni nastopi na domačem in tujem trgu, iskanje skupne perspektive, reševanje problema surovin in prekomerno povečevanje proizvodnje In podobno. Sklep plenuma je bil tudi, da morajo delavski sveti v posameznih organizacijah združenega dela sprejeti stališča do teh načrtov, kar bi bila podlaga za delo naprej.
V Alpini smo to že storili na zadnji seji delavskega sveta in ocenili, da v taki smeri lahko pričakujemo le pozitivne rezultate, DS pa bomo sproti obveščali o nadaljnjem delu okrog povezovanja in združevanja 125. veje.
Brez dvoma, začel se je določen družbeni proces iskanja skupnih in boljših rešitev. Prav Je, da tudi ml ocenjujemo prednost takega usmerjanja. Zavedamo pa se, da je ta tema zelo občutljiva In da lahko pričakujemo dobre rezultate, če bomo znali vsi enakopravno sodelovati.
Ml smo optimisti.
Izidor REJC, dipl. oec
Tudi pri izvozu so problemi
Lani smo dosegli najvišjo točko v proizvodnji in prodaji klasičnih smučarskih čevljev. Pred tem pa se je že predvidevalo, da bo nova izvedba smučarskega čevlja iz poliuretanskih šal prevlada-dala na tržišču. Tej spremembi se je pridružilo še nekaj, za našo prodajo slabih zim,
tako da smo letos prodali komaj polovico od lani pro* danih klasičnih smučarskih čevljev. Za leto 1974 pa so izgledi za prodajo klasičnih smučarskih čevljev še slabši.
Z letošnjim letom je dana v proizvodnjo nova, lastna izvedba poliuretanskega čev-
VAlpini gori
Točno ob 14. uri zatuli sirena s 3-minutnim neprekinjenim znakom. V Alpini gori.
V tovarni ni delavcev, ker je prosta sobota in ne morejo takoj priskočiti na pomoč. Hitro je treba izvesti mobilizacijo enot civilne zaščite.
Gasilci hitijo s svojimi avtomobili na požarlšče. Medtem že začne z gašenjem tovarniška enota civilne zaščite, ki črpa vodo. Hkrati prispeta še enoti Gasilskega društva Dobračeva in Gasilskega društva ZIri s kombiniranim gasilskim avtomobilom.
»Napad« na goreči objekt se začne takoj. Prvo »orožje« je avto-cisterna. Druga skupina pripravlja dovod vode v avto-clsterno Iz potoka Rače-po, za take primere predvi-
denem načrtu. V akcijo stopi jo vnaprej pripravljene enote civilne zaščite. Pade le še ukaz za reševanje. Tovarniška enota najprej rešuje z drsalnim prtom.
Disciplina in red vseh enot sta zgledna.
Pa vendar, tale dramatični sestavek je bil le kratek opis vaje gasilskih enot In civilne zaščite. Želeli smo preveriti organizacijo In delo, če bi res prišlo do take nesreče. Izbrali smo neugoden čas, toda kljub temu se je zbralo 69 gasilcev In 75 članov enot civilne zaščite iz Alpine. Milica je pomagala pri urejevanju prometa. Posamezniki so sicer negodovali, češ, zakaj to delamo. Zamislimo si, če bi v resnici prišlo do požara,
va. Enota GD Dobračeva se zaradi pomanjkanja vode v potoku Jezernlca preseli k Račevl. Na znak alarma pri-hltita še gasilska voda vasi Račeva In Brekovic. Požar Je nevaren, zato po telefonu po. kličemo še GD Sovodenj. Prav tako še GD Trebija, to-da zveze nI. Enote so prišle res hitro v 7 minutah, zad-nja v 32 minutah. Vse teče
ki bi uničil stavbo, material ali celo stroje. Kako bi tedaj Alpina delala? Kje bi v tem času zaposlili ljudi? In končno, kako bi ljudje živeli, če ne bi zaslužili?
Odgovor je torej jasen. MI, gasilci moramo še posebno vaditi in hkrati vzgajati tudi mlade. Kajti požari niso redki.
FRANCI POLJANŠEK
lja, ki so Jo Inozemski "kupci pozitivno ocenili. Le-tl so za letošnje leto naročili manjše poskusne količine, večjo prodajo pa pričakujemo v naslednjem letu. Naša konkurenčna sposobnost pri po-liuretansdd izvedbi smučarskega čevlja ne bo več tako močna. Vlagamo sicer manj delovnega časa, vendar veliko Investiramo v stroje In forme, pri čemer pa imajo predvsem italijanski in nemški proizvajalci precejšnje prednosti, ker ne plačujejo uvoznih carin na stroje in reprodukcijske materiale.
V interesu naše tovarne je, da obdrži izvoz na zapad, zato smo lani Izvozili poskusno količino tekaških čevljev, letos pa se bo izvoz teh čevljev že povečal. Predvsem pa smo v letošnjem letu povečali Izvoz lahke obutve na zapad, s čemer bomo poskušali nadomestiti zmanjšanje pri izvozu smučarskih čevljev.
če se bomo hoteli obdržati na ravni proizvajalcev kvalitetne modne obutve, bomo morali upoštevati, da so zahteve tujih kupcev ostre in ne dovoljujejo nobenih odstopanj od vzorcev.
Miloš MLINAR
Tudi prospekti ne gredo vedno
Našo obutev že dalj časa reklamiramo v reviji »Naš dom«, ki jo izdaja mariborski Večer. Revija Naš dom objavi našo reklamo štirikrat letno. Poleg vsakoletne objave nam napravi še 30.000 prospektov (separatov) za pošiljanje v naše prodajalne, poslovnim prijateljem, šolam in drugim. Pri vsaki izdaji obdržimo doma od 1000 do 2000 prospektov za poznejšo uporabo in jih tudi pošiljamo na posebne prošnje posameznikov.
Prospekti, ki so jih našli na stopnišču med gasilskimi vajami so ostanki iz več sezon po nekaj. Ni prav, da jih je toliko ostalo, vendar je sedaj prepozno.
Ivan CAPUDER
Avtopromet...
(Nadaljevanje s 1. str.)
mehanik opravi to delo v 30 minutah prav tako kvalitetno.
V prostorski stiski, ki jo vsi v podjetju občutimo več ali manj, ima avtopromet posebno prednost. Nujno bi rabili primerno urejeno delavnico za popravilo avtomobilov (s takoimenovano jamo in centralno kurjavo) v zimskem času, ko o garažah za avtomobile sploh ne upamo več misliti.
Morda je kdo pričakoval, da bom v članku postregel s številkami, ki bi govorile o uspešnosti avtoprometa ali pa vsaj opravičevale uvedbo te službe. Brez njih upam trditi, da je bila uvedba samostojne službe potrebna, kakšna pa je uspešnost prikazana v številkah pa vam bom posredoval kdaj drugič.
Polde FILIPIC
Kako prodajamo
2al, ne morem dati vseh podatkov o prodaji za prvo polletje, vendar že lahko rečem, da je kljub vsem težavam, ki so nas spremljale v tem času, prodaja le stekla. Na domačem tržišču smo v drugem tromesečju nadoknadili manjšo prodajo v prvih treh mesecih, na zalogi pa je ostala obutev, ki ni bila pravočasno izdelana. Zaloge se kljub dobri prodaji v zadnjem času niso dovolj zmanjšale, saj smo založeni z obut-ivijo, ki čaka na jesen in zimo. Skoda je le, da so s tem vezana finančna sredstva, katera bi sicer lahko obračali. Kljub vsemu moramo biti zadovoljni, čeprav smo šli v sezonsko znižanje predčasno. S tem smo poživili prodajo in prvo polletje zaključili s pre-segom plana prodaje po vrednosti na domačem tržišču za
8,3% oz. 16,1% presegli lansko realizacijo. Tudi po številu prodanih parov smo nadomestili prej izgubljeno. To sicer ni tak uspeh kot smo ga vajeni, vendar je v taki situaciji uspeh zadovoljiv. Na domačem tržišču ni šlo vse gladko, ravno tako je bilo tudi z izvozom. Lansko leto in leta nazaj smo bili vajeni izvažati že v prvih mesecih leta, letos pa je tudi izvoz zakasnil in takrat, ko je bilo najhuje doma, tudi izvoza ni bilo (v maju lani smo izvozili 98.000 parov). V juniju je vendarle tudi izvoz začel teči in smo tudi tu nadoknadili zamujeno, tako da smo se izmotali iz najhujšega. Rezultati prvega polletja gotovo na bodo najboljši, vendar moramo vedeti, da je vsako prvo polletje težavnejše od druge polovice. Ivan CAPUDER
Razvoj plastičnih mas
Naše 20. stoletje bo v zgodovini dobilo poleg drugih imen (npr. začetek atomske dobe itd.) tudi ime — stoletje plastičnih mas. Vse hitrejši razvoj novih plastičnih mas, kakor tudi razvoj tehnologije predelave in strojev, nas je pripeljal do tega, da praktično brez njih ne obstoja nobena vrsta človeške dejavnosti. Čevljarska industrija spada med vse večje potrošnike, odnosno predelovalce plastičnih mas in izdelkov. Tudi v naši tovarni bomo morali delati v tej smeri in razvijati polimere. Da pa bi lažje planirali naše nadaljne delo in razvoj na tem področju, bi vas želel seznaniti z dosedanjim razvojem plastičnih mas, odnosno polimerov.
Prvi polimer, ki so ga predelali z modificiranjem kavčuka 1. 1851 je bil ebonit. Za resničen začetek pridobivanja sintetičnih polimerov štejemo leto 1868, ko je bil napravljen celuloid z modificiranjem nitroceluloze s kafro.
Industrijski razvoj sintetičnih polimerov, pridobljenih iz enostavnih kemikalij in ne z modificiranjem naravnih surovin se je začel v začetku tega stoletja s proizvodnjo bakelita (fenol — formalde-hidnih smol). Po prvi svetovni vojni pa so že začeli proizvajati alkidne in urea-for-maldehidne smole.
Proizvodnja prvih plastičnih mas se je ,iorej začela v času, ko se je še zelo malo vedelo o kemiji polireakcij in strukturi polimerov. Šele leta 1929 sta Standiger in Carot-hers razvila in postavila osnove takoimenovane kemije polimerov. Na osnovi tega se je v obdobju od leta 1930 do 1940 začelo tehnično uporabljati polistirenc, polivinil kloride in polimetilmetakrilate.
Neposredno pred drugo svetovno vojno so v Angliji naredili polietelin, med vojno pa se je njegova proizvodnja širila predvsem v Ameriki za
izolacijski material. Zanimivo je morda to, da je ravno ta material omogočil izdelavo radarskih sistemov.
Po drugi svetovni vojni so odkrili poliestre, nylone in teflon. Zelo pomembno je odkritje Zieglerjevih katalizatorjev, s pomočjo katerih proizvajamo trdi polietilen (nizkotlačni polietilen visoke gostote), polipropilen in cis
—	polibutadien. Zahvaljujoč hitremu širjenju uporabe na tehničnih področjih, je proizvodnja plastičnih mas presegla proizvodnjo ostalih sintetičnih proizvodov. Pripeljala je do izrednega razvoja sin-tezne kemije na osnovi nafte in zemeljskega plina. To vejo kemije imenujemo petroke-mija.
Današnja proizvodnja plastičnih mas je izredno dinamična, tako po izbiri, kot po količini. Zanimivo pa je, da poleg vseh plastičnih mas še vedno izdelujejo ebonit, celuloid, bakelit, polistiren itd. Čeprav te materiale še vedno proizvajamo z istimi imeni in isto kemično sestavo, se njihova kvaliteta vedno zbolj-šuje in njihovo področje uporabe venomer širi.
