Glasilo Jugoslovanskega obrtništva Dravske banovine
Lastnik Poverjeništvo za izdajo lista „Obrtnik" Uprava : Ljubljana, Ilirska ul. 15 vLovro Pičman). Naročnina znaša: zn celo leto .... 30'—Din za pol leta ..... 15'— „ posamezna številka . . 1'50 „
V slogi in edinstvu vsega Jugoslovanskega obrtništva ie uspeh!
Uredništvo: Ljubljana, Borštnikov trg 1. — Odgovorni urednik Mihelčič Ivan. — Rokopisov ne vračamo. — Nefrankiranih dopisov ne sprei*-mamo. — Oglase zaračunamo po ceniku. — Ponatis člankov dovoljen le z dovoljenjem uredništva.
Leto IV.
Ljubljana, dne 24. maja 1935.
Štev. 5
Srednjemu stanu je treba odpomoči
Po raznih statistikah gospodarskih ustanov in organizacij je ugotovljeno, da je srednji stan gospodarsko zelo nazadoval v zadnjih letih, osobito pa je bilo odjavljenih veliko število obrtniških obratov, kar vsekakor pomeni za državo veliko škodo, kajti samo v dravski banovini, se je znižalo število trgovin in obrtniških obratov od konca leta 1932, pa do danes za preko 6300 davkoplačevalcev.
K nazadovanju obrti moramo še posebej omeniti, da ni izgubila država samo davkoplačevalcev s tem, ko je bilo tako število obratov odjavljenih, temveč, da je zgubilo s tem še mnogo pomožnega osobja pomočnikov in vajencev svojo eksistenco, da so ostali z odjavo obrta na cesti. S tem se je zopet prevalila ogromna masa ljudi na breme še preostalih obrti, katera že itak dela v zmanjšanem obsegu za več kot .50%. Izpadek na davkih je s tem tudi nastal, ki ga morajo kriti še preostali davkoplačevalci. In prav to je eno izmed dejstev, ki povzroča, da je postalo davčno breme neznosno. Razumljivo je bilo ob času dobre konjukture, če je plačal obrtnik sorazmerno svojemu obratu pripadajoče davke, nerazumljivo pa je, da bi mogel te davke plačati v sedanjih težkih časih, ko so delavnice napol prazne in se obratuje v nekaterih jedva s četrtinsko kapaciteto.
Vzrok velikemu številu odjav obratov je vsekakor pripisati neizprosni strogosti ki se je izvajala pod prejšnjim finančnim ministrom, kar je imelo za posledico sicer momentalno resnično povečanje dohodkov neposrednih davščin. Nasprotno pa so se pokazale slabe posledice te prakse s številno odjavo obratov, kaikor smo omenili.
Navedene stvari nas preostale obrtnike — davkoplačevalce resno vznemirjajo, ker smo prav na istem, če ne pride odpomoč v pravem času, da bomo primorani v najkrajšem času odjaviti obrti in jo mahniti za našimi tovariši pred nami. Gospodarski krogi so z raznimi predstavka-
V čehoslovaški republiki so se vršile v nedeljo dne 19. maja volitve v parlament. Volilno pravico v bratski čehoslovaški republiki imajo vsi moški in ženske od 21 leta starosti naprej, ter obstoja volilna dolžnost. Vsled navedenega tudi ni poznana v tej državi pri volitvah volilna abstinenca, kajti pri volitvah so običajno odsotni le starci in starke ter službeno odsotni, vsi drugi pa gredo na volišče.
Pri nedeljskih volitvah se je borilo za zastopstvo v parlamentu 16 različnih strank. Pripomniti moramo, da velja po češkosilovaškem volilnem zakonu za razdelitev mandatov čisti proporc, to se pravi kolikor glasov toliko zastopstva — poslancev v parlamentu ima poedina stranka. Večino parlamenta ne sestavlja samo ena stranka, temveč je več koaliranih strank, Kajti na Cehoslovaškem ne doseza nobena stran-
mi že opozorili merodajne kroge, da se upoštevajo v interesu naše državne finančne in gospodarske politike želje in upravičene težnje davkonlačevalcev, da se izpolnijo vsaj glavne zahteve. Potrebno je, da se čimprej napravi konec davčni neenakosti, ki jih uživajo razne tvornice s svojimi prodajalnami, prodajo in popravljanji svojih izdelkov itd.
Je mnogo zahtev in upravičenih teženj za ublažitev težkih razmer, katere preživlja danes obrtništvo, ki jih ne moremo podrobno našteti; kajti to gre v neskončnost. V interesu, kakor smo že poudarili, državne finančne politike, je gospodarsko pomoči srednjemu stanu, kjer preživlja baš obrtništvo danes največji križev pot z neštetimi nevšečnosti, kakor šušmarstvo, razpasena nelojalna in ogabna konkurenca industrijskih tvorniških podjetij, katera s svojim postopkom prav uničujejo nekatere obrtniške stroke.
Stojimo na stališču, da je naloga vsake države očuvati srednji stan, zato upravičeno pričakujemo od sedanjih vodilnih krmarjev naše države, da bodo to tudi storili in odpomogli srednjemu stanu z ublažitvijo predvsem davčne prakse, ki jo je treba prilagoditi razmeram in sposobnosti davkoplačevalcev. Dalje je treba za obrtništvo izdati prepotreben zakon o šušmar-stvu in čimpreje pričeti z izvedbo širokopoteznih javnih del, pri čemer bo imelo posredno in neposredno tudi obrtništvo možnost zaslužka, z zaslužkom pa tudi možnost, da bo lahko izpolnilo svoje obveznosti.
Časi so kritični, zato je dolžnost nas vseh obrtnikov,, da se tesno oklenemo svojih organizacij, ki naj nam bodo sredstvo preko katerih bomo uspeli pri državni upravi enotno nastopiti, da se bo srednjemu stanu odpomoglo, ga zaščitilo in mu zasiguralo tudi v bodoče obdržati svoje pozicije, kot dober temelj naroda in države.
ka niti števila 50 poslancev izmed celokupnega števila 300 poslancev.
Nas obrtnike predvsem zanima pri teh volitvah izid istih za obrtništvo v tej državi. Obrtništvo jo pridobilo od prejšnih 12 poslancev, sedaj 17 poslancev, torej 5 več. Po uspešnem rezultatu obrtniških zastopnikov, ki so izvoljeni na listi stanovske, obrtniške stranke, čehoslovaških obrtnikov nas zanima, kako je uspela ta stranka doslej. Prvič je šla ta stranka na volitve leta 1920 ter zbrala 123.000 glasov in dobila 6 poslancev, leta 1925 jo zbrala že 286.000 glasov in dobila 13 poslancev, leta 1929 je zbrala 291.238 glasov ter dobila 12 poslancev, kar pa je pripisati dejstvu, da je bila večja volilna udeležba, kakor leta 1925. V nedeljo pa je zbrala obrtniška stranka skupaj 448.004 glasove ter dobila v novem parlamentu 17 poslancev. Napredovala je torej za 5 poslancev.
Iz izida teh volitev v bratski državi je razvidna velika organizatorna sila in sposobnost obrtniških tovarišev na Cehoslovaškem, ki si je baš radi velike discipline in zaupanja v samega sebe složno pridobilo toliko simpatij vo-lilcev ter doseglo tako častno zastopstvo v novem parlamentu, s čemer je zasigurana obrtništvu možnost, da zastopa v vladi po svojem zastopniku obrtniške interese.
Senat na čehoslovaškem sestoji iz 150 senatorjev, v kalerem bo dobilo obrtništvo 9 senatskih mest. Torej skupno bo imelo čehoslovaško obrtništvo v parlamentu, odnosno senatu 26 svojih zastopnikov.
Mi jugoslovanski obrtniki obrtniškim tovarišem na Cehoslovaškem najiskreneje čestitamo k njihovemu velikemu in častnemu uspehu, ki so ga dosegli v borbi za pravice obrtniškega stanu.
Rajko Sajovic.
