Najrežji doveuid dnevnik v Združenih državah V«U« za tm leto ... $6.00 Za pol leta.....$3.00 Za New York celo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 GLA List: slovenskihideltycevy Ameriki. The largest Slovenian DaSy m the Umted States. • IottttH every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 TXLXPOM: OHslssa »—3878 NO. 277. — ŠTEV. 277. Entered u Bscond Class Matter September 21, 1903, »I ths Post Office at New York, N. Y., under ▲ct of OongMSs of March S, 1870 TSLEFOV: OHelsea S—8870 NEW YORK, SATURDAY, NOVEMBER 25, 1933. — SOBOTA, 25. NOVEMBRA 1933 VOLUME XLL — LETNIK XLL PREDSEDNIK SE SPLOH NI ZMENIL ZA SMITHOVE OČITKE, KAR KAŽE DA BO OSTAL PRI SVOJEM __ Bivši governer newyorske države je ostro obsodil predsednika in njegove svetovalce. — Dežela ne potrebuje nobenega "baloney" dolarja. — Industrija Jii administrator general Johnson se je zavzel za predsednika. — Demokratska stranka mora skrbeti za blagobit 130 milijonov ljudi. Poslanik bo odpoklican s Kube LINDBERGH | JAPONSKA BO POLETEL V i SPLETKARI JUŽNO AMERIKO S svojo ženo vprizarja že pet mesecev polete. — Preletel bo južni Atlantik. Punta Delg-acLa, Azorski otoki, 24. novembra. — Po pel mesečnem letanju .sta Charles A. Lindbergh in njegova soproga dospela jua Azorske otoke tor .so tuameraivata vrniti v svojo domovino čez južni Atlantik. Kolikor je tlo sedaj iznano, bo-8ta odletela iz francoske kolonije Senegal, na' skraij-ni zapadni točki Afrike. Letela bosta čez Atlantik v Pernanrbuco v Braziliji. To ,pot so že rabi!i letalci James A. Molli-son, Bert Hinkler, Joan Mertnoz in drugi. Poročilo, da hočeta pred svojo vrnitvijo v Združene države ob- Včeraj je bil dosežen višek v boju med nasprotniki in zagovorniki Rooseveltove valutne politike. To je boj med onimi, ki pravijo, da spada zlata valuta v pozabijenje. in onimi, ki domnevajo, da bo sedanja valutna politika dovedla deželo v propast. Bivši govener države New York, A. E. Smith, zahteva v odprtem pismu povratek k zlatemu standardu. Odločno obsoja predsednikove svetovalce, ceš, da so neizkušeni mladi profesorji, ki nimajo nobene odgovorne službe, pa so navzlic temu pripravljeni delati poskuse nad I 30 milijoni Amerikancev. Predsed. Roosevelt, ki se mudi v Warm Springs na počitnicah, se sploh ni zmenil za Smithove očitke. S tem je*dokazal, da hoče vztrajati pri svoji dosedanji politiki. Industrijalni administrator general Johnson je ozmerjal nasprotnike nove valutne politike ter zagotovil javnosti, da predsednik ne bo povedel dežele v propast, pa£ jo pa spravljajo v propast tisti, ki dvomijo o kreditu Združenih držav. Alfred E. Smith je napovedal včeraj vojno Roose-veltovi valutni politiki. Newyorski trgovski zbornici je poslal javno pismo, v katerem pravi, da mora imeti dežela zlati dolar, ne pa ' baloney" dolar. — Nikakor mi ne gre v glavo, — je rečeno v pismu, — da je usoda določila demokratsko stranko za stranko tiskarjev papirnatega dolarja in ekscen-tričnih glav. V rokah demokratske stranke počiva danes odgovornost 1 30 milijonov Amerikancev. V njenih rokah je bodočnost posvečenih ameriških ustanov. « — Naši deželi je predvsem potrebno, da se mo-re popolnoma zanesti na svoj denar. Edinole na ta način je mogoče zaupanje obnoviti. — Najnovejše valutne odredbe naše vlade so o- i • 1 . . . - | -------~ _-r. II« > majale javno zaupanje, m so ustvarile mučno ne Aretiranih je bilo nad 200 dija gotovost. Negotovost pa slabi gospdarsko življenje, \ ?j!mi. nekaj t. .. . r . . JJ*so bdi udeleženi v nemirih, v ka- 1AWI I t A Vt rt W m n L- M _ _L _ _ ___ ________- . 1 • • ■ terih so zahtevali odstop šolskega ravnatelja. Zaprti so pod obdol-žbo upora proti -vladi. Kitajski listi ostro obsojajo japonsko vmešava« nje v zadeve Fukien province. Šanghaj, Kitajska, 24. novembra. — Kitajsko časopisje trdi, da je japonski denar pripomogel proti hladnemu gibanju v provinci Fukien, Ostro obsojajo Japonsko. da se jo zopet prideta mešati »v kitajske notranje razmere. Meditem pa je (položaj v Fukien zavit v temo. Nekatera poroči'a zatrjujejo, da pro tri v ledno gibanje napreduje, z druge strani pa se zagotavlja, da je to gibanje samo navidezno in da bo razpadlo. Kitajska narodna vlada čaka na razvoj in ima pripravljeno vojaštvo. Fukien je obmorska provinca med provincama Hongkoaig in , Šanghaj ter je središče pomorske iskati še dva dela sveta. Afriko j trgovine in se.W mnogih bogatih m .Južno Ameriko, je prišlo od j Kitajcev. LITVIN0V JE ODPOTOVAL IZ WASHINGT0NA Litvinov je skončal pogajanja z Rooseveltom. — Odpotoval je v New York. — Pogajanja se bodo nadaljevala po diplomaciji. NOVI POSLANIK NA KUBI BO NAJBRŽ JEFFERSON CAFFERY WARM SPRINGS, Ga., 24. novembra. — Predsednik Roosevelt je naznanil, da bo dosedanji poslanik na Kubi Sumner Welles v kratkem odpoklican s svojega mesta in se bo zopet vrnil v državni department. Obenem pa je tudi zahteval, da kuban-jska republika v bližnji bodočnosti postavi trdno 1 vlado. Limlbergha samega, ko je z aero-p'anom prile-tol iz Ilorte v l'unta Delgada. — V Ameriko. — je rekel Lindbergh. — nameravava potovati preko otoka Sv. Mihaela. Madei-re in rta Ve rde. (■Rt Verde iv Senegalu je naj-zapadnejša točka Afrike in njegova razdalja od XataJa v liraziliji iznaša nekaj nad 2000 milj). LkndbMrgh je po naročilu Pan-american Airways 0. julija odle-tel iz New Yorka. da določi naj-p rip ravnaj-to smer za prekoocean-ske aeroplane. ŽELEZNIČARJI NA ŠTRAJKU Houston, Tex.. 24. novembra. — Tiri tisoč železničarjev na .Southern Pacific železnici je sklenilo, da zaštrajkajo po državah Texas in Louisiana. ARETACIJA MEHIŠKIH DIJAKOV Prothaladno gibanje v Fukien ima rtaaion /Jon. "t i moč generala Can g Kaj-Šeka. katerega dolže, da je prodal Kitajsko Japonski. Zunanji minister nove neodvisno kitajske drža>ve. K v gen Cen; ki je biL minister ha rodne vlado v Xankin-gu. pravi, da razglas ne-od vLs 11 ost i Fukien province ne pomeni odstop od ostale Kitajske, tenner da je njen namen rešiti Kitajsko razpada. (Vn praivi. da je .sedanja politika kitajske narodne vlade v Nankingu naklonjena Japonski, ki Kitajsko izkorišča. ■General Can g Kaij-Kek je izdal na svojo armadi o poziv,, da ostane zvesta narodni vladi ter obeniem dolži i vi ado države v Fukien, da se MTiezala s komunisti. Južna vlada v Kantonu bo o-tala v sedanjem položaju nevtralna, dokler dežele ne napade Fukien. Washington, D. C., 24. nov. — Ker je 'bilo Litvinovo delo v "Washington!! končano. se jo odpeljal v Xe\v York. kjer bo gost predsednika ruski.