POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 3102 CELJE LETO XXXIV, ŠTEVILKA! OSREDNJA 8, 22. FEBRUAR 2 j 02, CENA 259,00 SIT foto: Jože Miklavc KNJIŽNICA CELJE ANTON VRHOVNIK Če bodo ostale predlagane kvote nespremenjene, bomo agitirali proti vstopu v EU ŠTEVILKA ISSN 0351-8 DAVID VERBUC Mladi potrebujemo v dolini mladinski center, ki bi spodbujal kulturno-umetniško dejavnost UDOBJE BIVAHU!/?5 (strna 1&) RAZPETA MED PLANINO IN ENJEM V DOLINI (stran 22) hA Zadruga Mozirje -v sodelovanju j z Mercatorjem mmm Zgoi ik teden 5 izdelkov do 50% ceneje' Peresniki zlati izbor, 400 g I Žito, Ljubljana Šampon več vrst, 1 liter I Afrodita, Rog. Slatina j Riž S. Andrea škatla, 1000 g Eta, Kamnik_______ Avokado Merkator Ugoden nakup. Ugoden češnjevec, Mercator lercatonevjparovčeko£25^^o^^^002 V vseli iiosloi/apB apno, cement Knauf plošče • gips armaturne mreže, čbr železo 06-20 mm za spomladansko urejanje okolice - betonske pohodne plošče modul opeka *■-— -, ij rj rj strješna kritina ploščice, vodovodni material... ■ s sì Avtocenter Meh d.o.o. Velenje Koroško 7d Velenie, tel.: 03/896 85 19 Novi Polo - izjemen in prepričan o svoji odličnosti! Vabimo vas v naš salon na testne vožnje in predstavitev vozila Polo, v soboto 2.3.2002 od 9. ure. Za vse obiskovalce smo pripravili tudi nagradno igro, ki vas lahko popelje na 7-dnevne poletne počitnice v Umag. Nagradna igra in testne vožnje bodo potekale od 2. pa vse do 16.3.2002. Dobrodošli! Prišel, prevzel, zmagal. Novi Polo. www.NoviPolo.conn ; jr iUP i n fi K.. jj.^-*** jUfl JSSHÖracunalni stvo Telefon: 03/83 83 106 Franček Grudnik s p., Šmiklavž 3a, Gornj Grad (ob cesti Gornji Grad-Kamnik) pooblaščena trgovina PC Delovni čas: od 7. do 17. ure, sobota od 8. do 12. ure JUHUHU POČITNICE SO TU, ČE5I5AM AU V DVOJE PRIDI K NAM, DASEMAOŽUEŠIMSI popestriš RAČUMALMIŠKOSRCEIM PRSTE. PRI MESI POLM KOŠ RADOSTI. ČASAIM PIALO DENARJA (360,00SIT z DDV MA URO). PRESENEČENJE... IGRAMJEIGER v MREŽI. 5AM 5EBOJ; JAZ S TEBOJ; TI PROTI DVEMA, VSI PROTI VSEM... MAREDIMOSI POČITMICE, T AKŠME KOT 50 VŠEČ EE MAM. JUHUHU POČITNICE 50TU! - računalniki že od z. - monitorji 17" Relisys že od ^r/WfoXSlT z I - monitor 17" Samsung Flat 753DFX SSkjif? - tiskalnik EPSON C20UX ÄPäN- - optični čitalci že od 1?Iwó)“p3l[Jr“z DDV - opt. miške že od ' z DDVi - volani , igralce palice, ploščki od .2?; . z DDV • odlični "pekač" SOJ^J£>24x write, 10x re-write, 40 read BURNPROOF 38.980 SIT z ddv*- ’ PRODAJA NA OBROKE (s kreditno kartico KARANTA, EUROCARD in UGODNIM BANČNIM POSOJILOM NLB) Zelo ugodne cene pisarniškega potrošnega materiala VE/I/, . *** < itorman Spoštovani gostje! Če želite uživati v gurmanskih užitkih ob kozarcu vrhunskega vina, poleg tega pa bi se radi zavrteli ob zvokih prijetne plesne glasbe Vas v mesecu marcu vabimo; 8. marec; ples ob dnevu žena s triom Črna Mačka in z gostoma Ireno Vrčkovnik ter Rudijem Šantlom 22. marec; materinski ples s triom Črna Mačka in z gosti večera Xew Swing Kvartetom. Vsak vikend; petek in sobota ples s triom Črna Mačka. VESELIMO SE VAŠEGA OBISKA! POKLIČITE MS! Za vse podrobnejše informacije pokličite na telefon: 839 40 60 V ponedeljek je v Celju potekal Štajerski forum, posvet gospodarstvenikov, ki sta ga družno organizirala časnik Finance in celjska medijska hiša NT&RC. Ambicija organizatorja je bila, da odpre in razjasni nekatera temeljna razvojna vprašanja Savinjske regije, za katero pa nekateri Celjani z bivšim županom Jožetom Zimškom na čelu menijo, da bi morala biti Celjska regija. Morda je bil to tudi glavni razlog abstinence večine velenjskih gospodarstvenikov, ki so prepričani, da si Celje, vsaj na gospodarskem področju, neupravičeno lasti primat regijskega središča. V uvodnem delu foruma so o razvojnih usmeritvah govorili predstavniki zdravilišč, ki so (z izjemo Dobrne) v zadnjih letih dosegla velik napredek. Zdraviliški turizem se tudi v prihodnje kaže kot zelo perspektivna dejavnost, hkrati pa se menedžerji toplic zavedajo, da bi se jim lahko vsakršno spanje na lovorikah hitro maščevalo. Zato nameravajo tudi v prihodnje veliko investirati in širiti ponudbo dodatnih storitev. Gostje so pač vse bolj zahtevni: kot na morju, kjer jim ne zadostujeta več le čista voda in sonce, tudi v toplicah zahtevajo več kot samo bazen in hotelsko sobo. Nekateri od najuspešnejših podjetnikov v regiji so udeležencem foruma nazorno razložili njihov recept za uspeh, med najatraktivnejšimi projekti letošnjega leta pa je brez dvoma multikino v Celju, ki ga bosta zgradila trgovsko podjetje Engrotuš in Celjski kinematografi. Mimogrede-kinemđografi so v stoodstotni lasti Engrotuša, zanimiva pa je ideja, da bo omenjeno podjetje zgradilo pravzaprav nakupovalni center, ki bo imel številne možnosti za sprostitev in zabavo, vključno z nekaj kinodvoranami. Logikajezelo preprosta: kerpomeni nakupovanje za kupca svojevrsten stres, saj gre za strošek,je treba poskrbeti, da se bodo negativni občutki spremenili v pozitivne. Le kdo se ne sprosti ob ogledu dobrega filma? Zaključni dei Štajerskega foruma je bil namenjen problematiki avtocestnih povezav, ki se vzpostavljajo počasneje od prvotnih načrtov. No, leta 2005 naj bi se preko Trojan vendarle peljali po avtocesti, in kje je v vsej tej razvojni mešanici mesto Zgornje Savinjske doline ? Na prvi pogled ga sploh ni videti, šele ko pogovor steče o turizmu, se omenjajo možnosti eko turizma oziroma turizma na kmetijah. Kronični problem naše doline še naprej ostajajo stacionarne kapacitete, saj je število nočitev eden izmed prvih kriterijev za ocenjevanje turistične uspešnosti nekega območja. Včasih se zdi, da smo s sedanjim stanjem v dolini povsem zadovoljni, spet drugič pa ne najdemo besede pohvale niti za tiste, ki bi so to res zaslužili. Med slednjimi so gotovo inovatorji iz tovarne hišnih aparatov Bosch Siemens v Nazarjah, ki so pred nedavnim prejeli priznanja gospodarske zbornice. Več o njihovih dosežkih pa v eni od prihodnjih številk Savinjskih novic. •p IZ VSEBINE: (s) Aktualno: Predlagane kvote sprožile odpor do EU .... 4 Popis prebivalstva 2002: Nezadovoljstvo z izborom popisovalcev .. 4 Savinjsko-šaleška gospodarska zbornica: Podelitev priznanj za leto 2001.......6 Intervju: David Verbuč, vodja za kulturo pri Klubu zgornjesavinjskih študentov.8 Poslanci med količki na Golteh: Rupar speljal zmago Zamerniku........11 Večer ljubezenske poezije: Valentinov opoj......................11 Nova akcija vašega časopisa: Savinjske novice pri vas na kavi.....12 Tema meseca: Udobje bivanja.......................16 Jože in Minka Brglez: Razpeta med planino in življenjem v dolini.. Državno prvenstvo osnovnih šol v nogometu: Lučani v polfinalu.................23 Na naslovnici: Podelitev priznanj savinjsko-šaleške gospodarske zbornice ISSN 0351-8140, leto XXXIV, št. 8,22. februar 2002. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, Franci Kotniks.p., Savinjska cesta 4,3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791, transakcijski račun 33000-3313301838. Glavni in odgovorni urednik: Franci Kotnik. Pomočnica glavnega in odgovornega urednika: Vesna Petkovšek. Stalni sodelavci: Edi Mavrič-Savinjčan, Aleksander Videčnik, Ciril Sem, Benjamin Kanjir, Jože Miklavc, Igor Solar, Karolina in Edvard Vrtačnik, Alenka Klemše Begič, Igor Pečnik, Marija Sodja-Kladnik, Franjo Pukart, Milena Zakrajšek, Marija Šukalo, Nastasja Kotnik, Avgust Robnik, Kmetijska svetovalna služba, Zavod za gozdove. Tajnica uredništva: Barbara Zacirkovnik. Računalniška obdelava: Uroš Kotnik. Trženje: Helena Kotnik, mobitel 041 /793-063, helena.kotnik@email.si. Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4,3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-pošta: savinjske.novice@siol.net. Internet: http//:www.savinj-novice-sp.si. Cena za izvod: 259,00 SIT, za naročnike: 220,00 SIT. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5%. Objavljenih rokopisov In fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje trimesečje. ® PREDLOG EVROPSKE KOMISIJE 0 VIŠINI KVOT Kvote sprožile odpor do EU Po objavi predlaganih višin kvot in subvencij, ki jih je Evropska komisija predlagala Sloveniji, se je močno okrepila dejavnost slovenskih ev-roskeptikov. Kmetijstvo je postalo skoraj nacionalni problem, vendar bodo, čeprav je v Sloveniji manj kot pet odstotkov kmetijskega prebivalstva, razprave o kvotah in premijah usmerjale notranjepolitično dogajanje. Kar se tiče kvot, je predlog EU, da bi lahko v Sloveniji proizvajali 12 do 15 odstotkov mleka manj od lanskoletne proizvodnje, to pa je očitno nesprejemljivo tudi za Zgornjo Savinjsko dolino, saj so kmetje s tega območja drugi največji pridelovalci mleka v državi. "Takšen predlog je nesprejemljiv vsaj iz dveh razlogov," razlaga Anton Vrhovnik, direktor Zadruge Mozirje. "Celotna Zgornja Savinjska dolina je hribovska in višinska, zato razen živinoreje druga proizvodnja ni mogoča. Zaradi tega dejslva bomo preko Zadružne zveze in Kmetijsko-gozdarske zbornice storili vse, da se napovedane kvote bislveno povečajo. Poleg tega je treba kmetijstvo v hribovskem svetu obravnavati ločeno. Sklep je bil sprejet tudi na upravnem odboru Zadruge in ga bomo energično zagovarjali." Vrhovnikje prepričan, daje predlagano desetletno prehodno obdobje, subvencije - komaj četrtina zneskov, ki jih dobivajo članice, odločno prenizko. Slovenski pogajalci morajo torej državi zagotoviti drugačen položaj glede na druge kandidatke in potem uveljaviti povišanje kvot. Problem subvencij je po mnenju Vrhovnika lažje rešljiv, še posebej ob dejstvu, da bo Slovenija prej ko slej postala neto plačnik v EU. Bistvenih kompromisov pri teh vprašanjih ne bi smelo biti, so pre- pričani predstavniki kmetov, saj naj bi šlo za življenjska vprašanja, pri katerih bo treba dosledno vztrajati. "Če bodo ostale predlagane kvote bistveno nespremenjene, bomo agitirali proti vstopu v EU," poudarja direktor mozirske Zadruge. Lansko leto so na zgornjesavinjskih kmetijah pridelali okoli 15 milijonov litrov mleka, kar je približno 3 odstotke več kot leto prej. Letos naj bi odkup povečali še za nadaljnje štiri odstotke. Zaradi uveljavitve evidenc sled-nosti in prvega primera BSE seje ob lanskem odkupu 150 glav goveje živine bistveno povečal odkup krav, posledica česar je manj domačih zakolov. "Pri tem skrbi dejstvo," pravi Vrhovnik, "da so odkupne cene za pitance že šest let nespremenjene, kar pomeni, da so vsako leto realno nižje." To postavlja kmete v ekonomsko iz'redno nezavidljiv položaj, kar bi lahko že pomenilo soočanje z novo evropsko realnostjo, v kateri bo moralo slovensko kmetijstvo preiskati dejanske tržne potrebe. Savinjčan POPIS PREBIVALSTVA 2002 Nezadovoljstvo z izborom popisovalcev Na povabilo in sodelovanje pri letošnjem popisu prebivalstva se je odzvalo skupaj 318 interesentov, od tega je 261 kandidatov želelo enkratno "službo" popisovalca, 57 pa se jih je prijavilo za inštruktorje. Po priznanem normativu Statističnega urada RS je na območju upravne enote Mozirje potrebnih 86 popisovalcev in 9 inštruktorjev, ki se bodo soočili s 16.892 prebivalci v 145 popisnih okoliših. Kljub jasnim merilom je izbor med nekaterimi neizbranimi povzročil kar nekaj negodovanja in namigovanj o korektnosti izbora. "Vsak, ki ni bil izbran, ima pravico užaljeno reagirati, vendar so nam na statističnem uradu nedvoumno povedali, da popis prebivalstva ni dogodek, s katerim bi reševali so-cialno-ekonomsko stanje ljudi. To je resno in visoko profesionalno delo, s katerim se ne more spopasti vsak. Popis mora biti opravljen brezhibno in brez napak," je jasen Darko Re-penšek, predsednik območne popisne komisije, kije na podlagi meril, ki so bili objavljeni javno, skupaj s kolegicami izdelal še interna merila, prilagojena razmeram na tem območju. "Glede na dejstvo, da se ljudje v Zgornji Savinjski dolini medsebojno zelo dobro poznajo in da so z določenimi ljudmi tudi že izkušnje, so bila interna merila nuja," pravi Re-penšek in dodaja, da pri izboru ljudi niti približno ni sodeloval. Osnovni pogoj je seveda aktivno znanje slovenskega jezika in končana štiriletna srednja šola, izbrani kandidati morajo biti prebivalci območja mozirske upravne enote, obformal-nih pogojih pa so v popisni komisiji sledili tudi racionalizaciji in zmanjševanju stroškov. Zaželeno je bilo čim več študentov. Za območne inštruktorje so bili izbrani ljudje z višjo ali visoko izobrazbo ter študenti višjih letnikov. "Človek, ki opravlja popis mora biti komunikativen in uglajen, saj v tem trenutku predstavlja državo. Nič manj ni pomembno pozna- vanje Zgornje Savinjske doline, ki se zdi samoumevno, vendar zaradi njene izredne razpršenosti v zgornjem delu še zdaleč ni tako. Med popisovalci so tudi zaposleni iz upravne enote, ki želijo opravljati to nalogo. Trdim, da je bil izbor opravljen maksimalno korektno in strokovno," zagotavlja Re-penšek, ki je bil tako ali drugače deležen gneva in kritike neizbranih prijavljencev. Savinjčan OZDARSKI KOTIČEK JAVNA RAZGRNITEV OBMOČNEGA GOZDNOGOSPODARSKEGA NAČRTA V času od 22. februarja do 8. marca bo v prostorih Zavoda za gozdove Slovenije, Območne enote Nazarje, Savinjska cesta 4, pripravljena javna razgrnitev gozdnogospodarskega načrta območja Nazarje. Območni načrt daje splošne, celostne usmeritve za vse gozdove v območju, ki obsega skoraj 50.000 ha gozdov (Zgornja Savinjska in Šaleška dolina). Eden od pomembnejših delov načrta je tudi opredelitev funkcij gozdov. Vabimo lastnike gozdov in vse ostale, kijih zanimajo stanje, razvoj gozdov ter predvidene usmeritve za gospodarjenje, da si načrt ogledajo in dojo nanj pisne pripombe. ^ a gozdove slovenjje Območna enota Nazarje LJUBNO OB SAVINJI Opredeljene razvojne možnosti Vizija prihodnjega razvoja Ljubnega mora temeljiti na prepoznavnem turističnem kraju ob reki Savinji z bogato flosarsko in kmetijsko-etnološko tradicijo. Kraj želi svojo prepoznavnostgraditi na urejenem in razvitem kmetijstvu in gozdarstvu kot osnovni dejavnosti, na razviti dopolnilni dejavnosti in urejeni komunalni infrastrukturi. Občina Ljubno je pred štirimi leti izdelala strategijo razvoja turizma, v kateri naj bi prihodnja ponudba temeljila na večstoletni tradiciji splavarjenja oziroma današnji obliki rekreacije na vodi. V prihodnje naj bi se prav okoli splavarske blagovne znamke oblikoval nadaljnji razvoj turizma v občini. Občina Ljubno predstavlja svojotradicijo stradicionalnoflosarsko prireditvijo, z muzejsko zbirko, prihodnje leto pa bo tudi prirediteljica svetovnega kongresa združenja splavarskih krajev. Savinjčan ® BSH HIŠNI APARATI NAZARJE Dobri obeti po obisku prvega moža Bosch Siemensa V nazorski tovarni hišnih aparatov so lani nameravali izdelati 2,8 milijona izdelkov, dejansko pa sojih izdelali in prodali 3,1 milijona, kar pomeni, da so plan presegli skoraj za enajst odstotkov. Tolikšno povečanje prodaje je bilo možno zaradi izpada Mulinexovih izdelkov s tržišča, seveda pa je bilo za tolikšno povečanje proizvodnje potrebno izjemno angažiranje zaposlenih. Lanskoletna realizacija Hišnih aparatov je znašala 75 milijonov evrov, dobiček pa je znašal 1,95 milijona pošteno, v okviru določenih rokov in brez napak. Sredi januarja sta nazorsko tovarno obiskala dr. Kurt-Ludwig Gut-berlet in dr. Robert Kugler. Prvi je lani prevzel vodilno funkcijo