K obrtniški razstavi na Liceju v Ljubljani
Živimo v dobi življenskih bojev, v sredi neizprosne borbe za vsakdanji kruh. Zadnja leta splošnega gospodarskega propadanja so nam bila leta bridkih preizkušenj. Mnogi so postali žrtev nevzdržnih razmer, a vkljub temu smo postali nekako apatični do vsega. Ni bilo pravega razumevanja za skupnost obrtniških interesov in za medsebojno pomoč v gospodarskih ozirih. Razvila se je umazana konkurenca, katera je pretila uničiti še ono malo, kar nam je ostalo zdravega, kar je imelo močnejšo solidne j šo podlago, iz zdravih gospodarskih let. Bila se je in se bije še sedaj kruta borba za zaslužek. Mnogi so šli v vsej stvari predaleč, ter so tako škodovali sebi, ter vsemu obrtniškemu stanu. Za pravilno kalkulacijo ni nikake podlage, samo cena se potiska sramotno navzdol. Največkrat gre na račun upnikov, pomočnikov in delavcev. Treba se bo strezniti, ter poiskati boljša in lepša pota, ki vodijo do zaslužka. Ena izmed takih poti je, da skuša obrtništvo s pomočjo razstav vzbujati zanimanje za svoje izdelke. Kupujoče občinstvo se mora seznaniti z lepotami in solidnostjo obrtniških izdelkov, ter tako pokazati vse prednosti, katere imajo le-ti, pred izdelki industrije.
Agilna podružnica DJO v Št. Vidu n. Ljubljano je bila nekak pionir novega življenja. Po lepo uspeli lanskoletni razstavi, se je začelo nekako mrzlično oživljanje, tako da imamo danes napovedano nebroj obrtniških razstav v raznih krajih. Vse te razstave se pa vrše pod okriljem DJO.
Ena izmed največjih obeta biti ravno razstava na Liceju v Ljubljani. Mesto, sedež vseh najrazličnejših obrti, je moralo slediti podeželju. Malo kasno je to, saj bi moralo biti ono nekak kažipot vsemu gospodarskemu usmerjanju. Res je, imamo vsakoleten velesejem, a ta ni naš obrttiiški, kajti ni namen velesejmske uprave da s prirejanjem koristi obrtništvu, temveč ji gre v prvi vrsti za njen blagajniški dobiček. Kako naj tam razstavlja mal obrtnik, ko pa nima denarja za stroške, kateri so za njega naravnost ogromni.
Moralo je priti do obrtniške razstave v Ljubljani, kajti razmere same so nas prisilile do tega. Mora se pomagati mestnem obrtništvu, katero je danes v mnogih ozirih na slabšem od podeželjskega. Večina mestnih obrtnikov je najemnikov, ter mora plačati delavnico in stanovanje in to prav drago. Dostikrat ni ne za eno no za drugo. Davki so neprimerno večji, n uboga obrtniška para je odvisna samo od zaslužka svojih rok. Dela ni, zaslužka ni, a jesti je treba vsak dan. Podeželski obrtnik je vsaj toliko na boljšem, da je skoro vsak v gvojem.
Obrtniško zastopstvo v parlamentu ČSR
ter skoro vsak ima kak košček zemlje, da si vsaj malo pridela.
Kaj je namen razstave. Pomagati potrebnim mestnim obrtnikom do kakega zaslužka. Cene razstavnim prostorom so tako nizke, da je vsakomur omogočeno, da se razstave udeleži, kajti ni namen društva, da si s prireditvijo razstave finančno opomore, temveč da pomaga malemu obrtniku, no glede na njegovo prepričanje in ne glede na to ali je član DJO. Pomagati si moramo sami, kajti v nas samih je, da si izboljšamo naše razmere. Treba bo misliti na nekak sistem prirejanja razstav, kajti paziti moramo, da ne pademo v dobo samih razstav. Danes ralzistava tu, jutri tam in tako dalje, potem bo uspeh izostal. Med posameznimi kraji ne sme nastati nikaka konkurenca, temveč bo treba delati roko v roki. Ozirati se bo treba na krajevne in splošne potrebe. Od čas do časa bo treba organizirati vse, za večjo banovinsko razstavo, katera naj pokaže, kaj obrtniki izdelujemo in kako izgledajo naši izdelki. Pomagajmo in pomagano nam bo, zato vsi, kateri se še niste prijavili, storite to čimpreje, da ne bo zmanjkalo prostora.
Po volitvah v narodno skupščino
V	nedeljo dne 5. maja so se vršile po vsej državi volitve poslancev za narodno skupščino. Izid teh je bil uspešen za vladno listo g. Bogoljuba Jevtiča.
Nas obrtnike v Dravski banovini posebej zanimajo te volitve s stališča izbire kandidatov in sedaj izvoljenih poslancev, širšemu obrtništvu v Dravski banovini je dobro znano iz raznih predpriprav za te .volitve s strani obrtniških organizacij, da sta se potegovali za obrtniško mandate tako Pičmanova, kakor Rebekova skupina. Obe pa sta izšli iz predpriprav brez uspeha, katero krivdo je pripisati v glavnem v zadnji številki „Obrtnika" objavljenemu — Obrtniškemu paktu — sporazumu med skupino Pičmana in Rebeka. Razbitje tega pakta je še danes javna tajnost, da so imeli pri istem razni neprijatelji obrtništva zopet zadnjo besedo in so odločili tako, kakor se za obrtništvo večkrat odloči in zgodi. V Dravski banovini smo imeli predvideno na sigurnih mestih iza izvolitev določena kandidata za Ljubijana-mesto g. Rebeka in Ljubljana - okolica g. Pičmana, poleg obrtniških kandidatov v nekaj srezih. Vsled gospodov, ki so pakt razbiti in njihovih neobrtniških prijateljev je obrtništvo v Dravski banovini izšlo iz teh volitev brez obrtniškega zastopstva.
V	razpuščeni narodni skupščini je imelo obrtništvo Dravske banovine enega zastopnika iz obrtniških vrst, kateri pa se ni obračal v funkciji poslanca na vrhovne obrtniške organizacije v Dravski banovini za nasvete.
Sedaj obrtništvo Dravske banovine sploh nima več obrtniškega zastopnika, temveč bodo morali težnje obrtnikov zastopati pač drugi stanovi in poklici, ki so zastopani v parlamentu.
Na nas samih je, da se zavemo že enkrat vseh svojih državljanskih dolžnosti in pravic ter da se obrtništvo strne v vsej državi v enotno fronto, ker le skupno povezani in združeni bomo obrtniki mogli doseči tudi v naši državi take uspehe, kakor so jih dosegli obrtniški tovariši na Čehoslovaškcm pri zadnjih volitvah v parlament v nedeljo dne 19. maja t. 1.
Ljubljanska mestna občina in obrtniki
Na mestnem poglavarstvu leži kopica pritožb obrtniških združenj, katera se upravičeno pritožujejo in prosijo odpomoči glede na raz-pašeno šušmarstvo in obrtniška dela, ki jih izvršuje mestna občina v lastni režiji.
Tako Mestna vrtnarija dela občutno škodo ljubljanskim vrtnarjem-obrtnikom, ker odjema delo legalnim obrtnikom — občanom, ki jedva životarijo in se bore za obstoj. Mestna vrtnarija ureja mestne parke in nasade in razne dekoracije pri pogrebih, slavnostih itd. Poleg teh del pa prevzema tudi dela in dekoracije pri privatnikih. Pred kratkim ie bil urejen po mestni vrtnariji znan vrt na Erjavčevi cesti. Čnje se tudi, da bo dekoracijska vrtnarska dela na velesejmu uredila mestna vrtnarija itd. Mestna vrtnarija dobavlja razne sadike tudi privatnikom ter s tem oškoduje upravičene trgovske vrtnarje.
Mestna elektrarna je tudi podjetje Mestne občine, ki vrši v velikem obsegu razna elektro-instalacijska dela poleg raznih drugih profesi-jonistovskih del v svojih delavnicah, ki so najmodernejše opremljene. Stojimo na stališču, da naj bi občina elektrotehnična dela izvrševala le v svojih poslopjih in še to le za vzdrževanje takih del ‘(popravil). Dognano je, da so elektro-instalacijska dela izvršena po Mestni občini ze-
lo draga. Često se zgodi, da je primorana na en ali drug način Mestna elektrarna odpisati razna dela in dobave v škodo davkoplačevalcev, kar pa bi se ne moglo zgoditi če bi izvrševali ta dela upravičeni elektrotehnični obrtniki.
Mizarska, slikarska, pleskarska, pečarska in druga obrtniška dela se kar na veliko izvršujejo v dobro opremljenih delavnicah in na licu mesta. Uslužbenci-rokodelci pa poleg dela pri mestni občini, kjer so dobro plačani, še šušma-rijo in neupravičeno izvršujejo v prostem času razna dela pri privatnih strankah v škodo vseh davkoplačevalcev mestne občine. Za navedeno imamo dovolj tehtnih dokazov na razpolago.
