GDK: 228.8 Abieti-Fagetum :228.7 Abieti-Fagetum : 228.1 : ( 497.12*1 O Meni na, Robanov kot) Zgradba naravnih bukovih gozdov v optimalni fazi na primeru gozdnih rezervatov Menina in Robanov kot The Structure of Natural Beech Forests Du ring their Optima! Phase following the Example of the Menina and Robanov kot Forest Reserves Vid PRELOŽNIK* Izvleček Preložnik, V. : Zgradba naravnih bukovih go- zdov v optimalni fazi na primeru gozdnih rezerva- tov Menina in Robanov kot. Gozdarski vestnik, št. 4/1994. V slovenščini s povzetkom v anglešči­ ni, cit. lit. 17. V prispevku je primerjana zgradba naravnih bukovih gozdov v optimalni fazi z zgradbo »go- spodarskega« gozda. Poudarek je dan presoji enomernosti sestojev in prostorske razmestitve dreves. Raziskava je pokazala veliko raznomer- nost in zelo razgibano razmestitev dreves (od šopaste do enakomerne) v naravnem gozdu. Gospodarski gozd ima značilno enakomerno raz- mestitev dreves. Na podlagi te primerjave so podane tudi osnovne usmeritve za sonaravno delo z našimi spremenjenimi gozdovi. Ključne besede : bukev, gospodarski gozd, gozdni rezervat, oblika zmesi, struktura gozda 1. UVOD 1. INTRODUCTION Raziskave naravnih gozdov nam dajejo trden temelj za naše sonaravne ravnanje z gozdom. Le v ohranjenih sestojih lahko spoznavamo pravo naravo gozda. Pragoz- dovi imajo značilno vertikalno in horizon- talno zgradbo. Tudi znotraj optimalne faze, ki naj bi bila še najbolj homogena, so velike razlike v lesni zalogi (Leibundgut 1982) in lahko govorimo o drobnozrnati (nehomoge- ni) strukturi (Mlinšek 1985), ki je le delno pojasnjena z mikrorastiščnimi razlikami. V nazarskem območju sta obdelana dva bukova gozdna rezervata, Robanov kot • V. P., dipl. inž. gozd., Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Nazarje, 63331 Nazar- je, Savinjska 4, SLO 178 Gozd V 52, 1994 Synopsls Preložnik, V.: The Structure of Natural Beech Forests During their Optima! Phase following the Example of the Menina and Robanov kot Forest Reserves. Gozdarski vestnik, No. 4/1994. ln Slo- vene with a summary in English, lit. quo!. 17. The article presents a comparison between the structure of natural beech forests during their optima! phase with that of a "production" forest. The estimation as to the uniformity of stands and spatial distribution of trees has been put the main emphasis on. The result of the research was a high degree of nonuniformity and a highly different tree distribution (from the cluster-like distribution to the uniform one). Uniform distribution of trees is characteristic of a production forest. Based on the presen! comparison, basic guidelines concer- ning a naturalistic approach in the work with the changed Slovenian forests have been indicated. Key words: beech, production forest, forest re- serve, composition form, forest structure (Preložnik 1989) in Menina (Fale 1992). Iz primerjave raziskovalnih ploskev v teh dveh rezervatih sem poskušal spoznati skupne značilnosti zgradbe gozdov v optimalni fazi, pa tudi razlike, ki lahko kažejo na različne rastiščne razmere. Težišče naloge je na prostorski razmestitvi dreves in lesne za- log.e v optimalni fazi. O tem vprašanju so mnenja zelo različna. Razmestitev dreves naj bi bila v optimalni fazi slučajnostna do enakomerna (Kotar 1980), medtem ko naj bi bila razmestitev lesne zaloge neenako- merna (Mlinšek 1985, Leibundgut 1982). Osnovni namen naloge je spoznane zna- čilnosti zgradbe naravnih gozdov primerjati z gospodarskimi gozdovi v nazarškem ob- močju , ki so večinoma daleč od naravnega stanja. Zato je narejena primerjava z (za našo dolino) značiln im gospodarskim go- Zgradba naravnih bukovih gozdov v optimalni fazi .. zdom - smrekovim drogovnjakom - na podobnih rastiščih na Krašici. Na osnovi te primerjave in spoznanj drugih avforjev sem poskusil dati tudi nekaj usmeritev za sana- ravno delo z našimi spremenjenimi gozdovi. 