v koncernu, drugi pa je zadolžen za tehnično področje. Gosta sta si s posebnim zanimanjem ogledala linijo za izdelavo sesalnikov in postavljanje linije za izdelavo novih DC motorjev. Slednje odlikujejo nizek nivo hrupa in majhne vgradne mere, v Hišnih aparatih pa jih že vgrajujejo v palične mešalnike in ožemalnike citrus-ov. V prihodnje bodo takšne motorje vgrajevali tudi v rezalne stroje in mini sekijalnike. Najodgovornejša moža Bosch Siemensa sta se v Nemčijo vrnila s pozitivnimi vtisi, na račun česar lahko v Nazarjah pričakujejo večja naročila, morda odstotek. To seveda terja sodelovan- pa celo selitev proizvodnje nekater- je vseh zaposlenih, od katerih mora ih izdelkov iz drugih tovarn k njim. vsak svoje delo opraviti korektno in Franci Kotnik SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA Predvolilna negotovost Slovenska ljudska stranka je, čeprav je s svojimi ministri v vladnem kabinetu že šesto leto, precejšen del svoje politike prilagajala opozicijski drži in praktično sedela na dveh stolih, kar je privedlo do skoraj marginalnega položaja nekdaj močne stranke. Člani stranke in simpatizerji so se vedno manj strinjali s politiko strankinega vodstva, kar je na eni strani povzročilo beg volivcev k drugim strankam in na drugi volilno abstinenco. Ves lanski dobiček bodo v Hišnih aparatih porabili za investicije, vendar navedeni znesek ne bo zadostoval potrebam, zato bodo morali investicijska sredstva pridobiti še iz drugih virov. Vodstvo nazorske tovarne je zelo zadovoljno z lanskoletnim dvigom kakovosti proizvodnje, saj se je število aparatov brez napak in potreb po popravilu v primerjavi z letom 2000 dvignilo z 96,6 na 97,8 odstotka. Izpad njihovih aparatov na trgu znaša vsega en odstotek, kar Hišne aparate uvršča med najboljše v koncernu Bosch Siemens. V letošnjem letu nameravajo stroške izmeta in dodelave zmanjšati z 200 tisoč na 150 tisoč evrov, število aparatov brez napake naj bi doseglo 98 odstotkov, izpad aparatov na trau Da nai bi bil Dadel Dod en Stranka je zaradi preteklih dogodkov v nezavidljivem položaju tudi v Zgornji Savinjski dolini, saj ne vedo, kaj se bo zgodilo, nekaj mesecev pred lokalnimi volitvami odkrito priznava Andrej Presečnik, tajnik regijskega odbora SLS. "Stranka zaseda v sedanjem mandatnem obdobju v šestih občinah Zgornje Savinjske doline 21 svetniških mest, vendar je vpliv stranke," po Presečnikovi oceni, "zaznati samo v občini Ljubno, kjer svetniki uveljavljajo za Ljubno pravo usmeritev. V občinah Gornji Grad in Luče so svetniki ljudske stranke GOTcmsmtaraA zelo poenoteni s politiko socialdemokratskih županov in to kljub pomanjkljivostim, ki se dogajajo," ugotavlja Presečnik. V Mozirju, kjer je občinski svet voljen po proporcionalnem sistemu, je politična slika še bolj zapletena, saj del opozicijske LDS podpira politiko župana Kramerja, ki se na drugi strani sooča z delitvijo znotraj socialdemokratske stranke. V pripravah na jesenske lokalne volitve bo treba oceniti dosedanje delo svetnikov in volivcem ustrezno predstaviti realno stanje občin, ki je bolj zapleteno, kot so pripravljene priznati sedanje vla- dajoče garniture. V regionalnem odboru SLS si spremembe seveda želijo, zato bodo v vseh občinah poskušali za župana kandidirati ljudi, ki bodo vredni zaupanja volivcev. V Solčavi in na Ljubnem naj bi podprli dosedanjega župana oziroma županjo. Presečnik je prepričan, da bodo morali bolj kot doslej svojo vlogo odigrati občinski odbori stranke, v Solčavi, kjer jim občinskega odbora še ni uspelo ustanovitvi, pa naj bi jim pri tem pomagala nekdanja strankina sodelavka in sedanja tajnica občine Mateja Suhodolnik. Savinjčan Politični marginal« Državotvorna drža, če je vredno privleči na dan besednjak vodilnih politikov, se v preteklih letih slovenski ljudski stranki ni kaj prida obnesla. Na državni ravni je prostovoljno obsojena na politično sfatiranje vsemogočni LDS in sprejemanje (soodgovornosti za vodenje države, kjer nima nikakršnega vpliva. Biti zraven je v govorici volilnih rezultatov pomenilo nizanje porazov, ki so najbolj boleče odjeknili na lanskih volitvah v državni zbor. In odpihnili iz politike dr. Franca Zagožna in spodnesli poslanski stolček med ljudmi priljubljenemu Jakobu Presečniku, ki bo v primeru, da SLS tako ali drugače odide iz vlade, postal politični mrtvec. Dovolj velik davek za premislek, ki bi ga stranka morala opraviti, na območju s tako vplivnimi predstavniki pa bi bilo kaj takega ne samo nujnost, ampak dolžnost. Tako pa SLS nekaj mesecev pred lokalnimi volitvami, vsaj v Zgornji Savinjski dolini, ne ve, kaj se bo sploh zgodilo. Občinski odbori delujejo po svoje oziroma je vprašanje, če sploh delujejo. Od enaindvajsetih svetnikov, ki so bili izvoljeni s podporo in na listi ljudske stranke, jih ni malo, ki v občinskih zakonodajnih telesih podpirajo velikokrat sporno politiko aktualnih županov. Tudi zaradi lastnih interesov, ki večkrat niso povezani z voljo večinskega prebivalstva. Odgovornost stranke na lokalni ravni je velika in če želi SLS na letošnjih volitvah iztržiti zadovoljiv rezultat, potem bo morala jasno in glasno odgovarjati na vse bolj očitno avtokratsko politiko vodilne socialdemokracije. Še vedno namreč velja dejstvo, daje članska baza kmečka in tudi morebitni strankini simpatizerji po mestih oddajo volilni glas praviloma manj kmečko naklonjenim strankam. Pomanjkljivosti znotraj delovanja stranke po občinskih odborih bo treba odpraviti, kar je mogoče samo s temeljito prevetritvijo ljudi, ki so bili v preteklosti deležni zaupanja volivcev na listi ljudske stranke. Stroški predvolilnih kampanj strank so vsaj v določeni višini podprti s sredstvi vseh davkoplačevalcev, zato bi bilo pošteno, da si "kimavci" po nareku plačajo stroške kampanj sami. Savinjčan PODELITEV PRIZNANJ SAVINJSKO-ŠALEŠKE GOSPODARSKE ZBORNICE ZA LETO 2001 Urejeno delovno okolje je pogoj zn dolgoročno uspešnost Prejšnji ponedeljek so v orgelski dvorani velenjske glasbene šole podelili priznanja savinjsko-šaleške gospodarske zbornice za leto 2001. Velenjska območna zbornica si kot ena od redkih v državi na takšen način prizadeva spodbujati pozitivne spremembe na vseh področjih življenja in dela, med dobitniki priznanj za urejeno delovno okolje in inovacije pa so bila tudi nekatera zgornjesavinjska podjetja. »Slovenija je nespretna pri uvajanju fakultetnega znanja v gospodarstvo,« je ob tej priložnosti dejal podpredsednik Gospodarske zbornice Slovenije mag. Samo Hribar Milič in hkrati izrekel kritiko državi, katere davčna politika je nestimulativna za inovacije. »Urejeno delovno okoljeje pogoj za dolgoročno uspešnost gospodarskih subjektov in tega se slednji vse bolj zavedajo. Zbornica si prizadeva, da bi v družbi vzpostavili ugodnejšo klimo za razvoj, kakršni smo priča danes, saj še vedno ustvarjamo prenizko dodano vrednost,« je še dodal Hribar. Priznanja in plakete za urejene trgovine Akcija ocenjevanja najlepše urejenih trgovin je potekala pod okriljem Združenja za trgovino Gospodarske zbornice Slovenije. Na javni razpis seje vsavinjsko-šaleški regiji prijavilo 21 prodajaln, ki jih je komisija, pod vodstvom Franca Miklavca, razporedila v pet kategorij in ocenila njihovo zunanjo in notranjo ureditev vključno s parkiriščem, preglednost, vidnost cen, skladiščne in pomožne prostore, urejenost prodajalcev ter splošni vtis. Priznanjaje prejelo 15 prodajaln, Erini Zibki pa je pripadla plaketa kot oblika priznanja višjega ranga. Na podlagi določb pravilnikov o ocenjevanju je pet najbolje ocenjenih prodajaln v posameznih skupinah (Era Zibka, Era Standard neživila, Era Šalek, Vegrad ID DS - Mercator trgovina Beta