Vsled pritožb vseh prizadetih strok, ki leže na mestnem poglavarstvu odnosno so bile od-kazane obrtno-industrijskemu odseku, da za-
devo prouči in izdela tozadevne predloge in pravilnike si dovoljujemo vprašati načelnika tega odseka zakaj ta zadeva ne pride izi mrtve točke. Menimo pa, da se tozadevno vložene pritožbo upoštevajo ter naj se rešijo tako, kalkor želi obrtništvo mesta Ljubljane v interesu mestne občine na eni in vseh davkoplačevalcev na drugi strani.
Zadevno se bomo v našem listu še oglasili čim prejmemo pritožbe s strani prizadetih obrt-nikpv, ki se zbirajo in bomo posamezne slučaje tudi navedli, če ne bo zadeva kmalu rešena. Upamo da bodo obrtniški zastopniki v tem odseku končno vendarle uvideli za potrebno, da naj g. načelnik skliče sejo in se rešijo te zadeve. (Baje se seja tega odseka letos sploh še ni vršila.)
Ne odgovor, pač pa pojasnilo na članek „Obrtnega vestnika št. 5“
Mi smo v našem listu z dne 19. aprila na kratko poročali o izidu občnega zbora Zanatske banke v Beogradu ter nismo hoteli pri tem stvari pogrevati in nikogar blatiti, kar bi končno lahko škodovalo le zavodu, od katerega obrtništvo upravičeno pričakuje in zahteva koristi. Toda na ogaben članek in poznane njihove izzivalne intrigantske metode se smatramo dolžni dati na kratko nekoliko pojasnil. Pri tem se pa seveda ne bodemo spuščali v podrobnosti sestankov v Ljubljani, Celju in Mariboru, kateri so se izza kulis družbe Rebek in Co. vodili na tako nedopusten način in je predrznost prekašala brezdvomno vse dosedanje njihove poznane rafinirane in izsiljevalne metode. Sedaj pa, ker jim vsa ta bogata družba ni mogla uveljaviti njihovih nakan, hočejo svojo blamažo zakriti s krikom in blatenjem nad poštenim obrtništvom in njihovimi voditelji. Piscem članka v O. V. si dovoljujemo pojasniti, da je g. Rebek hotel postati že ob ustanovitvi podružnice Zanatske banke v Ljubljani njen predsednik, g. Pičman-u pa se je ponujalo podpredsedstvo, ki pa je to čast odklonil in je prav on vztrajal na tem, da je postal predsednik podružnice g. Franchetti. G. Rebek bi se pač moral še spominjati, mislimo da je bilo to leta 1927., ko je povabil ožje sodelavce na sestanek v svoje stanovanje na Cankarjevo nabrežje, na katerem je zahteval, da se mora obrtniškega voditelja g. Franchetti-ja, (za katerega se sedaj „O. V." seveda na papirju zavzema) obglaviti in mu vzeti iz rok tudi list „Obrtni vestnik". Tudi takrat je g. Pičman svaril, da ne govorimo o raznih očitkih, ki jih je g. Rebek g. Franchetti-ju podtikal, kar potrjuje že tudi neka okrožnica, izdana po prijateljih g. Rebekovie družbe, ki zelo obremenjuje g. Franchettija. Tudi takrat je g. Pičman svaril g. Rebeka in njegove prijatelje, da ne gre nastopati s tako radikalnim ukrepi napram g. Franchetti ju in da naj se skuša zadevo prijateljsko rešiti. Toda g. Rebek se na to ni oziral in posledica je bila ta, da je g. Franchetti padel, g. Rebek pa je postal predsednik Zveze obrtnih zadrug in gospodar „Obrtnega vestnika", navzlic temu, da so mu g. Pičman in njegovi tovariši odsvetovali in da naj g. Franchetti ostane še nadalje na svojih mestih.
Znano nam je tudi dobro, da je g. Rebek omogočil s svojim delovanjem proti g. Franchetti-ju v Kreditnem društvu Mestne hranilnice ljubljanske, da je g. Franchetti-ju odjedel, ako moramo že reči res honorirano predsedniško mesto in ravno g, Pičman in njegovi tovariši so ga tudi tam branili ter mu to nakano že pred tremi leti sicer onemogočili, kar pa prej nismo mogli preprečiti. Znano nam je tudi, da se jo g. Franchetti vedno pritoževal, da v Zbornici za TOI ne more sodelovati z g. Re-bekom, češ, da on kot podpredsednik Zbornice in predsednik obrtnega odseka nima nikake veljave, pač pa, da je hotel g. Rebek kot navadni član komandirati v Zbornici in je bil vsled tega g. Franchetti primoran odstopiti, kot predsednik obrtnega odseka. Taka je resnična skrb g. Rebeka in njegove družbe ter „Obrtnega vestnika" za zaslužnega g. Franchetti-ja, kakor ga imenujejo in tako mu želijo pač na stara leta honorirati njegovo delo.
Dobro poznamo metodo g. Rebeka in njegove družbe, da, kadar jim gre res samo za stolčke, jim niso pregrda nobena sredstva in sc prav radi poslužujejo tudi izposojenih imen, saj so prav tako pred par leti slikali g. Franchetti-ja v „svojem glasilu" za agitacijo skupne zbornice, dasi so mu kmalu potem dali plačilo, kakor prej omenjeno. Enak poizkus so si zaželeli tudi sedaj z Zanatsko banko, v kateri so hoteli absolutno zavladati, kar se jim pa seveda ni posrečilo.
Obžalujemo, da je g. Franchetti nasedel g. Rebeku in njegovim zaveznikom, s čimer bi ponovno lahko škodoval obrtništvu, saj bi moralo biti vendar njemu znano, da če bi g. Pičman želel postati predsednik podružnice Zanatske banke, bi to že lahko postal pred leti brez vsake borbe in tudi brez te borbe in se-
stankov v Ljubljani, Celju in Mariboru, kar pa je vedno odklanjal, upoštevajoč g. Franchetti-jevo starost in preteklost, katerega je vedno z vso silo podpiral, medtem ko je g. Rebek odrival in bi g. Franchetti nikdar ne bil predsednik podružnice Zanatske banke brez podpore g. Pičmana. Ker je pa g. Franchetti v zadnjih časih podlegel vplivom g. Rebeka in njegove družbe, kar je bilo na škodo celokupnega obrtništva, gotovo g. Pičman ni mogel nadalje gledati, da bi izza kulis tajni intriganti izigravali posamezne osebe, obrtniške institucije in pokret obrtniški sploh in je bil primoran pretrgati s svojo popustljivostjo napram g. Franchetti-ju in se odločno postaviti v zaščito zavoda in obrtništva, kajti institucije in pokret obrtniški je več kakor posamezne osebe, pa najsi bodo to gg. Franchetti, Rebek ali Pičman in si ne more nikdo v življenju pridobiti za obrtništvo takih zaslug, da bi ob danem momentu teptal koristi celokupnega obrtništva in morda z enim trenutkom več škodoval stanu, kakor pa je v življenju koristil najsibo s svojim lastnim delom ali nasveti.
Mi smo g. Franchettija še pravočasno mnogokrat opozarjali, da naseda raznim intrigam, ki so v škodo obrtništva in mora sedaj pač sam nositi odgovornost za posledice, če je podlegel neiskrenim in tajnim vplivom. Končno pripominjamo, da je g. Pičman več žrtvoval od svojega v prid malega obrtnika kakor g. Rebek in celokupna njegova družba, katerih cilj je bil vedno izigravati obrtništvo in ndinjeno služiti nepoklicanim. G. Franchetti pa je ponovno postal žrtev družbe g. Rebek in raznih tajnih ka-melovl?
Obrnil smo se na g. Pičmana glede .njegovega korita pri Zanatski banki ter glede njegovega že par let pod plombo zarjavelega avtomobila, pa nam je izjavil, da to korito prav rad odstopi nazaj g. Franchetti-ju, ako mu tudi g. Rebek odstopi svoja korita; dalje pa, da sta z g. Rebekam skupaj prišla 2 močnejša industrijalca v Zanatsko banko, kakor pa je g. Pičman, katera imata tudi boljša avtomobila od njega ter da bi se vsekakor spodobilo, da bi za uslugo, ki jo je naredil g. Franchetti družbi Rebek zavrtela svoja avtomobila in v njih peljala na kak oddih gi. Franchetti-ja ter mu eventuelno odstopili z g. Rebekom svoj honorar.