* trgovsko družbo Amtorg, Petra Bogdanova. Litvinov se je iz Washington a odpeljal z avtomobilom. Na njegovem potu so ga spremljali njegov tajnik Ivam Diwitkoivsky, načelnik ruskega poslaništva Ho ris Skwirsky in njegova žena ter tajni detiektrv. .Svoj glavni cilj. da se zopet obnovo diplom a t ione cyiveze mod Zdr. , drž. in Rusijo je dosegel Litvinov I in RooseveLt sta se tudi .spor a z ti-I mola glede medsebojnih terjatev (ruski dolg in ruske zahteve za |x*vraoiV> škode ameriške armade) ter gled# zahtev ameriških državljanov za zaplvmjeno premoženje v »Rusiji tekom revolucije. Š<» prodno je predsednik Roose-volt odpotoval v Warm Spring*, Ga.. je med njima tudi prišlo do soglasja iza natlaljna pogajanja TAŠČA PRIZNALA UMOR S1NAHE Rheta Wynekoop je bila umorjena v operacijski sobi svoje tašče. — Aretirana sta bila taiča in mož. Mexico City, Mehika, 24. nov jemlje podjetnosti pogum, tira denar v nogavice in žimnice ter nalaga centralni vladi vse breme preskrbe prebivalstva. —• Dežela potrebuje takega moža kot je bil Grover Cleveland. Bil je simbol moči in odločnosti ter trezne preudarnosti. SKUPNI GROB ZA RUSKE ŽRTVE MUSSOLINI JE POVABIL LITVINOVA London, Anglija, 24. novembra. Ministrski predsednik Mussolini je povabil-sovjetskega »zunanjega komisarja Maks ima Litvinova v Rim. .Litvinov bo najbrže prišel v Rim 2. decembra. JAPONSKI MINISTRSKA KRIZA — Dokler ne spoznamo kaj določnega za boljše, j sem za povratek zlatega standarda. Jaz sem za iz-[da so bile žit ve največjega ru«ke-kušnjo, ne pa za eksperimentiranje. — Ce bi mi kdo rekel, naj izbiram med privatnim poslovanjem ali poslovanjem vladne birokracije, bi se zavzel za privatno poslovanje. — Jaz sem za deflacijo v gotovem obsegu, če ni razen nje in direktne inflacije denarja npbene druge poti. * — Ce bi moral izbirati med voditelji preteklosti in vsemi njihovimi napakami ter neizkušenimi in mladimi .vseučiliškimi profesorji, kateri delajo s 1 30 milijonim narodom poskuse, bi se postavil na stran onih, ki so napravili našo deželo to, kar je danes. — In to pravim, zavedajoč se dejstva, da je bilo ga aeroplana K—7, ki se je ponesrečil, pokopane v skupnem grobu. Štirinajst sovjetskih Ovijat ink i h uradnikov in ddaveev je našlo smrt, ko je šestmotorni aeroplan, ki bi mogel nosMti 128 oseb, v torek blizu letališča v Harkovn treščil na tla in se razbil. Zastopniki ukrajinske vlade so so udeležili pogrebac Tokio, Japonska, 24. novembra. Nastala je ministrska kriza, ki bo imela najbrže za posledico padec Satmvega ministrstva, ker finančni minister Korokivo Takaši ni o-dobril povišanih izdatkov za armado $31.000,000 in za mornarico $40.300.000. PROCES PROTI P0ŽIGALCEM NOVI FRANC MILIJONARJI Pariz, Francija, 24. novembra. Vsled t vlečenj a druge narodno loterije je postalo 16 novih milijonarjev. Srečke za decembersko loterijo so že prodane. v starem redu stvari mnogo, kar bi rad izpremenil, česar ne morem niti pozdravljati niti odpustiti. — Vem, da mi bodo očitali, da sem se prodal Wall Streetu. To se je že večkrat zgodilo. Smatrajte me za moža, ki se zavzema za zdrav denar in ki podpira vasa stremljenja. Lubbe je vprašal, kdaj bo izgubil glavo. — Komunisti so imeli seje pri krojaču. Lipsko, Nemčija, 24. novembra. Marinus ivan Der Lubbe, čegar glava jo na tehtnici zaradi (požiga nemške državne zbornice, je večkrat prekinil obravnavo, ko je vprašal predsedujočega sodnika "NVilhelma Buengerja. kdaj bo iz-rečema sodba. Zagonetni Ilokandee, ki trdovratno trdi, da je sam Kanetil o-genj 27. februara, je prekinili pri-čovanje lm>jača liarza. ki je bil ]>n\S ^klican kot priča v tretjem in končnem dehi obravnave. Rarz je povenlaL o »komunističnih dobrodelnih zborm^ainjih v krojflčj>iei. Van der Lubbe se je nenadoma obrnil proti sodniku in vsi njegovi soobtoženci, .kakor tudi poslušalo! so bili nad njegovim obnašanjem za T-ud eni; skočil je aia noge ter rekted: — Iločem ivedeti, kdaj bo izrečena obsodba in kdaj ibo izvršena. — Xe morem povedati, — odgovori sodnik. — Odvisno je od vas. — k(Vaj boste govorili in povedali, kdo so vaši sokrivci. Van der Lubbe naglo od go vosi : — To je že bilo dognano. Povedal sem. da sem jap. Kinalu po odkritem umoru jo bila aretirana Dr. Alice Wynekoop. Mož umorjen,' Karle Wynekoop je bil ob času umora v Kan-kus -City. Katk«. Wynekoop se jo dam po umoru vrnil iz Kansas City skupno z Miss PrisciKo Wittle, s katero je, kakor je priznal, imel mthnno razmerje. Pri priliotlu v Chicago sta bila oba aretirana. Wittle-ova pravi, da se je z Wy-nokoopom .sieznanila ^a svetovni razstavi, da sta se pozneje »večkrat se.staja'a in da jo mislila, da je Wyinekoop še samec. Prt doigcrfrajaiem obotavljanju je pa doktorica Wynekoop priznala. da je ona ustrelila svojo si- naho. — Sinaha je bila bolna in sem jo hotela masirati — je rekla. — I)a ibi občutila preveč bolečin, sem jo kloroformirala. DaJa sem ji preveč kloroforma, vsled česar jo umrla. I>a bi prikrila svojo napako. sem jo ustrelila skozi srv»p. Polieija dosti ne veruje tej njeni izjavi. Koosevek je rekel, da bo v kratkem po»!a! na poala/niško mesto, na Kubi Jeffersona Cafferv, kar j<» biL njegov prvotni namen in da bo Wellesa zoi|>et postavil v državni department, kjer je bil ž«-prej. prodno jo bil imenovaa za poslanika. — Poslanik Wellets se bo v ir?-kaj dneh vrnil na Kubo, — jo ro-kel predsednik. — K-ot je bi!