2. PREDSTAVITEV REZERVATOV IN RAZISKOVALNIH PLOSKEV 2. A PRESENTATION OF RESERVES AND RESEARCH PLOTS Gozdni rezervat Robanov kot leži na SV pobočjih in v kotu na nadmorski višini 750 do 1200 m. Prevladujeta združbi Abieti-Fa- getum praealpinum in Fagetum altimonta- num praealpinum (kartiranje SAZU 1990). Tla so pretežno plitve rendzine na hudour- niških nanosih, ki prehajajo tudi v koluvije. V rezervatu je pet raziskovalnih prog, za to analizo sta uporabljeni dve, proga št. 2 in proga št. 3. Druga proga (25 x 189m) predstavlja mlajšo optimalno fazo, kjer so bile pred približno 60 leti močne (»colske«) sečnje. Pozneje se ni več posegala v ta . sestoj. Lesna zaloga je 322m3/ha. Delež bukve je 62,5 %. Druge vrste so jelka, smreka, trepetlika, tisa. . . Zgornja višina sestaja je 22,9 m. Tretja proga (30 x 109m) pa je v starejši optimalni fazi, ki delno že prehaja v podfazo staranja. Tu ni opaziti sledov človeka. Le- sna zaloga je na tej progi precej višja - 788m3/ha. Močno prevladuje bukev, na progi sta le še dva javorja in ena jelka. Zgornja višina sestaja je 35m. Gozdni rezervat Menina leži na strmih vzhodnih pobočjih planote na nadmorski višini 1000 do 1500 m. Prevladuje združba Fagetum altimontanum praealpinum (po starem Abieti-Fagetum dinaricum adeno- styletosum). Raziskovalna proga poteka po padni ci čez ves rezervat (25 x 300m). Samo v spodnjem delu ob jarku so opazni štori, drugače ima tudi ta sestoj pragozdni značaj. V večjem delu proge prevladuje optimalna faza, ki v zgornjem delu prehaja v fazo razpadanja in inicialno fazo. V analizi je uporabljen samo spodnji del proge (25 x 120m). Povprečna lesna zaloga je v tem delu 717m3/ha. Bukve je 93%, prime- šane vrste pa so smreka, jelka, javor, makovec. Zgornja višina sestaja je 32,9 m. Primerjalna ploskev velikosti 50 x 1OOm v gospodarskem gozdu je na Krašici na nadmorski višini 900-930 m. Združba je Abieti-Fagetum praealpinum. Sestoj je 45- letni smrekov drogovnjak, nastal umetno. V njem se je šibko redčilo. 3. METODE DELA 3. WORKING METHODS Pri obeh rezervatih je ugotovljeno ničel no stanje po ustaljeni metodologiji za raz- iskave gozdnih rezervatov (Mlinšek 1985). Raziskovalne proge (širine 25 ali 30m) so razdeljene na osnovne ploskve velikosti 7,5 ara (25 x 30m), tako da ima vsaka proga štiri ploskve. V gospodarskem gozdu je osnovna ploskev velika 25 x 15m, na progi pa so prav tako 4 ploskve. Na teh ploskvah, ki so temeljne enote za statistične primerjave, so ugotavljani na- slednji sestoj ni parametri: lesna zaloga, zgornja višina, srednja višina, koeficient variacije (KV) višine, gostota dreves zg. sloja, indeks gostote (1,), srednji premer, KV premera, povprečna minimalna razdalja do sosednjega drevesa, indeksi razmesti- tve dreves. Lesna zaloga je izračunana po dvovhodnih deblovnicah, indeks gostote pa po formuli (Kotar 1985): VH,9N lk=---. 100 Razmestitev dreves je ugotavljana zno- traj ploskve na sistematično postavljenih delnih ploskvicah različne velikosti. Manjše ploskvice so enake povprečni rastni po- vršini drevesa na ploskvi, večje pa so približno štirikrat večje. Osnova za ugotav- ljanje prostorske razmestitve dreves je šte- vilo dreves na ploskvici (x;). Prvotno je ugotovljena porazdelitev dreves na progah primerjana s Poissonovo porazdelitvijo, ki velja za slučajnostno prostorsko porazdeli- tev (x2 - test). Za to primerjavo so uporab- ljene ploskvice·velikosti 5 x 5 m, tako da je na vsaki progi v rezervatih 120 ploskvic. Sama primerjava s slučajnostno poraz- GozdV 52, 1994 179 ( Zgradba naravnih bukov ih gozdov v optimalni fazi .. delitvijo nam še ne pove dosti o jakosti združevanja dreves. Zato se uporabljajo različni indeksi razmestitve dreves (Vander- meer 1990). Najenostavnejši je indeks distribucije: S2 1=-. x če je ta indeks v mejah 9/1 O< 1 < 10/9, potem lahko sklepamo na slučajnostno raz- mestitev dreves. če je indeks večji od 10/9, je razmestitev šopasta, in če je manjši od 9/1 O, je enakomerna. Ker pa je indeks distribucije pregrob kazalec, zelo odvisen od velikosti vzorca, so bolj uporabni drugi indeksi (Morisita 1959, Lloyd 1967 - po Vandermeer 1990). Lloydova metoda temelji na povprečni družnosti osebkov- m (»mean crowding«) in izhaja iz števila osebkov, ki si delijo ploskvico. Vpliv gostote populacije je izločil tako, da je povprečno družnost delil s povprečnim števi lom osebkov na ploskvici in dobil indeks družnosti - C (»patchiness index«). * 1 ~ ,n m= N~X;(X;-1) C = - ,_ , 'A. (Lloyd 1967) O je število ploskvic, N skupno število osebkov, 'A. pa povprečno število osebkov. Morisitov indeks (16) je izveden na podlagi verjetnosti , da sta dva slučajno izbrana osebka v istem kvadratu. To verjetnost je delil z verjetnostjo pri slučajnostni razpore- ditvi osebkov, ki je enaka 1/Q. o Q L X;(X;-1) la= ,_, (Morisita 1959) N(N-1) če je vrednost 16 enaka 1, je razmestitev dreves slučajnostn a. če je 16 > 1, je šepa- sta, in če je 16 < 1, je razmestitev enako- merna. Tudi za Lloydov indeks (C) velja isto in daje podobne rezultate, zato smo uporab- ljali samo Ili. Slabost obeh indeksov razme- stitve pa je, da vpliva na rezultat velikost izbranih ploskvic. Prav zato so uporabljene relativno enake ploskvice