Glede Zbornice pa omenjamo, da zato Zbornico plačujemo ter imamo pravico in zahtevamo zastopstvo v njej. Vemo, da se nas bojijo tako g. Rebek in drugi tam notri, toda mi vztrajamo na tem, da se nam da zastopstvo in ko bodemo notri, bodemo naredili Zbornico tako, kakršno želi obrtništvo. Če bi se pa mi hoteli komu udinjati, kakor so se oni, bi bili pa mi že zdavnaj lahko v Zbornici.
Op. ur.: Ker nam je šele ob zaključku našega lista prišel „Obrtni Vestnik" št. 7. v roke, bomo na članek odgovorili v naslednji številki našega lista.
Obrtniki Ljubljano pozor!
Kdor se še ni prijavil za udeležbo na obrtniški razstavi, naj to stori takoj na naslov: Ivan Mihelčič, Borštnikov trg 1 in v Šiški: Kristan Franjo, Celovška c. 85.
Plačajte naročnino! Danes prilagamo vsem onim naročnikom, ki jim šo nismo poslali, položnice ter jih prosimo, da izvolijo nakaizati naročnino. Vse naročnike prosimo, da redno izpolnijo materijelno dolžnosti napram listu, kajti od naročnikov samih je odvisno redno izhajanje našega lista. Pritožbe vsled nerednega izhajanja lista gredo le na račun nerednih plačnikov lista ter zato ajieliramo na vse, ki še niso poravnali naročnine, da to čimpreje store. Kdor pa more, prosimo, nai pošlje še poseben prispevek za tiskovni sklad.
Pridobite še novih naročnikov!
„Obrtniški dom na Govejku otvorjen“.
Na Veliki ponedeljek dne 22. aprila t. 1. je bil na lep način otvorjen Prvi obrtniški počitniški dom v naši državi, last zadruge „Dom jugoslovanskih obrtnikov" r. z. z o. z., ki ima svoj sedež v Ljubljani.
Načelstvo zadruge je pripravilo za ta dan v skromnem obsegu vse, kar je moglo storiti, da so bili gosti lepo sprejeti. Domačini iz bližnje okotice — doline Ločnice, vse tja do Sore, kjer se odcepi stranska cesta od banovinske ceste pa so postavili lepe mlaje z napisi, ki so pozdravljali vse prijatelje in goste obrtništva ter tega redkega slavja naših obrtnikov.
Pomembnosti prireditve je povzdignila prisotnost prevzvišenega g. knezoškofa dr. Gregorij Rožmana, ki je slavlju sam osebno prisostvoval, ter služil na improviziranem altarju na prostem svetu mašo, med katero je imel lep nagovor na zbrano množico, ki jo je bilo preko 1000, v katerem je opisal vse napore obrtništva v zatohlih delavnicah ter skrb za svoje zdravje in razvedrilo, kar pa si more obrtnik privoščiti le v prosti naravi. Posebno je poudaril omen tega prvega počitniškega doma obrtni-ov, ki je in mora ostati res dom obrtnikov za razvedrilo in počitek po težkem delu. Zbrano množico so besede g. knezoškofa globoko dir-nile. Po svetem opravilu je g. knezoškof dom in posestvo blagoslovil, ob kateri priliki je imel načelnik zadruge g. Muc na zbrane in odlične predstavnike', ki so se udeležili tega slavja kratek nagovor. Sledil je še govor predsednika nadzorstva g. Košaka, na kar je v spomin na to redko slovesnost načelnik odkril spominsko ploščo.
Gostje so si po oficijelnem delu ogledali obširno posestvo zadruge ter dom, ki je bil tedaj že toliko urejen, da je mogel goste sprejeti. Sedaj so pa že skoro gotove tudi tri sobe, da bodo mogli v najkrajšem času člani zadruge in gostje v svojem domu prenočevati, ko pojdejo nekateri za par dni, družine pa za več časa na oddih.
Obrtniški počitniški dom je otvorjen. Naloga in zavest slehernega obrtnika naj bo, da k zadrugi s takimi nameni, kot jih ima dom ju goslovanskih obrtnikov pristopa obrtništvo v čim večjem številu, kajti že ta dogodek, ki ga je rodil tudi pokret Društva jugoslovanskih obrtnikov je dovolj zgovoren dokaz tihega, intenzivnega dela v pokretu DJO.
Prepričani smo, da se bo obrtništvo v veliki meri poslužilo te svoje socijalne ustanove, da bo mogla zadruga v kratkem času pokazati svoje uspehe s tem, da bo postavila sličen dom tudi ob morju.
Obrtništvo se zaveda, da si more v sili in potrebi pomagati le samo, zato je prav, da si je tudi to ustanovo zgradilo na zadružni podlagi, kateri naj slede še druge, kajti obrtništvo ima bodočnost le med seboj tesno povezano v močnih različnih gospodarskih ustanovah, ki temelje na zadružni podlagi. Želimo, da bi Dom obrtnikov na Govejku dobro uspeval in služil namenom, obrtništvo pa naj se ga v veliki meri poslužuje, saj more biti vsak v istem dobro postrežen.
Iz obrtniškega pokreta.
Žiri. Redni občni zbor podružnice DJO se je vršil v nedeljo dne 14. aprila v občinskem domu. Predsednik tov. Rupert je s pozdravom na navzoče članstvo in delegata tov. Šimenca Hinka ter Kresala Pavla iz Ljubljane otvoril občni zbor ob 3. uri popoldne, nakar je podal svoje poročilo. Sledilo je poročilo tajnika, ki je prečita! tudi zapisnik zadnjega občnega zbora, kateri je bil soglasno sprejet. Blagajniško poročilo ni baš najzadovoljiveje, kar je razumeti vsled razmer v katerih živi žirovsko obrtništvo. Članstval šteje podružnica 40 in sicer 36 rednih ter 4 podporne člane. Številčno po članstvu društvo napreduje. Prebitek gotovine je 102-— Din. Po poročilu revizorjev se je izrekla tov. blagajniku in celemu odboru razrešnica, še preje pa je bil sprejet 1 nov član. Vsled preobilice dela je prosil predsednik, da naj se ga ne voli več za predsednika, nakalr je bil izvoljen za predsednika tov. Cankar Matija, za podpredsednika pa dosedanji predsednik tov. Rupert Fran. Ostali odbor je skoraj nieizpremenjen. Spremenjena pravila so bilo/ soglasno sprejeta. Članarina ostane, kakor lansko leto. Delegata za osrednje društvo sta predsednik in podpredsednik. Zbor je nato pozdravil zastopnik O-DJO tov. Šimenc Hinko ter je žel za svoja izvajanja odobravanje. Tov. Kresni je tudi podal nekaj pojasnil ter apeliral na navzoče članstvo, da složno deluje ramo ob rami v borbi za obrtniške pravice. Ker se ni nihče več oglasil k besedi, je predsednik po 2 in pol urnem razpravljanju zaključil občni zbor.
Cerknica. Občni zbor podružnice DJO se je vršil v nedeljo 14. IV. v šoli. Poslovodeči podpredsednik tov. Sežun je istega otvoril ob It. uri s pozdravom na vso navzoče ter izročil zboru ozdravio predsednika O-DJO tov. Pičmana. rešel je takoj na tajniško poročilo, iz katerega je razvidno, da je uprava marljivo delovala v pretečenem letu. Blagajniško poročilo jo podal tov. tajnik ter izkazuje manjši prebitek. Nadzorstvo je podalo poročilo, da je bilo poslovanje uprave vestno in natančno ter predlagalo absolutorij, ki je bil soglasno sprejet. Na to je prevzel na prošnjo predsedujočega predsedstvo zastopnik osrednjega DJO tov. Kristan iz Ljubljane, ter zbrano obrtništvo pozdravil z opra-vičitvijo, ki je bil odsoten, nakar je prešel na točko volitve. Izvoljen je bil večinoma stari odbor z malimi izpremembami. za predsednika tov. Sežun, za podpredsednika tov. Ronko. Iz-
voljeni so bili soglasno. Članarina je ostala ista. Spremenjena pravila so bila soglasno odobrena. Ker se pri raznoterostih ni nihče oglasil k besedi, zato je tov. Kristan temeljito pojasnil delo DJO — osrednjega odbora ter pojasnil storjeni sporazum Pičman - Rebek, kakor tudi pomen in vlogo Zanatske banke. S pozivom na obrtniško zavest in slogo je tov. Kristan ob 13. uri zaključil lepo se vršeči občni zbor.