« if-prej namenjeno, kadar poknV do-ba njegove misije, kar bo v bližnji bodočtnosti. otri poslanici zahtevajo od grške vlade, da najde po*, kako hi Grška izročila Samuela InsuLla -Zdrinabaiim državam . Združene države zahtevajo ico-o-čiteiv Jnsu'lla zaradi poloma njegovega velikanskega podjetja v Ghieagu. GrSka vlada že dolgo časa razpravlja o tem, • zaslisi sekanja 1:1 svojega) stojanke, je patrulja. ki pa mora biti oborožena* s sekirami iu nož-mi, da si v trpljenju in v neprestanih mukali ramseka in razrez«* kje je javnost izključena. Bojno polje je ozemlje Grand Chaco. Svetovno časopisje tja ni poslalo svojih dopisnikov, da bi raznašali ,po raze in zmage„ «aj je to hribovito pragozdno ozemlje dostop-no komaj za vojskujoče se stranke. ki so z največjim trudom prodrle od obeh strani v ta kraj. da v svetovnem zatišju med seboj u-redijo svoje račune. Bojna polja so tukaj samotna, grozna. Samo enemu časnikarju se je do sedaj posrečilo, da je z največjimi na-jpori in 'le, ker je imel prijateljsko ; zvezo s paragvajskem generalnim KRIZA Bedi, ki je zavladala po vsem svetu, pravija kriza. To na Atlarrtrako morje. Bolivija le ži na zapadni strani Južno Amerike, a tudi njej branita dostop do Tihega mtorja Peru ir> Chile. Paragvaj in Bolivija sta« torej prav za prav obe kontinentalni državi brez izhodišča v veliki svet, a zemljepisna lega Paragvaja je vendar mnogo boljša od bolivijsko. ker ima na razpolago reko ha. Plata, po kateri lažje izliva svoje blago na svetovna tržišča. Bolivija je zahrepenela po tem svetovnem kanalu in je zaželela, da pride preko pokrajine Oran Chaco do reke in s tem do Atlantika, ker na trhomorski obali nima upanja, da bi kdaj dosegla morje. Ta.ko je prišlo do prerekanja, iz katerega so zrasla nasprotstva in silednjič je izbruhnila vojna, ki se odigrava ravno na ozemlju Grand Cha-co dežela, ker bi preko nje seči vodovje svetovnega morja Iz Gorice je dospelo sledeče značilno poročilo: — Krajevne fašistične oblasti na Ornemu vrhu, v dovieu, Podkraju, na Colu in v drugi* krajih med Idrijo in Postojno so se lotile se4aj še slo/enskih napisov na far-nih pokopališčih in jih pričele s silo odstranjevati.^ V Ornem vrhu so namestili na pokopališču občinske- • štabom. prodTi v bojno ozemlje. . v Svoje vtise je objavil v londonski ga paznika z mesečno plačo. ''Times", od koder jih p osnem a- Slovenski napis "Odprta noč in dan so groba vrata, al j m<) dneva ne pove nobena prafka" nad vhodom na pokopa-; - ^»J ližče so izklesali. vzhodni strani Južne Amerike ob Pokopališče so spočetka odpirali v četrtkih in nede- reki .La Plata. Brazilija. Argenti- , - , j i. i, na in Urugva j ji branijo dostop ]jah, v zadnjem času pa le se ob nedeljah. Za Vse svetnike so se ljudje pripravljali, da bodo, kakor doslej okrasili grobove, toda paznik jim je to vse do praznika onemogočil. Ko so končno na praznik odprli pokopališče, se je zbrala na njem velika množica ljudstva, ki je kljub slabemu vremenu okrasila grobove tako kakor še nikoli. Novi spomeniki, ki se postavijo na pokopališče, ne smejo imeti vklesane nobene slovenske besede. Vsak spomenik pregleda posebna občinska komisija. Italijanske oblasti si prizadevajo na vse načine, da ) \ tujci, ki prihajajo v Črn vrh, ne opazili, da je Monte Nero prav za prav slovenski Črn vrh. Zato so odstranili vse slovenske napise. Na enak način so fašisti postopali ludi v sosednjih župnijah. Doslej je bila tudi navada, da so mrliče »doma pola-pali na mrtvaški oder. Oblast je sedaj to prepovedala. Vsakega mrliča morajo nemudoma prepeljati v mrtvašnico na pokopališču in ga v 24 urah pokopati. sekanja lin svojega ognja iv- usmeri mi izvidnike. Prodreti .sovražnikovo fronto v razda pa oporirali. pa giunba navzlic temu niso našli, ni-ti v njegovem črevesju niti v že-j lodeti. j Možu sedaj nes nič drugega ne j k»ži'. kot fl.i si ku]->j nov grumb. »slika je bila vzeta, ko je prišel >v Združene države ruski komisar za 'zunanjo zadeve. Maksim Litvinov. Desni na .sliki je državni tajnik / it- < i . Star mornar je pripoved'-v-.il: — Deset nas je bilo na majhni jadrnici, ko je izbruhnil silen vihar. Jadrnica je začela škripati, in treba je bilo misliti na rešitev. Kapitai> nas pokliče k sebi in pravi: — 'Rešiti so je treba na ta ali oni način. Ali zna kdo izmed vas | nroi i: i ? — Jaz znam — pravi najbolj j strahopetni mornar. --I —Dobro. — odvrne kapitan.— Na praškom Wilsonovem kolo- Ti iboš molil. mi. fa«ntje. si pa opa- ' dvoru s.' j»» preteklo s.»boto zgodi-j Aim o rešilno pasove. Rešilnih pa-}.» tole: Postajna policija je bila sov imam namreč s\i'mo devef. opozorjena, da >-> na m:ijhni posta-1 ji Mizu Prage, neznani možje od-d«;Ii na vlak težak zaboj. K > so zsi- boj odprli, so v njem našli krsto. Run. Pa.. 1. nov. vračala s poko- Takoj ko j«' raznesla vo»t. da se je po bi recimo mo<;li prenašati drft- i pališča. kjer je obiskala grob svo- J zdil strašen in si^nzacionelen u-gi vojaki v podobnih okoliščinah. |jega pokojnega moža. je počil j mor. Ko so |.a krsto odprli, so v Zdra<\-ni-kov ni, in kadar pridejo, (strel, in zadeli so jo drobci »vin-j njej naeli v svoje veliko začudenje nima1 jo zdravil. Indijansko voja- ; r-ene kroglo v glavo in obraz. Str:>-štvo, ki je brez vsako izobraKbe, i ljaI jo F.-lix Olivani. ki je bil Dandanes so taki časi. da ni več treba ma-kemu za ženskami letati. Dandanes ženska rada počaka. * V državi Toxas >> zakonska i"- živega človeka, ki }>:i jo trdno spjil.'na postavno upravičena do polo- «a Moža s<» zbudili iz slailkili sanj in stoično prenaša vse trpljenje in {-lova in ženske ni vide!. Odvedli «r.a prijeli, odkod in zakaj. Povedal se niti ne sprašuje; zakaj 'ves ta!so jo v bolnišnico, kjer so ji po- j,., da jo s svojimi prijatelji sta-boj m kdo bo imel katero korist j brali drdbce k glaive in so sedaj, vjl. da so 1h> kot "slep potnik" pri-od mjega. Častniki pa ^o po veči- ^ (bolje -počuti, ni španske krvi. a tudi nemških, angleških in ameriških oficirjev je mnogo med njimi. Ti oficirji so navadno le avanturlsti. ki jih nc»jatik m divizijski komandant ju-vleče domov in zato po svoje skr-1 jroslovanske arm trle zračne .sile, bijo. da se v.s*» vleče naprej, da bo jevanja in i nikdar konec. Poročevalec omenja tudi pose- ameriška letala in zrakoplovfeea. ki ie za Roliviio obliubliena vl<>fr0 nwn5ke?a Ustnika i Ameriška armada mu je dala r.a j ' wJti j Jr^l Tn Kundta- ki jp v tem T>ra£ozdu razpolago letalo in pilota. Ob pri- šla. ker b* preko nje mogla do-, ^^ za bf>livi>kega ^eraia hJu /chica?M poz lravili; !m ki je kajpada najdrznejši pro- jugoslovanski konzul dr. Koinm- j V sedanji vojni je položaj Pa- pagator za nadaljevanje vojne. batovič. rezervni poročnik Ethv. ragvaja seveda zemljepisno ugod-i Liga narodov pa s^oji ob strani j> SkubiV. ki j" načelnik Ameri-' neja, kei- mnogo lažje sprai\ilja; in — gletla. Ali ni to nekaj ža- ško-jugoslovanske 'legije, in Pe I bojni materija! v sporno pokraji- lostnega, da. ta Liga naroilov, ko- tor Sarro iz Detroita. Mich, no. Male ozkotirne poljske želez- je članici sta obe (vojskujoči se dr-nice, tovorni avtomobili, mule in ! žavi, ni mogla zaustaviti tega su-osli prevažajo rn prenašajo mate-! rovega klanja, ki je (zahtevalo — rijal v Grand Chaco. (vojaštvo pa'in to za prazen nič —že toliko člo-j ]»oljaI v Pra-ro v krsti. Stavo .",e to-— Nedavno je priletel iz New ! n.j ,jobil. Yorka v Chicago, polkovnik M. | l>„[ieija m„ j - vsekakor pritrdi-Tomič. slovit jugoslovanski rayi-|ia j,, stavo odiščem tor ho tudi kazouvan. če- jjnajhno glavo tako strahovito dos.ti tudi j" st:»v.