dveh velikosti. Za ugotavljanje porazdelitve lesne' zaloge so uporabljene iste ploskvice. Tu ne primer- 180 Gozd V 52, 1994 jamo dejanske porazdelitve s Poissonovo, ampak samo odstopanje od normalne pora- zdelitve. Pred postavljena je neenakomerna (šopasta) porazdelitev lesne zaloge na del- nih ploskvicah. Predpostavka je tudi , da je porazdelitev najbolj enakomerna v gospo- darskem gozdu. Za analizo prostorske razmestitve dreves je uporabljena tudi metoda razdalje do najbližjega soseda (Vandermeer 1990, Ko- tar 1980). Povprečna razdalja do najbli- žjega soseda za vsa drevesa na ploskvi je primerjana s povprečno razdaljo, ki velja za slučajnostno razmestitev dreves. Razmerje med dejansko ugotovljeno in teoretično (sluč.) povprečno razdaljo. do najbližjega soseda (R) je mera za razmestitev dreves. če je R večji od 1 , potem je razmestitev dreves bližja enakomerni; če pa je R manjši od 1 , je razmestitev šopasta. - 1 fdej fstuč = R =-_- 2YNTA rsluč (Vandermeer 1990) Nje število osebkov, A površina, ri pa je razdalja do najbližjega soseda. 4. PREGLED REZULTATOV 4. A SURVEY OF RESUL TS 4 .1 . Debelinska ter višinska zgradba gozda v optimalni fazi 4.1. The Diameter and Height Structure of a Forest During its Optimal Phase Rezultati analizirane zgradbe sestojev so v tabelah 1 do 3. Za mlajšo optimalno fazo (tabela 1 ), ki je bila obenem tudi močno izsekana, so značilne precej manjše dimenzije kot v ohranjenih starih gozdovih. Največji premer je 53 cm in višina 31 m. Zanimivo je, da variabilnost premera in višine (merjena s KV %) kljub na videz bolj razgibanim sestojem ni dosti večja kot na preostalih dveh progah. Samo 2. ploskev res izstopa v variabilnosti . V starejši optimalni fazi (tabeli 2 in 3) pa dosegajo drevesa višine do 39m in pre- Zgradba naravnih bukovih gozdov v optimalni fazi .. Tabela 1: Prem.er in višina dr~ves - Robanov kot, 2. proga (ml. optimalna faza) Table 1: The D1ameter and He1ght of Trees - Robanov kot, Line 2 (the younger optima/ pha se) Oznaka Premer(cm) Višina{m) ploskve Diameter Height sred, KV% max, sred. KV% max. Hzg Plotmilrk mean max, me an max. Hup R1 , 21,65 41,3 47 18,7 31,1 31 24,9 R2 23,78 50,1 53 16,2 41,7 27 24,9 R3 21,55 31,0 39 18,9 26,8 28 24,1 R4 19,5 35,3 38 17,9 22,6 24 22,4 SKUPAJ: 21,33 40,3 53 17,9 29,5 31 22,9 Total Tabela 2: Premer in višina dreves- Robanov kot, 3. proga ( st. optimalna faza) Table 2: The Diameter and Height of Trees- Robanov kot, Line 3 (the o/der optima/ phase) Oznaka Premer {cm) Višina {m) ploskve Diameter Height sred. KV% max. sred. KV% max. H zg Plot mark me an max. mean max. Hup K1 53,1 33,5 83 32,5 15,9 39 35,6 K2 46,1 39,9 82 31,3 24,1 39 36,4 K3 41,9 43,4 81 25,8 32,6 37 33,7 K4 35,7 49,4 64 25,9 36,7 38 24,3 SKUPAJ: 43,3 43,1 83 28,3 29,8 39 35,0 Total Tabela 3: Premer in višina dreves- Menina (st. optimalna faza) Table 3: The Diameter and Height of Trees - Menina (the o/der optima! phase) Oznaka Premer{cm) ploskve Diameter sred. KV% max. Plot mark me an max. M1 38,0 43,8 86 M2 39,2 33,4 60 M3 35,3 44,4 56 M4 35,8 39,3 68 SKUPAJ: 36,9 40,4 86 Total mere do 86 cm. Bukev močno prevladuje, Variabilnost je velika posebno pri preme- rih dreves (KV od 33,4% do 49,4 %). Med rezervatoma tu ni bistvenih razlik. Pri varia- bilnosti drevesnih višin pa se kaže razlika med ploskvami v Robanovem kotu, Na spodnji ploskvi je KV višin 15,9 %, na zgor- nji ploskvi pa 36,7 %, Vzrok za to občutno razliko je tudi v rastišču. Ker so to naravni sestoji z ohranjeno zgradbo, lahko iz srednjih vrednosti za višino in premer sklepamo tudi na rodovit- nost rastišča. Predvsem v Robanovem kotu (3, proga) je jasno razvidno padanje preme- Višina{m) Height sred. KV% max. Hzg mean max. Hup 28,1 27,2 36,5 33,5 27,9 28,8 36,5 32,7 25,4 28,9 33 29,7 26,2 24,0 33 30,1 26,8 27,2 36,5 32,8 rov in višin z nadmorsko višino oziroma z oddaljenostjo od glavne hudourniške stru- ge, Glavni dejavnik je razvitost tal. V spod- njem delu proge so koluvijalna tla, ki so precej ugodnejša za rast kot plitve, skeletne rendzine na strmem pobočju pod stenami. Najvišja ploskev ima tako kar za 33% manjši srednji premer kot najnižja in za 20% manjšo srednjo višino. V Menini ta trend ni tako jasno izražen, saj je razlika med najvišjo ter najnižjo ploskvijo le 6 oziroma 7%. Razlika med rezervatoma je kljub zelo raznovrstni progi v Robanovem kotu še Gozd V 52, 1994 181 Zgradba naravnih bukov ih gozdov v optimalni fazi . . . vseeno opazna. Robanov kot ima za 17% večji srednj i premer in za 6% večjo srednjo višino kot Menina. 