Občni zbor podružnice DJO, Dravograd.
Organizacija podružnice DJO v Dravogradu so razteza na cel dravograjski srez. V nedeljo dne 31. marca se je vršil II. redni občni zbor v Dravogradu, ki se ga je udeležilo kljub raztresenosti po celem srezu lepo število članstva. Občni zbor je otvoril in vodil predsednik g. Kac, ki se je preselil sicer v Maribor, toda je prispel na občni zbor pozdravit vse navzoče ter podal svoje poročilo ter posebej pozdravil delegata O-DJO g. Košaka iz Ljubljane. Sledila so poročila še ostalih funkcijonarjev in je bila podeljena staremu odboru na predlog revizorjev razrešnica. Delegat O-DJO je poročal o delovanju osrednjega društva ter o splošnih gospodarskih vprašanjih, osobito davkih. Tov. Kac se je v izvajanju pridružil v glavnem predgovorniku, posebej pa je še obravnaval Zadru-garstvo v obrtništvu, organizacijo obrtništva in stanje v katerem se nahaja danes oblačilna stroka vsled industrijske konkurence tvrdke Bata in 1 ivar. Sledila je točka sprememba pra-\il ter so bili potrebni odstavki sprejeti soglasno. Pri volitvi novega odbora je bila soglasno sprejeta sledeča lista: predsednik Pondc-Ijak Pavel; podpredsednik št rase r Jurij; tajnik Sagorc Josip; blagajnik Garmuš Ivan; odborniki: Šmid Josip, Hartl Ivan, Mori Greti, Tronč Matija, Ditner Ivan, Jamnik Gabrijel; namestnik Peternuš Valentin. V odboru so zastopani obrtniki iz vseh važnejših krajev v srezu. Podružnica v Dravogradu šteje 102 redna člana. Novoizvoljeni predsednik je po izvolitvi prevzel vodstvo zbora ter se zahvalil za zaupanje pri izvolitvi. Po raznih manjših stvareh je predsedujoči s pozivom na članstvo, da naj vztraja v borbi iza svoje pravice in vneto de-hj je jo v organizaciji zaključil po 3 urnem obrtniškem razpravljanju uspeli občni zbor.
Maribor.
V nedeljo dne 28. aprila se je vršil TI. redni občni zbor podružnice DJO v Mariboru ob ude-
ležbi 55 članov. Predsednik Lešnik je s pozdravom na navzoče otvoril občni zbor ter pozdravil še posebej zastopnika O-DJO iz Ljubljane podpredsednika tov. Moreta, ki je opravičil zadržanega predsednika Pičmana, dalje tov. Bizjaka iz Celja in tov. Bureša in Novaka iz Maribora. V svojem uvodnem govoru se je predsedujoči spomnil smrti Nj. Vel. kralja, katerega spomin je vse članstvo počastilo. Zapisnik zadnjega občnega zbora je prečita! tov. Kac ter je bil soglasno sprejet. Sprejeto je bilo tudi soglasno z odobravanjem poročilo tov. predsednika. Enako je bilo sprejeto poročilo ostalih' funkcijonarjev. Potrebni odstavki v pravilih so bili soglasno sprejeti za spremembo. Uprava podružnice je imela 8 rednih sej, članstva šteje podružnica 160. K besedi se je nato prijavil g. Novak^ iz Maribora, ki je izjavil, da želi med obrtništvom složnega in skupnega dela, izjavil se je, da je za skupne zbornice. Tovariš More je predgovornika zavrnil ter pojasnil, da more vsakdo pristopiti v naša društva, če le hoče pozitivno koristiti obrtništvu. DJO ima dober pro-
Touariš €mif ITIore
50 [etnik
Pred kratkim je praznoval svoj živ-ljenski in stanovski jubilej naš agilni tovariš More Emil, sodavičar in posestnik, predsednik Združenja sodavičarjev dravske banovine, podpredsednik Osrednjega društva jugoslovanskih obrtnikov, član Poverjeništva za izdajo lista „Obrtnik'" itd. itd.
Jubilant ima nebroj zaslug na obrtni-ško-organizatoričnem polju. Prav posebno pa se udejstvuje od vsega početka pokreta DJO v naših društvih in pri našem listu.
K čestitkam se pridružuje tudi naš Ust in obrtniški tovariši z željo, da bi jubilant še mnogo let uspešno deloval za koristi obrtniškega stanu.
gram in določene cilje, kateri se bodo in morajo enotno izvrševati in ni mogoče tu nikakih kompromisov, pa čeprav bi to stalo kako žrtev. Če bi DJO opustilo borbo za svojo ločeno obrtniško zbornico, bi zavrglo delo, ki ga je storilo doslej.^ DJO je od svoje ustanovitve doslej obrtništvo dovolj usposobilo ter organiziralo, da pojmuje svoje dolžnosti, naloge in cilje. Na-daljni govornik je bil tov. Bizjak iz Celja, ki je zavrnil tov. Novaka, ki je neumestno utemeljeval svoje predloge v prid skupni zbornici ter poudaril da so taki ljudje, ki zagovarjajo taka stališča neiskreni. Izjavil je dalje, da je naš cilj, da pride vse obrtništvo pod okrilje DJO. Izvajanja obeh govornikov so žela burno pritrjevanje vseh navzočih. Govoril je še g. Bu-reš, ki je imel namen grajati razdor v obrtniških vrstah, toda naslednja govornika tov. Bizjak in More sta tehtno in dovolj zgovorno z dokazi podkrepila svoje odgovore ter poudarila odkrito namene DJO. tako, da ni imel g. Bureš ničesar več pripomniti.
Pri sledečih volitvah je bil izvoljen z malimi izpremembami stari odbor. Pri raznoterostih se je oglasilo več članov, ki so obžalovali, da ni bilo še večje udeležbe na zboru, da bi tudi ostalo članstvo čulo pojasnila zastopnikov DJO. Izražena je bila splošna želja, da naj bi se vršil v Mariboru velik obrtniški zbor v najkrajšem času. Govoril je še tov. Novak, krojaški mojster ter grajal izvajanje uvodoma omenjenega g. Novaka, ter odločno izjavil, da si mora obrtništvo samo pomagati ter se zanesti le na samo svojo pomoč, kajti le tako je pričakovati zboljšanja obrtniškemu stanu. Želja je bila izražena, da naj se tudi okoliški kraji Maribora tesneje povežejo k organizaciji DJO. Organizacija v samem Mariboru naj se pa čim bolj spopolni. Ta občni zbor v Mariboru je dokazal ponovno, da je tudi tu močno ukoreninjena misel in program DJO, kar je bil dokaz aplavz in zahvala, ki sta jih žela odposlanca DJO za svoja izvajanja.
Kreditno društvo Mestne hranilnice ljubljanske
dovoljuje posojila na menice in kredite v tekočem računu vsem kredita zmožnim osebam in tvrdkam
Obrtništvo Rajhenburgn in okolice je ustanovilo podružnico DJO. V nedeljo, dne 12. maja ob 15. uri se je vršil ustanovni občni zbor podružnico Društva jugoslovanskih obrtnikov v Rajhenburgn ob številni udeležbi obrtnikov in obrtnic. V imenu Osrednjega društva iz Ljubljane se je zbora udeležil predsednik g. Pič-man, kot zastopnik podružnice iz Krškega pa predsednik tamkajšnje podružnice tovariš Bizjak. V imenu pripravljalnega odbora je zbor otvoril tovariš Kovačič, pekovski mojster iz Rajhenburga, ki je v toplih besedah pozdravil vse navzoče, obenem pa obrazložil pomen ustanovitve Društva jugoslovanskih obrtnikov v Rajhenburgu. V daljšem govoru je poročal tovariš Pičman iz Ljubljane, kake naloge čakajo Društvo jug. obrt. in katere cilje zastopa tako v ožjem kakor v širšem pomenu za zboljšanje obrtniškega položaja v splošnem javnem življenju. Za svoje izvajanje je žel tovariš Pičman splošno odobravanje.