V čevljarski industriji se zadnje čase širi uporaba poliuretanskih pen. V zvezi s tem bi poudaril sledeče: proizvajalec čevljev, ki je doslej predeloval umetne materiale, je prisiljen napraviti velik skok od predelovalca do izdelovalca umetnih materialov. Iz dveh osnovnih kemičnih komponent izdelujemo med brizganjem v forme nov material
—	poliuretan. Osnovna reakcija je bila odkrita že 1. 1849, vendar je firma BAYER šele 1. 1937 razvila poliadicijski postopek, ki je kot končni produkt dal poliuretan.
Ob zaključku bi še enkrat poudaril, da bomo morali v bodoče pazljivo spremljati razvoj plastičnih mas in njihove tehnologije predelave, da nas ne bo prehitel čas.
Anton BEOVIC, dipl. Ing.
Kako bi se lahko organizirali
Amandmaji XXI, XXII in XXIII k zvezni ustavi so že leta 1971 prinesli popolnoma nova gle-^Tf./.U . y,Se,binl samoupravljanja. Medlem so zakonski predpisi, stališča družbeno-političnih organizacij in praksa v mnogih delovnih organizacijah razčistili vrsto nejasnosti, tako da ni več razlogov, zaradi katerih bi še odlašali z uveljavitvijo ustavnih amandmajev v našem podjetju.
Ker delavec lahko uveljavlja svoje ustavne pravice predvsem v temeljni organizaciji združe-nega dela (TOZD), Je treba najprej ustanoviti takšne temeljne organizacije ln urediti njihovo medsebojno povezavo v podjetje.	J
Odločitev o ustanovitvi TOZD lahko sprejmejo le zainteresirani delavci sami. Da pa bi sploh lahko odločali, Jim je treba omogočiti vpogled v to zadeve.
S tem namenom naše glasilo že dalj časa objavlja prispevke, ki naj bi delavcem pojasnili bistvo ustavnih sprememb. V letošnji februarski številki pa je prispevek »kako se bomo organizirali« podal analizo In oceno sedanje organiziranosti našega podjetja.
Današnje gradivo naj bi bilo podlaga za obravnavo na zborih delavcev, ki bodo sklicani po vseh delovnih in drugih enotah takoj po kolektivnem dopustu.
Delavci bodo na zborih izvolili svoje delegate v pripravljalni odbor, k| bo do septembra pripravil konkretne predloge, kje naj bi ustanovili TOZD ln kako naj bi uredili medsebojno povezavo med TOZD, da bi bilo podjetje kot celota čimbolj učinkovito.
Ustavna pravica delavcev, da del podjetja organizirajo kot temeljno organizacijo združenega dela (TOZD), je omejena z naslednjimi pogoji:
1.	da tisti del podjetja predstavlja delovno celoto,
2.	da se uspeh skupnega dela delavcev v tej delovni celoti lahko potrdi kot vred. nost na trgu ali znotraj podjetja in je na tej podlagi samostojno izražen,
3.	da se z organiziranjem TOZD ne kršijo pravice delovnih ljudi v drugih delih podjetja, pa tudi ne tisti interesi in tiste pravice podjetja kot celote, ki izhajajo iz medsebojne odvisnosti pri delu,
4.	da se z organiziranjem TOZD ne spreminjajo enostransko medsebojne obveznosti.
Prva dva pogoja morata biti izpolnjena že takrat, ko delavci sprejemajo sklep o organiziranju TOZD.
Druga dva pogoja je treba zagotoviti v samoupravna sporazumu o združitvi TOZD v podjetje.
Zato bomo poskušali oceniti najprej pogoje, ki jih ožje enote v našem podjetju že izpolnjujejo ali pa bi jih lahko v bližnji prihodnosti izpolnile, da bi se lahko proglasile za TOZD.
1. KATERI DELI ALPINE
SO DELOVNE CELOTE
a) Vidik tehnološke zaokroženosti;
V tehnološkem smislu bi kot delovno celoto lahko označili vsako skupino delavcev, ki v delovnem procesu prispevajo vsak svoj delež k izpolnjevanju delovnih nalog skupine kot celote.
Take celote so:
—	podjetje kot celota,
—	proizvodni del podjetja (tovarna) zase in maloprodajna mreža zase,
—	vse enote osnovne proizvodnje skupaj, vse »režijske« enote skupaj,
—	vse faze izdelave (od pri-krojevalnice do finiša) lahke obutve zase in težke obutve zase,
—	vsak obrat, kot npr. izde-lovalnice zgornjih delov vsaka zase ali vse skupaj, montažni trakovi, sekalnica in fi-niš vsak zase ali skupaj kot obrat podplatne izdelave, vzdrževalni obrat, strokovne službe,
—	vsaka obstoječa ali možna obračunska (ekonomska) enota v proizvodnji in v režiji kot tudi vsaka poslovna enota (prodajalna).
Možne so tudi razne kombinacije. Tako npr. proizvodne enote skupaj s tistimi strokovnimi službami, ki
opravljajo dejavnosti neposredne priprave in oskrbe proizvodnje tvorijo delovno celoto proizvodnje v širšem smislu.
Prav tako tvorijo določeno delovno celoto prodajalne skupaj s tistim delom prodajne službe, ki opravlja dejavnosti priprave in oskrbe maloprodaje. Preostale strokovne službe pa bi v tem prima-ru tvorile delovno celoto zase kot skupne službe, b) Ločena delovna sredstva
Gre seveda predvsem za delovna sredstva v ožjem pomenu (delovne priprave in strojne naprave, orodja, po-pripomočki kot so stroji, poslovni inventar in pod.), pa tudi za tista sredstva, ki se štejejo med splošne pogoje za delo (zemljišča, stavbe, instalacije in pod.)
Dve enoti, ki imata sicer vsaka svoie tehnološke naloge, uporabljata pa ista delovna sredstva, lahko predstavljata delovno celoto v smislu TOZD šele obe skupaj (npr. dve izmeni na istem traku).
Med posameznimi enotami v našem podjetju pripadnost teh sredstev ni popolnoma razločena, saj npr. pogosto prehajajo iz ene prešivalnice v drugo, z enega montažnega traku na drugega, iz ene prodajalne v drugo, kakor pač pokaže potreba.
Še teže bi določili pripadnost stavb, ki jih uporablja več delovnih enot. Vendar pa bi lahko določili idealne dele (podobno kot pri civilno pravnem solastništvu), tako da ta problem ne bi smel biti ovira za ustanavljanje TOZD.
Po drugi strani pa bi sorazmerno lahko določili, katera sredstva pripadajo proizvodnemu delu podjetja, katera pa maloprodajni mreži kot skupnosti prodajaln, saj ta ločitev že obstoja v knjigovodstvu in tudi fizično. Manj težav bi bilo tudi pri ločevanju sredstev obratov v Gorenji vasi in na Colu.
V drugem redu pa je trebq razločiti tudi finančne vire delovnih sredstev (poslovni sklad), kar pa predstavlja problem zase, ker nismo vodili računa o tem, katera enota je ustvarila dohodek, ki smo ga potem vložili v investicije. To bo treba na nek način ugotoviti, ker bodo sicer tiste TOZD, ki imajo npr. pretežno nove stroje, že na startu v ugodnejšem položaju od drugih, ki imajo pre-> težno amortizirane stroje.
Pri razmejitvi sredstev je torej nujno upoštevati minulo delo, ki so ga delavci ene enote vložili v razvoj in opre-
mo druge enote. Kjer pa se tega ne da izvesti, ker za nazaj ni ustrezne evidence, je možno to vprašanje urediti tudi tako, da TOZD združujejo tisti dol dohodka, ki je rezultat minulega dela. V tem primeru bi posamezna TOZD samostojno razpolagala le z dohodkom, ki ustreza vloženemu tekočemu delu, medtem ko bi z rezultatom skupnega minulega dela sporazumno razpolagale vse prizadete TOZD.
Seveda bi se v tem primeru morale TOZD sporazumeti o tem, kateri del dohodka je rezultat minulega dela.
c)	Lokacijski vidik
Delovne enote imajo že po
sili razmer nekoliko širši obseg samostojnosti, če so izven sedeža podjetja: točneje opredeljena delovna sredstva, bolj vidni stroški poslovanja, večja samostojnost v urejanju notranjih odnosov ind. Tak primer sta obrata v Gorenji vasi in na Colu ter prodajalne. Lokaciia enote je že sedaj pomembna pri vplačevanju nekaterih prispevkov iz osebnega dohodka. Razen teea je za delovno celoto značilna tudi mikro-Iokacija vsa i v toliko, da je težko govoriti o medsebojni neodvisnosti več enot v isti stavbi ali celo v istih prostorih, kar pomeni, da imajo takšne delovne celote več skupnih interesov.
d)	Organizacijski vidik
Pri ugotavljanju delovnih celot, ki naj bi postale T07D, ne bi smeli zanemariti praktičnih dosežkov dosedanje organizacije delovnega procesa, če nimamo zagotovila, da bi drueačna oreanizaciia obrodila vsaj takšne, če že ne boljše rezultate dela.
Zlasti bi morali upoštevati:
—	ustaljeno sezonsko premikanje večjega števila delavcev iz ene enote v drueo in spet nazaj (organizacijske enote. Vi so na tak način povezane med seboj, imajo močnejši skupen interes),
—	ustaljene komunikacije na področju operativnega planiranja (mesečni, dekadni in dnevni plani), vsklajevanja in izdajanja delovnih nalog, poročanja, medfazne kontrole itd., kar vse predstavlja skuo-ne zadeve morebitnih TOZD.
—	ustaljeni sistem kroženja materialov, polizdelkov in izdelkov.
2. V KATERIH DELOVNIH
CELOTAH SE USPEH SKUPNEGA DELA DELAVCEV LAHKO POTRDI KOT VREDNOST NA TRGU ALI VSAJ ZNOTRAJ PODJETJA
TAKO, DA JE LAHKO NA TEJ PODLAGI SAMOSTOJNO IZRAZEN.
Delovne celote lahko postanejo TOZD le, če izpolnjujejo tudi določene ekonomske pogoje in sicer:
a)	Ugotavljanje uspeha skupnega dela delavcev
Vse obračunske in poslovne enote v našem podjetju na nek način ugotavljajo uspeh skupnega dela delavcev, vendar so merila zelo različna.
V	proizvodnji ugotavljamo količino izdelkov ali polizdelkov (doseganje plana proizvodnje), količino vloženega dela (doseganje norm), kakovost vloženega dela (škart) in materialne stroške (plan režije).
V	prodajalnah imamo za ugotavljanje uspeha skupnega dela delavcev naslednja merila:
—	količina prodanega bla. ga (količinski promet),
—	vrednost prodanega blaga (vrednostni promet),
—	struktura prodanega blaga (domača — tuja obutev in drugo blago),
—	doseganje plana prodaje,
—	količina vloženega dela (dosežen promet povprečno na delavca),
—	kakovost vloženega dela (prodaja teže prodajnih ar-tikov, preobrat zalog).
Po istih merilih se da ugotavljati tudi uspeh maloprodajne mreže kot celote.