Šoštanj in knjigarna Kulturnica) ter ena manjša (Savinja Na placu Ljubno), kije bila edina predstavnica v svoji skupini, prejelo tudi območna priznanja. Priznanja in plakete za urejeno delovno okolje V jesenskem času je potekalo ocenjevanje podjetij, ki so se odzvala na razpis Gospodarske zbornice Slovenije za sodelovanje v akciji Urejeno delovno okolje - Moja dežela, urejena in čista. Na razpis seje prijavilo 16 podjetij, od tega devet velikih, pet srednjih in dve mali; kar pomeni napredek v primerjavi z letom poprej. Poudarek pri ocenjevanju je bil na zunanjem izgledu podjetij in njihovi skladnosti z okoljem, urejenosti delovnega okolja zaposlenih, torej na delovnih mestih, in skrbi podjetja za var- ovanje okolja. Zbornična komisija je ugotovila, daje zunanja in notranja urejenost podjetij iz leta v leto boljša in da se po tranzicijskih naporih vse večja pozornost namenja tudi okolju ter zaposlenim. Priznanja območne gospodarske zbornice Velenje za urejeno delovno okoljeje prejelo deset podjetij, od tega eno malo in devet Zlati priznanji za splošne inovacije: - Milan Jezernik (Vegrad Velenje) - Milan Jezernik (Vegrad Velenje) Srebrni priznanji za splošne inovacije: -AlešŽevart in Niko Potočnik(Esotech Velenje) - Edi Burič (Premogovnik Velenje) Bronasta priznanja za splošne inovacije: - Branko Weissenbach (Esotech Velenje) - Srečko Vedernjak in Ranko Đuđič (Esotech Velenje) - Milan Jezernik (Vegrad Velenje) - Peter Verbič (PLP Lesna industrija Velenje) - Oto Brglez, Milan Ocepek in Alfred Vodušek (Premogovnik Velenje) - Evgen Treven - Bojan Bider (Bider Rečica ob Savinji) Diplome za splošne inovacije: -Janko Hren (BSH Hišni aparati Nazarje) - Milan Jezernik (Vegrad Velenje) - Edi Burič (Premogovnik Velenje) Zlata priznanja za profesionalne inovacije: - Iztok Hrastel, dr. Andrej Stergaršek, Karli Štiglic, Danilo Friškovec, Samo Bastič, Jaro Mravljak (Esotech Velenje) srednjih oziroma velikih, plakete za urejeno delovno okolje kot najvišje priznanje pa so bile dodeljene naslednjim podjetjem: v kategoriji malih podjetij Puškarstvu Podkrižnik z Ljubnega ob Savinji in v kategoriji srednjih ter velikih podjetij BSH Hišnim aparatom iz Nazarij, Esotechu iz Velenja, Gorenju iz Velenja, Premogovniku iz Velenja in Termoele- - Marjan Potočnik, Jaroslav Vrtačnik, Jože Lenart, Jože Dermol (Termoelektrarna Šoštanj) - Pavlovič Henrik, Igor Žibret, Peter Brezovnik, Stane Mazej, Branko Bencik, Irena Bezovnik (BSH Hišni aparati Nazarje) - Matija Petrin, Boštjan Štiglic, Srečko Jagrič, Axel Wrana, Peter Leskovšek, Bojan Rojs (BSH Hišni aparati Nazarje) Srebrni priznanji za profesionalne inovacije: - Boris Hudej, Stanko Kostanjšek, Zlatko Roškar, Edi France, Rajko Točaj, Drago Mikuž, Zvonko Klobučar in Lojze Dobovičnik (Gorenje Indop Velenje) - Rajko Točaj, Stanko Kostanjšek, Anton Mandelc, Drago Sladič, Primož Povše, Drago Mikuž, Zvonko Klobučar, Vekoslav Oštir (Gorenje Indop) Bronasto priznanje za profesionalne inovacije: -Jože Sevčnikar, Sebastjan Kotnik in Janez Uplaznik (Gorenje Orodjarna Velenje) Priznanja območne savinjsko-šaleške gospodarske zbornice za urejeno delovno okolje so prejeli: a) v kategoriji malih podjetij -VTV Studio Velenje b) v kategoriji velikih in srednjih podjetij: - Avtocenter Meh Velenje, Elkroj Mozirje, Fori Velenje, Glin K&M Nazarje, Gost Velenje, Gozdno gospodarstvo Nazarje, KLS Ljubno ob Savinji, Mins No.t Velenje, Smreka Gornji Grad ktrarni iz Šoštanja. Priznanja za inovacije savinjsko-šaleške regije Savinjsko-šaleška gospodarska zbornica je ena od štirih območnih zbornic v sestavi GZS, ki tovrstna priznanja podeljuje že tretje leto. V lanskem letu je bil razpis razširjen na področje profesionalnih inovacij in inovacij v smislu »posebni rezultati ustvarjalnosti«. Do konca novembra je prispelo 21 prijav 58 av- torjev, soavtorjev in sodelavcev. Odziv je bil številčno sicer dober, vendar bi si zbornica želela boljšo zastopanost tako velikih kot manjših podjetij. Prijavljene inovacije so bile ocenjene v dveh razredih - profesionalnih in splošnih inovacij. K kategoriji profesionalnih inovacij so bila podeljena štiri zlata, dve srebrni in eno bronasto priznanje, v kategoriji splošnih inovacij pa dve zlati, dve srebrni in sedem bronastih priznanj ter tri diplome. Franci Kotnik OBMOČNA SAVINJSKO-ŠALEŠKA RAZVOJNA AGENCIJA Prednost projektom širšega pomena V Savinjsko-Šaleški razvojni agenciji so ob koncu preteklega leta pripravili razvojni dveletni delovni program, ki zajema letošnje in prihodnje leto. "Osnovne usmeritve so s programom postavljene," pravi direktorica agencije Jasna Klepec. Dokument so temeljito obdelali na programskem svetu, nekaj pripomb sta posredovali tudi obe zbornici, zavod za zaposlovanje in velenjski šolski center, ki so poleg devetih zgornjesavin-jskih in šaleških občin partnerji pri izvajanju programa. Skupščina agencije naj bi program z vsemi dopolnili sprejemala predvidoma v februarju. "Za pospeševanje podjetništva smo lani uvedli vaučerski sistem svetovanja. To pomeni, da je mogoče podjetnikom iz našega območja na osnovi razgovora dati napotnico za razne svetovalne storitve. Posamezniki podjetniki lahko iz tega naslova koristijo do 300 tisoč tolarjev svetovalnih storitev, za splošna in specifična svetovanja. Lani seje ob poskusnem startu v ta sistem vključilo 41 delujočih podjetij in 23 takšnih, ki so se odločili, da stopijo na pot podjetništva," razlaga direktorica agencije Jasna Klepec. Letos bodo poskušali realizirati ugotovitve posameznih nosilcev, ki vedno bolj poudarjajo potrebo po skupnem organiziranem nastopu, predvsem v smislu oblikovanja skupnih turističnih produktov in promocijskega materiala. Tako naj bi s finančno pomočjo ministrstva za gospodarstvo, zbornic in občin zagotovili pred-stavitveno-prodajni katalog za celotno območje obeh dolin. V sklepnem deluje tudi izdelava projekta celovitega označevanja Zgornje Savinjske doline, ki Jasna Klepec (foto: Ciril M. Sem) ga je ob sodelovanju ostalih občin prijavila občina Mozirje. Gre za izdelavo skupnega predstavitvenega znaka, za katerega se bo treba odločiti med dvema predlogoma. Pri prvem gre za posodobitev prejšnjega znaka, drugi pa je nev- tralen in nekoliko drugačen. "Drugi del projekta je izdelava nove panoramske karte. Agencija je v sodelovanju s projektno skupino vseh turističnih društev pripravila novo bazo podatkov, saj je osnovni namen, da se v karto vnesejo podatki o nočitvenih zmogljivostih, pa tudi vseh zgodovinskih, naravnih, zgodovinskih, etnoloških in drugih znamenitosti'doline. Celotno podobo bo treba predstaviti na uporabnikom sprejemljiv način, smisel vseh teh naporov je, da se bodo pod tem znakom predstavljali vsi nosilci turistične dejavnosti, kar naj bi bil eden od povezovalnih elementov turistične ponudbe Zgornje Savinjske doline." V območni razvojni agenciji močno upajo, da bodo skupaj z župani določili projekte, za katere po občinah menijo, da so prednostni. "Pri pridobivanju razvojnih sredstev imajo prednost projekti, kjer se vključuje več občin ali podjetij, pri tem pa je pomembno, da tudi občine zagotovijo svoj del sredstev," je prepričana Jasna Klepec. Savinjčan AGENCIJA ZAREK VELENJE Program poslovne odličnosti v organizaciji velenjske agencije Žarek posreduje znanja s področja HRM (Human Resources Management) in je namenjen vsem vodjem v podjetjih in drugih institucijah, ki se nenehno srečujejo z vprašanji, kako voditi zaposlene, da le-ti delajo strokovno, usklajeno in, kar je najpomembnejše, z veseljem do skupnega cilja podjetja. Motiviranje zaposlenih je svojevrstna znanost, ki zahteva izobražen kader in predstavlja v