Po Banski upravi odobrena pravila je navzoče obrtništvo soglasno odobrilo, članarina je bila določena letno Din 12, pristopnina pa na Din 3, enako za podporne člane. Ustanovnina se je določila na Din 200. Nato so sledile volitve ter je bil izvoljen sledeči odbor: predsednik tovariš Kovačič, podpredsednik tovariš Ceršak; v odbor pa Završnik, Hrenova, Danko, Železnik, Kozlečan, šener; namestniki: Ilinko-va, Brilej, Rotman; nadzorstvo: Omerzu, Jurak; namestniki nadzorstva: Sinkovič, Vrščaj.
Po izvolitvi odbora se je vršila daljša debata, nakar je po izčrpnem dnevnem redu tovariš Kovačič zaključil lepo uspeli občni zbor, pozivajoč vse prisotne na skupno delo v prid obrtništva.
Prvi nastop tamburašev mladinskega odseka DJO v Celju.
V soboto 11. aprila se je vršila prva glavna poskušnja tamburašev mladinskega odseka DJO v Celju v salonu g. Bernardija. Odsek, ki se je ustanovil šele sredi januarja letošnjega leta je nastopil žw zi 11 komadi ter jih izvedel v popolno zadovoljstvo vseh navzočih. Predsednik podružnice tov. Holobar je v društvenem imenu čestital mladini za lep uspeh, kakor tudi g. učitelju in g. Bizjaku, ki sta v glavnem pripomogla k tako lepemu uspehu. Prav tako se je zahvalil g. Bernardiju za gostoljubnost, kateri je razumel pomen obrtniške izobrazbe ter stavil brezplačno na razpolago svoje prostore za učenje. Mladina bo znala svoje dobrotnike ce- * 1 2 3 4 5 6 7
Znižanje obrestne mere pri Zanatski banki kraljevine Jugoslavije A. D.
Na predlog upravnega odbora Zanatske banke je g. minister za trgovino in industrijo odobril sledečo obrestno mero za posojila pri Zanatski banki, počenši od 1. maja t. 1.:
1.	obrtnikom, ki nimajo delnic zanatske banke 914% na leto;
2.	obrtnikom, ki imajo delnice Zanatske banke 9% na leto pod pogojem, da imajo ti obrtniki za vsakih Din 2.000 posojilu najmanj eno bančno delnico;
3.	obrtnim produktivnim zadrugam 9% na leto;
4.	mešanim kreditnim zadrugam za kreditiranje obrtništva 7% na leto;
5.	obrtnim zbornicam 7% na leto;
6.	obrtnim domovom 6% na leto;
7.	na državne vrednostne papirje, delnice Narodne ba nke in Priviligirane Agrarne banke 7% na leto.
Interesenti-obrtniki za posojila dobe ustne ali pismene podrobne informacije pri podružnici tega zavoda v Ljubljani, Čajeva ulica 6.
niti. G. Bizjak je podal historjat razvoja odseka ter se tudi zahvalil g. Bernardiju.
26. maja priredi odsek izlet v Sv. Jurij pri Celju, kjer priredi tudi koncert pod pokroviteljstvom tamkajšnje podružnice DJO. Odsek je lahko v ponos celjskemu obrtništvu. V kratkem se bodo pričele pevske vajo ter je g. Bernardi obljubil, da bo stavil na razpolago začasno klavir in prostor.
Trbovlje. V torek dne 21. t. m. se je vršil članski setanek podružnice DJO v Trbovljah. Na sestanku je predaval tov. Klenovšek o temi „Kapitalizem in zadružništvo". Predavatelj je v snovi predavanja nazorno prikazal pomen zadružništva. Ideja zadružništva je v Trbovljah že splošno znana, posebno pa je učinkovala in ugodno vplivala na zborovalce, kateri so sklenili, da si bodo odpomogli na zadružni podlagi za bodoče v marsikaterem pogledu. Naglasila se je potreba po strnitvi obrtništva v vrstah DJO, ker le skupno si moremo priboriti pravice, ki nam jih omejuje v veliki meri inozemski kapital. Podružnica je tudi osnovala za osirotele člane društva poseben posmrtninski fond.
Sestanka se je udeležilo nad 70 tovarišev obrtnikov, ki so z zanimanjem sledili vsem točkam dnevnega reda in to v najlepši slogi in harmoniji. Sličnih sestankov ima podružnica še več predvidenih, katere bo po presledkih prirejala.
Afera s ponarejeno štainpilju podružnice DJO v Trbovljah.
Pred nekaj časa je v obrtniških krogih, posebno pa še v vodstvu podružnice DJO v Trbovljah in osrednjem društvu v Ljubljani bilo mnogo govora o aferi, ki so jo povzročili nasprotniki našega pokreta. Na nedopusten način so si hoteli v svoje umazane namene ter v škodo naših društev priboriti vpliv s tem, da so dah ponarediti štampiljo agilne podružnice DJO v Trbovljah. V zvezi s tem so tudi ponaredili podpis tajnika te podružnice. Le pazljivosti in čuječnosti funkcijonarjev osrednjega društva jugoslovanskih obrtnikov v Ljubljani ter funkcijonarjev podružnice v Trbovljah se je zahvaliti, da so ti nasprotniki pokreta naših društev enkrat razkrinkani in prepričani smo, da prejme-
OPOZORILO DELNIČARJEM
ZANATSKE BANKE
Kraljevine Jugoslavije A. D.
V	smislu siklepa Vlil. občnega zbora delničarjev z dne 14. aprila 1935, in po členu 78 bančnih pravil se počenši od 4. maja 1935. izplačuje dividendni kupon št. 5 za 1934. leto po Din 7.— za kupon po odbitku davka in takse.
Delničarji Zanatske banke, ki so svoje delnice deponirali za sestanke v Ljubljani, Mariboru in Celju, naj iste dvignejo proti izročitvi svoječasno prejete priznanice.
V	Ljubljani, 4. maja 1935.
URRAVA Zanatske banke
Kraljevine Jugoslavije A. D.
podružnice Ljubljana
jo zasluženo plačilo za njihovo nečedno delo. Našemu pokretu in našim voditeljem se je že često očitalo, češ da propagirajo neresnične vesti, ter z njimi sleparijo obrtništvo. Baš iz te afere pa je razvidno, da so prav v vrstah na-sprotnikov našega pokreta nahajajo ljudje, ki so dostopni stvarem, katere niso v čast obrtniškemu stanu in se le čudimo, da taki ljudje najdejo celo še zagovornike za njihovo nesramno in ogabno delo. — K stvari se še povrnemo.
Vesti iz združenj
Članstvo združenja krojačev in sorodnih strok v Ljubljani je zborovalo.
V nedeljo dne 19. maja se je vršil redni občni zbor tega združenja v Ljubljani. Ob napovedani uri zbor ni bil sklepčen ter se je vršil eno uro kasneje. Zboru je predsedoval predsednik g. Kersnič, ki je podal tudi vsa poročila, iz katerih je razvidno, da ima Združenje preko 500 članov na svojem teritoriju — v ljubljanskem sodnem okraju. Delovanje uprave je bilo v preteklem poslovnem letu uspešno ter je bilo preko 30.000 Din izdatkov. Uprava je imela 8 sej, došlih dopisov 52, odposlanih 60. Članstvo te stroke občuti posebno težke razmere vsled industrijske konkurence in šušmarstva ter davkov.
Člami so grajali dejstvo, ker se ne spoštuje obrtniška volja in ker se ne upoštevajo želje večine obrtništva. Posebno spontano je članstvo odklonilo nepotrebno institucijo Okrožne odbore obrtniških združenj, ki so nepomembna vmesna organizacija. Podpredsednik O. o. v Ljubljani g. Iglič, ki je član tega združenja in je tudi prisostvoval zboru, se je imel priliko osebno prepričati na zboru, da obrtniki tega združenja še dolgo miso takega mnenja, kot nekaj članov vodstva, ki hočejo vse Združenje predstavljati. Članstvo je na zboru uvidelo pristranost uprave, ker je gospod načelnik agitirali samo za razstavo obrtniških izdelkov na velesejmu, za Obrtniško razstavo, ki se vrši letos na Liceju v Ljubljani pa ni čutil potrebe, da bi jo omenil, čeprav je Združenje prejelo od razstavnega odbora poleg okrožnice tudi poseben dopis z vabilom, da naj se članstvo obrtniške razstave udeleži. G. Iglič je po raznih pojasnilih in govorih povzel besedo, pa je bil med svojim govorom parkrat prekinjen z medklici, vsled česar je predsedujoči hitro zaključil zbor.