-» dobil. ie že tako vsakdanja beseda kakor voda, moda aH žoga. | gre -večinoma peš. Boliviji ar- [ voskih žrtev? In ali ni nekaj čud-1 4 mada pa; jo oddaljena* od svoje nega, da je svetovna ja\nn*it kljub • Močno je že obrabljena in je naravnost smešna. Na račun kri»e so pometali v vodo toliko in toliko mi-lijonov stotov pšenice in i*iža; pogreznili toliko ladij let-Jiili i>ridelkov kave; uničili ogromne komplekse žitnega polja. Zaradi vaške lepotice ga je zabodel. "eta-pe" več kot 2000 kilometrov, ki jih ;krije železnica samo 100Q. med tem ko vodi po ostali polovici slaba' pot skozi hribovite pragozdove. Bolivijske čete so morale sprva prehoditi peš vso to veli-.. ... .. ! kansko razdaljo in je pragozd za- Vsc zato, ker je zemlja bujno obrodila in je pretila ht*val na tkoče žrtev, ki .so umrle lakote in žeje. Ker tudi bojišče iv Grand Chaco dejansko ne pozna vode, mora Bolivija dostavljati svoji vojski vodo na te o- se vnši v »Južni Ameriki vojna že dve leti. » "nevarnost", da bi prišla ljudstva ceneje do lirane. Kapitalističnim trustoni je bilo to blazno uničevanje malenkost, toda to "malenkost" bodo še drago plačali. Suša, povodnji, kobilice, potresi m slično, tudi tO jej V Kalinoveu ziizu Hjelovara so Ligi narodov mogla, pozabiti, da ^asli mrtvega l9-!etnega Martina • Cfoloba. Zabodeai je bil iv sree. Pokojni je s svojimi tovariši usodnega večera preprevai. pa sta s«* sprla zaradi lepega iu bogatega dekleta z Luko Soboto. mobilih najmodernejših tipov. i ležijo daleč, daleč za fronto. * Na račun krize so bile spravljene na varno silne VSO- J Kaifcšen je *iaem vojskovanja v te, prisluiene od bednih delavskih mas, ki so danes prav pošte- j vaflo. Torej nasividenje v nedelgo, dne zaraditega brez kruha. Mednarodni urad za 'delo predlaga Štiridesetimi tednik, češ, da bi se na ta način omejila brezposelnost. Tudi ■t o bi ne izenačilo ogromne neenakosti med mašino in člo -vekom. Treba bi bilo pet do sest uraaga deloVnika. Stroj naj dela, človeku se pa spodobi vsaj nekaj ur ž vi jen j a na dan. Toda kapitalisti nočejo dosti slišati o tem. Ker nočejo redaj popustifi, bo prišel Čas, ko bodo morali neprostovoljno dati vse. - Čas popolnega skrahiranja kapitalističnega sistema je . Un<> on /m. Grand Ohaco? "Itfmesov" dopis-j 3. decemflbra t. 1. o>b 7. uri zvečer nik jo imemuje "slepo vojno'', ker I v nra vadnih prostorih, je način vojskovanja podobe« ne-1 .Josip Ujčič, zapisnikar. NAZNANILO NAROČNIKOM V CANADI Ml odo razposlali vsem opomin«, katerim je narečni na ie potekla. SdM pa vsakdo tudi opazi, do fcdaj ima plačano naročnino poleg svo-fafea taaeaa na naslovu. Komor Jo naročnina potekla. Je dolian, da jo «txtori, ker steer no primoraal nadaijno pobijanje lista tutovUi. Sedaj Jo najlepia prilika poravnati dolg, ker Je eanadski dolar akoro enako nrden kot pa nai dolar. Zato sprejmemo za nedoločen čas Sest eanadskih dolarjev za eeloletflo naročnino ali pa tri eaaadske aa polet bo naročnino.; PoHJlte pa v registriranem pismu, ker drugače ni nobeden odgovoren, če Po slučajno pismo aa kak naOn izgubL fio boljo Je pa. Če pUJefe sr sdkj ni ftroba plačati tudi aa menjava. *<1LAŠ WA»0PA", jg jg 18th STREET, NEW YORK. N. Y. DENARNA NAKAZILA IZVRŠUJE-MO TOČNO IN ZANESLJIVO PO DNEVNEM KURZU V JTTGOSmVTJO Za $ 2.75 ..................Din. 1Q0 "$5.05....................Din. 200 " $ 7.35....................Din. 300 " $11.95 .................... Din. 500 " $23.25 ...................Din. 1000 ▼ ITALIJO Za $ 9.10 ...................Lir 100 " $ 17.80..........:.........Ur 200 " $ 44.— ................... Lir 500 " $ 86.55 ....................Ur 1000 " $172^ ...................Ur 2000 KER SE CENE SEVAJ HITRO MENJAJO SO NAVEDENE CENE PODVRŽENE SPREMEMBI GORI ALI DOLI Za Izplačilo večjih zneskov kot zgoraj navedeno, bodisi v dinarjih ali lirah dovoljujemo še bolje pogoje. IZPLAČILA V AMERIŠKIH DOLARJIH Za Izplačilo $5.00 morate poslati_____$ 5.75 •» » $10.00 " "__$10.85 ♦» " $15.00 " " ____$18,— - " n $20.00 " » _^21.— " '» $40.00 » V__$41-23 •» " $50.00 " _____$51.50- Prejemnik dobi v staram kraju tsplačllo t Nujna nakazila izvršujemo po Cable Letter za pristojbino $L— SLOVENIC PUBLISHING COMPANY WGU« Naroda" tU WEST 18th STREET . NEW YORK, W. T. nenmnasti. * Fant in dekle sta .sedela v te-maeni oobi. Xje«*ova ^htva je s'o-nela na n.Kkni rami. — Oh. ikako je mehko tvoje rame — je vzklikniti ves zadivljen. Ona nm je pa vrnila kompliment z besedami: — In kako j^ tudi tvoja glava mehka. * Ivo se zen.ska bori r.a ljnboaen. njeno najbolj- priljubljeno orožje j hiž. Xekatere ženske imajo zelo veliko ortižarno. * Znanstiveniki ko dognali, da elo-vek frodbo dastr lažje |KWrl\tše. ee 1 im-i zaprte oči. | Se dosti lažje jo pa posluša, ee J imajo iLsti, ki sede rpolepr nue^a. J med petjem ali orodho usta zaprta . * , Rojak je zdihoval: —Dokliorfsem bil samee. me ni utrpelo niti doma. niti zunaj. Sedaj fcp mi pa zu-.naj jako d opa de Mussolini ------------ pravi, da je Italija j mirovno imperijalističnn. Kaj to pomeni, me vem iia-! ta ireno. | Zdi se mi. d«a skoro toliko, kot 1 bi kdo rekel, da- Je trwni> ^i-i jan. I * • Z romanom m zadnji strani • imrfm velike težave. Črtateljree ho-J eejo -redeči, kakšen bo konee. . Baš danes mi pise ena: — Kaj n<\ da bo srečen konee? Kaj ne, ' da se bosta »vzela ? Xe bom povedal, kako ho, rečem pa le toliko: j — Ce se dva v>&amrta. |e ni rečeno. da je srečen (konec. Ponavadi se takrat ~He trube} začne. Zervika. je rojen advokat. Nikdar ne govori iboj prepriee-jvalno kot takrat, ko govori ne-j retiaieo. RVHt.E-<>ERSTE: "Skočiti moram še k iivilji.*' j»* dejala gospa M ta. *'Stanuje v o'.ki ulici desno od ZHen jadn-ga trga." "Dobro vem. kje je Mihelova u-. lica." je odvrnil Pavel, >oprog. "A ti .