4.2. Gostota in prostorska razmestitev dreves 4.2. Density and Spatial Distribution of Trees Tudi pri gostoti dreves in lesni zalogi močno odstopa mlajša optimalna faza (2. proga). Gostota je tu 573 do 1013 dreves na hektar in narašča z oddaljenostjo od glavne struge. To pomeni, da se s slabša- njem ekoloških razmer (predvsem tal) po- večuje gostota sestojev. Indeks gostote (lk) se prav tako povečuje -od 0,997 do 1 ,350. Tabela 4 : Gostota dreves in lesna zaloga - Robanov kot, 2. proga (ml. optimalna faza) Table 4 : Tree density and Growing Stock - Robanov kot, Line 2 (the younger optima/ phase) Oznaka Gostota dreves Lesna zaloga ploskve Tree density Growing stock vsa 1. sloj lk m3/ha Plot mark total layer 1 R1 573 400 0,997 264 R2 613 373 0,965 368 R3 827 560 1 '16 340 R4 1013 813 1,35 317 SKUPAJ: 757 537 1 ' 11 322 Total V starejši optimalni fazi je gostota precej nižja - 200 do 413 dreves na hektar. Posebno malo je število dreves v Robano- vem kotu, zato pa so ta zelo močnih dimen- zij. Indeks gostote (lk) je na vseh ploskvah pod 1. Tudi na Menini je gostota nizka in ima le zgornja ploskev indeks gostote blizu 1. Oznaka Gostota dreves Lesna zaloga ploskve Tree density Growing stock vsa 1. sloj lk m3/ha Plot mark total layer 1 K1 200 187 0,816 873 K2 240 187 0,825 833 K3 333 213 0,847 864 K4 280 147 0,710 583 SKUPAJ: 263 183 0,795 788 Total 182 Gozd V 52, 1994 Tabela 6: Gostota dreves in lesna zaloga - Menina (st.optimalna faza) Table 6: Tree Density and Growing Stock - Menina (the o/der optima/ phase) Oznaka Gostota dreves Lesna zaloga ploskve Tree density Growing stock vsa 1. sloj lk m3 /ha Plot mark total layer 1 M1 360 227 0,872 797 M2 293 213 0,835 634 M3 400 213 0,795 677 M4 413 293 0,939 734 SKUPAJ: 367 237 0,882 717 Total Lesna zaloga se med ploskvami znotraj proge le malo razlikuje. Izjema sta zgornja ploskev na 3. progi in spodnja ploskev na 2. progi v Robanovem kotu, ki imata zaradi slabših talnih razmer precej nižjo lesno zalogo od drugih na progi. Za 4. ploskev na 3. progi je že omenjeno, da leži na strmem pobočju s plitvimi tlemi. Prva plo- skev na 2. progi pa leži na balvanih. Za analizo prostorske razmestitve dreves so uporabljene relativno enake ploskvice (10m- manjše pi. , 16v - večje pi.). Za celotno progo je najprej primerjana frekvenčna po- razdelitev dreves (120 ploskvic velikosti 5 x 5 m) s Poissonovo (slučajnostno) pora- zdelitvijo. Razlika med dano in Poissonovo porazdelitvijo je značilna samo v mlajši optimalni fazi (x2 =10,13*, m = 4) . Ker je indeks distribucije večji od 1 0/9, lahko za- ključimo (s tveganjem 5 %), da je na tej progi razmestitev dreves šopasta. Pri prostorski razmestitvi dreves se ka- žejo precejšne razlike tudi znotraj proge. Za mlajšo optimalno fazo je v spodnjem delu znači lna šopasta struktura (lov 1 ,33), ki prehaja zgoraj v slučajnostno do enako- merno razmestitev dreves (10v 0,99, lom 0,856) . Za celotno progo je razmestitev dreves šopasta po vseh kazalcih ( 11\m 1,191, lov 1,088 in R 0,904) in s tem je potrjen x2-test. Vrednost R se praviloma ujemajo z 11\m• le na Menini z 11\v· V starejši optimalni fazi so razlike med ploskvami podobne. V Robanovem kotu (3. proga) imata dve ploskvi izrazito neenako- merno zgradbo (11\m 1 ,33 in 1, 19), ena .. Zgradba naravnih bukovih gozdov v optimalni fazi ... Tabela 7: Prostorska razmestitev dreves na ploskvah Table 7: The Spatial Distribution of Trees in Plats Oznaka Indeksi razmestitve dreves ploskve Tree distribution indices Plot mark lom 1,, R1 1,436 1,333 R2, 1,179 1,144 R3 1,508 0,883 R4 0,856 0,999 SKUPAJ: 1 '191 1,088 Total K1 1,333 1,236 K2 0,833 0,791 K3 1,188 0,833 K4 1,048 0,952 SKUPAJ: 1,096 0,883 Total M1 1,7094 0,940 M2 0,9091 0,863 M3 0,7389 1,020 M4 1,1724 1,018 SKUPAJ: 1,1215 0,9479 Total *** pomeni, da vsi trije indeksi nakazujejo isto razmestitev Opredelitev razmestitve R Distribution form 0,78306 šopasta *** 1 cluster ~like 0,81385 šopasta *** 1 cluster -like 0,87732 šopasta** /cluster-like 1,10894 enakomerna**Juniform 0,90367 šopasta** /cluster-like 0,9375 šopasta** /cluster-like 1 ,0113 enakomerna** /uniform 0,8179 šo pasta** /cluster-like 0,9912 slučajnostna** Jrandom 0,9312 slučajnostna** lrandom 1,04304 slučajnostna** Jrandom 1,26238 enakomerna*** /uniform 0,98239 slučajnostna**/random 0,91235 šopasta**/cluster-!ike 1,03934 slučajnostna**/random *** means, that all three indices indicate the same distribution Tabela 8: Porazdelitev lesne zaloge na ploskvicah Table 8: The Distribution of Growing Stock in Small Plats Oznaka KV(%) lesne