Veseli nas, da je tudi članstvo tega združenja prišlo do spoznanja ter se resno zaveda svojih pravic in pričelo odklanjati za obrtništvo nesprejemljive stvari. Dolžnost slehernega člana tega združenja je, da pazno sledi delovanju svoje organizacije, kajti baš od članstva samega je odvisno, kdo vodi pravilno stanovsko in strokovno politiko.
Občni zbor združenja elektrotehničnih obrti
za Dravsko banovino se vrši v nedeljo dne 2. junija ob 9. uri dopoldne v dvorani Okrožnega urada za zavarovanje delavcev na Miklošičevi cesti št. 20 v Ljubljani. Občni zbor bo vodil komisar, ker je bila uprava in nadzorstvo združenja razpuščeno vsled raznih nerednosti, ki jih je zagrešil bivši načelnik. Na dnevnem redu je tudi volitev nove uprave.
Uredba o pogojih, po katerih smejo opravljati pomočniške in mojstrske izpite tisti, ki so bili zaposleni kot učenci ali strokovni delavci v delavnicah ali podjetjih, ki nespadajopod zakon o obrtih, v delavnicah, podjetjih ali ustanovah, v katerih se v smislu zakona o obrtih postransko opravljajo rokodelska dela, ali ki so se izučili rokodelskega obrta v javnih človekoljubnih, vzgojevalnih in poboljševalnih zavodih, v zavodih za izvrševanje kazni na prostosti in v zavodih za izvrševanje očuvalnih odredb in pa tisti, ki so delali v tujini, katero je izdal minister za trgovino in industrijo je izšla v „Službenem listu" kraljevske banske uprave Dravsko banovine, kos 40 z dno 18. maja 1935.
Mizarji Ljubljane in okolice vprašajo...
Na rednem občnem zboru Združenja mizarjev Ljubljane in okolice (Moste, šiška, Vič), ki se je vršil dne 31. marca je bil sprejet skoraj soglasen sklep, da je sklicati izredni občni zbor v najkrajšem času vsled nesporazumljenj v upravnem odboru.
Člani navedenega združena javno vprašajo čemu in komu v korist se zavlačuje sklicanje izrednega občnega zbora? Ali je tudi tu v interesu obrtništva tajna sila na delu? Tako se ne spoštujejo sklepi obrtniških zborov!
Mizarski mojstri — člani združenja, kaj pravite k temu?!	________________
15 leten miren mladenič, ki ima veselje do mizarstva, želi v uk k mojstru, ki stanuje v srezu Dravograd, Slovenj-gradec ali Maribor. Pogoje za sprejem sporočiti na naslov Ana Sadovnik, Kotlje pri Guštajnu.
ZANATSKA BANKA
NAHEVIKEIDBDSL9UI1E B.D. - PODBEiBIGB UEBLlBflfl
Telefon St. 20-30
podeljuje obrtnikom In obrtnim podjetjem
menična posojila kredite na tekoči račun
posojila na zastavo državnih vrednostnih papirjev
do naj višjega zneska Din 250.000
Sprejema vloge na hranilne kjižice in tekoči račun, katere izplačuje brez vseh omejitev. Interesenti dobe informacije ustno ali pismeno pri ZANATSKI BANKI krajevine Jugoslavije A. D. podružnici v Ljubljani
fiškali .1. Blasnika nasl.. Univerzitetna tiskarna In lltografll** d. d. v Ljubljani. Odgovoren L. IflkuS.
©Milili i iiiiiii©
Albin Šifrer, puškar
Ljubljana - Gosposvetska c. 12
Poleg restavracije »Novi svet«
TELEFON 33—49.
OROŽJE, STRELJIVO, LOVSKI IN RIBARSKI PRIBOR • LASTNA DELAVNICA ZA VSA V TO STROKO SPADAJOČA POPRAVILA • MONTIRANJE DALJNOGLEDOV
Blago finega okusa
in dobrih kvalitet za obleke za Vas in Vašo družino le v
manufakturni trgovini
V
A. ZCmdei
Ljubljana.	Mestni trg št. 22.
OBRTNIKI-KOVINARJI!
Ste svojo delavnico že izpopolnili z nabavo modernega aparata
za AUTOGENO VARENJE ?
Ne odlašajte z nabavo: KISIKA v valjih po 6 m3 DISSOUS-PLINA (stisnjenega acntilana) v valjih po B m3
ACETILENSKEGA GORILNIKA in zraven spadajočih VARILNIH POTREBŠČIN, katere Vam nudi v najsolid-nejši izvedbi in prvovistni kvaliteti:
ASA-RUŠE d. d. udruženje jugoslovenske tvornice acetilena in oksigenav RliŠSh pri M&riboni
m
o
©
©
m
m

Gutnik Antonija
Gl inče, Tržaška cesta št. 5.
*
Mesarija in izdelovanje prvovrstnih mesnih izdelkov se priporoča cenjenemu občinstvu ter jamči za točno in solidno postrežbo.
FRAN ROJINA
Strugar
LJUBLJANA, Kolodvorska ulca št 8
nasproti hotela „Štrukelj".
lana v zalogi krogle In kegle za keglakle In ballnanle
!ii!!lllilliliil!l!'llšllliililll!llll!liliiliyil!!ll!l!lilši;i!šlllššliliiil!!l!!!lllllilišillšllj|l!iliiilššl!''l!!!!iiiiiiil'lšl!lisiiil!iillš!!!!lliilill!!il'!'l!!i!iišilll!!l!li!i!iiiill!!l!llliiiiii!il!!!l'l!!!iiii!il!!!!!i!!iiiiiili'''''liliiliiiill''i|
|	I
š
Anton Smole
žele z olivama
Dobrova pri Ljubljani
Vliva vsakovrstne dele za stroje iz litega železa, cinka, aluminija, medenine i. t. d. Stalno v zalogi patentne plošče za štedilnike, cestni in dvoriščni požiralniki za
odtok vode i. t. d.
Izdelek soliden!	Cene nizke!
SKLADIŠČE: LJUBLJANA, OPEKARSKA CESTA ŠT. 33. - TELEFON ŠT. 38—34.
i
i
J
i
Iiijšiil!jliišiMij|iiii!!ii!iii!lij!i!šili!ii!iiiiiiii!l!!!l!ilii!>iiii!Sli!!iiiiS
Kupujte
porcelan, steklenino, kuhinjsko posodo, okovje, vso ieleznlno In štedilnike pri
B. žmč - LJUBLJANA
Ljubljana, Tvrševa 11. poleg „Figovca"
Niske cene, dobra postrežba
Obrtnik in električna žarnica
Izdelovanje električnih žarnic sicer ne spada med obrti, vendar se nam zdi važno, da napišemo par vrstic tudi o tem. Vsaj je za vsakega obrtnika električna razsvetljava danes temeljne važnosti.
Tri stvari so pri električni žarnici važne: da dobro sveti, dolgo traja in da ni draga.
Vsem tem itrem pogijoem odgovarjajo odlične domače „TESLA“-žarnice. Tovarna Tesla-žarnic se nahaja v Pančevu, njen prodajni urad pa v Ljubljani, Dalmatinova 10. Ustanovljena je bila tovarna 1. 1931, deluje torej že peto leto in je njen razvoj nad vse zadovoljiv. Nudi danes svojim odjemalcem vse vrste idočih žarnic. Tovarna posveča že od vsega početka največjo pažnjo domači industriji in obrti in izdeluje med drugimi tudi žarnice v pojačani izvedbi, to je žarnice, ki prenesejo tudi tresenje, ki se pojavlja v težjih obratih. So te žarnice malenkost dražje od običajnih, zato pa dolgo časa vzdrže. Od obrti pridejo za te žarnice vpoštev vse one, ki delajo s stroji: čevljarska, ključavničarska, me-haniška itd. Stroji povzročajo več ali manj stalno tresenje, ki je žarnici v navadni izvedbi v kvar, ker to počasi skrivi ali celo zlomi gorilno nit. Pri pojačani izvedbi pa tovarna garantira, da se žarnica pri 100 tresljajih v minuti ne bo skvarila, oziroma da se nit ne bo niti skrivila niti zlomila. Seveda pa velja to za obdobje zajamčene gorilne dobe.