Drugače pa je z ugotavljanjem rezultata dela storitve-nih (»režijskih«) enot. Njihove rezultate je gotovo možno ugotavljati, vendar doslej nismo oblikovali meril za to. Tako spremljamo v obračunskih enotah strokovnih služb in vzdrževanja le plan režijskih stroškov, ki pokaže, koliko posamezna enota porabi sredstev. Nikjer pa ne izkazujemo, kaj je naredila.
V	takih pogojih je popolnoma upravičeno negodovanje delavcev v proizvodnih enotah, češ, da se v »režiji« manj dela, da je »uprava« predraga itd. Z druge strani pa imajo delavci v storitvenih enotah upravičen občutek, da njihovo delo ni dovolj cenjeno, saj vrednosti svojega dela niti ne morejo dokazati.
Povrhu vsega pa je v takih pogojih zares mogoče, da posamezniki ne prispevajo dovolj k skupnemu rezultatu ali pa, da opravljajo delo, ou katerega ni dovolj koristi.
Problem vrednotenja dela storitvenih enot bo treba prej ali slej rešiti ne glede na to, kako bodo ustanovljene TOZD. Ustanavljanje TOZD pa rešitev tega vprašanja lahko pospeši.
b)	Ugotavljanje tržne vrednosti uspeha skupnega dela delavcev v delovnih celotah
Za ustanovitev TOZD ni dovolj, da delovna celota lahko ugotavlja uspeh skupnega dola delavcev, temveč se mora ta uspeh izraziti tudi kot tržna vrednost.
Tržno vrednost proizvodov, ki so rezultat skupnega dela vseh delavcev podjetja, določa trg po znanem zakonu ponudbe in povpraševanja. Za dva izdelka, ki vsebujeta popolnoma enako količino vloženega dela. dosegamo lahko zelo različno ceno. Tako je pri istem artiklu cena za
izdalek z napako (B ali C kvaliteta) občutno nižja, čeprav vanj ni vloženega nič manj dala in nič manj materiala. Prav tako je pri »ponesrečenih« modelih, kjer nismo zadeli okusa, potreb ali kupne moči kupcev. Včasih nam uspe doseči visoko ceno za izdelke z razmeroma malo vloženega dela in materiala — takrat imamo dobi. ček. Drugič pa smo prisiljeni delati brez dobička ali celo v zgubo, ker so v času od sklenitve prodajne pogodbe (npr. za izvoz) narasli stroški proizvodnje.
Tržna vrednost uspeha skupnega dela vseh delavcev, zaposlenih v našem podjetju, se potrjuje ob prodaji naših proizvodov in se izraža kot realizacija v celotnem dohodku podjetja. Postavlja pa se vprašanje, kje potrditi tržno vrednost uspeha skupnega dela delavcev v ožjih delovnih celotah znotraj podjetja, ki se s svojimi izdelki sploh ne pojavljajo na trgu kot npr. izdelovalnice zgornjih delov ali sekalnica.
Tržna vrednost uspeha skupnega dela delavcev v TOZD se lahko potrdi tudi znotraj podjetja, torej v prometu med posameznimi TOZD.
Vendar si ni mogoče zamisliti, da bi npr. montažni obrat kupoval gornje dele od prešivainic po vnaprej dogovorjeni »tržni« ceni, sam pa potem pobral morebitni dobiček ali trpel morebitno izgubo kot posledico muhavosti trga. V takem primeru bi bilo prav, da montaža pokrije prešivalnici za zgornje dele predvsem njene materialne stroške po dogovorjenih normativih (prihranki gredo v korist, presežki stroškov pa v škodo prešivalnice). Prav tako naj si montaža pokrije še svoje materialne stroške po dogovorjenih normativih. Ostanek prodajne cene pa naj si prešivalnica in montaža razdelita v sorazmerju s količino dela, ki je bilo po dogovorjenih normativih (delovnih normah) potrebno za končni izdelek. Ce je bilo v resnici vloženega manj dela, (preseg norme), gre to v korist enote, če pa je bilo dejansko vloženega več dela (norme niso dosežene) pa gre to v njeno breme.
Takega notranjega »tržnega« mehanizma ne bi bilo težko vzpostaviti, saj ga v bistvu že imamo, le da ni dosledno izdelan.
Podobno razmerje naj bi se vzpostavilo tudi med proizvodnim delom podjetja (tovarno) in maloprodajno mrežo. Maloprodajna mreža mora iz dosežene tržne cene pokriti proizvodnji materialne stroške po dogovorjenih normativih in svoje materialne stroške po dogovorjenih normativih. Ostanek dosežene cene pa si proizvodnja in maloprodaja razdelita v sorazmerju s količino potrebnega dela po dogovorjenih nor. mativih. To bi bilo v skladu tudi z ustavnim načelom, da proizvodnja in trgovina solidarno nosita rizik In delita dobiček.
Ostane še vprašanje, kje naj potrdijo vrednost svojega dela storitvene enote. Lah-
ko bi se odločili za enega od naslednjih sistemov:
Po prvem sistemu bi storitvena enota (npr. enota za vzdrževanje strojev ali strokovna služba) neposredno sodelovala pri delitvi celotnega dohodka po istih merilih kot proizvodnja in maloprodaja. Torej bi imela pravico do pokritja materialnih stroškov po dogovorjenih normativih, nato pa bi sodelovala pri razdelitvi ostanka tržne vrednosti proizvodov v sorazmerju s količino dela, potrebnega po dogovorjenih normativih.
Po drugem sistemu bi storitvene enote opravljale svoje storitve drugim enotam po naročilu (naročilo je lahko letno, mesečno ali pa tudi samo enkratno) proti plačilu dogovorjene tržne cene takšnih storitev, to se pravi, po cenah, ki bi jih za enake storitve zaračunala tudi kaka specializirana organizacija izven podjetja.
Po tretjem sistemu storitvene enote dobijo dogovorjen delež od dosežene tržne vrednosti proizvodov ali pa delež dohodka drugih TOZD, ne da bi ugotavljali normative materialnih izdatkov in vloženega dela niti tržno vrednost opravljenih storitev.
Za nobenega od teh sistemov ne bi mogli trditi, da je uporaben za vsako vrsto storitev.
Prvi sistem je na videz naj-pravičnejši, ker režijske delavce postavlja v enak položaj z delavci v proizvodnji in maloprodaji. Vendar pa je treba vedeti, da stroški režijskih enot niso v tako tesni odvisnosti od obsega opravljenega potrebnega dela kot je to v proizvodnji in maloprodaji, zato jih tudi ni mogoče zanesljivo normirati. Sama režijska enota pa se ne bo borila za znižanje stroškov, če bodo vnaprej pokriti. Po drugi strani pa bodo proizvodne in maloprodajne enote lahko pretiravale v svojih zahtevah po storitvah, saj zaradi tega same ne bodo nič prikrajšane. Skratka, prvi sistem deluje prej v smeri povečevanja kot pa v smeri omejevanja »režije«.
Drugi sistem postavlja čisto tržno pravilo: storitvene enote naj delajo tisto, kar od njih zahtevajo proizvodne in maloprodajne enote, te pa naj opravljene storitve plačajo toliko, kolikor veljajo povsod. Ta sistem je uporaben za večino storitev kot so to storitve nabave in prodaje (marža ali provizija, ki bi jo plačali trgovskemu, uvoznemu ali posredniškemu podjetju), storitve avtoprometa (tarife transportnih podjetij), storitve pravne službe (odvetniška tarifa), knjigovodstvo (tarifa SDK), storitve računalnika (tarife računalniških centrov), menze, itd. Ta sistem prisiljuie enoto k zmanjšanju stroškov in večji delovni storilnosti, ker sicer ne bo konkurenčna in jo bo treba ukiniti, vendar pa za nekatere storitve ta sistem ni uporaben (npr. za delo revizorjev, nekatere storitve kadrovske službe itd).
Tretji sistem bi lahko imenovali »budžetski«, ker zagotavlja plačilo storitev glede na uspeh plačnika, ne pa glede na uspeh storitvene enote. Naj se nam zdi ta sistem še tako preživet (celo državna uprava ga opušča), bo za nekatere storitve (npr. delo d
rektorjev) vendarle edini možni sistem.
Iz navedenega lahko zaklju-črmo, da bo glede ugotavljanja tržne vrednosti dela delavcev v storitvenih enotah treba najbrž uporabiti vse tri sisteme, odvisno od narave in obsega dela vsake storitvene enote posebej, c) Samostojno Izražanje uspeha skupnega dela delavcev Videli smo, da je uspeh skupnega dela delavcev, potrjen kot vrednost na trgu ali vsaj znotraj podjetja, v bistvu tisto, kar poznamo pod nazivom »dohodek«. Enota v sestavi podjetja se lahko proglasi za TOZD, če takšen svoj dohodek lahko tudi samostojno izraža.
Za samo izražanje dohodka pa oblika ni predpisana. Tako sploh ni nujno, da bi TOZD morala sestavljati samostojne periodične in zaključne račune in jih dostavljati službi družbenega knjigovodstva, kot je to predpisano za podjetje. Dovolj je, če izkazuje svoj dohodek v internih obračunih, ki so del periodičnega računa podjetja.
Zato se npr. naša maloprodajna mreža lahko proglasi za TOZD in se hkrati odpove sedanji pravici, da samostojno sestavlja in predlaga periodične obračune in zaključne račune. Ne bi pa se mogla odpovedati razpolaganju s svojim dohodkom, čeprav je ta izkazan le z internim obračunom na ravni podjetja, kajti ta pravica spada med neodtujljive pravice TOZD.
3. IZHODIŠČA PRI OBLIKOVANJU PREDLOGOV ZA
PROGLASITEV TOZD
a) Smotrnost
Tako kot pri uvajanju drugih sprememb naj bi tudi pri ustanavljanju TOZD pretehtali, kakšne koristi lahko pričakujemo od sprememb.
Pričakovana korist je lahko neposredno materialna (večji dohodek zaradi boljše organizacije dela, zaradi znižanja poslovnih stroškov in pod.). Lahko pa se izraža tudi kot izboljšanje družbenega položaja delavcev (osvobajanje dela, večja veljava delavca pri odločanju, večja socialna varnost, boljši medčloveški odnosi ipd.), ali kot hu-manizacija delovnih pogojev (večja varnost pri delu, manj telesnih in duševnih naporov pri delu, manjša škodljivost za zdravje itd.), kar pa posredno daje prav tako otipljiv rezultat v obliki večjega dohodka, ker delavce spodbuja k boljšemu delu in poslovanju.
Od organizacijskih sprememb, ki nastanejo z izvedbo ustavnih dopolnil, naj bi pričakovali predvsem to drugo, posredno korist, ki pa je ne gre podcenjevati. Zgrešeno je misliti, da je preprost delavec zainteresiran zgolj za svoj osebni dohodek, vse drugo pa ga ne briga. Naše delavce še kako zanima vse, kar se tiče njihovega skupnega dela. Razumljivo pa je, da vsakogar bolj zanimajo tiste zadeve, ki so v dometu njegovih neposrednih spoznanj in interesov.
Povprečen delavec nikoli ne bo imel splošne in strokovne izobrazbe, potrebne za upravljanje velikega podjetja. Pač pa je popolnoma uresničljiva zamisel ustave^ naj se zadeve l- upravljanja spuste navzdol
tako daleč, da jih bodo lahko reševali tudi povprečno izobraženi in razgledani delavci.
S tega izhodišča bi bilo torej umestno organizirati v TOZD čim manjše delovne celote. V njih bi v največji meri prišla do izraza pobuda vseh delavcev in njihov smisel za gospodarnost, b) Ekonomičnost
Reorganizacijo, ki bi povzročila povečanje stroškov, bo vsak delavec odklonil. Zato je treba pretehtati tudi to plat.