zaloge Delež ploskvic(%) z lZ >X ploskve KV(%) of Growing stock Theshareofsmall plats{%) with GS >X male pi. velike pi. male pi. velike pi. Plot mark small plats largeplots small plats largeplots R1 174,2 85,9 R2 174,3 76,2 R3 146,7 49,2 R4 106,2 51,6 SKUPAJ: 153,8 64,2 Total K1 151,9 74,1 K2 136,6 17,4 K3 115,7 64,9 K4 124,2 62,7 SKUPAJ: 134,2 56,0 Total M1 161,3 49,3 M2 124,6 48,4 M3 102,0 44,7 M4 104,9 86,1 SKUPAJ: 129,8 56,8 Total ploskev pa enakomerno (lom 0,83). Te raz- like med ploskvami so opazne tudi na skici proge (graf 1 ). Značilna je torej velika razlika v razmestitvi dreves med posame- 32,1 50,0 25,4 50,0 30,4 50,0 39,7 40,0 31,5 51 ,O 40,0 25,0 40,0 50,0 45,0 25,0 40,0 50,0 42,5 50,0 30,0 66,7 40,0 33,3 43,3 66,7 50,0 33,3 41,7 50,0 znimi ploskvami, če pa gledamo progo kot celoto, pa je razmestitev dreves na prehodu med slučajnostno in enakomerno (10m 1 ,09, 1,, 0,88). Gozd V 52, 1994 183 Zgradba naravnih bukovih gozdov v optimalni fazi . .. Graf 1 : Skica raziskovalne proge v Robanovem kotu Graph 1 : A Draft of a Research line 3 in the Robanov kot Legenda: O bukev/Beech 0 javor/Map/e Graf 2: Skica raziskovalne ploskve na Krašici Graph 2 : A Draft of a Research Line in Krašica 10 20 ® bukev/Beech 30 O smreka/Norway spruce @ jelka/European fir ® vrba iva - Salix caprea Razdalja/Distance (m) 40 50 V Menini so podobne razlike med plos- kvarni, čeprav bi pričakovali manjše zaradi homogenejšega rastišča. Tudi tu ima ena ploskev enakomerno strukturo (ll>m 0,909, lov 0,863). Nasploh je struktura na celotni progi prehodna med šopasto in slučaj­ nostno. 184 Gozd V 52, t 994 Zgradba naravnih bukovih gozdov v optimalni lazi .. Graf 3: Struktura lesne zaloge na 3. progi v Robanovem kotu Graph 3: The Structure of Growing Stock in Line 3 in the Robanov kot o 20 40 D do 500 m'lha r=J 500 - 1 000 m' !ha ~ nad 1 000 m' !ha 4.3. Prostorska razmestitev lesne zaloge 4.3. Spatial Arrangement of Growing Stock Porazdelitev lesne zaloge po ploskvicah je najprej za celo progo primerjana z nor- malno porazdelitvijo (male ploskvice). Pora- zdelitev lesne zaloge v vseh progah močno odstopa od normalne (pri štirih stopinjah prostosti je na 3. progi l enak 21, 13 ... , na Menini 32, 12•.. in na 2. progi celo 58, 16 ... ). Bolj kot od števila razredov je vrednost l odvisna od števila ploskvic. Na drugi progi je veliko ploskvic, s tem je povprečna zaloga blizu O in je nenormal- nost največja. Na vsaki ploskvi je porazdelitev lesne zaloge določena s KV (%) in z deležem ploskvic z zalogo, višjo od povprečne. Pri normalni porazdelitvi lesne zaloge bi bil ta delež 50%. Tudi tu so uporabljene iste ploskvice dveh velikosti (male, velike). Pri relativno enakih ploskvicah ni bistvenih raz- lik v razmestitvi lesne zaloge med progami in fazami. Variabilnost je povsod velika, manjša se pa z velikostjo ploskvice. Nazoren prikaz neenakomerne strukture lesne zaloge v naravnem gozdu (3. ploskev gozdnega rezervata Robanov kot) nam pri- 60 BO 100 Razdalja/Distance (m) kazujeta graf 1 in graf 3. Očitna razlika v rastišču nam pojasni le del tega izrazitega kopičenja lesne zaloge. Ves zgornji del je rastiščno razmeroma homogen (enolično pobočje s plitvimi tlemi), kopičenje lesne zaloge je pa prav tako značilno kot v spodnjem delu ob strugi hudournika. 5. PRIMERJAVA Z GOSPODARSKIMI GOZDOVI 5. A COMPARISON WITH PRODUCTION FORESTS Smrekov drogovnjak na Krašici je po sestojnih kazalcih (tabeli 9 in 1 O) še naj- bližje mlajši optimalni fazi (2. proga), le gostoto ima še precej višjo. Zanimivo je, da enomernost drevesnih višin in premerov ni značilno višja kot v naravnem gozdu. Biw stveno pa se razlikuje od naravnih sestojev po precej večji gostoti, nižji lesni zalogi in nižjih maksimalnih vrednostih, kar je pa razumljivo, ker gre za precej mlajši sestoj. Za primerjavo med progami je uporab- ljena diskriminativna analiza. Ker gre za razločevanje štirih populacij, so možne tri diskriminativne funkcije. Prva je izračunana tako kot pri običajni (dvoskupinski) diskrimi- GozdV 52, 1994 185 Zgradba naravnih bukovih gozdov v optimalni fazi . . Tabela 9: Premer in višina dreves - Krašica Table 9: The Diameter and Height of Trees- Krašica Oznaka Premer(cm) ploskve Diameter sred. KV% max. Plot mark me an max. G1 18,88 35,4 35 G2 18,45 29,4 30 G3 20,10 34,2 45 G4 21 ,70 31 ,4 34 SKUPAJ : 19,79 32,9 45 Total Tabela 10: Gostota dreves in lesna zaloga - Krašica Table 10: Tree Density and Growing Stock - K rašica Oznaka Gostota dreves Lesna zaloga ploskve Tree density Growing tock vsa 1. sloj lk m3/ha