-•» moti«, ne le/i narnrty resno, marveč levo od Zelenja d uegn. tr- "Lovo.'" a. *aj to vemo," pravi Pa vej ooetovHlco. "Pojfkj, narišem ti." In urno jrirne s palico risati po tleh. K< r j»' pa Vaelavov Tre tlakovan. fntan« načrt neviden. "Mihelova ulica je de*no." tr-nm-to |xma\lja Mila. Oertefc. da nima krnjevnepa «"utjt. jo j«* l»:l u-ialil. "S\ojeplavec si! Vedno hoče* itn ti priv! No. <1 liro. da Mi loli.va ulica iti kje v notranji Afri-k'.... pojili 7. tnenoj. takoj so prepričaš !" "Xjsem svojejrfnvec. a ti nimaš niti trohice krajevnega čuta." mrmra mož. ko grot a proti Zelen jad-r.emu trgu. Oba molčita pe* minnt. napeto pričakujeta trenotka. ko bo moral drugi uvideti svojo zmoto. V tem pa se jima marsikaj plete po mislih. "Zakaj mi mori vedno turovar iati." z greti kost jo premišljuje Mila, "kakor učitelj slabemu učencu, ki sploh ne .ime niče-ar vedeti.— ** "Vrdiio trdi kako stvar ijaven-dan.'" si žalostno misli mož. "in potem je prenočimorna. da hi svojo /moto priznali in popustiti moram veil no jaz.:.." "Vedno moram biti neumna g»> »-ka." premišlja Mila. še za »poznanje grenkeje. "po njegov eni brez vodstva sploh ne morem obstati in .e ne spoznam ne v življenje ne n'i Zelen jad nem trgu." Rahel hlad jo prevzema. "Kako osamljen je vendar mož s'svojo logik >." si misli Pavel. — "Mila je vendar razumna in dob rs žena, a v logiki ali bolje nelogiki »41 vse žensk«* enake...." Rahla jeza mu j«* pordečila obraz. Tako sta iz Rinemo ulic«1 dospela nn Zebnjadni trg. "Torej.'" zn i agos l a v no za ki ič e Mila in ga potegne na desno. "Kje je Mihelova nliea.' Do.mio ali levo?" "SevetLi levo. ljubo dete."' deje mož samozavestno in jo vede čez trir do vhoda v Lončarsko ulico. "Ali no vidi*? Tam s«* odcepi, tam-le na levo! Seveda imam prav ja*!" "Kaj?" zavpije Mila in pa vleči sredi mod zelen j nine branjevke. "rad li me menda prepričal, da ne znam ločiti med desnim in le-v-m! Tanile. tamle d«*sno ie Mihe lova nliea! tista tamle! Pojdi, pokažem ti ulični napis, ti trdo-gluvee ti'!' Zdaj stojita ob vhodu Mihelove ulice. Dei»no in levo je sedaj za hjtmini hrbtom. Stojita in so prepirata. Pa ne več za Mihdovo ulico, marveč že za več. rji veliko več Zopet mora pomagati palica in potom že listek in svinčnik, a dokazovanje se v resnici ne tiče več Mihelove ulice, marveč trme. nelogičnosti, nečimemosti. samopašnosti. ki jo hočeta drug drugemu dokazati. "Čudno, nikoli se ne prepirava. CERI V ZAKONU zd:ij pa zaradi take neumnosti...." megleno misli Mila. v tem ko burno. prepričuje moža. "Vseh osem let so nisva pričkala. In zakaj ne? Zato. ker *em jaz vedno popustila. No razumeva so. Govoriva dva docela različna jezika. Vodno, ved-r.o me je zatiral, jo ravnal z menoj kakor z majhnim otrokom, me učil in vzgajal.... iti jaz neutnniea s« ni \>o to mirno prenašala.....\ to. pot.... nak. saj bi morala biti blazna. če bi priznala, da leži Mihelova ulica na levi. ko vendar vidim na lastne oT-i.__' "Lota in h ta sem molčal." s: ;rr» ttko misli Pavel, "sem tiho prenašal vso ctročjo samozavest, t« muhavost, te trditve tjavcinhin.... T » jc ž- pr»»neamm».... podoba je. la -c sploh nikdar nisva razumela.... blazno ;cm jo precenjeval.... In zdaj naj pri'nam. da leži Mihelov. nliea d«*sno. ko vendar vidim na laMtie oči. da ml cepi na !ovo.„. * V NEKAJ DNEH IZIDE Slovensko - Amerikanski KOLEDAR za leto 1934. CENA 50 CENTOV Naročite ga že sedaj! dejal in s«' (bmil proti Prehodu. T ml i Mila jc odšla, skozi tržnico. Zvečer sta morala skupaj k znancem. Med seboj ne govorita in so h- raztreseno udeležujeta pogovora drugih. Razpravljali so o moder-nem gledališču in prišli tudi nn Ibsenovo in Strindbergovo dobo. "Ali se spominjate prizora iz "Laboe ©l»a v| tivnotku izgubita, da se nekjj stre., ker ne ume*a v pravom trenotku.! -*t-ipiti drug k drugemu in zavzeti | taisto;?;; stališča, takorekoč.... KNJIGE VODNIKOVE DRU2BE * SMO DOBILI Cena štirim zanimivim knjigam $1.45 DVE SIROTI Spisal A. D. ENNERY i « -'i ----------- KOLEDAR IN KNJIGE VODNI KOTE DRUŽBE $1.85 "GLAS NARODA" 2 1 6 W. I 8th Street New York City Medtem stri v>a sovražna nolč blodila |>o trsru in stojita na tistih strani trga. k j. r je Stari prehod. i "Ali se in* bi raje pobotala?' trudno misli Mila. "Saj so ipak n<* izplača pričkati...." "Poglej, doto." pravi Pavel spravljiv«, "precej morava končati ta neumni prepir. "Ce pride« tu i/. Prehoda, potem leži Viteška t.lica desno proil nama. levo pa Mihelova ulica...." "Toda midva vendar no. prihajava iz Prehoda." pravi Mila čiste tiho, tako ji gre na jok 44 Midva prihajava i z tržnico, to sem bila. vendar takoj rekla, miliva prihajava iz tržnice proti Yi- •'•pt mi) i - t i» ni Pavi! in ljubeznivo po-u'eda svojo ženo. Kasneje mu j.-"Tak trenotek nastopi v vsakem ' xlila /;,sepeta|;,: -Ali no leži Mi-zakonu," meni črnogleda Mila. jhelova ulica < I osno in levo obenem ? "Pa t udi Z.opet mine." dopolni j In ali nista obe strani najini.'" ZADNJE ŽELJE NA SMRT OBSOJENIH In ker se je ubogi otrok tresel pod njeno težko roko. mu je krepko stisnila ročico. r'»-koe: / " . — Pomni, kaj sem ti rekla!... Ce zasli-šiš k oni k e... odpri o<:i!. ..('e ho hirič... zažvižgaš, potem pa zbeziš hitro na tr^, kjer me lia klopiei počakaš. In ne da bi se zmenila za solze ubogega sinčka, je odšla k Jakobu. — Ti, angelček moj, — mu je dejala. — ne pozabi, kaj sem ti naročila. — Nie, se ne boj, mati. Pazil bom na fa-lote, in ee katerega zagledam, bom že znal zažvižgati. In mladi nič vred než se je šel sam skril na vogal ulice, (ločim jo Froeliardka stopala na« svoje mesto. Obstala je nepremično in napela sluh. Kar se je zganila, liotoč zažvižgati. Zde-10 se ji je, da vidi v.megli senee, hiteč* čez ti-eo. — Že! — je pomislila. Vendar je pa še počakala in že jih jc raz-ločneje videla. Spoznala je dva nosača. zavit va v dolg plašč. Dvignil je glavo, lioto«- menda pogledati, če je prišel prav. < *im je spozna) hišo. je j stopil k vratom in potrkal. Takoj se je odprlo okno in čedna deklica je pogledala skozenj. Tn okno se je zopet Diha h« t. Istih «e je vnela j vina ali polni pesti cigaret. V AJ- ' zaprlo; stare C j<- s slabim glasom mlslovil debata o zadnjih , žiru no »mejo dati na smrt obso- * uosač'1 V ameriških listih zadnje dni <*>tra željah ma. .smrt obujenih. Pobudo jouemu alkolmlne pijače, če jo imi- ^ .... ^ . ........ ea to je dal odlok govornerja dr- hameila-nske vero. ker bi brl s tem' stopil jo k veznim vratom, ki jih je hila žaivo California Jamesa Kolfa ki kršen koran. V stari Av.stro-Ogr- bas odprla neka ženska, toda v trenutku, jo dovoiil dati na .smrt obsojene- *ki m» zelo vestno izpolniti na .smrt ko je Že hotel prestopiti prag. se je obrnil, m Na ])OStelji dremlje bolnik ko, neenakomerno. (lertruda stopi naprej s svečo v roki. Luč doseže bledi obraz milijonarja de Frolandsa. Zatisnjene oči so globoko udrte jMhI eelo in po l njimi se vlečejo modri kolobarji; krčevito stisnjena usta. skoraj brez ustnic, pričajo o ttrpljenju. Dozdevni zdravnik, ki ga obe ženski vprašujoč gledata, je menda zatopljen v težke misli. In res, Froehard misli na nevarnost svojega podjetja. Umoriti spečega starca mu ne bo težko: toda kriki žensk bi utegnili zbuditi sosede. Kil jo izgubljen. » Najprej sklene od*? raniti Hertrudo. — Dobro žena, — ji pravi, — ali imat'* pri rokah čaj — Da, lipov čaj imam pripravljen, ki ga je.predpisal.. . naš zdravnik. — To j«* napačno... čisto napačno. — pravi lažni Huroehcr. . ./avbelj potrebujem nemudoma.. . — Ša.j ga imam. gospod. — prebij.* Marta. — Sestrica. ]>oišČ!tc ga v predalčku v shrambi... spodaj... — Dobro, pravi lažni Durocher Gertrudi. — pojdite in pristavite še lonec vode. I»i po kratkem premisleku pripomni: — Bodite pripravi jeni naliti vroče vode. Pokličem vas. k<» bo treba. Oei*truda oo govor-[ dat .miti ,i jo lahko naročil tudi ki reko^: ' I Ča. da i o služkinia zaprla za seboj vrata, prjevem mnenju naj bi na .smrt. imenitno pojedino in smel je oble- . v . • . ^ r» i - i i 1 • i dojeni nastopil zadnjo pot .sre-! či inamesto jetniške abioke svojo! ~ zena- vzemi in boPf ^ ^ako gre po stopnu-ali v com in voxel. Zato je tudi dovolil najlepšo obleko, jedel jo pri voli- niagaj. Dallesu Kgenu tlati -toliko žganja-koiikor jra jo mogel popiti. Suha ki mizi in stregel mu je natakar iz hotela, kjer je bela pojedina ieski ulici, levo j- Lončarska ulica, Amerika je pa nad tem ogorčena i naročena. in jezi .se nad governerjovimi na- Najstrožjo raivnajo z obsojenci zori. Zagmvomrki prohibicijc hudo j v Angliji. Kljub v.sej dcmokraci-zamorijo govemerju < 'alifomijo. c oš. da .so temeljito moti, kajti pijan zločinec ne pozna več groze prod smrtjo In tako jo smrtna kazen iznatno iublažena. ji ima -namreč Anglija najstrožje kazensko pravo. Na smrt obsojeni uie dobi v .Vrbgliji niti alkoholnih j)ijač. niti drugih priholjškm*, ki bi mu olajšaJi iradn.jo pot.. K«-Irpolnitev zadnje želje na smrt I ko r v vsem, tako ostanejo Aingio-oKsoj enemu je v v.*;»h drža\-ah več j ž i tudi v kazni konsenvativni. in CENA DR. KERNOVEGA BERILA JE ZNI2ANA Anglesko-slovensko Berilo KNGLISII SLOVENE READEH 8TANB SAMO desim po Mihelova ulica....*' 4tKako iz tržniee? tem sploh r.i bilo govora! Xa Zelenjadni trg prideš najhitreje po Starem prehodil...." Oba sta pozabila, da sta malo preje prišla na trg po Hiserni ulici. ki leži osebno na sredi. V Mili so vstajala nova neznana čuv>tva. Xa spravo s Pavlom ne misli %-eč. Ta živi v drugem svetu, obdaja ga neprodima plast napuha.1 in kljubovalno.-*!. "Laže.... oonaroja.... vse njegovo življenje je «uia sama ponaredba.... vso najino življenje.... dolgih osem let sva igrala nlogo srečnih zakoncev in pri kaki takile bedasti ulici so jMikaže. da pravzaprav nič no veva drug o drugem.... pa som ga tako ohožavala. mu slepo verjela; temu tujemu. r< simpatičnemu človeku...." in Mila komaj požira solze. Tudi v Pavlu vstajajo nova. nepoznana čuvKtva: srd in zaničevanje proti ženi. "S tako histerično osebo sem zapravil najboljša leta svojega živ-1 jen j a,'' si misli grenko, "nikoli se nisem bil zavedel, da je neumna, neumna in neumna, .samo z izobrazbo prepleskana.... celo svojih pot zdravili čutov zlorablja v to, da bi bilo videti, kakor da vso ve.... ah kako sem bil ljubil to ženo! Vse je miuilo! In zaradi take neumnosti.... Jaz grem zdaj." je "tznonada glasno I no i rr axon a v polovici, steklenice1 riški javnosti toliko prahu. ali manj navada, ( oprav v nolK-ni državi zadnja želja na smrt obsojenega t>i sprejeta v zakon, »vendar je postala že običajno pisano praivo. skoraj tako močna, kakor pisano pravo. Zadnja želja na smrt obsojenih zločincev in njena izpolnitev ixvira že v/, .srednjega -veka, ko je bila »zadnja pot na smrt obsojenega združena z različnimi ee-rentonijanw. Zadnjo željo zločincev preti smrtjo poznajo tudi v kulturnih deželah Azije, in sicer Potem ji je pa zašepetal: — Ne pozabi na znamenje! Še prodno si je Froeliardka opomogla od silnega preseireeenja. je mož v plašču izginil. Vež t ta vrata so se zaprla za njim. Bil je Froehard, ki je vstopil v milijonar-jevo hišo preoblečen tako dobro, da ga na prvi pogled niti njegova žena ni spoznala." zahtevajo, tiaj se zločinec tudi na zadnji poti v potoni meri zavoda svojega zločina in zaslužene kazni. Angleške kaznilnice so urejene deloma lepše, nego po drugih-dr-žavali.. toda življenje- jetnikov je ftinojro težjo, nego drugod. Nobenih knjitr. razen sivetega pisma, no smejo čitati. Alkohol Dih pijač v angleškith kaznilnicah'.sploh ne poznajo. pa naj gre še za tako upoštevanje vredne primere. Izvzemši dovoljenje govornerja ž« več tisočletij. Xa Kitajskem .('alifornije tudi v Ameriki doslej imajo mavado dati obsojencu nekaj ur prod usmrtitvijo mnogo o-pija. tako da. gre na morišee tsko-raj neazvesten. Xa .Japonskem dobi obsojenec pred usmrtitvijo veliko steklenico riževega likerja. Pri nekaterih ma^jskiii narodih so vdihovali na smrt obsojeni dim neko rastlino tako da so otopeli proti bolečinam in tudi proti grozi. ikar jo pri Malajcih najvažnejše. lUi smrt obsojenim £e niso dajali alkoholnih pijač, čeprav jk4 bila to njihova zadnja želja. Xačiu u-smrtitve jo v pojoflinih -ameriških državah različen. V državi Now York dobi na .smrt obsojeni posebno. za silo opremlj<*no sobico, kjer je pa pod stialnam strogim nadzorstvom. Kade lahko ji'tniki v Ameriki kolikor hočejo, pa tudi čtbva ne pogrešajo, alkohola pa j d asi e j v ječi še nihče ni dobil. pritličje. Končno se skloni nad bolnikom, j obraz tik milijonarjev* ga obraza, pogled it-I pre na njegove zaprli o oči. Rahlo privzdigne odejo. .. Marta se v strahu približa bolnikovi postelji. — Kaj nameravate storiti.' — Kaj nameravam storiti, dušica i .Malo krvi, mu bom pušča!... — Kri nm boste puščali! — vzklikne de-V skopuhovem domu je bila stenska ura {k le prestrašeno. — Torej je treba mojega bas odbila osem. ! zbudfoi. Marta je stala pri postelji svojega strica i ~ ~ odgovori Froehard. — morila Germida je pa hodila iz sobe v sobo. zapo- > "l"1 temu in potem.. . slena s pospravljanjem po večerji. I — L,» P<*«11. gospod .' .. r-- - -- i -1 - — Ril bi izgubljen... (nn ie ura prvie udarila, ie Marta vstala v ^ . v ... 