Bojazen, da bodo z ustanovitvijo TOZD porasli stroški poslovanja, je zlasti utemeljena v dveh smereh:
—	koliko bo spremljanje in ugotavljanje dohodka po TOZD, ločen obračun z družbeno skupnostjo (prispevki, davki, pogodbene obveznosti) in podobno zahtevalo večji računovodski aparat,
—	koliko bo reševanje zadev na zborih in na sestankih številnih organov povečalo »neproduktivni« delovni čas.
Za posamezne TOZD je obvezno ugotavljati le temeljne elemente poslovnega rezultata (celotni dohodek in njegov vo delitev ter vire sredstev) in to z internim obračunom, medtem ko je za obračun z družbeno skupnostjo in s poslovnimi partnerji dovolj samo skupni zaključni oz. periodični obračun za celotno podjetje. Takšen poenostavljen obračun pa je dovoljen le, če samoupravni sporazum zagotovi medsebojno odgovo-vornost TOZD nasproti tretjim osebam in medsebojno kritje morebitnih izgub. Pogoj pa je tudi. da TOZD združijo del svojih sredstev na ravni podjetja.
Za celo podjetje se lahko vodi eno samo knjigovodstvo s pogojem, da se glavni podatki prikazujejo analitično za vsako TOZD.
Tudi davek iz dohodka se lahko obračunava za podjetje kot celoto in torej ni nujen obračun za vsako TOZD posebej.
V vsakem primeru bo seveda potrebna smiselna reorganizacija računovodstva. V bistvu bi morali le izpopolniti sedanji obračun po ekonomskih enotah, kar pa najbrž ne bo zahtevalo povečanja računovodskega osebja.
Bojazen, da bo zaradi sestankov več »neproduktivnega« časa, tudi ni povsem utemeljena.
Res je, da zbore delavnih ljudi sklicujemo pretežno v delovnem času, ker pri delu v izmenah drugače skoraj ni mogoče. Po drugi strani pa vemo, da je delavcem občasno treba omogočiti, da spre-govore o nakopičenih problemih, sicer bodo o njih govorili med delom, kar pa tudi ne povečuje delovne storilnosti. Z drugimi besedami: izgubo delovnega časa na zborih bodo delavci nadomestili z večjo storilnostjo v preostalem delovnem času, ker bodo bolj zadovoljni, ko bodo videli, da se njihove zahteve in predlogi upoštevajo. Predvsem pa mora množična zainteresiranost privesti do boljšega gospodarjenja.
Sicer pa ni nujno, da bi morali zbore sklicevati za vsako malenkost. Ob smotrnem prenosu pooblastil na organe TOZD in na skupne organe, bi zbori sprejemali le temeljne odločitve kot so
splošni akti, samoupravni sporazumi, letni plani, globalna delitev dohodka in podobno.
Tudi ni nujno, da bi se delavski sveti TOZD sestajali pogosteje kot se sedaj sestaja delavski svet podjetja (približno enkrat mesečno). Izvršilne zadeve lahko delavci v TOZD prenesejo na enega ali več kolektivnih izvršilnih organov — ti pa so lahko sestavljeni iz manjšega števila članov. Veliko izvršilnih zadev se lahko poveri tudi individualnemu izvršilnemu organu — vodji TOZD.
Z druge strani pa bo delavski svet podjetja imel manj zasedanj in bo tudi številčno lahko dosti manjši od sedanjega. Nekateri njegovi odbori bodo lahko povsem odpadli, drugim pa se bo zmanjšal obseg dela.
Lahko torej pričakujemo, da bo res več sestankov na ravni enot, hkrati pa jih bo manj na ravni podjetja.
Vendar ni nujno, da se zaradi tega bistveno poveča izguba produktivnega časa, še posebno, če bi se ravnali tako:
—	da zbori delovnih ljudi zadrže pristojnost le glede sprejemanja temeljnih odločitev, druge pa poverijo organom TOZD in podjetja,
—	da se ne pretirava s številom članov kolektivnih organov,
—	da se sestanki temeljito pripravijo in razprava na sestankih obdrži v mejah dnevnega reda in pripravljenega gradiva,
—	da se sestanki, kadar je to le mogoče, sklicujejo izven delovnega časa (morda bi kazalo razmisliti tudi o »sejnini«).
c) Enotnost podjetja
Tu in tam se sliši, da ustanavljanje TOZD vodi k razbijanju enotnosti ciljev in sredstev podjetja. Po drugi strani pa vemo, da je za poslo-no učinkovitost v tržnem gospodarstvu potrebno čim širše združevanje dela in koncentracija sredstev.
V našem podjetju ima vsaka enota zgolj vlogo enega členka v verigi, ki se začne v proizvodnji gornjih delov in konča s prodajo obutve potrošniku. Torej ne more biti niti govora, da bi si katerakoli TOZD lahko po svoje določila poslovne cilje drugače, kot to narekuje skupen interes. To pa pomeni, da bodo poslovni cilji lahko le skupna zadeva vseh TOZD, in je bojazen pred razbijanjem enotnosti neumestna.
Glede načina, kako doseči skupno zastavljene poslovne cilje, pa je jasno, da mora vsaka TOZD imeti proste roke, zato pa tudi polno odgovornost do drugih TOZD.
Delavci v TOZD imajo neodtujljivo pravico, da si sami urejajo vsa medsebojna razmerja v združenem delu. To pa ne pomeni, da bo vsaka TOZD po svoje vodila kadrovsko politiko, politiko nagrajevanja, politiko skupne porabe itd. Vsakodnevna medsebojna povezava in medsebojna odvisnost bosta narekovali, da vse TOZD sprejmejo enotna merila za urejanje teh zadev.
Torej tudi s te strani bojazen pred razbijanjem enotnosti ni utemeljena.
Posebej pa je treba preučiti kako je s koncentracijo sredstev, ker je vsaka TOZD nosilec vseh pravic na druž-
benih sredstvih, ki jih uporablja (osnovna in obratna sredstva) oziroma ustvarja (dohodek). V podjetju sploh ne more biti sredstev, ki ne bi bila »last« ene ali več TOZD.
Vendar pa ni nikjer rečeno, da nasproti zunanjemu svetu TOZD ne bi smele nastopati združeno. Zato se lahko dogovore, da bodo nasproti kupcem, dobaviteljem, upnikom, dolžnikom in kreditor-jem (bankam) nastopali le skupni organi.
Ne da bi se odrekli ustavnim pravicam, se torej TOZD lahko dogovore:
—	da bodo vsa denarna sredstva vodile na skupnem žiro računu v banki,
—	da bodo združevale svoja sredstva za določene namene,
—	da bodo vse pogodbe s poslovni partnerji sklepali skupni organi (direktor),
—	da bodo skupni organi ivodili finančno politiko (oro-čanje sredstev, najemanje kreditov), prodajno politiko (oblikovanje tržnih cen in splošnih prodajnih pogojev) in druge zadeve, za katere imajo TOZD skupen interes,
—	da bodo skupni organi zastopali TOZD pred sodišči in državnimi organi,
—	itd.
Takšen dogovor o združevanju sredstev in skupnih poslovnih zadev ni le dopusten, ampak tudi nujen za nadaljnji razvoj in za vključevanje podjetja v širše inte-gracijske tokove.
Pravna osebnost TOZD, ki se lahko omeji na notranje odnose v podjetju, torej ne more biti ovira pri ustanavljanju TOZD. Vendar pa lahko le TOZD sama odloči, v katerih zadevah se bo odrekla pravni osebnosti v korist skupnosti TOZD oz. podjetja.
4. RAZČLENITEV DEJAVNOSTI
Pri organiziranju TOZD v našem podjetju moramo izhajati iz obstoječe delitve delovnega procesa v tri glavne skupine dejavnosti: proizvodnja, maloprodaja in strokovne storitve.
Kot proizvodnjo bi označili tiste faze delovnega procesa, v katerih predmet dela dobi uporabno vrednost polizdelka ali končnega proizvoda za trg. V tem smislu lahko štejemo kot proizvodne enote izdelovalnice gornjih delov, sekalnico in montažo s finišem.
Prav tako ni dvoma, da maloprodajno dejavnost opravljajo prodajalne oz. maloprodajna mreža kot enota.
Vse druge dejavnosti v podjetju opravljajo določene strokovne storitve, ki so potrebne:
—	ali za neposredno pripravo oz. oskrbo procesa proizvodnje (tehnološki razvoj in tehnološka priprava dela, nabava, vzdrževanje, pomožna proizvodnja ipd.),
—	ali za neposredno pripravo oz. oskrbo procesa maloprodaje (zbiranje potreb, na-ročanie in kakovostni prevzem blaga, likvidiranje raču. nov, pridobivanje in vzdrževanje poslovnih prostorov, raziskava tržišča, reklama idr.),
—	ali za nemoten potek delovnega procesa in čim bolj vsklaieno poslovanje obeh glavnih dejavnosti (zadeve, ki so v skupnem interesu delavcev v vseh dejavnostih),
—	ali za opravljanje določenih storitev, ki jih zaradi majhnega obsega in posebnih zahtev (strokovna izobrazba, draga delovna sredstva) ne kaže organizirati v vsaki dejavnosti posebej.
Na ta način bi enote, ki posredno sodelujejo v delovnem procesu obeh osnovnih dejavnosti, lahko razvrstili v tri skupine:
a)	storitvene enote proizvodnje,
b)	storitvene enote maloprodaje,
c)	skupne storitvene enote.
5. M02NE KONKRETNE REŠITVE
Glede na dosedanje ugotovitve je teoretično možno neomejeno število rešitev, vendar bomo poskušali prikazati le tiste variante, ki bi bile po splošni oceni pogojev zares izvedljive v razmeroma kratkem času.
I. varianta
Možnosti, da bi celotno podjetje bila ena sama TOZD, ne bomo niti obravnavali, saj imamo že sedaj dve obračunsko samostojni enoti: tovarno in maloprodajno mrežo.
Zato je najmanj, kar lahko storimo, da ustanovimo dve TOZD glede na panogo dejavnosti: proizvodnjo in trgovino.
Ta varianta odraža glede sredstev približno takšno organizacijo podjetja kot jo imamo sedaj. Treba pa bi bilo ustanoviti organe še na ravni tovarne in oblikovati skupna sredstva, ki jih sedaj ni. Takšna rešitev bo omogočila:
—	ugotavljanje in delitev dohodka po dveh glavnih dejavnostih podjetja {proizvodnja in trgovina) ob skupnem riziku za poslovni uspeh in s tem približevanje rezultatov dela delavcem,
loprodaja« (organizacijsko-tehnična vprašanja mreže kot celote, vsklajevanje poslovanja prodajaln, oskrba s trgovskih blagom in režijskim materialom, skrb za lokale itd.). Lahko bi jo razdelili na dve službi, od katerih bi eno vključili v TOZD proizvodnje, drugo pa v TOZD maloprodaje, če s tem ne bi povečali stroškov. Sicer pa ostane kot Skupna služba obeh TOZD.
Finančna služba. Kot je organizirana sedaj, opravlja prav za prav dve funkciji: finančno in računovodsko.
Razume se, da ima vsaka TOZD pravico organizirati svoje računovodstvo, kakor sama hoče. Lahko bi torej sedanje knjigovodstvo porazdelili med TOZD. Vendar bi to zagotovo povečalo režijske stroške, saj ni dvoma, da bo-do storitve skupne računovodske službe ne le cenejše (bolje izkoriščene zmogljivosti kadrov) ampak tudi kvalitetnejše (specializacija). Nasprotno, že obstoječa cepitev na računovodstvo tovarne in računovodstvo maloprodajne mreže se bo verjetno izkazala za nekoristno.