procesu približevanja Evropski uniji pomemben faktor razvoja. Program poslovne odličnosti je Agencija Žarek razvila iz Temeljne šole razvoja človeških potencialov, ki sojo prvi slušatelji začeli obiskovati februarja lani, izobraževanje pa so sklenili v mesecu novembru. Programje sestavljen iz dveh sklopov. Prvi je namenjen komunikacijskim veščinam v delovnem in zasebnem okolju, znanjem s področja obvladovanja stresa, racionalizacije in upravljanja s časom, vodenju sebe in drugih ter čustveni inteligenci. Drugi sklop programa je naravnan samorazvojno. V njem posameznik odkriva motive, ki ga vodijo pri vsakodnevnem delu, in prepričanja, ki ga stimulirajo ali ovirajo pri uspešnosti na delovnem in ostalih področjih. Poudarekje na odgovornosti do dela in odnosov z okolico ter odkrivanju različnih potencialov. Oba sklopa programa poslovne odličnosti predstavljata zaključeno celoto. Slušatelj ob koncu šolanja ne more več zagovarjati svoje morebitne nezainteresiranosti ali neuspešnosti pri delu z iskanjem krivde v delovnem okolju ali sodelavcih, pač pa mu je povsem jasno, da je za svoje ravnanje odgovoren sam. Zagotovo si vsi vodilni v podjetjih in institucijah želijo delati s prav takšnimi ljudmi, kajti takšni zaposleni so sposobni v praksi uresničevati zastavljene cilje in vizijo organizacije. Franci Kotnik POGOVOR Z DAVIDOM VERBUČEM, VODJEM ZA KULTURO PRI KLUBU ZGORNJESAVINJSKIH ŠTUDENTOV Kaj nam mar mladi? Že dolgo ugotavljamo, da je gospodarska, kulturna In splošna klima v dolini zaspana, da se razvojne silnice, razen v redkih primerih, izogibajo temu območju, ter da se vrtimo v začaranem krogu, iz katerega zaenkrat še ni videti konstruktivnega izhoda. Okoliščine torej, ki niso preveč privlačne za mlade ljudi, posebej tiste, ki so se odpravili po znanje v eno izmed univerzitetnih mest, kjer so se srečali s priložnostmi za privlačne in perspektivne zaposlitve, kakor tudi kakovostnejše preživljanje prostega časa. Izgubljanje izobraženega mladega kadra pa je velika škoda za vsakršno okolje. O razmerah v dolini z vidika mladih smo se pogovarjali z Davidom Verbučem, vodjem za kulturo pri Klubu zgornjesavinjskih študentov, ki meni, da mladi poleg osnovnih eksistencialnih dejavnosti potrebujejo tudi priložnost za zadovoljevanje višjih življenjskih ciljev in osebno rast, k čemur se približamo predvsem s kulturo in umetnostjo. - Splošno prepričanje med mladimi je, da se v Zgornji Savinjski dolini nič ne dogaja. Kot član kluba zgornjesavinjskih študentov se najbrž pogosto soočate z njihovim nezadovoljstvom. Kako sami ocenjujete položaj mladih v dolini? Mladi imajo v Zgornji Savinjski dolini zelo slabe možnosti za udejstvovanje v kulturnem življenju. Vse kar se jim nudi tukaj je športna dejavnost, mladinski verouk in mogoče še sodelovanje v ljubiteljskih pevskih zborih, to pa zaobjame zeio nizek odstotek mladih. Kar jim še preostane je pohajanje po ulicah in gostilnah, izvirnejšim druženje v naravi. Nekateri so mogoče mnenja, da jim to zadostuje, vendar ti s tem kažejo samo na svojo provincialno omejenost. - Nedejavnost je za osebnostni razvoj, sploh za od energije prekipevajočih mladih ljudi, neprijetna, da ne rečem celo nevarna... Mladi ljudje razpolagajo z veliko energije in s tem predstavljajo velik potencial za kulturni in gospodarski razvoj doline in tudi Slovenije. Nekateri ob pomanjkanju ustreznih, večinoma kul-turno-umetniških dejavnosti, ne znajo pravilno razpolagati z njo. Tako jo usmerjajo v neprimerne dejavnosti, kar pa se da s pravim pristopom kontrolirati. Strokovnjaki se zavedajo, da z udejstvovanjem na področju mladinske in alternativne kulture, postajajo mladi odgovornejši, krea-tivnejši, samostojnejši ter čustveno in duševno zapolnjeni, kar pa je, po mojem mnenju, najpomembnejše; tako ne iščejo nadomestil za praznino, ki zeva v dušah mnogih izmed njih in večinoma niti ne po njihovi lastni krivdi. - Priložnosti za ustvarjalne mlade duše so na tem območju, kot smo ugotovili, zelo skromne in omejene. Imate kakšen konkreten predlog - kaj bi bilo potrebno storiti, da bi tukajšnja kulturna dejavnost mladih zaživela? Mladi, ki postajajo zelo odprti za to, kar jim nudi sodoben način življenja, potrebujejo, poudarjam, svojo kulturno-umetniško dejavnost. Njim ne zadostujejo zgolj dobrine institucionalne umetnosti in kulture, ki je pri nas tako ali tako zelo slabo zastopana, temveč potrebujejo takšno, kije blizu njim in njihovemu načinu življenja. To je mladinska in alternativna kultura, ki lahko zelo pozitivno vpliva na kreativnost in duhovni razvoj, ter posledično doprinaša tudi k celotni kulturi in umetnosti, saj dominantna kultura in umetnost mnogokrat črpata prav iz takšnih, bolj obrobnih kulturno-umetniških praks. David Verbuč (foto: Ciril M. Sem) Za vse našteto lahko poskrbimo v Zgornji Savinjski dolini tako, da ustanovimo mladinski center, ki bi mladim ponujal pestro in kakovostno kulturno in umetniško življenje v prostem času. Z ustanovitvijo takšnega centra bi bilo možno usmeriti mlade skozi njim domača umetniška sredstva v kreativno, kakovostno in odgovorno oblikovanje lastnega življenja, ki bi bilo v večji složnosti z življenjem drugih. - Takšni mladinski centri že obstajajo, predvsem v večjih urbanih naseljih po Sloveniji. Kljub temu ne bo odveč, če nam predstavite vašo idejo o usmeritvah in programu delovanja centra. Kaj bi mladi Zgornjesavinjčani s tem pridobili? Z mladinsko kulturno-umetniško dejavnostjo bi radi ponudili predvsem vpogled v "drugačne" umetniške in življenjske oblike, ki so sicer izpuščene, tudi zavestno, izjavnega in z mediji pre-nasičenega življenja. Kulturna in umetniška raznolikost je lepa in koristna, in to zavest moramo širiti, saj vemo, kaj vse se dogaja, kadar imajo ljudje pomanjkanje razumevanja do "drugih" in "drugačnih". "Drugačni" so lahko tisti, ki ne živijo na t.i. zahodni polobli, kot tudi tisti, ki iščejo in ponujajo v našem prostoru drugačne in nove kulturne, umetniške in konec koncev tudi življenjske oblike. V mladinskem centru bi mlade radi spodbudili k lastnemu umetniškemu in organizacijskemu udejstvovanju. Tako bi v dolini poskrbeli za lokalno umetniško produkcijo. Postopoma bi razvili in izboljšali tudi okus ljudi za umetnost in kulturo ter jih vzgojili v kritične potrošnike "duhovne hrane". V praksi to pomeni, da bi prirejali koncerte kvalitetne glasbe, ki poje vseeno blizu mladim ljudem. Tako bi našle tam mesto zvrsti kot so umetniški in progresivni rock, funk in jazz, kreativna elektronska glasba, etno ter klasična glasba. Prirejali bi manjše, komorne gledališke predstave in literarne večere. Mladim bi omogočili razstavljanje svojih likovnih del. Prikazovali bi tiste filme, ki ne ponujajo lažne podobe življenja in sveta torej neodvisne, umetniške, evropske filme ter filme iz drugih celin. Nadalje bi jim nudili kar se da veliko izobraževalnega programa, od dokumentarnih filmov, predavanj in delavnic iz vseh umetnostnih področij tertudi iz sociologije, etnologije, geografije in drugih ved. Nenazadnje bi mladim s tem končno ustvarili "svoj" prostor. Ob dnevih brez programske aktivnosti bi lahko mladinski center ponujal prostor za druženje in zabavo, tudi večerno, -Zelo pester in ambiciozen program. Zanima pa me, ali že imate idejo, kje bi bili prostori mladinskega centra locirani, pa tudi od kod pričakujete glavno finančno podporo za njegovo ureditev in kasneje izvajanje programa? V mislih imamo že par prostorov, ki bi nam lahko ustrezali, vendar so možnosti za pridobitev le-teh bolj slabe, saj so lastniki ali preveč profitno usmerjeni, ali pa sejih zaradi razno raznih predsodkov bojijo dati mladim. Mi