ŽEMA. Danes teden v o 5 bek 28.marca se bo začela mednarodna konferenca za prekomorski prevoz beguncev in razšeljencev,ki jo je sklicala Mednarodna begunska organizacija (IRO). Računajo',da bo treba prepeljati preko morja okoli 1 milijon beguncev in razšel jencev. ^Doslej so prijavile Mednarodni begunski organizaciji na-. slednje države, ki nameravajo na svojih področjih naseliti večje število beguncev* Brazilija, Kanada, Čile in Venezuela.
MOSKVA. Na včerajšnji seji zu-| nanjih ministrov je Bidault v i-menu Francije^zahteval garancijo izvozne količine nemškega premoga. Bidault je dejal,da njegova vlada ne more dati soglasga za gospodarsko enotnost Nemčije, dokler-načrt o izvozu nemškega premoga ne bo v skladu s francoskimi zahtevami. Bev in je izjavil, da je pripravljen razpravljati o vseh vprašanjih, ki jih je načel Bidault, da pa mora postati Nemčija gospodarska enota pr edno bo vpo-stavljen dokončni režim v Porurju. Danes zjutraj poročajo iz Moskve, da bo Rusija podprla francoske zahteve,
LAKE SUCCES.Varnostni svet je včeraj ponovno razpravljal o bri-f tanski pritožbi radi miniranja krfskega preliva.Preiskovalna komisi ja, ki je na licu mesta proučevala zadevo, je Varnostnemu svetu podala poro čilo,ki ugotavlja, cTa se miniranje preliva ni moglo izvršiti brez vednosti albanske vlade.Edino poljski zastopnik'je trdil, da proti Albaniji ni no b v-ni h dokazov.Razprava o tem vprašanju se bo nadaljevala.
vWASHINGTON.- Podtajnik v ameriškem zunanjem ministrstvu Dean Acheson je zunanjepolitičnemu odboru senata^predlagal,da sprejme Trumanov načrt za gospodarsko in finančno pomoč Grčiji, Acheson je dejal, da se komunistična stranka bori z Grki proti Grkom.Čim bi v Grčiji prišlo do gospodarskega zloma,bi komunisti vsilili deželi t asm v to t ali t ar ni režim.
-- o - o -
PARIZ« Jutri bo francoska narodna skupščina glasovala o kreditih za armado v Indokini.V tej zvezi grozi Franciji nova kriza vlade,ce bi se Komunisti tega glasovanja v zdržali.Predsednik vlade Ramadier bi v takem primeru - kakor je sam izjavil na včerajšnji seji vodstva socialistične stranke - ptidal ostavko celokupne vlade.Ramadier je obenem izrazil bojazen in obžalovanj e, ako bi kriza vlade imela za posledico razcepi bev Francije v Komunistični in protikomunistični blok8
BUKAREŠTA. Komunistični notranji minister je včeraj odredil aretacijo 315 opozicionalnih prvakov, češ da so organizirali sabotažo pri oddaji žita in moke.
BRUSELJ. Nova belgijska vlada,.... ki jo sestavljajo krščanski demokrati in socialisti,je včeraj zaprisegla.
SOLUN.Javljajo, da se je griče1 la velika ofenziva vladnih cet proti gverilcem na vsem področju severne Grčije,
LONDON. V zgornjem domu britanskega parlamenta je bila včeraj s 119*30 glasovi sprejeta resolucija,ki izraža obžalovanje radi vladnih gospodarskih ukrepov.Nezaupnic a ne bo imela za posledico vladne krize,pomeni le izraz nezadovoljnosti do vladnih ukrepov.
VATIKAN. BBC poroča, da še papež ni povsem okreval od svoje zadnje nezgode.Menijo, da se radi tega^ne bo mogel udeležiti velikonočnih svečanosti.