Glede finančne funkcije (programiranje in čim racionalnejše obračanje denarnih sredstev, deviz, kreditov in podobno) pa je zadeva še bolj jasna. Eden od temeljnih razlogov, da se TOZD sploh združijo v podjetje, so prav prednosti, ki jih daje končen-•tracija finančnih sredstev. Sporazum med TOZD naj zagotovi enotno finančno politiko, ki jo izvaja skupna finančna služba. To službo bi lahko organizirali tudi na principu »interne banke«, v katero se stekajo vsa denarna sredstva TOZD in s katero upravlja poseben organ, sestavljen iz delegatov TOZD. Interna banka vodi sredstva TOZD na internih žiro raču-
POO.IFTJE ALPINA
— oblikovanje skupnih sredstev za (kritje skupnih naložb in za solidarno pomoč, namesto sedanjega nekontroliranega prelivanja sredstev.
Postavlja pa se vprašanje, kje je v takšni organizaciji mesto strokovnih služb in sploh tistih enot, ki niso niti proizvodnja niti trgovina. Zato si najprej oglejmo, za katere službe gre.
Tehnična služba. Opravlja svoje storitve (priprava in razvoj modelov, tehnološka priprava, programiranje in spremljanje proizvodnje) izključno za proizvodnjo in bi spadala k TOZD »proizvodnja«.
Nabavna služba. Opravlja svoje storitve (oskrba z re-produkc. in pomožnimi materiali in z osnovnimi sredstvi) v glavnem za TOZD »proizvodnja« in bi torej spadala k tej TOZD. Hkrati pa v manj. šem obsegu opravlja storitve tudi za TOZD »maloprodajna mreža (uvoz obutve) in je v manjši meri tudi skupna služba za obe TOZD.
Prodajna služba. Opravlja svoje storitve tako za TOZD »proizvodnja« (od analize trga do odpreme gotovih izdelkov) kot tudi za TOZD »ma-
nih, nalaga pa jih pri banki na en žiro račun.
Najbrž ni treba posebej naglašati, da bi vsaka TOZD v našem podjetju zaradi sezonskih nihanj sama zase pogosto zapadla v nelikvidnost, medtem ko bo podjetje z združenimi sredstvi vseh TOZD veliko laže prebrodilo trenutne težave. S tega gledišča bi bilo treba tudi sedaj samostojni žiro račun maloprodajne mreže ukiniti.
Druge strokovne službe, ki so že, ali pa še bodo ustanovljene:
—	kadrovska,
—	pravna,
—	programsko-analitična,
—	računalniška,
—	kontrolno-revizijska,
—	tajništvo podjetja z informacijsko službo
imajo lahko vlogo speclallzl-ranih servisov, ki bodo opravljali določene strokovne storitve za potrebe TOZD in skupnih organov.
Iz povedanega izhaja zaključek, da bi obstoječe strokovne službe morali grupirati v dve skupini:
1. skupina: službe, ki opravljajo strokovne storitve izključno ali pretežno za proizvodno dejavnost (tehnična in nabavna služba)
2. skupina: službe, ki opravljajo strokovne storitve tako za proizvodno kot za trgovinsko dejavnost (prodajna, finančna in preostale službe)
Za prvo skupino je logično, naj se priključi k TOZD proizvodnje. Druga skupina, ki bi jo lahko imenovali »skupne službe«, bi se na prvi pogled lahko priključila k proizvodnji, vsaj po lokacijskem načelu. Vendar takšna »enostavna« rešitev lahko povzro-či nezaželene posledice. Ce namreč upoštevamo, da vsak delavec lahko uveljavlja vse svoje pravice le v okviru svo-je TOZD, potem bi delavci skupnih služb delali predvsem v interesu TOZD proizvodnje, interese druge TOZD pa zapostavljali. To pa vodi k neenakopravnim odnosom med TOZD in s tem k dejanskemu razbijanju enotnosti.
Zaradi tega bi bila najprimernejša rešitev ta, da se skupne službe izločijo v posebno enoto. Ker ta enota ne bi izpolnjevala pogojev za sa-mostojno TOZD, bi lahko imela položaj delovne skupnosti, kakršne predvideva 30. člen osnutka nove ustave SFRJ. Delavci v takšnih delovnih skupnostih imajo pravico do osebnega dohodka iz sredstev skupne porabe v skladu z načelom delitve po delu in z osnovami in merili, ki veljajo tudi v TOZD. Druge samoupravne pravice pa so odvisne od narave zadev, ki jih takšna delovna skupnost opravlja in od skupnih interesov TOZD.
Pri tem je treba poudariti, da direktor podjetja ne more biti član in še manj šef takšne enote skupnih služb. Prav tako ne more biti član nobene TOZD. Funkcija izvršilnega organa skupnega delavskega sveta daje direktor, ju čisto specifičen položaj, ki ga bo treba natančneje določiti v samoupravnem sporazumu o združitvi TOZD v podjetje.
Pojem »uprave«, ki je — mimogrede rečeno — že zdavnaj preživel, vendar se v praksi še zmeraj v neki meri vzdržuje pri življenju, bi s to rešitvijo končno izginil. Hkrati pa bi začeli vrednotiti dejansko vlogo strokovnih služb po načelu, da te službe prispevajo k skupnemu rezultatu s svojim delom, ki ga opravijo temeljnim organizacijam združenega dela. Izločitev skupnih strokovnih služb v posebno enoto izven TOZD daje možnost, da bi končno potegnili mejo med »upravno-prodajno« in »obratno režijo« s čistimi računi. Ce bi hkrati uvedli ustrezen sistem vrednotenja storitev, pa bi to vodilo tako k zmanjševanju stroškov, kot tudi k izboljševanju kvalitete in delovne storilnosti. V vsakem primeru bi s to varianto poudarili. da so strokovne služ-be servis, ne pa »uorava« proizvodnih in prodajnih TOZD.
Slabe strani: TOZD »proizvodnja« bi bila še vedno precej obsežna delovna celota. Zato bi se na znotraj morala deliti na delovne enote: proizvodne obrate, vzdrževal-no-pomožni obrat in strokovne službe proizvodnje (tehnična in nabavna). Vse te ožje enote bi morale imeti tudi svoje organe, saj si ni moeo-če zamišljati neposrednega upravi i an'a na ravni tako velike TOZD (1200 delavcev v
treh krajih), ne da bi delavcem v ekonomskih enotah prepustili urejanje medsebojnih razmerij in tudi razpolaganje z določenim delom dohodka.
II. varianta
Položaj »maloprodajne mreže« je tudi po tej varianti označen kot ena TOZD, ki vključuje vse prodajalne. Glede na zelo različno stopnjo opremljenosti posameznih prodajaln, različne pogoje poslovanja in tudi različne rezultate poslovanja si namreč ni mogoče zamisliti, da bi bila vsaka prodajalna TOZD zase, vse skupaj pa morebiti skupnost TOZD. Tu. di ni mogoče, da bi ene prodajalne (npr. večje) bile TOZD, druge pa ne. Se manj pa bi bilo upravičeno grupirati prodajalne v TOZD po teritorialnem načelu (npr. po republikah), saj za tako rešitev ni nobenega gospodarskega razloga.
»Proizvodnjo« Iz I. variante pa bi organizirali kot skupnost, ki jo sestavlja 5 TOZD.
V	takšne skupnosti se združujejo TOZD, če imajo določene skupne interese, ki pa so ožji od skupnih interesov vseh TOZD v podjetju.
V	I. varianti smo opozorili na probleme, 'ki jih prinaša velika TOZD, in na nujnost prenosa zadev in sredstev navzdol na delovne enote. Ta problem pa II. varianta rešuje tako, da namesto ene velike TOZD predvideva več manjših, ki se povežejo v posebno skupnost. Razlika med obema rešitvama ni toliko v obsegu kot v načinu prenašanja pooblastil. Po varianti velika TOZD prenese svoja pooblastila navzdol, po II. varianti pa je obratno: manjše TOZD prenesejo svoja pooblastila navzgor, t. j. na skupnost TOZD.
Zakaj naj bi se opredelili ravno za pet TOZD v skupnosti proizvodnje?
Predlog se opira na oceno objektivnih pogojev ter na izhodišča, ki smo jih že obdelali.
Za oblikovanje TOZD v Go-renji vasi in na Colu govorijo zlasti razlogi lokacije, zaradi katerih sta obrata v določeni meri že sedaj precej samostojna.
Za oblikovanje dveh obratov v 2ireh pa govorijo predvsem dejstva, da tehnološka in ekonomska delitev že sedaj obstoja, le da je še večja kot na dve enoti. V resnici imamo sedaj 6 ekonomskih enot (2 izdelovalnici gornjih delov, sekalnico in tri oddelke v montaži). Po II. varianti bi lahko oblikovali eno TOZD za izdelavo gornjih delov (2 delovni enoti), drugo TOZD pa za podplatno izdelavo (4 delovne enote).
Povezava podplatne izdelave dejansko že obstoja, saj so vsi trakovi v istem prostoru in imajo tudi skupen svet OZD, le da nimajo skupnega vodie. Povezava obeh izdelovalnic gornjih delov prostorno sicer ne obstoja, vendar imata marsikaj skupnega (podoben delovni proces. prelivanje delavcev, strojev).
Z eradnio nove hale pa bi morda prišlo v poštev tudi drugačno oovezovanje in sicer v TOZD težke obutve (izdelava Rorniih delov in montaža). Sekalnica bi pri tem ostala nekje na sredi, ker dela za obe zvrsti obutve,
vendar bi jo kazalo vključiti v enega od obeh obratov glede na lokacijo.
Ce pa se odločimo za ustanovitev več TOZD v neposredni proizvodnji, nastane vprašanje, v kateri od njih bodo storitvene enote (tehnična služba, nabava, vzdrževanje), ki delajo v enaki meri za vse proizvodne TOZD. Možne so tri rešitve:
—	ali jih Vključiti v eno od TOZD (ta bo potem v ugodnejšem položaju od drugih TOZD)
—	ali jih vključiti v že izločeno delovno skupnost skupnih služb podjetja (tako bo oživljena sedanja »uprava«)
—	ali jih izločiti v posebno delovno skupnost (izven TOZD, enako kot skupne službe podjetja) pri skupnosti TOZD proizvodnje
Očitno bo najbolj sprejem, ljiva zadnja možnost, torej da »režijske« enote proizvodnje postanejo ožja delovna skupnost pri skupnosti proizvodnih TOZD.
Vendar pa II. varianta računa še z možnostjo, da bi iz sedanje tehnične službe izločili kot peto TOZD pomožne obrate glede na toi
—	da imajo storitve vzdrževanja strojev, naprav in stavb svojo tržno vrednost,
—	da se delavnice za vzdrževanje ukvarjajo tudi s pro-izvodnjo (sekalni noži, drob-na orodja, členki za smučarske čevlje) in da se programira razširitev takšne proizvodnje na nove artikle (plastika),
—	da sedanje delavnice opravljajo tudi investicijska dela (gradnje, adaptacije) za potrebe vseh TOZD in se prredvideva povečanje obsega teh del.