smo našli do sedaj tri ustrezne prostore: objekt propadajočega strelišča, ki ga ima v rokah še strelsko društvo, prostor v zadnjem, kletnem delu Partizana ter klet pod Papirnico. Glavno pomoč pričakujemo od občine ter pristojnih republiških institucij in njihovih razpisov. Najboljša rešitev je ustanovitev javnega zavoda za mladinsko dejavnost in kulturo, katerega ustanovi in pomaga voditi občina. Tako bi bili rešeni životarjenja, vendar se moramo o vsem tem še dogovoriti. Mogoče bo sedaj Klub zgornjesavinjskih študentov dobil svoje prostore za osnovne upravne namene, ti pa še ne bodo primerni za delovanje pravega mladinskega centra. Na tem mestu naj omenim še en nezanemarljiv problem. Ker pri nas mladinska kultura še nima zgodovine, je mlade v teh materialističnih časih zelo težko pridobiti za prostovoljno delo. Tako bo potrebno tudi na tem področju še mnogo dela, prepričevanj in motivacije. -Vodenje in upravljanje mladinskega centra in njegovih dejavnosti zahteva določno znanje, sposobnosti in izkušnje. Lahko rečete, da imate tega dovolj? Sodelujete s podobnimi organizacijami po Sloveniji? Nekaj navdušencev, ki vemo kako mora izgledati mladinski center in njegovo delovanje, se nas ježe našlo in smo pripravljeni voditi celo zadevo. Dva sva bila že na seminarju za mladinsko delo, ki gaje v Ljubljani, v Prehodnem domu v Jaršah, organiziralo društvo za socialno pedagogiko, na ZAVOD ZA GOZDOVE SLOVENIJE njem pa so predavali priznani strokovnjaki in profesorji iz tega področja. Sodelujemo in komuniciramo tudi z mnogimi podobnimi organizacijami iz cele Slovenije, tako da lahko rečemo, da resnično poznamo mladinsko kulturo, njene protagoniste in vso problematiko, ki spada zraven. Obstajajo tudi razna srečanja, ki združujejo vse mladinske centre in podobna društva iz Slovenije, katerih se udeležujemo. - Za konec - komu vse naj bi bil mladinski center namenjen? V Mladinski center bi radi privabili vso mlado populacijo, ki si želi in potrebuje prostor, kamor lahko vedno pridejo, se družijo z vrstniki ter si obogatijo svoje življenje s ponudbo kulturnega programa. Glede na izkušnje iz drugih podobnih centrov vem, da se lahko v takšnih prostorih sestajajo in komunicirajo mladi različnih nazorov ter glasbenih in sub-kulturnih prepričanj, karjih vzgaja v odprte in tolerantne posameznike. Pogovarjala se je Vesna Petkovšek Obiski gozdarjev iz tujine Zanimanje tujih gozdarjev za slovenske gozdove in gozdarstvo, ki je v Evropi in tudi drugod visoko cenjeno, se v zadnjih nekaj letih povečuje. Za gozdarske strokovnjake iz tujine in ljudi, ki jih naše gozdarstvo zanima, so zato naši (zgornjesavinjski) kraji še posebej zanimivi. Gozdarji območne enote zavoda za gozdove Nazarje vedno pogosteje pripravljajo predstavitve slovenskega sistema gozdarjenja, v to pa vključujejo tudi turistične oglede. Gosti najdejo pot v ta kotiček Slovenije preko oddelka za gozdarstvo na biotehniški fakulteti, gozdarskega inštituta in ostalih enot zavoda za gozdove. V lanskem letu sojih obiskali študenti gozdarstva iz italijanske Padove, združenje lastnikov gozdov iz Švedske, češki gozdarji in lovci, gozdarji iz Železne Kaple, bilo pa je tudi nekaj obiskov posameznikov. Predstavitev gozdarstva je najučinkovitejša v naravi Terenski ogledi s predstavitvami gozdov in dela gozdarjev dosežejo v prekrasnem okolju neokrnjene narave v zgornjem koncu doline, na Solčavskem, še poseben učinek. Prijetna je že sama vožnja po razgledni panoramski cesti iz Logarske doline proti Sv. Duhu in Solčavi. Na poti se ustavljajo v gozdnih sestojih ter predstavljajo rezultate njihovega strokovnega dela in dela prizadevnih lastnikov gozdov. Ob tem se razvijejo zanimive razprave o metodah gospodarjenja z gozdnimi sestoji, ekonomiki in življenju kmetij, prav posebej pa goste zanima sistem gozdnogospodarskega načrtovanja, ki ima pri nas dolgo-letnotradicijo. Podatki o gozdovih se sistematično zbirajo že desetletja, kar omogoča spoznavanje dolgotrajnih razvojnih procesov gozda in ob dosežkih stroke nakazuje, kako z gozdovi ravnati v bodoče. Vodja združenja lastnikov gozdov iz Švedske, gozdarski strokovnjak, ki seje udeležil ekskurzije, je v slovensko strokovno revijo za gozdarsh/o Gozdarski vestnik zapisal: "Slovenske gozdarje smo obiskali na krožni poti po prečudoviti panoramski cesti. Na kmetiji Perk smo videli do sedaj najlepši in najbolj produktiven sestoj, v katerem se gospodari na prebiralni način, in sicer jelko, bukev in smreko z jelko kot najaktivnejšim partnerjem. Pred seboj smo imeli sliko, ki bije bil vesel vsak gozdarski učbenik." Večine takšnih izjav, ki žal večkrat prihajajo iz tujih kakor domačih ust, so zelo dobrodošle. Zgovorno pričajo o pravilnosti ravnanja gozdarjev in vlivajo pogum za še bolj zavzeto delo. Po nekaj postankih ob panoramski cesti, okus- nem prigrizku pri Žibovtu, Strevcu, ali na kakšni drugi turistični kmetiji, se vsaka ekskurzija praviloma konča vslikoviti Logarski dolini. Goste popeljejo na prijeten in za radovedneža izjemno zanimiv sprehod po naravoslovno etnološki poti. Zgodovino gozdarjenja in zanimivosti neokrnjene narave gozdarski kolegi ali lastniki gozdov iz tujine spoznajo na številnih točkah poti: pri olcarski bajti, ogledajo si oglarsko kopo, balvane, ki pričajo o ledeniškem nastanku doline, navduši jih brin, kije zrasel v drevo in številne druge zanimivosti. V strokovne razlage se vplete tudi turizem Čas hitro teče in vedno se na koncu mudi na plan-šarijo Logarski kot, kjer se dan konča s pravimi planšarskimi dobrotami, ki jih na mize nosijo domača dekleta nasmejanih obrazov. Lepo urejeno planša-rijo, prekrasne planine in sproščeno družbo obiskovalci pogosto poimenujejo kar raj na zemlji. Zgosti iz tujine se po skupnem druženju, izmenjavi strokovnih in drugačnih izkušenj pogosto spletejo prave prijateljske vezi. Tako posamezniki, kot cele skupine pa zatrjujejo, da se bodo v naše kraje še vrnili. Razveseljujoča so tudi vabila v tujino, saj želijo gostje predstaviti tudi njihove kraje in gozdarstvo. Skozi obiske, ki so dobra promocija slovenskega gozdarstva in Slovenije, spozna Zgornjo Savinjsko dolino veliko število tujih gostov, ki se potem večkrat vračajo k nam s svojimi družinami in prijatelji. Da se med gozdarji nazorske območne enote dobro počutijo, je poleg gostoljubja, ki jim ga poskušajo v največji meri izkazati, nujno tudi sodelovanje s turističnimi delavci. Zgledno je sodelovanje s podjetjem Logarska dolina d.o.o., ki priskoči na pomoč s svojo dodatno ponudbo. Goste usmerjajo tudi na številne turistične kmetije, kjer jih znajo razvajati. Ohranjeni gozdovi, bogata naravna in kulturna dediščina ter podjetni in prijazni ljudje so naše bogastvo in glavne primerjalne prednosti, ki jih lahko v bodočem razvoju s pridom uporabimo. K temu v okviru svojih nalog prispevajo tudi delavci Zavoda za gozdove Slovenije. Alojz Lipnik SLOVENSKA RAZVOJNA DRUŽBA Bo novi večinski lastnik Glina Holdinga država ali kdo drug? Vlada Republike Slovenije je na zadnji seji sprejela program ukinjanja Slovenske razvojne družbe, kateremu bo siedila poravnava obveznosti SRD-a do države in obratno. Naslednji korak bo ustanovitev in dokapitalizacija Družbe za svetovanje in upravljanje ter njen prenos na Republiko Slovenijo. Likvidacijski postopek Slovenske razvojne družbe bo potekal po zakonu o gospodarskih družbah, vodila pa ga bo prej omenjena DSU, ki bo s prevzemom dosedanjih javnih pooblastil SRD-a dobila tudi 35 tam zaposlenih. In kaj bo s premoženjem, ki je po zapolnitvi privatizacijske vrzeli še ostalo Slovenski razvojni družbi? Vladaje deleže štirih SRD-ovih podjetij v skupni vrednosti