Plot mark total layer 1 G1 1413 987 1,399 370 G2 1907 1467 1,682 445 G3 1360 1067 1,461 408 G4 1013 827 1,281 361 SKUPAJ : 1420 1087 1,456 396 Tota l nativni analizi , da se skupine med seboj čim bolj ločijo. Druga diskriminativna funk- cija pa je neodvisna od prve ter ima nasled- nje maksimalno razmerje med vsoto kva- dratov odstopanj med skupinami in znotraj skupin (Tatsuoka 1971 ). To velja tudi za vse druge možne diskriminativne funkcije, ki pa ne pripomorejo dosti k razlikovanju med skupinami, ker nam vsaka naslednja pojasni manj raz lik med skupinami. Diskriminativna analiza sestojnih kazal- cev (Hzg• lesna zaloga, gostota, srednji premer, lk) je potrdila podobnost mlajše optimalne faze in gospodarskega gozda (graf 4), medtem ko je gozd z ohranjeno naravno strukturo (st. optimalna faza) po- polnoma ločen. Prva diskriminativna funk- cija nam pojasnjuje zlasti razlike v razvoj- nem stadiju - gospodarski gozd predstavlja eno skrajnost, drugo pa klimaksni gozd. Drugo diskriminativno funkcijo je že težje pojasniti. Največjo korelacija z njo imata spremenljivki gostota in lesna zaloga na hektar. Skrajni ploskvi imata najnižjo zalogo (R1) in najvišjo gostoto (G2). 186 Gozd V 52, 1994 Višina(m) Height sred. KV% max. Hzg mean max. Hup 14,6 29,3 20,3 19,8 14,8 24,3 19,5 19,3 15,4 24,0 21,5 20,0 16,1 24,2 20,2 19,9 15,2 25,5 21,5 19,8 Prostorska razmestitev dreves se v go- spodarskem gozdu bistveno razlikuje od naravnega in je razlika opazna tudi s skic prog (graf 1 in graf 2) . Tabela 11 : Prostorska razmestitev dreves na ploskvah - Krašica Table 11: The Spatial Distribution of Trees in Plats - Krašica Oznaka ploskve Plot mark G1 G2 G3 G4 SKUPAJ : Total Indeksi razmestitve dreves Tree distribution indices Ibm lbv R 0,61 o 0,969 1 ,2097 0,507 0,851 1,2562 0,659 0,906 1 ' 1724 0,768 0,747 1,2728 0,645 0,858 1,2306 Vse ploskve na Krašici imajo značilno enomerno strukturo in tvorijo pri diskri- minativni analizi kazalcev razmestitve dreves (16m, 16v in R) homogeno skupino. Tej skupini pa sta pridruženi tudi ploskvi M2 in R4, tako da se dobljene skupine ne ujemajo s progami oziroma razvojnimi fa- zami (graf 5). Kjer razločujemo štiri skupine, diskrimi- nativne funkcije niso značilne, zato je ta graf uporabljen le zaradi nazornejše pred- stavitve. Značilna pa je razlika med gospo- darskim in naravnim gozdom (s tveganjem 1,57 %). Zaključimo lahko, da imata poleg gospodarskega gozda enakomerno struk- turo tudi druga ploskev na Menini in četrta ploskev na 2. progi v Robanovem kotu. Ploskve K2, M3, K4 so najbližje slučajnostni razmestitvi, druge ploskve pa se približujejo šopasti razmestitvi dreves. Za drugo diskri- Zgradba naravnih bukovih gozdov v optimalni fazi .. Graf 4: Diskriminativna analiza ploskev (se~ stojni kazalci) Graph 4: Discriminative Plot Analysis (Stand lndicators) '\ 4 R3 ''\' "!r.z t.!f •.•..•.. ···---- -----1(2·-- "13 '? . ~ ~ ~ ~ o 2 4 6 o diskriminativna funkcija 1 discriminative function 1 " Graf 5: Dis~·•riminativna analiza ploskev (raz~ mestitev dreves) Graph 5: Discriminative Plot Analysis (Tree distri~ bution) Mf 4 <~~--~--~----~--~ -2 -1 o 1 2 diskriminativna funkcija 1 discriminative function 1 Tabela 12: Porazdelitev lesne zaloge na ploskvicah- Krašica Table 12: The Distribution of Growing Stock in Plats- Krašica Oznaka KV(%) lesne zaloge Delež ploskvic(%) z LZ >X ploskve KV{%} of Growing stock The share of small plats(%) with GS >i male pi. velike pi. male pi. velike pi. Plot mark small plats large plats small plats large plats G1 G2 G3 G4 119,6 54,5 38,3 33,3 82,2 37,9 40,0 40,0 121,6 55,6 40,0 40,0 136,8 43,0 38,3 33,3 SKUPAJ: Total 113,9 minativno funkcijo ne moremo najti ekolo- ške interpretacije, ker so razlike premajhne. Porazdelitev lesne zaloge v primerjalnem sestoju (tabela 12) se ne razlikuje mnogo od porazdelitve v naravnem gozdu. KV lesne zaloge je malo manjši kot v naravnem gozdu, manj je tudi velikih ploskvic z večjo zalogo od povprečne. Zanimivo je, da kljub izrazito enakomerni razmestitvi dreves pri- haja skoraj do takšnega kopičenja lesne zaloge kot v naravnem gozdu. Primerjava starejše optimalne faze v obeh rezervatih z raziskovalnimi ploskvami bukovih gozdov Slovenije (Kotar 1986, 1989, 1991) nam kaže precejšno podob- nost zgradbe. Razlika je predvsem v tem, da imajo gospodarski gozdovi na podobnih rastiščih (Adenostylo-Fagetum, Anemone- Fagetum) precej manjšo variabilnost pre- 47,6 42,5 40,0 me rov (KV je 19-32 %) in v1s1n (KV je 4-20 %) ob enakih ali malo nižjih lesnih zalogah. 