ARGENTINSKA MISIJA J 2 ZAPUSTILA
' „	ITALIJO
Kakor poroča angleški tednik "The Tablet” dne 8. mnrca,je argentinski opolnomoČni poslanik za vaigraci jo italijanskih delav -cev v Argentino s svojim osebjem odpotoval iz Rima nazaj v Argenti- • no, zaslugo za to i.^ajo italijanski komunisti, ki so njegovi komisiji nagajali, kar so le mogli o Go Silva se je obračal na italijanske župnike po infoimacije o prosilcih za Argentini.j.o» Tako so bili seveda italijanski komunisti izključeni, _l:er jih Argentina ni marala sprejeti, zaradi tega so zagnali strašno gonjo proti argentinski komisiji« Uspeh tega je, da je'komisija odpotovala in Italijanov Argentinija bržkone sploh ne bo vec sprejemala. Kakor poročajo iz Argentini je, je g. Silva zdaj postavljen' za predsednika .aiirgentd^n -skega vselitvenega urada v Buenos Airesu„
PRED VELI K I M_I DO G 0 D K_ I _ V _ li_0 S K V I
United Press poroča iz Moskve j Radijski komentator družbe "Columbia Broadcasting Sysiem Corporation" Alex Kendrick pripisuje obisku francoskega zunanjega ministra pri generalisimu Stalinu v Kremlju največjo važnost in sodi, da se v loskvi zunaj konference zunanjih ministrov pripravljajo "veliki dogodki"6 Svoje naziranje utemeljuje s tem, da bosta v kratkem obiskala Kremelj še oba dinga dva zunanja ministra Marshall in BvVine Uspeh teh pogovorov vsi napeto pričakujejo«
PREISKOVA L_N_A K_ 0 'j I SIJA NA GRŠKEM
N AV E LIČANA
Iz Aten poroča UP in SN: Ko ni si j a Združenih narodov za balkanska vprašanja se je v nedeljo utrujena in slabe volje vrnila iz grškega partizanskega ozemlja, kjer j .e ob slabem vremenu v tamkajšnjih gorah celih 6 dni zaman čakala, da bi dobila zvezo s 3co -muni stičnim voditeljem Kiarkosom Vifiadeson,, Zastopniki Rusije,Polj-ske, Jugoslavije, Albini j e in Bolgarije so ostali v gorah, da bi se, če bodo okoliščine dopuščale, vendarle seŠli s partizanskim generalom Uradni grgki tolmač te komisije je v nedeljo odstopil in odšel k partizanom. Blizu bolgarske meje so g.r&ke vladne Čete v gorah ujele • bolgarskega padalskega kurirja, pri katerem so gaSli vačne listine bolgarske vlade za grSko komunistično stranko c Člani komisije so sporočili onim članom, ki so ostali v gorah, naj pridejo v Atene, česar pa ti niso hoteli storiti^ Tako zdaj komisija ne more niti poročila sestaviti.
PRaGA. Med Češkoslovaško in Avstrijo so zopet vpostavljeni diplomatski odnosi,. Včeraj je novi avstrijski poslanik v Pragi Rotter izročil predsedniku repvb-like'Benegu svoje poverilne lis -ti ne •
AMERIŠKI GENERAL MC ARTHUR,ki poveljuje tna japonskem, je na tiskovni konferenci v Tokiu pove -dal, da bo v kratkem treba za&eti mirovna pogajanja tudi za Japon -sko, da bo nadzorstvo nad Japonsko lahko prevzela organizacija UNO, mesto Združenih, držav0
KER V NOVI BELGIJSKI VLADI NI’ KOMUNISTOV, je v srednji Belgiji stopilo v protestno stavko - 35 rudarjev«,
POTREBUJEM VRTNARKO (delavko za vrtna dela) »ki $aj zna po možnosti tudi molzti» Dobra hrana, stanovanje in'običajna plača« Gustav PHILIPZIK, vrtnar, Gmund«.
ZAMENJAM 2 para moških očv -1 jev Štev. 40 in 41 za štev. 43 ali za materijal za iste. Javiti v bar. 9/10.
'■'ho r >■>1} -iv '	v
Petek, 21.marca 1947. TABORIŠ C NI K Stran 221,,£tev. 79.
AVSTRIJSKA VOJSKA SE RODI
Španski republikanski list "L* Espagne Republicainč”, ki izhaja v francoskem Toulousu v francoskem jesiku, piše dne 8, marca: r,je pa eno vprašanje, ki zadnje čase avstrijsko javnost močno razburja, To je vprašanje obnovitve narodne avstrijske armade.
Če kak častnik.obžaluje, da se mora njegova dežela odreci ustanovi, kateri je bil on posvetil vse svoje Življenje, t o ^ n j e go vo v čus t vo razumemo in ga celo spoštujemo, dokler ostane golo čustvo. Ce pa kaka dežela j katere nihče ne ogroža in je brgkone tudi nihče ne bo ogro -žal, vendarle hcce, Že med tem ko je še zasedena, imeti kaj več ka -kor pa .s argo po lucijsko silo, bi to utegnilo vendarle vznemirjati.
