Odgovor na »Opombe k iičnemu načrtu za srbo- hrvaščino na slovenskih osnovnih šolah« Marice II., bivše profesorice novih jezi- kov na ruski državni siužbi. Z veseljem smo pozdravili zgoraj omenjeni naslov v 12. štev. »Učit. Tov.«. nadejaje se, da najdemo tamkaj nekaj dragocenih navodil in se nam razgrnejo novi vidiki za pouk srbofarvaščine. a žal, prebravši razpravico. smo bili zelo razočarani. Zakaj, novega in stvarnega nam ocenjevalka ni povedala, česar ne bi vseboval načrt sam. So pač le besede, s katerimi se je hotela pokazati zanimivo. Sicer smo tudi mi mnenja, da se znanje ttijih ali novih (!) jezikov najpoprej doseže s praktičnimi govornimi vajami, zla?ti kadar gre za najnujnejše izraze v občevanju. Ta smoter je pa veliko bolj dosegljiv notom konverzacije ne pa toliko na podlagi nazornega nauka, ker v tem slučaju pride v poštev le naštevanje in opisovanje ipredrnetov. ne pa živi govor. To bo vsakdo potrdil. kdor je poučeval nemščino po direktni nazorni metodi na nodtlagi Schreiner-Bezjakovih vadnic. Ta metoda je bila naravnost »morija« za učitelja in učenca brez praktičnega uspeha [n učencem je bilo treba kot papigam ubijati besede instavke v glavo. In to ponesrečeno metodo hoče Marica II. v smislu neofilo-logije uvesti tudi za srbohrvaščino in pričenja nazorni nauk s tisto obligatno »školsko dvornico«. ki učcnce v IV. šolskem letu kai malo zanima, torej z vajanii, ki nimajo za občevanje v srbohrvaščini dosti praktičnega pomena. Tudi pri nouku po direktni metodi ne lete besede učencem same v glavo in je treba vztrajnih vaj. kajti neznanih izrazov in jezikoviiih oblik si ne moremo kar lnimogrede zapomniti in zato pride tudi tak pouk končno v mehaniziranje, t. j. v neko vrsto memoriranja, nad katerim se ocenjevalka toliko zgraža. Glavno pa. na kar ne smo•no pozabiti pri pbuku srbohrvaščine. je to. da si slovenščina in srbohrvaščina nista tuja jezika. ainpak le dvoje narečij z nekatejimi razlienimi oblikaini in iposebnimi izTazi. S temi posebnostmi pa učence najlažje seznanirno, ako piinierjamo oba iezika med seboj. to je po komparativni metodi. Poleg govornih vaj pa ta smoter najprej dosežemo z ustnim in pismenim prevajanjein berilnih sestavkov, ker pri takih vajah se učencem nazorno pročifuje ne samo razlika v oblikah in izrazih, ampak tudi o konstrukciji stavka, ker imajo nriliko ves besedni red pregledati in ga primerjati glede obeh jezikov. Ocenjevalka tudi piše: »Zatorej bodoča čitanka naj ne igra glavne uloge pri pouku srbohrvaščine«. Vprašamo jo. čemu pa so uvedene pri vseh narodih za pouk materinščine čitanke? Ali niso polcg etične vzgoje v prvi vrsti nametijene iezikovni izobrazbi? In to glavno sredstvo naj zanemarjamo pri pouku srbohrvaščine! Tistih nekaj besed, ki jih učenci pridobe na podlagi nazornega pouka ne pomenijo za jezikovno zinožnost fcogve koliiko, kjc >pa ostanejo abstraktni pojmi. ki jih učencem potom takega po:'.ka nikakor ne morerno podati? In njena neievolja nad »tistimi vokabulami, ki pognbe toliko nadebudnih učencev«. Vprašan;O io, kako bn ipostopala (ako bo sploh obravnavala kako berilo) s sledečim odstav-kom iz neke srbske čitanke:" K a -i a p a — 30Be ce ^pyK4aje n o ;j, ].»y m — je naMeH.cHa ;ip3KaH>y k a u, a . 