Prednosti II. variante
Za to varianto bi lahko rekli, da je po organizacijski zamisli bolj dognana od prejšnje. TOZD, ki jih ta varianta predvideva, so v resinci zaokrožene - tehnološko-orga nizacijske in ekonomske celote. Delavci bi imeli dejansko možnost sodelovati pri upravljanju v najpomembnejših zadevah svoje TOZD tudi neposredno (na zborih). To pa pomeni, da bi morala dati ta varianta tudi najboljši ekonomski učinek.
Vrsta zadev (in teh ni malo), ki presegajo okvire ene TOZD na področju proizvodnje, bi reševali organi skupnosti (STOZD). Na ravni te skupnosti bi vsekakor združevali tudi precejšen del sredstev, saj bodo npr. večje investicijske naložbe potrebne zdaj v eni zdaj v drugi TOZD, ki sama zase takih naložb ne bi zmogla. Ravno tako si ni mogoče zamisliti proizvodnje posamezne TOZD brez skupnih planov in brez nenehnega operativnega vsklajevanja proizvodnje, kar pa bi bila naloga organov skupnosti TOZD. Na ravni skupnosti bi lahko izoblikovali tudi solidarnostni sklad sredstev za osebne dohodke in za skupno porabo, da bi posamezni TOZD omogočili prebroditi trenutne težave v katere lahko zapade. Pri skupnosti TOZD pa bi se ob. likovale tudi skupne strok, službe proizvodnje.
Skupne s:'užbe podjetja bi po tej varianti predstavljale maloštevilen strokovni servis, vloga skupnih organov podjetja pa bi se omejila predvsem na vsklajevanje de-
POD J ETJ E—ALBLhtA
la obeh glavnih dejavnosti (globalno programiranje, poslovni odnosi itd.) in na urejanje zadev, ki so pomembne za podjetje kot celoto.
Ce pozorno pogledamo, gre prav za prav za inačico I. variante, le s to razliko, da imajo proizvodne enote vsaka zase sedaj položaj TOZD in ne Je položaj ekonomskih enot. S tem odpade problem, ki smo opazili pri I. varianti, ko bi maloštevilna TOZD »maloprodaje« imela enak položaj kot vsa proizvodnja skupaj. Delavcem v proizvodnji pa bi se dohodek približal toliko, da bi ga lahko neposredno povezovali z rezultatom svojega dela.
Obseg skupnih zadev, ki jih po I. varianti TOZD »proizvodnja« ne bi prenesla na ekonomske enote, po II. varianti pa bi jih ožje TOZD odstopile skupnosti TOZD, bo bržkone enak. Vendar pa je določanje skupnih zadev po II. varianti rezultat samoupravnega sporazumevanja in zato bliže duhu ustave.
Razen tega pa II. varianta v načelu priznava vse samoupravne pravice ožjim delovnim celotam, medtem ko prejšnja varianta samo dopušča možnost decentralizacije. Od možnosti do izvedbe pa je lahko še dolga pot.
Slabe strani II. variante
Čeprav predvideva 6 ali vsaj 5 TOZD. ta varianta še ni popolnoma dosledna, saj se večina TOZD sestoji iz dveh ali več obračunskih enot, od katerih bi lahko vsaj nekatere bile tudi samostojne TOZD.
Največja prednost te variante je v tem, da zahteva temeljito reorganizacijo podjetja tako glede upravljanja in vodenja kot glede spremljanja in ugotavljanja rezultatov skupnega dela delavcev. Po prejšnji varianti bi sedanjo zastarelo organizacijo lahko še krpali, medtem ko II. varianta sploh ni izvedljiva brez nove organizacije. To pa zahteva veliko truda in časa, pa tudi kadrovskih sprememb. Zato je pri izvedbi te variante treba računati z daleč hujšimi — ob-
jektivnimi in subjektivnimi težavami kot pri izvedbi prejšnje variante.
6. KATERO VARIANTO IZBRATI?
S tem da smo obdelali 2 možni varianti ni rečeno, da niso možne še druge in drugačne rešitve. Obe varianti naj bi predvsem poslužili za začetek splošne obravnave. Zato se nihče ne sme čutiti vezanega, da ne bi predlagal ali zahteval ustanovitve TOZD tudi tam, kjer v predloženih variantah ni predvideno, ali pa, da bi bile TOZD drugače sestavljene.
O tem, kje in kako se ustanove TOZD, lahko odločajo le prizadeti delavci sami in jim nihče nima pravice vsiljevati odločitve.
Delavci se bodo odločili za tisto rešitev, za katero se bodo prepričali, da jim v največji meri zagotavlja uresničenje ustavnih pravic in boljše rezultate združenega dela.
a)	Pomen objektivnih pogojev
Splošni razvoj gre v smeri razvijanja TOZD povsod, kjer so za to objektivni pogoji. Podoben razvoj (seveda z drugačno vsebino) zasledimo tudi v kapitalističnih podjetjih, ki imajo izredno visoko koncentracijo kapitala, hkrati pa je upravljanje do skrajnosti decentralizirano (vsak obrat in podružnica sta popolnoma samostojna v zadevah, ki jih lahko sama urejata). Torej je decentralizacija upravljanja tako rekoč nujnost na sedanji stopnji tehnološkega razvoja v katerem koli družbenem sistemu. Pri nas pa jo nalaga vrh tega še humanistično bistvo samoupravnega socializma.
b)	Pomen subjektivnih pogojev
Ce že imamo objektivne pogoje za ustanovitev več T07.D pa ne smemo spregledati suh-jektivnih pogojev, ki so za taknšo preobrazbo prav tako nujni.
Zapleteni odnosi pri večjem številu TOZD zahtevajo
TOZD MALOPRODAJA
strokovno-tehnično brezhiben sistem, ki ga lahko izdela le ekipa strokovnjakov, zmožnih ustvariti originalne rešitve, kakršnih doslej nismo poznali. Zato je treba zrelo oceniti, koliko smo z razpoložljivimi kadri sploh sploh zmožni izpeljati to plat decentralizacije da konca.
Drugi subjektivni pogoj je stopnja samoupravljalske zavesti pri vseh delavcih, posebej pa še pri vodilnih (od mojstrov in poslovodij navzgor) in pri delavcih v strokovnih službah. Pri tem imajo največjo vlogo družbenopolitične organizacije v podjetju.
Pri obravnavanju ustavnih amandmajev se nasploh preveč enostransko poudarjajo le pravice delavcev, pozablja pa se, da s prevzemom pravic preide na delavce tudi odgovornost, ki je druga plat iste kolajne. Delavcem, organiziranim v TOZD, res nihče ne bo smel »od zgoraj« razporejati dohodka in razpolagati z njim, niti vsiljevati kadrovskih, organizacijskih in drugih rešitev. Hkrati pa bodo delavci v TOZD sami neposredno nosili tudi vse dobre in slabe posledice svojih samostojnih odločitev in ne bodo mogli odgovornosti za svoje napačne ukrepe valit' »navzgor«.
c) Enakopravnost TOZD
Ob razmišljanju o tem, kje ustanoviti TOZD ali skupnost TOZD, je treba upoštevat; spremenjeno vlogo skupnih organov. Delavski svet podjetja in njegovi izvršilni organi (odbori in direktor) bodo imeli predvsem nalogo, vsklaievati skupne interese T07.D, sai interesov podjetja (t. j. takih, ki bi bili nad interesi TOZD) več ne bo.
V skladu s takšno vlogo skupnih organov je tudi ustavno načelo, da morajo biti v skupnih zadevah upravljanja enakopravno zastopane vse TOZD.
Sicer ni nujno, da ima vsaka TOZD enako število članov v skupnem delavskem svetu in drugih skupnih organih, vendar je treba vedeti. da skupni delavski svet niti ne bo sprejemal pomembnejših odločitev, temveč bo imel predvsem nalogo vsklaievati interese z dogovarjanjem in oblikovati enotna stališča, ki bodo sprejemljiva za vse TOZD. dl Upoštevanje skupnih interesov
Omenili smo, da je sklep o ustanovitvi TOZD možno ovreči, če z njim
—	kršijo pravice delovnih ljudi v drugih delih podjetja
—	kršijo interesi in pravice, ki izhajajo iz medsebojne odvisnosti pri delu podjetja .kot celote
—	enostransko spremljajo medsebojne obveznosti.
Zato se TOZD lahko konstituira in s tem pridobi pravno sposobnost uveljavljati svoje ustavne pravice in odgovornosti šele, ko z drugimi TOZD v istem podjetju sklene samoupravni sporazum o združitvi v podjetje.
V tem samoupravnem sporazumu se torej ne odloča o sami združitvi (ali se bomo združili ali ne), saj podjetje že obstoja in so TOZD v njem že združene. Pač pa je v sporazumu treba urediti odnose med združenimi TOZD.
Sporazum mora določiti zlasti:
—	katera sredstva, terjatve in obveznosti podjetja prevzame posamezna TOZD,
—	katere zadeve in pravice bodo TOZD opravljale skupno,
—	kako bodo TOZD vskla-jevale delovni proces,
—	kako bodo TOZD vskla-jevale plane ter delovne in razvojne programe,
—	katera in kolikšna sredstva bodo TOZD združevale in za kakšne namene,
—	kakšna bo politika dohodka in osebnih dohodkov,
—	skupni organi: organ upravljanja (delavski svet), kolektivni izvršilni organi (odbori DS), individualni izvršilni organ (drektor) — njihove volitve, delovno področje, način odločanja, odgovornost,
—	skupne službe: katere službe, njihove naloge in položaj delavcev v njih,
—	obseg in vsebina pravic in obveznosti TOZD in skupnih organov v pravnem prometu, ter kdo in v kakšnem obsegu odgovarja za obveznosti nasproti tretjim osebam,
—	kako se urejajo medsebojni poslovni odnosi TOZD in kako se rešujejo spori iz teh odnosov (arbitraža),
—	katere zadeve bodo urejene s statutom in s splošnimi akti podjetja
—	in vsaka druga vprašanja, pomembna za skupno delo in poslovanje.
Vse te sestavine sporazuma je treba imeti pred očmi že takrat, ko sprejemamo odločitev o proglasitvi te ali one TOZD. Odločitev bo dobra le takrat, če bodo delavci točno vedeli, zakaj sprejemajo prav to in ne kako drugo možno odločitev.
e) Notranja organizacija TOZD
Celo po II. varianti, ki predvideva do 6 TOZD, bi skoraj vsaka zajela po dve ali več ožjih enot, ki že se daj imajo položaj obračunskih enot in morda tudi pogoje, da se še same razvijejo v TOZD. Po prvj varianti pa TOD proizvodnje zajema še več takšnih ožjih enot.
7 ustanovitvijo TOZD se obračunske enote ne smejo ukiniti, ampak nasprotno, treba bo še pospeševati nastajanje novih, k'erW>'i ho-stajanje novih, kjerkoli bodo za to pogoji, saj TOZD ne bo mogla poslovati ekonomično, če ne bo ekonomično posloval vsak njen del.
Vsaka TOZD naj bi poleg zborov delavcev imela praviloma popolno strukturo organov samoupravljanja:
—	delavski svet
—	kolektivni izvršilni organ (enega ali več)
—	individualni izvršilni or-gan (vodja TOZD).
Vendar pa povsod ne bodo potrebni vsi ti organi. Ce delavci v TOZD sklenejo, da bodo vse odločitve sprejemali na zborih, delavski svet niti ni potreben. To bi prišlo zlasti v poštov, če hi bila TOZD številčno majhna.
Prav tako ni nujno, da bi delavski svet TOZD sploh dmel kolektivne izvršilne organe. Lahko ima tudi en sam tak organ (npr. upravni odbor) ali pa več (npr. odbor za gospodarske zadeve, odbor za zadeve združenega dela ipd.).