Ge danes popotuješ po Avstriji, nikakor ne more a uvideti,katera sosednja dežela bi v doglednem času mogla in hotela Avstrijo o-grožati. Zato se nihče ne bo'čudil zaradi sprejema,-s katerim, so v Londonu sprejeli to avstrijsko zahtevoBržkone	bodo	rekli, da bo armada nove republike zgolj ne krik a	operetna armada t . In	res prav	resno
mislijo, da bi ji prepovedali rabo atomskega orožja.
Ne, nevarnosti ni tam, kjer mislijo. Nevarnosti ni v dej -stvu, da bi nekega dne štajerske, koroške ali tirolske divizije utegnile imeti to strelno orožje., pa c pa je nevarnost v tem, da bo ostajala ohranjena voSka kasta v sredi prebivalstva., ki je vkljub vsemu vendarle - germansko. K tej vojaški kasti bodo najprej pristopili domači T slabo spreobrnjeni nacisti. Kasneje se jim bodo priključili še tisti, ki bodo živeli pri večjem severnem sosedu. Ravno navdušenje, s katerim je bilo pozdravljeno poročiloy da se bo avstrijska vojska.obnovila, bi previdnim možem nalagalo dolžnost, da to premislijo # Saj ni res, da bi vsi Avstrijci bili sami taki vojaki, ki bi snaii plesati le valček« kakor si jih nekateri zamigljajo* Med drugimi so zmeraj bili in so ge odlični borci, izurjeni po nemškem "driJu” so avstrijski planinski polki bili nevarni	nasprotniki na	vseh	bojiščih	od Pet-
sama do Balkana. .Korda je odveč,	ko bi jim bilo	dovoljene, da	spet
vstanejo„	-
Ampak Avstrijci bodo dokazovali, da ima tudi Švica svojo ar. mado* Zakaj naj bi tudi oni‘ne imeli svoje? Pozabljajo pa, da s vi -
carska armada še nikoli ni prestopila svojih meja, da bi bila obiskala kakega soseda. Avstrijska armada v preteklosti ni bila tako ^uljud-na. In spomini bi jo tako lahko zapeljali I^Poleg^ tega pa so švicarske čete v svojem preskušanem domoljubju resnično nekaka mednarodna armada, ki v njej stoje nemški, francoski, italijanski in romanski oddelki, To je jamstvo za nesoglasja, če bi se nekega dne kakemu časti -hlepnežu začelo sanjati, da b.i bilo dobro preiti v napad. Ali bi se kaj takega zgodilo, ko bi se nekega dne po naključju ob bregovih lepe modre Donave rodil spet kak norec?
Evropa ima prav kar za seboj .strahotno skušnjo. Londonski sklepi dokazujejo, da se tisti, ki so največ trpe'li,lis preteklosti Še vedno niso nič naučili,n
ZANIMIVA ANKETA V ITALIJI
United Press poroča iz Rima« Med italijanskim prebival -stvora je bila izvršena anketa, o vprašanju, katera izmed Štirih velesil je Italijo pri mirovnih pogajanjih najbolj razočarala. Anketa je
■	—	mm	m	—m —*	V	•	1	■■	1_ - H f	_— —. ..	,J?	^ VVM .*•- ’1	^ f* I »\	»»	T f *• ' +S*	/N	ZN e|
dog S
Z dr liže:
govorilo
-o-o-o-
ZAPOSIITEV. VeČ dobrih tiroj -	sprejema uprava "Taborišonika”,
s kih knetov v bližini Lienza želi POIZVEDBE,, Kdo kaj ve o sino -» dobiii slov,poljskih delavcev in vih Marijo Nahtigal., Vrhovo $t* 7.; služkinj o V teh krajih so nastav- poSta Žužemberk, naj javi v upravi 1jeni slov.dušni pastirji.Prijave »Taboriščnika«.	.