6. ZAKLJUČKI IN USMERITVE ZA GOSPODARJENJE 6. CONCLUSIONS AND GUIDELINES FOR MANAGEMENT Gozdovi starejše optimalne faze v obeh gozdnih rezervatih imajo zelo podobno zgradbo. Značilnosti so visoke lesne zaloge (583-873 m3/ha), močne dimenzije dreves kljub strmim in skalovitim rastiščem (srednji premer od 35 do 53 cm in srednja višina 25-33 m), precejšna variabilnost premerov in višin. Prostorsko razmestitev dreves lahko na kratko označimo kot zelo razgibano in pre- Gozd V 52, 1994 187 Zgradba naravnih bukovih gozdov v optimalni fazi . . . haja na posameznih ploskvah od značil no enakomerne do znači lno šopaste. Za ce- lotne proge se razmestitev dreves približuje slučajnosti. Struktura lesne zaloge je pa izrazito neenakomerna, še posebej v Roba- novem kotu. Presoja prostorske razmestit- ve dreves je sicer močno odvisna od merila - velikosti površinskih enot. Pri velikem merilu (majhne površinske enote) je razme- stitev v naravnem gozdu pretežno šopasta, prehaja pa v slučajnostno z manjšanjem merila. V preteklosti močno gospodarjen gozd (2. proga) ima precej nižje lesne zaloge in dimenzije dreves od ohranjenih starih se- slojev. Variabilnost drevesnih premerov in višin ni nič višja, le prostorska razmestitev dreves je izraziteje neenakomerna. Predpostavka, da ima primerjalni gospo- darski sestoj na Krašici v vseh pogledih bolj enomerno strukturo od naravnega gozda, se ni potrdila v celoti. Variabilnost premerov in višin ni dosti manjša, ker je sestoj šibko redčen drogovnjak, v katerem je še dosti zaostalih osebkov. Razlika z naravnim go- zdom se kaže predvsem v velikosti in strukturi lesne zaloge (precej manjše di- menzije dreves, večja gostota), kar je ra- zumlj ivo glede na razlike v starosti. Bi- stvena razl ika je tudi v prostorski razmesti- tvi dreves, ki je na Krašici izrazito enako- merna. Kljub tako enakomerni razmestitvi dreves pa prihaja do precejšnega kopičenja lesne zaloge tudi v gospodarskem gozdu. Pri usmeritvah za gospodarjenje izha- jamo iz dejstva, da v naravnem gozdu ni velikih sklenjenih površin homogenih, eno- mernih sestojev, danes pa prav taki sestoji prevladujejo. Premena teh nestabilnih, ras- tišču neprimernih čistih sestojev je zato osrednja naloga našega gojenja gozdov (Mlinšek 1989). Pri tem ima bistven pomen ohranjanje in pospeševanje pestrosti (ge- netske, vrstne, strukturne ... ) ter vitalnosti . Posebno zasmrečene sestoje je po- trebno postopno prevesti v naravnejše obli- ke, ker jih močno ogrožajo insekti , ujme in imisije. Prebiralno ali premenilno redčenje je ena od možnosti, da to dosežemo - posebno tam, kjer nam to že omogočajo naravne težnje. Pri tem je zlasti pomembno 188 GozdV 52, 1994 prilagajanje pestri m rastiščnim in sestojnim razmeram. Tudi močno prodiranje listavcev v starejše, presvetljene zasmrečene se- stoje je potrebno izkoristiti, ker je to del naravne sukcesije, naravnega reševanja tega problema. Povzetek V nazarskem območju sta obdelana dva bu- kova gozdna rezervata: Robanov kot in Menina po ustaljeni metodologiji za raziskave gozdnih rezervatov. Za ta prispevek sta uporabljeni 2. in 3. raziskovalna proga v Robanovem kotu in spod- nji del proge na Menini ter za primerjavo ploskev v gospodarskem gozdu. Raziskovalne proge so razdeljene na ploskve velikosti 25 x 30 m, ki so osnovne enote za analizo zgradbe sestojev. Težišče naloge je na prostorski razmestitvi dreves in lesne zaloge v optimalni fazi. Za analizo razmestitve dreves so osnovne ploskve razdeljene na ploskvice dveh velikosti. Iz števila dreves na teh ploskvicah je i zračunan indeks razmestitve (Morisita 1959). Uporabljena je tudi metoda razdalje do najbližjega soseda. Rezultati analize kažejo, da imajo sestoji sta- rejše optimalne faze v obeh gozdnih rezervatih zelo podobno zgradbo. Značilnosti so visoke lesne zaloge in močne dimenzije dreves kljub strmim in skalovitim rastiščem. Prostorska razmestitev dreves v naravnem go- zdu pa je zelo razgibana in prehaja na posame- znih ploskvah od značilno enakomerne do zna- či lno šopaste. Tudi za lesno zalogo velja, da je izrazito neenakomerno porazdeljena. Predpostavka, da ima primerjalni gospodarski sestoj na Krašici v vseh pogledih bolj enomerno strukturo od naravnega gozda, se ni potrdila v celoti. Variabilnost premerov in višin ni dosti manjša, razlika je predvsem v velikosti in strukturi lesne zaloge (precej manjše dimenzije dreves, večja gostota). Bistvena razlika je tudi v prostorski razmestitvi dreves, ki je na Krašici izrazito enako- merna. Pri usmeritvah za gospodarjenje je posebej poudarjena potreba po