Ce se v TOZD ne ustanovi delavski svet, se lahko ustanovi tudi kolektivni izvršilni organ zbora delavcev (npr. stalno predsedstvo zbora, ki skrbi za izvrševanje sklepov).
Nasprotno pa TOZD ne more biti brez svojega individualnega izvršilnega organa. Te, ga — pa naj se imenuje vodja, šef, direktor ali kako drugače — voli sama TOZD, ima pa podobne naloge in odgovornosti kot direktor podjetja — seveda le v obsegu pravic, ki jih TOZD ni prenesla na skupne organe.
Končno pa delavci v TOZD volijo izmed sebe še delegate v delavski svet podjetja. Ce bi ustanovili skupnost TOZD (proizvodnje) pa bi volili tudi delegate v delavski svet skupnosti.
Skupnost TOZD proizvodnje bi prav tako morala imeti svoj delavski svet in individualni izvršilni organ (vodjo), po optrebi pa tudi kolektivne izvršilne organe (odbore delavskega sveta).
Z organiziranjem TOZD se upravljanje zadev in sredstev prenaša navzdol, bliže delavcu. Vendar pa se decentralizacija ne sme ustaviti na vrhu TOZD. Zlasti v primeru, če bi se odločili za manjše število TOZD, bodo le-te zajemale več ožjih delovnih celot, ki jim bo upravljanje na ravni TOZD še vedno zelo oddaljeno. V takem primeru bo nujno prenesti čim več zadev v pristojnost zborov ožjih delovnih celot (obratov, oddelkov, trakov, izmen, poslovnih enot ipd.) ali celo ustanoviti posebne organe upravljanja (svete) v takih ožjih enotah.
Posebno ureditev zahteva položaj delovnih skupnosti, ki bi bile Izven TOZD. To so skupne službe pri podjetju in skupne službe pri STOZD proizvodnje (II. varianta). Delavci teh služb bi lahko samostojno urejali zadeve svoje delovne skupnosti, ne bi pa mogli sodelovati pri odločanju o skupnih zadevah TOZD, če niso njihovi člani.
Ustavna načela in lastni interesi nam nalagajo predvsem takšno notranjo organizacijo, ki bo vsakemu delavcu omogočila neposredno soodločanje vsaj v zadevah, ki so v njegovem najbližjem interesnem območju, kolikor je le izvedljivo, pa tudi v širšem interesnem območju. Samo ustanavljanje TOZD je drugotnega pomena, saj je le eno od sredstev za dosego glavnega cilja
S. Pertovt, dlpL lur.
Samoupravna kronika
1. 6. Odbor za sredstva skupne porabe
Obravnava prošenj za stanovanjsko posojilo, vloženih po razpisanem natečaju in pripravljen za delavski svet predlog razdelitve odobrenega zneska med prosilce. Pripravljen predlog za izdajo novozgrajenih ali izpraznjenih stanovanj v tovarniških stanovanjskih blokih.
6. 6. Odbor za obrambo
Za predsednika izvoljen Karel Pivk, za njegovega namestnika Ivan Capuder. Člani odbora seznanjeni z nalogami in dolžnostmi odbora ter s pomenom razvojnega načrta in z njegovo vsebino, kolikor je za člane odbora potrebno. Dana informacija o izvršeni kontroli republiških organov o pripravah na splošni ljudski odpor v podjetju. Imenovan nov štab odpora v skladu s pravilnikom o splošnem ljudskem odporu.
DVODNEVNE TURE
PO SLOVENSKI
TRANSVERZALI
Po slovenski transver-zall se bomo najprej podali iz Tolmina na Razor planino, pohod pa bomo zaključili z ogledom bolnice Franje. Odhod bo v petek, 27. 7. popoldan. Prijave bo sprejemal vratar v Alpini.
Avgusta predvidevamo še dve turi po slovenski transverzali, verjetno 10. in 24, avgusta.
Vse ture bodo dvodnevne.
Planinsko društvo ŽIRI
6. 6. Gospodarski odbor
Odobreno plačilo zadnje anuitete (polovične) po licenčnih pogodbah za moško in žensko obutev s firmo Charles Jourdan in določeno, naj se takoj izterja dolg Jourda-na do Alpine in o tem poroča gospodarskemu odboru.
Odobren nakup stroja za brizganje PU-elastomerov. Potrjeno poročilo o stanju investicij v maloprodajni mreži. Denar, ki je naložen za posamezne gradnje naj se čimprej dvigne, s tem, da se investicije, ki so dokončane, zaključi. Zadevo glede odpovedi lokala za prodajalno Ljubljana II naj se skuša čimbolj ugodno rešiti.
Obravnavana informacija o zalogah gotovih izdelkov in
— junij 1973 —
o prodaji ter proizvodnji in problemih, ki nastajajo v proizvodnji zaradi pomanjkanja materialov.
Odobre samoprispevek za šolo v Podlubniku in to za obrat Gorenja vas in prodajalno Skofja Loka.
8. 6. Svet OZD šivalnice lahke
Pregledano in obravnavano gradivo za tretje zasedanje delavskega sveta. Podani predlogi za odlikovanje nekaterih zaslužnih članov kolektiva, delavcev tega oddel-■ka. Obravnavani problemi, ki nastanejo v oddelku zaradi premajhnega števila naročenih parov. Podan predlog naj bi prodaja zmanjšala zaloge in dobila potnika, kot je bilo to uvedeno že pred leti.
8. 6. Odbor za izobraževanje
Obravnavan predlog programa izobraževanja za leto 1973 in pripravljen predlog štipendiranja za redno in izredno šolanje ter ostalo izobraževanje. Sprejet predlog svetu organizacije združenega dela strokovnih služb in pomožnih obratov, da skrajša pripravniško prakso za 2 meseca trem pripravnikom. Enemu delavcu, ki obiskuje tehniško srednjo šolo strojne stroke — izredno, odbor odobril povrnitev stroškov šolanja, enemu delavcu odobreno kritje polovice dolga Litostroju, kjer se je izobraževal, vendar je prišel v podjetje na našo željo.
12. 6. Svet OZD Gorenja vas
Za novega predsednika sveta izvoljen Pavel Miklavčič, za njegovega namestnika Janez Reven. Podan predlog za ureditev ženske sobe v obratu Gorenja vas. Kritizirana nediscipliniranost nekaterih mlajših delavcev tega obrata ter poudarjena nujnost kvalitetnega dela vsakega posameznika.
21. 6. Odbor za delovna razmerja
Za predsednika izvoljena Ivana Krvina. Obravnavane smernice dela v naslednji mandatni dobi. Potrjene vložene odpovedi dela Milene", Kavčič (2932) in Duše Mesec,
Pregledane vložene prošnje za delo in pozitivno rešene prošnje za delo naslednjim: Andreji Trček, Franciju Možmi in Pavlu Kuncu za delo v proizvodnih oddelkih, Vlado Vukobratovič in Stanko Jurca pa sta bila sprejeta za delo v oddelku za izdelavo plastičnih mas. Odbor odločil, da poskusna doba za delavce, sprejete na delo v proizvodni oddelek traja 3 mesece, za zahtevnejša delovna mesta v režiji se poskusna doba določi za vsak primer posebej, tudi v daljšem trajanju.
Odbor dokončno rešil o zaposlitvi dipl. ing. Antona Be-oviča, vodja oddelka plastike.
Sprejet sklep, da se prosta delavna mesta objavi interno, na oglasnih deskah v podjetju.
23. 6. Svet OZD obrata pod-platne izdelave
Obravnavano gradivo za 4. zasedanje delavskega sveta podjetja in to predlog za razdelitev stanovanjskega posojila in predlog za povezovanje in združevanje usnjarsko predelovalne industrije. Na vprašanja dana pojasnila o delu TOZD. Dane pripomb« glede začasno postavljenega kontrolorja.
25. 6. Gospodarski odbor
Obravnavan predlog za poslovno sodelovanje, povezovanje in združevanje slovenske usnjarske predelovalne industrije ter vprašanje priključevanja manjših podjetij k APINI in ugotovljeno, da v
Vsako leto smo proti koncu meseca junija dobivali veliko prijav za delo v podjetju, tako deklet kot fantov, ki so končali šolsko obveznost.
V letošnjem šolskem letu je šolsko obveznost končalo 70 učencev. Od vseh sta se za delo v podjetju prijavila dva kandidata, za štipendijo na poklicnih šolah pa je podjetje prejelo 6 prošenj. Zanimivo bi bilo ugotoviti, kam se je vsa mladina porazgubila.
Vemo, da našim šivalnicam manjka delavk. Vemo, da smo do sedaj sprejeli vse kandidatke, ki so vlo-
PoročiU so se: VEHAR JANEZ (3142)
Čestitamo!
PRODAJALNA TUDI
V SOMBORU
14. junija smo odprli novo prodajalno v Som-boru. To je spet delo naše skupine za adaptacijo in letos četrta nova prodajalna, ali 56. po vrsti.
Z vsako novo prodajalno si neposredno širimo domače tržišče in večamo zanesljivost v poslovanju, želimo, da bi se tudi prodajalna v Somboru kar najhitreje vključila v normalno poslovanje; delavcem v prodajalni pa čimveč uspeha in dobrega počutja v našem kolektivu.
sedanji situaciji ni pogojev za takšne priključitve.
Obravnavana in sprejeta okvirna informacija o poslovanju podjetja v I. polletju letos.
Sklenjeno, da se vsem članom kolektiva posreduje osnutek — informacijo o možnostih ustanovitve TOZD v našem podjetju, ki naj vsebuje dve varianti. Informacija se objavi v prilogi julijske števiLke tovarniškega glasila.
Sklenjeno, da se sproži ustavni spor v zvezi z zakonitostjo odloka, po katerem moramo izprazniti prostore prodajalne obutve v Ljubljani, v Stritarjevi ulici.
25. 6. Svet OZD maloprodaj, ne mreže
Pripravljen predlog delavskemu svetu za razdelitev stanovanjskih posojil med prosilce v maloprodajni mreži. Obravnavana kršitev delovne dolžnosti prodajalca iz prodajalne Beograd I in izrečen Ukrep. Obravnavani rezultati znižanja sezonske obutve.
žile prošnje za delo pri nas. Delo v šivalnicah Je pestro, za mlada dekleta zanimivo in primerno. Res je, da se delavke nekaj let z delom spoznavajo, prlučujejo na različnih mestih. Morda katero od mladih deklet moti, ko že prvi mesec ni razporejena na stalno delovno mesto. Kasne. Je, ko pa je priučena zahtevnejšim delovnim operacijam In lahko opravlja delo kjer se zahteva sposobnost kvalificirane prešivalke, prav gotovo razume upravičenost takega postopka. Poleg usposabljanja na delovnem mestu, je dekletom dana možnost obiskovati Poklicno čevljarsko šolo za prešivalke, To so lepe ugodnosti, ki jih običajno znamo ceniti šele kasneje.