pet milijard tolarjev namenila prvemu pokojninskemu skladu, trinajst milijard bo razdelila med Kapitalsko družbo pokojninskega in invalidskega zavarovanja in Slovensko odškodninsko družbo, ostalo premoženje (med drugimtudi 93,81 -odstotni lastniški deležv nazorskem podjetju Glin Holding d.o.o.) pa bo namenjeno poravnavi terjatev v postopku likvidacije. Če bodo potem SRD-u ostale še kakšne naložbenih bo prevzela država. KF Piše: Aleksander Videčnik V Florjanu leta 1943 Nemci so ustrelili gospodarja kmetije, na kateri je potem bivala sorodnica. Nekaj tednov za tem, koje ženska spala,joje prebudil snop močne luči, kije bil usmerjen vanjo, Jasno je videla obrise postave, ki je bila podobna gospodarjevi. Zavpila je: "Kdo ste in kaj hočete?" Odgovora ni bilo, videla je le postavo odtavati skozi zaprta vrata v vežo. Pojava seje svetila, vse dokler ni izginila za vrati. Pastir in žvižganje Gostečki pastir je zamujal z odgonom živine s paše proti Goltem. Bilo je na kvatrno soboto. Nenadoma je nad Smrekovcem slišal močno žvižganje in ropot. Baje so ga pokojni pastirji priganjali, da naj že končno odžene živino s planine. KrižvNegojnicah Na majhni vzpetini je nekoč stal mogočen hrast. Ljudje so pripovedovali, da so v času škofovske oblasti v Gornjem Gradu prav tam stale vislice. Tam okoli je bilo slišati v mirnih nočeh stokanje in tarnanje. Ponoči so se domačini tega mesta raje izogibali. Sprta kmeta Kij in Mlakar sta bila sprta zaradi meje. Nihče ni uspel rešiti spora, tudi sodišče ne. Čepravje sodnik odločil o sporu, kmeta nista bila zadovoljna. Sama sta pravila, da se bosta poravnala šele na onem svetu. Nekoč je Kij šel kjutranji maši, spotoma je videl Mlakarja sedeti na štoru ob cesti. Ogovoril ga je, toda odgovora ni bilo. Ko je Kij prišel domov, so mu povedali, daje proti jutru umri sosed Mlakar. Vical se je Dolgo nazaj so ljudje pod Smrekovcem videvali ljubenskega župnika, koje bil ta že nekaj let pod rušo. Rekli so, da hodi nazaj po mir. Vse to so povedali ljubenskemu kaplanu in ga prosili, naj pomaga pokojniku k miru na onem svetu. Kaplan je res vprašal župnika, kako mu lahko pomaga. Odgovoril mu je, naj bere vsaj dvajset maš, kijih ni uspel brati, pa bi jih moral. Kaplan mu je obljubil brati maše v ta namen. Župnik mu je zagrozil, da ga bo med mašo motil, če ne bo izpolnil obljube. Končnoje pokojnik dobil svoj mir. Kako je strašilo V Lokah je strašilo Neka kmetica iz Lok je pripovedovala, daje v njihovi hiši strašilo. Baje je občasno na podstrešju grozno ropotalo, tedaj nihče v hiši ni mogel spati. Seveda so šli pogledati na podstrešje, kaj se dogaja, tedaj pa je zaropotalo v hiši. Nekoč je v tej hiši živel čudak, Joža po imenu, ki ni nikdar hodil v cerkev. Frančiškani v Nazarjah so svetovali domačinom nekaj maš za pokojnikov mir. Od tedaj je bilo v hiši vse mirno. Zabavne drobnarije iz leta 1935 V starih pratikah najdemo prav zanimive prispevke, tudi take, ki so bili duhoviti, danes bi temu rekli anekdote. Pa preberimo nekatere iz davnega leta 1935. Kako je nastal jedilni list Jedilni list, brez katerega dandanes že ni nobenega boljšega gostilniškega obeda, še manj pa gostije, je nastal v državnem zboru v Regensburgu leta 1541. Tam seje na društvenih sestankih mnogo jedlo in popivalo. Na nekem banketu je imel, kakor piše letopisec, vojvoda Henrik Braunschweigski pred seboj na mizi dolg list, v katerega je večkrat pogledal. Grof Hugon Manffotski, ki je sedel poleg njega, se je temu zelo čudil. Povprašal ga je, kaj da ima na listu. Vojvoda mu je pokazal list, na njem so bila od nadkuharja napisana vsa jedila, da se je odličnik vedel pri pojedini ravnati ter si hraniti tek za najboljše. To je ostalim tako ugajalo, da so vsi prinesli to novost domov in jo posnemali. Posnemamo jo prav radi tudi še danes... Nenavadno postavljanje kraljev Pri umeščanju kraljev so imeli stari Arigonci posebno čudne običaje. Na mesto, da bi oni prisegli kralju pokorščino in zvestobo, je moral ta pred zbranimi mestnimi očeti, ki so sedeli pokriti v mestni posvetovalnici, kleče in odkrit priseči, da se bo natančno držal zakonov in svoboščin, na kar so ga mestni očetje priznali z besedami: "Mi, ki veljamo ravno toliko kot Vi, Vas s tem imenujemo za svojega kralja, da nam varujete svoboščine in predpravice, drugega pa nič!" Čudna ceremonija... Kdo je osel Nekdanji cerkveni glasbeni ravnatelj v Lipskem, stari Schicht, je bil vzačetku proti Beethovnu zelo nezaupljiv ter je posebno zmajeval nad njegovimi zmožnostmi v dramski umetnosti. "Beethoven je osel s svojo glasbo," je kaj rad trdil in le stežka so ga pripravili, daje prisostvoval uprizoritvi opere Fidelio. Po predstavi ni bilo mogoče spraviti besede iz njega, pač pa je prišel še k drugi in tretji uprizoritvi. Naposled so ga le pripravili, daje povedal sodbo o mojstrovi dramski glasbi. "Da," je odgovoril odkrito, "Beethoven ni nikak osel, temveč jaz sem to bil." Skromna želja Irski berač je prosil znanega romanopisca Walterja Scotta za sipenco (pol šilinga). Sir Walter ni mogel najti v denarnici nobene, zato mu je dal cel šiling in smehljaje pripomnil: "Pa ne pozabite, da ste mi sipenco dolžni." "O gotovo," je rekel berač "in Bog vam ohrani življenje tako dolgo, da vam jo vrnem." posneta leti služili vojsko v južnih krajih države. Na sliki, ki je bila , je skupina vojakov, poslala pa nam jo je Kristina Vratanar - Juvanje. ZGORNJESAVINJSKO DRUŠTVO FINANČNO RAČUNOVODSKIH DELAVCEV IN REVIZORJEV MOZIRJE Priprave na 40-letniQ TMßT, gsnv 031-30-55-32 Jaks: 03/839-54-64 f^alta Dam S.ft. Sauinjsla ceita 12, 'Vi^iozirje ‘Ponudba zajema: - PUC okna, vrata, zimski vrtovi •Milice plast CELJE -senčila (želuzije,pliseji, rolete) -zasteklitev balkonov -predelava starih okenjskih kril. Ploščice 20 X 25 cm Ploščice 20 x 20 cm 595 jSIT/kom 1 1.500 SIT/mž Ploscice 20 X 20 cm 1.389 SIT/m2 Zgomjesavlnjska kmetijska zadruga Mozirje z.o.o. Velika izbira talnjmi,oblog: - TOPLINGOV 2, -TAPISONOV «H - ITISONOV 4 m (4.190 sit/t.m) - ITISON STENSKI 24nr ( 1.900 sit/t.m) -TEKAČEV. SIMpIlSL _ ä Širina 140 zelene ali i GORENJEVI - WC KOPAL (bide, polir &.4.2J0 ©Zagotovite zadostno osvetlitev dnevne sobe Osnovno pravilo: v dnevni sobi naj bi na kvadratni meter svetilo najmanj 10 W tople ali 3 W hladne osnovne svetlobe. Osrednje svetilo lahko dopolnite s stenskimi. Topli sevalniki so klasične in halogen-ske žarnice, hladni pa so svetilne cevi ali energijsko varčne žarnice. Vsi, ki sedijo za mizo, se morajo videti ^ Celotna miza naj bo v enaki svetlobi; zato namestimo svetilo j približno 60 cm nad mizo. Vsi, ki sedijo za mizo, se morajo med seboj videti, ne da bi jih svetloba slepila. ©Svetila v kopalnici naj bodo vodotesna Tista, ki stojijo v bližini umivalne školjke in ogledala, so najpomembnejša. Najustreznejša je montaža levo in desno ob zrcalu. Tako nastane enakomerno intenzivna osvetlitev, ki ne povzroča senc. Iz varnostnih razlogov naj bodo svetila v kopalnicah in straniščih vodotesna. ®Ne skoparite z vtičnicami v kuhinji Inštalirajte jih dovolj! Sodobnih kuhinjskih pripomočkov je vse več in njihovo število še narašča, zato priporočamo vsaj dve do tri rezervne vtičnice. ©Kuhinjsko okno ali napa? Kuhinjsko okno naj se odpira s čim manj truda pri dostopu, da boste lahko kuhinjo zračili. Pomislite tudi na vgradnjo nape, ki vsrkava dim in neprijetne vonjave. Pečico ločite od površine za kuhanje •J Če je le mogoče, ločite pečico od površine za kuhanje. Pri na- ^ mestitvi pečice v višini oči odpade sklanjanje. ©Hladilnik... in zamrzovalna skrinja naj bosta čim bolj oddaljena od bližine gretja ali štedilnika. mma Odprta kuhinja za bolj družabne Odprto