premen i enomernih zas- mrečenih in drugih nestabilnih, rastišču neprimer- nih č istih sestojev. Kot ena od možnih poti za to je predlagano prebiralno ali premenilno redčenje, posebno tam, kjer se to ujema z naravnimi tež- njami. THE STRUCTURE OF NATURAL BEECH FORESTS DURING THEIR OPTIMAL PHASE FOLLOWING THE EXAMPLE OF THE MENI NA AND ROBANOV KOT FOREST RESERVES Summary Two forest beech reserves: the Robanov kot and the Menina ones have been studied in the Zgradba naravnih bukovih gozdov v optimalni lazi .. Nazarje forest district according to the settled methodology of forest reserve research. The second and third research line in the Robanov kot and the lower part of the line on the Menina mountain have been used as examples presented in this, article as well as for the comparison with the plats in a production forest. Research lines have been divided into the plats of 25 x 30m and represent the basic units for the analysis of stand structure. The emphasis of the research has been put on the spatial distribution of tree and the forest timber supply during the optima! phase. For the purpose of tree distribution analysis, the basic plats have been divided into small plats of two sizes. The number of trees in these small plats represents the basis for the calculation of the distribution index (Morisita 1959). The method concerning the distance to the next neighbouring tree has been applied as well. The results of the analysis show that the structure of the stands of the older optima! phase in both forest reserves is very similar. High timber supply, great tree dimensions despite steep and stony sites are characteristic of them. Spatial distribution of trees in a natural forest is highly nonuniform and in individual plats in passes from characteristically uniform to charac- teristically cluster-like one. Timber supply is also highly nonuniformly distributed. The supposition that a control production stand in Krašica has a more uniform structure in all respects than a natural forest has, has not entirely been confirmed. Variability of diameters and heights is not considerably smaller, the difference primarily exists in the size and structure of forest growing stock (considerably smaller tree dimen- sions, higher density). Essential difference also exists in the spatial distribution of trees, the latter being highly uniform in Krašica. The guidelines concerning the management especially emphasize the necessity of the conver- sion of uniform Norway spruce stands and other unstable stands of unmixed type, which are inap- propriate for a natural site. One of the possible ways in order to achieve this is the suggested selective or conversion thinning, especially there where such a way is in accordance with natural trends. LITERATURA 1. CEDILNIK, A., KOTAR, M.1992. Razmesti- tev dreves v sestoju. Zb. gozd. in les. 40, Ljublja- na. 2. FALE, D. 1992. Gozdni rezervat Meni na. Strokovna naloga, Gozdno gospodarstvo Nazar- je. 3. KOTAR, M. 1977. Statistične metode. Iz- brana poglavja za študij gozdarstva. BTF, VTOZD za gozdarstvo, Ljubljana. 4. KOTAR, M. 1980. Rast smreke Picea abies (L) KARST. na njenih naravnih rastiščih v Slove- niji. IGLG pri BTF, Ljubljana. 5. KOTAR, M. 1985. Povezanost proizvodne zmogljivosti sestaja z njegovo gostoto. Zb. gozd. in les. 33, Ljubljana. 6. KOTAR, M. 1986. Rastne in razvojne značil­ nosti bukovih gozdov v Sloveniji. Gozd. vest. 44, Ljubljana, str. 243-252. 7. KOTAR, M.1991. Zgradba bukovih sestojev v njihovi optimalni razvojni fazi. Zb. gozd. in les. 38, Ljubljana. 8. LEIBUNDGUT, H. 1982. Europaeische Ur- w§.lder der Bergstuffe. Bern-Stutgart. 306 strani. 9. MICHAEL, P. 1984. Ecological methods for field and laboratory investigations. Tata McGraw- Hill, New Delhi. 1 O. MLINŠEK, D. 1982. Gojenje odraslega go- zda. Gozd. y. 48, Ljubljana. . 11. MLINSEK, D. 1985. Naravni gozd v Slove- niji. BTF, VT9ZD za gozd., Ljubljana. 12. MLINSEK, D. 1989. Pragozd v naši krajini. BTF, VTOZD za gozdarstvo, Ljubljana. 13. ODUM, E. P. 1971. Fundamentals of eco- logy. W. B. Saunders Company, Philadelphia, London, Toronto. Third edition. 14. PRELOŽNIK, V. 1989. Gozdni rezervat v Robanovem kotu. Diplomska naloga. Biotehniška fakulteta, VTOZD za gozdarstvo, Ljubljana. 15. TATSUOKA, M. 1971. Multivariate Analy- sis. John Wiley & Sans, New York. 16. VANDERMEER, J. 1990. Elementary Mat- hematical Ecology. Kreiger Publishing Company. 290 strani. 17. * 1990. Vegetacijska karta za G. E. Solča­ va. Biološki inštitut SAZU, Ljubljana. GozdV 52, 1994 189