0 y p a a h h c a uj\ y k a. y Kai;aMa npob h p e i; Jb y k , c a 4 a caao oa 111 Jb h b a , a H*'i;a;ia o,t. rpoae^a. y ovpaOT je p a k h j a 11 bhho, a y ran/ivuHMa 6 p a m h 0 k y 1; y p y 3 h o' h;ih nuieHHHHO iijih 11 a c y Jb. Kanapa ce y b e i< rpa/tn oa 6 p b a 11 a a iioki)HBa hepaMH^OM. V tein kratkem odstavku je šestnajst neznanih izrazov, ki jih je treba pojasniti. Ali naj se to zgodi na podlagi nazomega ^ouka? Imeti bi morali v ta namen celo dvorišče natrpano s temi predmeti ali pa •jpecijalno sliko za ta odstavek. Ali ni najkrajša pot. ako učencem neznane besede ¦' ^lovenščino prestavimo. saj predmete same na sebi poznajo. Ali kako naj pojasni sledečo preprosto'pesmico: Iloc.ie K H 111 e. Ox KaKO cyHU,e cnja Ka;i r.vcTH o6jiaK npobe! Ox. naK 3pauaK npaja Ka,;i fijiara THiiiMa Aobe ! ^MH.iHe THne Maae Ca poone rpane ciehv, Efa pocy mhctj* KpvHe y He, ipa mh.iom n;Behy. >T3 noTOK 5KycTap, MajiH, TIIto ca,T,a jane cTpvJH Hečpoiiio jaTO imejia IIoiieBKV cbojv ayJH. Na vsak način je potrebno ipoleg 1 azlage slovniških oblik (iipofce, nolje, cjiehy), da jim raztolmačimo neznane besede s slovenskimi iz-razi; saj postopamo pri slovenskem čtivu enako. ko jim manj znane izraze poiasnjujemo s sinonimnimi izrazi in neznane besede zainenjavamo z že znanimi. Tndi hrvatske in srbske čitanke (Prim. Diokovič, Hrvatska čitanka, TlBKOBHh, Cpnci;a MinauKa) so opremljene T>o črto besednimi pojasnili. Iz tega sledi, da brez podavanja vokabul se tudi srbohrvaščina ne da poučevati. ker brez besednega zaklada ne obvladamo nobenega pouka. Ce se pa te vokabule tudi zapisu;ejo, se nam zdi tako postopanje ekonomično. ker s tem si pvihranijo čas, ki bi ga zgubili s ponovnim iskanjem pojasnil. Razgovorna metoda brez učne knjige. ktvkršno zahteva ocenjevalka, je za sedaj, ko še niniamo za srbohrvaščino praktično usposobljenega učiteljstva. (izvzemši nckatera središča- kjer" poučuje Hrvat ali Srb) nemogoča in za večino učiteljev izključena. Kako moremo od učitelja zahtevati to. česar sam ne zmore. Ultra posse nemotenetur! Večina slovenskega učiteljstva bo irnela piihodnje ipočitnice prvič priiiko, da se v enomesečnem tečaju kolikor toliko seznani s srbohrvaščino, dvoinimo pa. da se že v tej kratki dobi usposnbi za »predavanje (!) sibohrvaščine po razgovorni metodi« brez učne knji^e. In zlasti z o.zirom na zmožnost učiteljstva, ki je pri pouku vendar glavni faktor, je rrirejen učni načrt. ki nudi tudi neveščemu učitelju. da se na podlagi učnih knjig sprr^dno z učencem seznanja s srbohrvaščino. Nc iziključnje pa ta načrt govornih vaj .?e v tretjem razredu, ako je učitelj tega zmožen. Kajti že samo vaje v čitanju nuH.ijo dovolj gradiva za tak pouk. Sicer bo pn najzrnožnejši učitelj lahko zadovoljen, če bo v tridesetih urali naučil branje in nisanje cirilice. In baš ta smoter in nič več ne predpisuje odiok nunistrstva proSivete O. N. Br. 2331 z dne 26. noveinbra 1920. ki slove: »Istotako inui se prema cdluci glavnog 'prosvctnog nasveta provesti u nastavi maternog jezika u cclotn kraljevstvu učenje oba pisraa (čirilice i latinice) od trečeg razreda osnovne ?kole). Ocenjevalka se torej bori proti določbam tega odloka, na katerega je pa učni načrt vezan. ko zahteva: »Posebno pa v III. šolskem letu (oziroma v I. letu pouka v srbohrvaščinO naj sc ne začenja s čitanjem in pisanjein, ampak z živo besedo,« nasprotno T>a malo iicpi ej sama sebe pqbija. ko navaja: »Cirilico pišemo po genetičnih skupinah, a deca mc nepotnpežljivo P'-osijo, naj jim vendar napišem celo abecedo naonkrat.