V juniju nismo Imeli večjih kadrovskih sprememb, lahko bi rekli, povprečno mesečno fluktuacijo. Na novo smo zaposlili 5 delavcev. Od vojakov se je vrnil na delo Kajnč Marjan, KV čevljar. V Somboru, kjer Je v juniju začela s poslovanjem nova prodajalna Je nastopila delo KV prodajalka Tešlč Mlla-dinka. Delo so nastopili tudi trije naši štipendisti: Mi-šo Ceplak, Kavčič Helena in Markelj Boris, ki so po pogodbi o štipendiranju dolžni opraviti v podjetju 1-meseč-no prakso. Z delom Je prenehalo 8 delavcev in sicer: Kranjc Leopold, KV čevljar, Bogataj Ivan, Nlcoletti Pavel, Nagode Andrej in Trček MIlan, NK delavci, ki so bili vpoklicani na služenje ka. drovskega roka In Kavčič Milena (2932), NK delavka v težki šivalnici, ki je prenehala delo po lastni odpovedi. Ob naštetih spremembah je število vseh zaposlenih ob koncu meseca 1502 delavca.
A. F.
25. 6. Delavski svet
Potrjeno poročilo o delu odborov in sivetov OZD. Sprejet sklep o dodelitvi novozgrajenih ali izpraznjenih stanovanj v letošnjem letu ter sklep o razdelitvi stanovanjskih posojil članom kolektiva tovarne in maloprodajne mreže. Iz rednih sredstev skupne porabe petim prosilcem odobreno izredno posojilo za rešitev stanovanjskega vprašanja.
Poročilo o povezovanju
in združevanju slovenske usnjarske industrije odobreno, Sprejet predlog za uvedbo postopka za "ocenitev zakonitosti odloka o spremembi namembnosti prostorov v Ljubljani v Stritarjevi ulici
6.
28. 6. Odbor za varstvo pri delu
Obravnavani odškodninski zahtevki za poškodbe pri delu tov. Cilke Stanovnik, Jožeta Seljaka, Cirila Demšarja in Pavla Macuna.
Andreju Žaklju v spomin
Andrej se Je rodil 24. novembra 1906. Izučil se je za čevljarja In bil pred vojno zaposlen kot čevljar. Po vojni se je zaposlil že 1945. leta v takratni čevljarski zadrugi in ostal v našem podjetju do septembra 1963, ko je bil upokojen.
Andrej je bil dober In sposoben delavec. S sodelavci je bil med nosilci razvoja in rasti podjetja od nekdanje zadruge do moderne tovarno obutve.
Tudi po upokojitvi je rad priskočil na pomoč ter pomagal s svojim delom posameznikom, pa tudi skupnosti.
Andreja nismo poznali samo kot dobrega In vest. nega delavca, poznali smo ga tudi kot skrbnega družinskega moža in očeta in takega bomo obdržali v našem spominu.
Iz kadrovskega oddelka
Dela na cesti Stara vas — Račeva so se začela
V juliju bodo po predvide-njih opravljena glavna zemeljska dela na cesti Stara vas— Račeva. Opravljene so vse začetne meritve na cesti, in prva dela so stekla. Mednje sodijo: na novo zgrajen most pri »Jakobču« in popravilo mosta pri »Kamšku«. V načrtu obvoznice v Novi vasi je vključena tudi obnova mostu pri »Lipetu«. V drugi etapi so predvidena zemeljska dela na sami začrtani trasi omenjene ceste. Zaradi razširitve cestišča, ki bo široko 4,5 do S m, je potrebno cestišče v celotni dolžini razširiti. Težaven teren na nekaterih odsekih ceste bo zahteval vključitev težke mehanizacije za gradnjo cest. Razgovori in priprave pogodbe o tem so že v teku. Zaradi slabega ustroja ceste, ki ni na trdni podlagi, bo precej dela potrebno vložiti v izgradnjo sistema odvodnjava-nja. Potrebno bo delo s stroji in pa ročna dela, katera bodo opravili občani z območja celotne relacije ceste. Pri tem delu občani računajo na pomoč posebnih mladinskih delovnih skupin, ki se bodo formirale v okviru terenskega aktiva mladine v 2i-reh. Mladi v 2ireh so s pripravo te akcije pokazali visoko zavest in enostnost v prizadevanju za zboljšanje življenjske ravni prebivalstva našega kraja. Nemoteno tečejo tudi priprave za dovoz gramoza na cestišču, kar bo izvedeno po končanih zemeljskih delih.
Organizacija celotnih priprav in začetnih del nemoteno teče pod vodstvom krajevne skupnosti in gradbenih odborov Nova vas in Račeva. Zaradi obsežnih pripravljalnih del so vsi organizatorji silno zaposleni, kajti delajo izven delovnega časa. Težavno pionirsko delo torej, ki pa že kaže svoje pozitivne rezultate.
V nadaljevanju akcije bo potrebna velika prizadevnost krajevne skupnosti in gradbenih odborov, da bodo zago-
»DELO, ŽIVLJENJE« je glasilo tovarne obutve ALPINA 2IRI.
Ureja ga uredniški odbor: ANA RAMPRE MATEVŽ PECELIN RUDOLF POLJANSEK VLADIMIR PIVK ALFONZ ZAJEC MILAN MOČNIK ANTON 2AKELJ STOJAN PERTOVT
MAJDA JESENKO, odgo-vornl urednik
Izhaja mesečno. Naklada 1600 Izvodov.
Tisk Gorenjski tisk Kranj
tovili pravočasna sredstva, ki naj bi jih dale organizacije združenega dela.
Zaradi podpisanih samoupravnih sporazumov med organizacijami združenega dela in krajevno skupnostjo o namenski potrebi izdvojenih
sredstev organizator računa, da ne bo zastojev.
Kljub temu pa je še vedno potrebno sodelovanje vseh prebivalcev 2 i rov za zbiranje sredstev za izgradnjo ceste in čimprejšnje odvajanje v sklad za razvoj komunalnih dejavnosti.
Z enotno akcijo in zainteresiranostjo vseh v krajevni skupnosti bomo lahko dosegli uspehe pri različnih delih v kraju.
Predsednik sveta krajevne skupnosti Franci PERTOVT
: •
s
s : :
Vsem članom kolektiva in njihovim svojcem želimo prijeten dopust.
Uredniški odbor
Balinarji najuspešnejši
V soboto, 23. 7. 1973 je bilo v Kranju sindikalno športno tekmovanje. Imenovano »us-njariada«. Sodelovale so ekipe tovarn usnjarskopredelo-valne Industrije. Tekmovanje Je že tradicionalno ln so se ga udeležili tudi športniki Iz Alpine. Pokroviteljstvo nad tekmovanjem Je letos prevzela tovarna obutve Planika. Sodelovalo Je 15 ekip iz vseh krajev Slovenije. Med seboj so se pomerili: v šahu, balinanju, kegljanju, streljanju, malem nogometu ln namiznem tenisu.
Izmed naših vrst so se od. lično odrezali balinarji. Za-
sedli so prvo mesto in za svoj zaslužen uspeh prejeli lep pokal. Ekipo so sestavljali: Ov-senk Janez, Podobnik Vinko, Podobnik Tone ln Mahnič Franc.
Sahlstl st> zasedli deveto mesto. Ostali naši tekmovalci pa so bili precej slabši. SIcer pa na usnjarladl nI najvažnejše zmagati, ampak sodelovati. Tekmovanje Je namenjeno tudi spoznavanju delovnih ljudi med seboj In razvedrilu. Organizacija ni bila najboljša, to pa Je razumljivo ob tako številni udeležbi ln dejstvu, da so bila športna Igrišča raztresena po vsem Kranju.	P. M.
Jože Podobnik
OSLEPELI
Ne, ni mi tal, da mi oko ne uzre
nikoli več prostranosti višav-I o bajno lai, simbol prevare in ne, da v mrak bo skrito vse,
kar kdai sem ljubil. Se sanjav, in čemur dajal sem srce.
Studenček, padajoč čez skale, kaj mar si mi! Kot bolne nade
ihleče hrepeneč se viješ, ko blazen tečeš mi v nižavje, kjer v blatu se nekje razliješ, kjer v megli najdeš domovanje.
srebrnih gor srebrno lesketanje,
naj nate mi bo tal pogleda — ki vzor ponosa si...? Seveda! Ko da ponos ni blebetanje, ki mu botruje prama skleda in mrzel kot še, za priznanje.
Gasilci za jubilej Škofje Loke
Visoki jubilej — 1000-lctni-co Škofje Loke — so počastili tudi gasilci in v organizaciji Občinske gasilske zveze Skof-ja Loka izvedli razna tekmovanja in proslavo.
V nedeljo, 24. junija je bilo tekmovanje gasilskih enot — članov v trodelnem napadu in polaganju cevovoda. Tega tekmovanja se je udeležila tudi enota gasilskega društva Dobračeva.
Ta dan je bilo tudi tekmovanje pionirjev in mladincev v trodelnem napadu in vaje z vedrovko. Pionirji so imeli tudi tekmovanje o poznavanju gasilstva. Iz Zirov sta na tem tekmovanju sodelovali 2 skupini.
Popoldan je bila gasilska proslava in svečana podelitev odlikovanj in priznanj. Z našega področja je prejelo priznanje za uspešno delo gasilsko društvo 2iri, Štefan Kopač, Matija Zaje in Majda Je-senko iz Gasilskega društva Dobračeva, pa so prejeli gasilska odlikovanja za prizadevno delo v gasilski organizaciji.
Parada, ki se je nato razvila po Skofji Loki, v kateri je sodelovalo preko dvajset gasilskih društev, med njimi tudi obe iz 2irov, je bila lep
Razmislite
Pomislite — ali se vam zdi to verjetno, da bodo alpin-ski nogometaši potrebovali pri svojih tekmah mreto samo na svojem polu. Med odmorom pa jo bodo prenesli na drugo stran.
dokaz gasilske zavesti. Vključevala je tudi prikaz opremljenosti gasilskih društev občine Škofje Loke. Iz dolge kolone gasilskih motornih vozil se je videlo, da smo precej napredovali, za kar pa vemo, da imajo zasluge občani, ki so finančno ali materialno podprli gasilce.
Poveljnik sektorja 2irl
Franci POLJANSEK
Kdaj proč so vsa občudovanja!
Se v morski plani slutim smrt,
zgolj bučnih viher pogubljenje.
Cemu še toiba in stremljenje po sreči? In čemu sem strt, utrujen od prisluškovanja?
Ne tratam, vam, utripu betne sreče,
ne vetru, ki podi se čez gozdove,
Moj sluh je tam, kjer sliši kdaj stopinje naidratje — ki jo noč mi ziblje.
da več ne čutim rane krva.
veče...
Pesem je napisana in posvečena Tebi, draga Ciganka — in oprosti mi. da Te ni vredna.
Vedi: Ti si nebo, moje pero pa je delo človeških rok.
Kej je djau?
O problemu vode, ki smo ga v tej rubriki obravnavali v prej-šnji številki se več govori, kot pa so nam bralci napisali. Prejeli smo le 11 odgovorov:
Nagrajeni so naslednji:
1.	Pa samaprspevku smrdi I. nagrada (Dlakocep)
2.	Uvoz, maška-ženska vada II. nagrada (T. Mlakar, montaža)
3.	Prablem vrsnlške kanalizacije rlšen III. nagrada (Dlakocep)
Zanimivi so tudi ostali odgovori:
—	Cist pa gnajnic smrdi
—	Prov fejst za vrtove zalivat
—	Umival se bama pa z radensko
—	Sa deitom se nemožemo kupati
—	Kanalizacija prebliz vodovoda
—	Bama pa še vada uvazil
—	Nova tarča za navinarje
—	Pa kuhat naba triba
Novo nagradno vprašanje
Razpravljali so u uvajanju TOZD v našem podjetju. Kaj mu jo šepnil sosed?
Odgovore pošljite do 30. julija 1973. Nagrade čakajo!