4.-u i 4. i - — I ona ee mu lioeete puseati m odšla po prstih k vratom, rekoč: . . 1 ^, . , . vendar iztegniti roko. - Glej. sestra Gertruda. osem je ura, go- j Da ff> w hjlo r).s t,.,.hllo p, s]iod Duroeher mora biti vsak ras tu. i, — No, ti zdravniki niso nič kaj posebno točni... v t Toda (iortonida jc komaj izgovorila »t< kri. mora bi mu na i hotel puščati kri na roki.. . f — Kje mu jo pa hočore puščati, re in I roki Boste že videli, — odgovori dozdevni besede, ko je nekdo potrkal na vežna vrata. | ^^ in lož; lla p<>ste,1o torbico zjnc-Marta je skočila k oknu m se tako., \rni- I ,ij(*jllskinii instrumenti: - bolniku grozi V Franciji jo izpolnitev Kadnje i Zato ni čuda,, tla jo dvignil od-A4jo na smrt obsojenega navad-] log govornerja Californije v orne- IZjALOVLJENA VSTAJA $2 Naročite ga pri — KNJIGARNI 'QJS NARODA' "216 WE8T 18th STREET ia, rekoč: — Hitro, sestriea iiertruda, pojdite odpreti in ]>rižgite luč. To ho goltovo f^ospod Durcxlier. S svečo v rf^ki je hitela (tei*truda odpre t Vstaja vervoliKcijonarne stranke na Kcrfbi, eije rha je bila strmoglaviti : San Martina, se je izlalovila. Sto oseb je bilo usmrčenili, dvesto pa •v»t«j€L je vojno sodiftče obsodHo n® smrt. predsednika Grau Sati ranjenih. Dva voditelja vežna vrata. Marta je pa čakala vrh stopnic, nagnjena čez ograjo. Vrdee zdravnika, se mu je spoštljivo priklonila in spregovorila nekaj besed v pozdrav. Toda prišlee jo je prijel dobrodušno za obe roki, rekoč: — Pojdimo takoj k našemu bolniku, drago dete. to je važnejše od običajnih poklo-nov. Odšli so proti spahiiei. Gertrude s svečo naprej, Marta in prišlee pa za njo. — Stric je prav kar zaspal, — jo dejalo dekle. — Tem bolje! — Ali -naj ga zbudim, gospod?"* — Nikar!. .. 8aj mi bo še lažje opazovati ga, če spi. Zlohoten nasmeh je spremljal te besede preoblečenega razbojnika, ki je nehote stisnil v roki ročaj noža, skritega v žepu telovnika. V hipu. ko je hotela Marta odpreti vrata, je prijel lažni Duroeher pred njo za kljuko. — Dovolite meni odpreti vrata, — je dejal, — jaz sem vajen odpirati jih zelo tiho. Tn vrata se odpro brez najmanjšega škripanja. j Tolovaj za hip obetane' na pragu, naglo se ozre po milijonarjevi spalnici. Takoj opazi, da stoji blagajna v kotu. kap, drago dete. in zato mu bom puščal ki l na grlu. — Na grlu! — vzklikne Marta prestrašeno. — In vi mi boste pomagali. Ker bi pa morda pogleda na kri ne prenesli, primite tole skledico in odvrnite pogled. — Ne, ne, — pravi dekle vsa iz sebe. — Storite, kar vam velim. — odgovori Froehard osorno, — ubogajte, ubogajte takoj. ali pa ste ga ubili. Nadaljevanje sledi. Ljubiteljem leposlovja Cenik knjig vsebuje mnogo le* pih romanov slovenskih in tujih pisateljev. Preglejte cenik in v njem boste našli knjigo, ki vas bo zanimala. Cene so celo zmerne. Knjigarna "Glas Naroda" L AS I A1 O O A1* NEW YORK, SATURDAY, NOVEMBER 25, 1933 ns LARGEST SLOVENE DAILY hO.ll IIMIIIIIIIIIIIIINIIMI m SMEM TE LJUBITI i i Zanimiv roman iz življenja • ZA "GLAS NARODA" PRIREDIL I. H ŽGANJE IZ FRANCIJE - f>b»r»a Graixmv jf žarel i« je bil v velikem nasprotju -vihri ČHetilri zlasti še, ker je bilo splošno znano, tla bo podedovala veliko premoženje: Tudi *>edaj, ko sta obe dami stali ob vhodu na teraso, ju obkolili elegantno oblečeni gospodje, ki so se z vnemo irudiii za Gildino naklonjenost. Samo eden med njimi je posvetil »»vojo nedeljeno pažnjo g<»spej O ni bow i. Bil je -zopernega obnašanja in je čudno zategoval obraz, kadar je drža! svoj monokel. Obraz gospe ozna, se ta vtis še poveča. Ob priložnosti vas bom ž njo spoznala. gos]H>d baron, ^ko se ne bojite njene zarobljene redniee. — Nobena roia. ni brez trnja. Kdo pa je ta nad »\*e elegatni ^rospcKl. ki.se tako vrti okoli go*pe (»rabov«*? — Oho. tudi ta ni vsel vašim ost rim očem. To je neki Tribnitz. Ki je nicer veleposestnik, toda zadoJžen eez glavo. Živi od svojih dolgov, toda se vedno z veliko spretnjostjo drži v visoki družibi in je naj razumnejši Gildin častilec. Drži z njeno rednico. — In Gildx. koinu je naklonjena ' — \a videz nikomur. Proti vsem je enako fliJadna iu uljudna. Samo do Tribnitza .se mi zdi. da ima neko posehno mržnjo. Tukaj pa vidim prihajati Werner j a in Oily Jensen — poglejte, gospod baron! — .Kje. draga prijateljica? — vpraša baron ter u-niakne svoj pogled od O i'de. — T am-le — bledi, vitki gospod z velikimi, temnimi očmi. ki se lako izmučen uaslauja na palico in mlada dama »r beli oblfki s cvetlicami za pasoui. Sedaj pozdravljata Gildo in njeno r*dnieo, ki ju seveda zadržuje » rsvojim govorjenjerni. 7. ve ikim zanimanjem se baron dvigne. — Torej, to so l^arsenovi. — Da. Baron opazuje oba natančno, posebno j»a Oliv I^rsenovo. Prav zelo mu ugaja. Po njeni vitki <{>os1avi s prožnimi kretnjami je bilo videti, tla se mnogo ukvarja s športom. Izgleda kakih petindvajset iet. Ima temne, bujne la.se, tunine oči, ki gledajo zelp razunino in pomembno, ima zarjavelo, toda lepo polt, kakorsno je mogoče navadno najti samo pri 'ljudeh, iz južnih krajev. Z izrazom brezbrižnosti >e obrne k gospode,in, ki so delili svojo uljudnost med njo in Gildo. or-v .se seveda i lepoti ni .mogla primerjati z Gildo. tenia je bila vendar ze'o lepa in učinkovita prikazen. Baronu Sendenn se je zde'a »vredik:!. da bi vladala na gradu Hodberg. — Xo. kako vam pri prvem pogledu ugaja Oliv! — vpraša smeje gospa MarsaJis. Baron se obrne k njej. — Dobro — ze'o dobro. Xapra.vi ntis kol oseba, ki ne obljubi Več. kot hoče storiti. Gospa Maršali* prikima. — < tem ste v kratkih besedah povedali ves njen značaj. Zares, hro poznate ljudi. Toda sedaj pazite! Vidim, da se Lar.senova poslavljata. najbr/.e. da bi mene poiskala. Ali ju naj vstavim in pova-bim tu^eui • — Ako ste tako dohroi. Prosim. Gospa Marsa lis vstane in se skloni čez lerasno ograjo, tako da jo je hilo mogoče videti nad evetlhVvimi grmi. — Dob»>r dan. ^<«si>e predstavi in Oliv ter Werner sedeta. Pogovor poštam* ze'o živahen. Baron Senden je bi' zedo -zgovoren dru-y.a.bnik m je znal dobro zabavati. Oliv je ž njhn živahno in vidno z velikim veseljem razpiiv-arjala. Tudi sama je bila zelo šaljiva in pripravljena na vsak odgovor. Tudi njen brat je oživel, kar sicer ni bia njegova navada v občevanju .s tujimi ljudmi. Toda ne govori .mnogo, samo sem in tam vtakne kako duhovito pripombo. Toda pri tem so mu njegovi pojrledi v»*dno uhajali čez ograjo in so iskali samo en obraz — Gilde Verdenove. ki je s svojo rednico in ne katerimi gospodi zopet pričela promenirati. Bolestno se Wernerju »včasih zategnejo ustnice iu v njegovih očeh je bila trudna odpoved. Gospa MaTsalisova je opazila, da gu nekaj muči. iBila je dobra po/.na va&a ljudi in je mislila, da se Werner I^arsen. mogoče zanima za Gildino usodo. Toda ni alutil-a., da je z grenko bolečino ghr dal, ko so se mladi gospodje drenjali okoli Gtfde m jo poželjivo po ^ledovali. O, kakrf je zavklal v*«n tem mladim gospodom njihwo zdravje, ki jim je dajalo pravico, da so se mogli Gildi približati s svojimi tihimi željami. Kako rad bi dal vse selo i/. Krant-ije <;2iMl zabojev uporabljeno izključno !