kuhinjo si omislite, če ste med kuhanjem radi v družbi z drugimi in nezaprti med štirimi stenami. Seveda pa bo treba več pospravljati in čistiti, da se neprijetne vonjave ne širijo po drugih prostorih. Za osvežitev so lahko dovolj že malenkosti Če ste se naveličali dosedanje kuhinje, ni treba zamenjati cele! Dovoljje, da si omislite nov pult, morda ročaje na omaricah ali pa sprememba barve stene - vse troje omogoča, da z majhnimi vlaganji dosežete opazne spremembe. Dvignjena postelja - pravi recept za otroško sobo Ko so otroci še majhni, je oprema sobe neproblematična. Z odraščanjem pa je treba skupno sobo prilagoditi do te mere, da imajo otroci vsak svoj kotiček. Ena od rešitev je dvignjena postelja; pod njo lahko napeljemo zavese in uredimo sedežni kotiček. Če pa imamo stisko s prostorom, si lahko pod dvignjeno posteljo omislimo pisalno mizo ali celo omaro in pridobimo vsaj dva dragocena kvadratna metra. ©Razkošje igralnih površin Če potrebujejo večji otroci lastne kotičke, se mlajši veselijo zlasti igralnih površin. Pridobimo jih tako, da si omislimo pomične postelje na več višinah (dveh ali treh), pri zglavju pritrjenih na višino. Ko postelj ne potrebujemo, jih zapeljemo eno pod drugo in pridobimo prostor. Pri izbiri ne pozabite na posteljnino! Tak tip postelj ponuja nekaj naših proizvajalcev, običajno dve, ki pa sta žal tako tesno ena pod drugo, daje treba z vzmetnice vsakič znova pospraviti posteljnino, daju lahko zapeljemo eno pod drugo. PETER WEISS O NOVEM SLOVENSKEM PRAVOPISU Bo Ugodne cene in gotovinski popusti! Napovednik • Petek (22, februar), ob 20.30. Športna dvorana Nazarje 1. SLMN - KMN Nazarje : KMN Dobovec • Petek (22. februar), ob 20.00. Rdeča dvorana Velenje Koncert ob 2. obletnici Mojega radia • Sobota (23. februar), ob 19.00. Športna dvorana Nazarje Naj pesem krepi vsa srca - promocija kasete Habrovih fantov • Sobota (23. februar), ob 19.00. Kulturni dom Nova Štifta Gledališka predstava Disco pod lipo - premiera • Sobota (23. februar), ob 19.00. Kulturni dom Bočna Kulturni večer v izvedbi pevskih zborov KD Bočna in članov KD Slap • Nedelja (24. februar), ob 19.00. Kulturni dom Rečica ob Savinji Gledališka predstava Komedija o komediji - premiera • Torek (26. februar), ob 18.00. Galerija sodobne umetnosti Celje Predavanje o kustomografiji • Četrtek (28. februar), ob 20.00. Mladinski center Celje Potopisno predavanje Urške Cevnik: Vietnam in Kambodža • Četrtek (28. februar), ob 15.30. Osnovna šola Livada Velenje Otroška olimpijada OBMOČNO ZDRUŽENJE RDEČEGA KRIŽA MOZIRJE Na trgu 20, Mozirje Obveščamo vas, da bo letošnja prva krvodajalska akcija: v četrtek, 28.2.2002 v OŠ Gornji Grad od 7. do 11. ure. Vljudno vabljeni ! OBVESTILO MHE Klemenšek, Jurjevec Terezija s.p., Logarska dolina 2, Solčava se z dne 6.5.2002 preregistrira v dopolnilno dejavnost, KUPON za brezplačni mali oglas do 10 besed v 9. številki SN ime in priimek naslov NAROČ. ŠT. prodam, 031 451 948. Prodam motor Tomos avtomatik, ali menjam za moško kolo. Cena 25.000 sit. Tel. 041-469-533. Bukova drva prodam, tel. 03 58 44103. Prodam odličen domač med, tel. 58 31 655. Prodam dvojna balkonska vrata 100x210 cm, 1,5 m3 suhih obdelanih borovih desk in rjav luksiran žleb 6 m f 16. Tel. 031 387 164. Ugodno prodam kombiniran štedilnik Gorenje (2 plin + 2 elektrika). Tel. 58 32 084. Prodam kuhinjo Gorenje, tel. št. 58 35 364. _______ Prodam fantovsko obleko za birmo velikost 13 -14 let. Tel. 58 43 649 - zvečer. Prodam vino rdeče, barvniTV in opremo za izdelavo tlakovcev, tel. 54 72 182 ali 031 592-254 zvečer. MORDA STE ISKALI PRAV TO RTV SERVIS PURNAT Hitro in kvalitetno popravilo vseh znamk televizorjev in radio aparatov. Purnat Zdenko, tel. 83-83-000. RTV in knjigovodski servis, Zdenko Purnat s.p., Novo Naselje 43,3342 Gornji Grad. KMETJE, GOZDARJI Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni. BRLEČ, tel. 041/606-376. Brleč Jakob s.p. - Avtoprevozništvo, storitve z gradbeno mehanizacijo, splošna gradbena dela, Nožice, Pionirska ulica 25,1235 Radomlje. TV SERVIS IN PRODAJA TELEVIZORJEV Nudimo vam popravilo BTV Evelux in Gorenje ter prodajo BTV Evelux in SAT anten ter servis anten. Prašnikar s.p., 03/5845-194. Prašnikar Miro s.p., Elektroinstalacije in vzdrževanje elektro aparatov in naprav na terenu, Spodnje Kraše 30,3341 Šmartno ob Dreti POROKE, SVEČANA KOSILA, VEČERJE. MALICE... Rezervacije za zaključene skupine do 200 oseb sprejemamo v restavraciji GUN GOSTINSTVO Nazarje na tel. 03/83-98-570. GUN GOSTINSTVO d.o.o., Lesarska cesta 10,3331 Nazarje POGREBNE STORITVE ANUBIS Nudimo kompletne pogrebne storitve po konkurenčni ceni. Alojz Štiglic s.p., Radmirje 10, tel. 03/5841-029, 031-654-651,031/761-388. Pogrebne storitve, Anubis, Alojz Štiglic s.p., Radmirje 10,3333 Ljubno ob Savinji. TRGOVINA IN SERVIS ZAGOŽEN Šivalni stroji, gasilni aparati, del. zaščita, gumbi, pribor za šivanje, plinske naprave. Odprto od 8.-18. ure, sobota od 8.-12. ure. Tel. 839-48-01. Trgovina z neživili, Zagožen Anton s.p, Ljubija 121, Mozirje. GOSTIŠČE TROBEJ-FILAČ in 5LOVAN-FILAČ Nudimo vam: hrano po naročilu, malice, turistični menu, svečane obroke, skupinske obroke, ohcet po domače, pizze, sladolede, sadne kupe, sladoledne napitke, živo glasbo (priložnostno), prenočišča, polpenzione. Gornji Grad, tel. 839-14-50, Vransko, tel. 5725-430. Gostišče Trobej, Filač Jakob s.p, Attemsov trg 12,3342 Gornji Grad V NAJEM DAMO poslovni prostor 31 m2 s parkiriščem v centru Mozirja. Tel. 839-54-46 ali 041/979-830. Presečnik Jakob, Podvrh 31, Mozirje Prodam tri celodnevne smučarske karte za RTC Golte po 2.700 sit. Tel. 041 793 063._______________________________ Prodam mlado kravo križanko, primerna za dojilje. Tel. 5 844-238. Prodam telico simentalko brejo 8 mesecev, tel. 58 41 891. Bikca črnobelega starega teden dni prodamo, tel. 58 41 070. Teličko križanko staro 7 dni prodam, tel. 041 783 572. Bale prodam, tel. 58 43 210. V Bočni prodam njivo, 9040 m2 ( 1. kat.), tel. 031/343-516. Prodam Škodo favorit I. 1992, 93500 km, reg. marec 2002, cena 290.000,00 sittel. 03 58444 77. Prodam Yugo Koral 45,1.90 lepo ohranjen, zelo ugodno. Tel. 031 636 132. Avtoradio Pioneer, Kenwood in zvočnike sesalnik Smily VS01G400 a iS • -näif I sl Iff ' . kuhinjski aparat MUM7400 B/S/H/ Hišni aparati d.o.o. Savinjska cesta 30 3331 Nazarje te!.: 03/8398 125 fax: 03/ 8398 324 GöSes likalni center PL1380 tudi vi resnično uživati v spanju? Za vas iz najkvalitetnejših materialov izdelujemo: ODEJE, VZGLAVNIKE IN POSTELJNINO. K1 Naši izdelki vas bodo navdušili s kakovostjo, dolgo življenjsko dobo in obstojnostjo barv. Izpolnili bomo vse vaše želje glede dimenzij. POKLIČITE NAS ALI NAS OBIŠČITE! A?mnT?,7 s.p. izdelovanje in prodaja tekstilnih - dekorativnih izdelkov 3332 Rečica ob Savinji 97, tel.: 03 838 80 45, faks: 03 838 80 46 www.weiss-sp.si andrei.weiss@siol.net Turistična agencija Svit, Franci Kotnik s.p., Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje V mesecu februarju in marcu ugodna ponudba Celje - skladišče ”” D-Per "7/2002 računalniških miz - ostankov izvoznih komod programov in novih vzorce 5000010830"8 COBISS Q g^lÄAJTE V POLIH Rezervirajte svoje počitnice v hotelu DELFIN v Omisalju na Krku! 1.4. - 15.6., 7.9.-1.10. 7 dni, polpenzion, 25.872 SIT * 15.6.-29.6., 31.8.-7.9., 7 dni, polpenzion, 29.568 SIT 29.6.-20.7., 24.8.-31.8., 7 dni, polpenzion, 36.960 SIT 20.7.-24.8.,'? dni, polpenzion, 46r200 SIT ^ - ■ IM' 5 OPER CENE, EJ! /y TEL. 03/83-90-810 Hribernikova 6, MOZIRJE (pri parkirnem prostoru za kulturnim domom) \ ■mrnSk MfdHHS Katalogi in toniki www.agencija-5vit.com ì oo vam že na voljo! OSREDNJA KNJ. CELJE