« Tudi cirilica so inia podavati (a ne »¦predavati«) metodično kakor latinica in nikakor ne bi bilo umestno. da bi se pokazala naenkrat vsa abeceda. Sicer occnjevalka tr*di, da poučuje cirilico po genetičnem redu. Ta pot pa ni primerna za vse s'kurpine cirilskih črk. ker v tretjem •¦azredu ni vpoštevati toliko tehnike pi^anja, kakor veliko bolj to. da si otroci hitro in lahko prisvoje oblike črk; zato nani je postapati po načelu od znanega do neznanega. S tega stališča je podati naprei skupine črk, ki so enake latinskim: 1. j, a. 1;. 0. m, e ~ J, A. K. 0. M, E; 2. c, b, p — '.\ B. P: 3. h. ;i y — H, R, Y \n šele tern slede ostale skupine po genetični metodi. Cirilica je jako težko čitljivo pismo. To se da tudi psihologično pojasniti. Tiskana cirilica ima skoraj za vse črke eno in isto, taikozvano srednjo dolžino; le šest črk med tridesetimi, ena petina, je takih, ki segajo nad vrsto oziroma pod vrsto in ki se za oko odlfkujejo od ostalih črk (71. H, U tu niso vštete), slovenska abereda pa ima vštevši one s strešicami in pikami med 25 črkami 14 takih črk. Dokazano pa je eksperimentalno. da pri izurjenem branju ne čitamo po črkah. anipak po optičnih besednih slikab, to je ce!o besedo kot enoto. V besedah pa opaziino najprej zgoraj omenjene značilne črke, ki segajo nad vrsto ali pod vrsto in po njih nganemo ostale črke ne da bi nam prišle v zavesr. Kdor ori čitanju šele razbira pcsamezne črke, tisti je še abecedar. Tudi pri pisanju se ne zavedamo posameznih oblik. pišemo jih avtoniatično. Kako težavno je razbrati in ločiti črke. ki imajo Isto dolžino. se prenričamo. kadar beremo 'kak tekst z latinskiini inicijalkanii. (Primeri naslove noricam v »Jutru« ali pa '•eklamne napise pri trgovinah). Dalje je treba omeniti črke v obliki stebričkov, ki ro tudi težko čitljive, zlasti ako se zaporedorna vrste. ker so si prepodobno: 11, h. n. u. n. iti (n.nAHHHHii. uraui- MHIU). Najbolj pa motiio nas. ki smo latinice vajeni črke H- P, C, B, V. X, ker nas spomin (refleks) na latinsko izgovarjavo bepa in zavaja. da jih tudi v cirilici skušamo ¦¦;itati kot latinske črke. Tudi takim. ki se ?e mnogo let bavijo s cirilico, se semintja pripeti ta zmota. Iz tega sledi, da je treba za priučitev cirilici dolgotrajnejših vaj, ne pa nekaj ur, v katerih se res lahko pokaže in za silo nauči cela abeceda, nikakor pa ne doseže tpraktične spretnosti. Pouk v cirilici naj bo tako urejen, da si jo učenci morejo pri^vojiti v taki meri. da si je bodo mogli tudi pozneje v življenju s pridoni posiuževati. In v tem smislu določuje učni načrt za prvi dve leti pouka le vaje v cirilici in se ozira na ostali jezikovni pouk le toliko. kolfkoi je potreben za umevanje beseiila. Za praktične jezikovne vaje na podlagi učnih knjig (brez teh se sploh ne in.ore pri sedanjih razmerah poučevati), ncsebno za poglobitev v tolikšno znanje «iibohrvraščine. ki je potrebna za umevanje srbske ali hrvatske knjige, se nudi v ostalih šolskih letih se dovolj iprilike. In le potomknjige se bomo dusevno zbližali in ujedinili. Učni načrt pa sam na sebi še ne pomeni mnogo. usneh qoouka bo odvisen od zmožnosti in vneme učitelja. Če kdo poseže preko zatitev načrta. ako je za to ?možen, je pa tudi prav in dobro. To je torej naša teorija. katero nam Marica II. v trojnatih vzdihliajih očita. Mnenja pa smo. da ie osnovana na praktičnih razTogih in dejanskih razmerah. Podesetorena teorija.pa je. če se zahteva nekaj neizvedljivega in za sedanje razrnere utopističnega. — In s tem smo s svojim iijJsovorom pri kraju. Odsek za srhohrvaščino.