«• v 11 a j f i ne j" eo se polegli va'o-\ i. smo razločili, da je pokrivala CEZ18 LET DVIGNJENA LADJA Služkinja ukradla 80,000 dinarje v j vredne uhane. Po 14 letih odkrit zločin. Sovjetskim mornarjem se je po-rečilo d vrniti 3IHK)-toivki hslo-iiiin "Sadko". ki >e je .»onesnvil pred Is |»'ti in potopa na čereh ob Kana lala-'ki v Ledenem oceanu. \"laeilei si» zasidrali dvignjeno la-• !ja iiit varni Mpin*. Dopisnik ''Ko- j j vasi Slatini pri Koči st» od- 1 Xovosadski kirurg 1!» je aieuado- nekdo ukradel njegovi ženi so izginil stares Alija Gogalija i:i tisoč Din vredne uhane. Vrednost Je <> tem mnogo g<*vorrlo. Te ithauiov je ibila zato velika, ker so dni je pa neka prijateljica Žejne, imeli uhani dragoeane bisere. Po ličerke Alija. v/, maščevanja na-krajši preiskani je policija areti- znauila oblastim, da je Žejna ubirala kirurgovo služkinjo JelLsavo ,a svojega očeta. Oblasti so takoj dolge«.i napornega d»»la : Burger, pro kateri je našla ukra-' načele preiskavati in res našle v j "Vola je zavrela in zašumela dene uhane. Služkinja je bila izro-: bližnjem gozdu grob pokojnega kakor v kotlu. Zdelo .s:> je. da >e j • čena sodišču. jAlije. Nato je Zejim priaia1^. nrg 5. januarja: t w-iviiKai |:t niff '\s» lailjo debela plast školjk. Po- j\m.d. v kurilnici in na krovu .n» se vgneiz iirem.-n z li sin.» čez jainb.»r. ki je ležal na 10. Januarja: palub«. .-alonu za kadilce smo i A«iuit«nia v rii. rbourg našli na miri poleg pianina več ,""u x 1 ^raiiiofuiiskiii ploši*. Potapljači so 1 j'h takoj zmagoslavno < d nesli v svoj i** ? Cli.rl.i ll.lMrt 11. januar;«: U»-rlin v llaniliiir^ Volčja nadloga v Bosni. | kuhinjskim nožem ubila svojega Iz Livna poročajo: — V tukaj- ' oeeta in poiuočjo svojega iju-do. Letošnjo jesen so se volkovi bimea zavlekla truplo tv gozil in v.sako leto napravijo »veliko ško- tam zakopala. Pravi, da je zločin tLs. Letošnjo jesen so se volkovi storila izato. ker ji je oče očital pojavili neuaivadno zgodaj. Puseb-' njeno nelepo življenje, no gospodarijo na planini Kaineš- j niči in pa na Livanjskem polju, i Kmetje s<' branijo, kakor sk* jiač j morejo. Največkrat organizirajo skupne pogone iu kurijo grmade, 1 da odžene jo ivolkove od živine. Pobili iso jih že veliko. Kože pro-j pokopane lauje se je prikazal nad oceansko gladino kakor velikansko, v zelene pene za- i.en nev kotiček". Pohištvo in ce- j > t. roj i so ostali nepo"k'Hlovan:. . na če vlažti m u-! januarja: »• rt.- Krun« c v obedniei.... .Mu- Po prestani kazni zopet ubija. V Solinu pri Sjilitu je Lovi« Kar as z nožem zabodel svojo že no. ki seje mrtva zgrudi'a na tla.I Po uboju je pobe«niil v Split, kjer j , - • , IV , , ga je prijela policija Baras je bil da.jajo po bO do M) Din. Nedavno! , • , • . . . . . . ... . , - . .'pred leti obsojen na vet* let jeee. se je izgotlil in-sree^en slučaj, prit*, w • ,-i , , . t, - . . . ... , J. i ker je iv Kastelih ubil kmeta- <«r- bi .skoro prise ob ziv- i . , - 1 'gina. i)ce ubitega (Jrgma je nu- katerem Jljenje neki kmet Volkovi so na-j^'da . ,nj . j jradh .njegovo stajo. Ko se je kmet, ,f>nthl ^ MaS£#pVi|. | branil, je nehote zamaši'! piN'kino' cev s prstjo. Ko je ustrelil, s«- je cev razletela in smrtno nevarno raniia nesrečnega kineta. Volkovi so se razbežali, kmeta pa so prepeljali v bolnišnico v Livno. Tragična smrt očeta in sina. V vasi ProVšnici blizu Siska sta lirodar G juro Cvetic iu njegov sin Ivan s prevozui.in čolnom preko močno narasle Saive vozda koruzo. Sredi r<-ke je jireobložen čoln zašel v vrtinec, zadel ob žico bro-da ter se prevrnil. Oče in sin sta se oprijela splanove žice. ki pa se je |>od njuno težo pogreznila v vodo. Nesrečo so na bregu opazili neki »kmetje, ki so se trudili, da bi žico spet izvlekli na površje. Ko se jim je to posrečilo, brodnika in sina ni bilo več. ker sta omagala ;n ostala v vt ee sn;cnem divami štvii je priredilo koncert. Kesene •rr: tnof: n-ke p!:s:> m* kmalu p«i-u>ile. Igla j • zas kala. in krasen tenor je zap.'l o "neštetih diamantih v globinah iudskega gorovja." Ponesrečeni "Sa lko" j«> imel med >voj'mi zakladi tudi gramofon: ko izdaj i istoimenske opere. Mornarji so jo uživali do polnoči.1 17. Januarja: W^sli.riKloii V 11:1 vro Havre | 19. januarja: < »t>'mi-l>- v <"*!.«-i lM.iir£r 20 januarja: «"hain|''ain v H:ivr*» «.111 •- ili S.%\'ftl|| \ Celica Vitleiiilitin v nouli>une Uf»nirn v llrenifii — 24. januarja: H:iiii!>uik v llnniburk Uert iiRuiia v •'h»-rl»<»i«r|f 2". januarja: Kuroia v llrem.-n 11. januarja: Matih:« I ta u v Havre v JUGOSLAVIJO A Moderna udobnost in neprekosljiva postrežba v vseh razredih... Tedenska odplut. Ja iz New Yorka... Pripravne in hitre železniške zveze iz Hamburga ZMERNE CENE Pojasnila vam da vsak lokalni agent ali HAMBURG-AMERICAN LINE _ 39 BROADWAY, NEW YORK ■ BLAZNIKOVE Prati ke za leto 1934 IMAMO V ZALOGI Cena 20c s poštnino vred. " Glas Naroda" 216 West 18th Street New York, N. ... SKUPNA ... POTOVANJA in cene vožnji: BOZlCNI IZLETI se vrše na sledečih parnikih in kot spremljevalec b,o vedno kak uradnik od omenjene družbe, ki bo spremljal potnike prav do Ljubljane. BERENGARIA------21). NOVEMBHA EUROPA---------13. DECEMBRA ¥ BERENGARIA------15. DECEMBRA ILE DE FRANCE------IG. DECEMBRA Kdor se*je odločil za potovanje.v stari kraj to letof naj se takoj priglasi in preskrbeli bomo vse potrebno, da bo udobno in brez vseh skrbi potoval. PIŠITE SE DANES NA: Slovenic Publishing Company TRAVEL BUREAU 216 West 18th Street New York, N. Y.