AMERIŠKI V S E 'U C. PROFESOR O SLOV E N -
S K 1 H B E G U N C~I~H "	~
V naslednjem pri na. San o pismo, ki ga bil pred božičem 1946 predsedniku pr 3 jb:i j<*ca slovenskjga begunskega taborišča v Senigalli-ji v Italiji, Alfredu Volčanu pisal bivgi komandant tega .taborišča, ki je v clvllu vseučill ški profesor j n dekan pravne faku.ltete na a-meriški univerzi v Syracusemr,, Paul Shipman Andr e ms, ki pa je v vojski bil ameriški polkovnik (oolonnel), Pismo je v oast piscu samemu, pa tudi vsem slovenskim beguncem, ki so imeli srečo, da jim je bil poveljnik tnk mojš„ Pisno se glasi:
;>November» 26* 1946., - Kot nekdanji poveljujoči častnik skupine "Hw zavezniške komisije - podkomisije za begunce in repatri-jacijo - bi rad poslal van in vsem s-'/o jim prijateljem med begunci po celem taborišču svoje najtopleje in najbolj prijateljske želje ob praznovanju sv. Miklavža posedimo pa za Božič 1946., ■
Ko sem pri še1 v Ancono junija 1945» mi je bilo naioČeno, naj najdem prostore za begunska taborišča in naj jih odprem# Nekako mesec dni za tem so prišli v taborišče prvi begimci» Kasneje poleti jih je prišlo več in več® BrK sem spoznal, da imam med begunci prijatelje in reči moram, da sem bil do vas poln občudovanja radi va -Šega poguma in radi vaSega -dostojanstvenega nastopa„ Brez pritoževanja in pod svojim lastnim vodstvom ste šli na delo, da napravite taborišče, sposobno za bivanje bolj podobno domovom, da preskrbite vse potrebščine vsakdanjega življenja ter da poskrbite za družabno urejeno življenje„ To vaSe delo	je napravilo, da je	bilo taborišče
ob mojem odhodu v lepem redu in	dobro vodeno.
Bili ste ras pogumni in nikdar nadležni, pa hvaležni za vse, kar smo mogli storiti za vas0 Vi ste nam, ki smo se trudili pomagati vam, delo tako olajšali, da smo delali z veseljem, če tudi je bilo tega dela mno^o. Ni bilo vrtino lahko preskrbeti vam raznih stvari, ki ste jih nujno potrebovali6 Toda-noj poveljujoči častnik mi je kasneje, ko sfera odhajal, dejal.,	la je anconska	skupina taborišč bila
najboljša v Italiji * To ni bil;	kot se r^sume..	samo	uspeh pridnega	in
spretnega dela taborskih komandantov in mojega štaba, ampak prav tako vašega neutrudljivega, razumnega in vetrajnega dela.
Mnogokrat mislim na. vas„ iz vsega srca pričakujem, da ste si vedno bolje uredili in posebno da ni predaleč dan, ko najdete drugod spet svoj dom in vsak izmed vas priložnost, da zavzame v svetu mesto, ki mu po vaših sposobnostih pripada* Rad bi vas prišel"ge obis -kat v taborišče. Tako rad bi vedel, kako se vam sedaj godi. Kako napredujejo šole, ki jih je organizirala Mrs» de Bosis”in začela? Ali že hodi kaj vaših fantov in deklet na italijanske univerze? Kako gre vaša trgovina? Kako je z zdravjem po taborišču in zlasti kako se ima-je otroci? Toliko stvari bi vas rad povprašal«
Zelo bi vam bil hvaležen, če mi morete o vsem tem napisati pismo, če mogoče, in povejte mi vse, kaj se godi po taborišču in kako se ljudje imajo. Zelo bi bil vesel, če ni pišete v angleščini, ker tu ni nikogar, ki bi' Mi prevedel iz slovenščine,, Napišete ml pa lahko tudi francosko ali italijansko, ker razumem oba ta dva jezika.
Naj vam voščim še .enkrat iz vsega srca, da bi dobili veliko dobrega za Miklavža, posebno pa ds veselo praznujete Božič.11
-0-0-0«
stiske prav zato, ker so ga pri jr.vnem udejstvovanju vodila zmotna načela. - Okrožnico boste lahke dobili jutri opoldne v svoji sobi »
IZGUBIL sem denarnico z dodatno karto,slikami in denar j em »Vrne ne j se v bar 6 3.5/2.
IZŠEL JE NOV PREVOD okrožnice papega Leona mi. o KRŠČANSKI UREDITVI DRŽAVE. V tej okrožnici so zbrana jasna načela za življenje v državi„ študij teh načel toplo priporočano, saj je ol ove.lt vo zašlo v tako silne