Značilno je, da industrija električnih žarnic ni s carino zaščitena, oziroma, da ta industrija ne izkorišča niti malenkostne carine, temveč je izdatno nižja v cenah, kot inozemska, pri tem pa je kvaliteta v svakem oziru odlična.
Priporočamo vsled tega, da zahteva naše obrtništvo povsod samo domače Tesla-žarnice, kjer pride to v poštev, pa še posebej žarnice v pojačani izvedbi.
---------^	------P
Vsak zaveden Slovenec
zavaruje edinole pri naši domači
Vzajemni zavarovalnici
v Ljubljani
požar, vlom, steklo, zvonove, jamstvo, nezgode, življenje in v „KARITASu — oddelku: posmrtnino, doto in starostno preskrbo.
Centrala:
v Ljubljani, Miklošičeva c. 19
Lastna palača; telefon 2521 in 2522
Podružnica:
v Celju, palača Ljudske posojilnice
Glavno zastopstvo:
v Mariboru, Soška ul. 10 v Novem mestu, Ljudska posojilnica
Krajevni zastopniki v vseh občinah!
a——----------------------—	o
Ifpp „Informator"
W Viktor v Blažič
Obl. konc. informacijski zavod Ljubljana
Tavčarjeva ul. 2 Telefon 27-26
/
VIZRmiN'
SHDNI SOKI
d. z. o. z.
Specijalna tvrdka za proizvajanje inali-^ novca, sadnih sokov in marmelad
LJUBLJANA, MASARVKOVA CESTA 46.
Tel. št. 32—93.
nitu ukine in s tem omili brezposelnost, ki je zaradi tega nastala v kamnoseški stroki. On-enem naj Zbornica za trgovino obrt in industrijo izclejstvuje, naj se obdavči ali pa naloži visoka carina na kamnoseško blago, ki se uvaža v surovem ali obdelanem stanju v veliki množini iz inozemstva (Italije, Švedske, Nemčije, Češke itd.). Dovolj krasnih marmorjev in granitov imamo v lastni državi. Zato je predpogoj, če hočemo obdržati kamnoseško obrt sploh pri življenju, da se Zbornica za trgovino obrt in industrijo zavzame za gornji predlog, saj to je njena dolžnost, da brani obrtniške interese, s katerimi bi se pripomoglo kamnoseštvu do deloma boljšega, iz sedaj nevzdržnega položaja. Kakor vsemu gospodarstvu, je tudi kamnoseški stroki vzrok krize pomanjkanje gotovine in lahko dosegljivih kreditov. Kdor naroča danes kak kamnoseški izdelek, že nudi v plačilo hranilne knjižice z zamrznjenimi vlogami. Na take plačilne pogoje danes ne more pristati obrtnik, ki nima velikega kapitala, in če hoče delo izvršiti, se mora zadolžiti, ker v nasprotnem primeru ne more konkurirati magnatski kamnoseški industriji, ki prevzema za naročena dela hranilne knjižice kot plačilo. Trgovanje na tovrsten način pa ne pozna nobene krize; žali-bog more Uiko poslovati pri nas mogoče lahko le eden. Mali in srednji obrtnik, če hoče sploh obstojati, nima časa, da bi vodil pravilne trgovske knjige, ki jih pa na kompliciran trgovski način voditi tudi vsak ne zna. Zato nima zaslombe pri davkariji, kajti davkarija samo njegovih svetih izjav in napovedi sploh ne vpo-števa; denarja za knjigovodjo seveda nima. Zato ostane dotičnik davkariji največkrat dober plačnik za neizvršen promet.
V dokaz resnice kot preje omenjeno, da je naša država, bogata marmorjev in granitov, ki nikakor ne zaostajajo in so še boljši in lepši od inozemskih, sem se kakor težko odločil pokazati javnosti le nekaj vzorcev, katerim sem dodal tudi nekaj marmorjev iz zasedenega ozemlja. Razstavljeni bodo na obrtniški razstavi D. J. O. v Ljubljani na Liceju od 29. VI. do 14. VIL 1935. Ta prva razstava domačih marmorjev in granitov ne bo zanimiva samo za naše občinstvo, temveč razveseljiva tudi za vsakega patri jota, zlasti poučna za strokovnjake, saj je prva naloga jugoslovanskega arhitekta, stavbenika, kiparja, kamnoseka, da temu prekrasnemu domačemu materijalu pripomore do zaslužene veljave.	Kunovar Franjo.
Iz obrtniškega pokreta
Krško. Dne 12. maja ob 10. uri se je vršil prvi redni občni zbor podružnice v Krškem, katerega se je udeležil kot delegat Osednjega društva tovariš Pičman. Predsednik podružnice tovariš Bizjak je otvoril občni zbor s toplim pozdravom na vse navzoče, obenem pa je podal poročilo o delovanju podružnice v preteklem letu. Poročilo in delovanje so vsi navzoči
vzeli z odobravanjem na znanje. Enako se je vzelo poročilo tajnika in blagajnika soglasno na znanje in se odobrilo. Vsled številnega porasta podružnic DJO in članstva je bila potreba po spremembi pravil, ki so se predložila občnemu zboru, katera so se soglasno sprejela, saj so korekture in spremembe itak v prid podružnicam. Pri volitvah je bil izvoljen po večini stan odbor s tovarišem Bizjakom na čelu. Pri raznoterostih je predsednik Osrednjega DJO g. Pičman ponovno obrazložil naloge Društva jug. obrt. za celokupno obrtništvo, katera izvajanja so prisotni vzeli z odobravanjem na znanje. Nato je povzel besedo tovariš Bizjak z apelom na vse navzoče, da tudi v bodoče posvetijo vse sile v prid obrtništva, nakar se je zahvalil vsem navzočim za udeležbo, nato pa je zaključil občni zbor.
Obrtništvo v Mostah pri LiubUani in iz občine D. M. v Polju priredi lastno razstavo obrtniških izdelkov v času od 7. do vključno 21. julija t. 1. v prostorih narodne-meščanske šole v Mostah. Opozarjamo na to razstavo vse interesente, da si jo izvolijo ogledati ter se prepričati na licu mesta o kvaliteti obrtniških izdelkov — obrtnikov iz najbližje okolice mesta Ljubljane. Razstavo prirejata združeni podružnici DJO v Mostah in D. M. v Polju.
Obrtništvo Srbije je zborovala
Dne 18. t. m. se je vršil 14 kongres Glavnega zemaljskoga saveza zanatlijskih udruženja Kraljevine Jugoslavije, letos v Beogradu. Kongresa so se udeležili polnoštevilno delegati te organizacije ter so se živahno udeževali debat o poročilih odbora. Po poročilih je bila sprejeta obširna resolucija, v kateri obrtništvo iznaša svoje težnje in zahteva od pomoči. Pri izvolitvi uprave je bila z malimi izpremembami izvoljena z veliko večino stara uprava na čelu s predsednikom Milan J. Stojanovičem.
Vesti iz Združenj
Skupščina „Združenja čevljarjev za sodni okraj Ljubljana^ se je vršila dne 28. aprila 1935 ob 9. uri dopoldne v dvorani Delavske zbornice pod predsedstvom g. Perdan Jerneja.
Ob navzočnosti 146 članov otvarja skupščino in konstatira sklepčnost ter pozdravlja navzočega zastopnika Obrtne oblasti I. stopnje g. Svetelja in g. Krajcerja, predsednika Združenja čevljarjev v Mariboru.
Predvsem pa se ob otvoritvi spominja tragične smrti Nj. Vel. Viteškega kralja Aleksandra I.
Pivovarna UNION
O E|L NIŠKA DRUŽBA
priporoča svoje izborne izdelke
svetlo In žrno pivo [v sodih In stoklonlcnh, pekovski kvas. ilstl rafiniran In denat.;Splrlt
Krojni tečaj v Cerknici in Ložu.
Zavod za pospeševanje obrta Zbornice TOi priredi v Cerknici in Ložu moški prikrojevalni tečaj za krojače. Tečaj se prične 1. julija t. 1. ter bo trajal predvidoma 5 tednov, vsak dan po 3 ure, in sicer za krojaške mojstre in pomočnike iz loškega okoliša od 8. do 11. ure v Ložu, iz cerkniškega okoliša pa od 16. do 19. ure v Cerknici v prostorih narodne šole. Poučeval bo krojaški mojster in absolvent dunajske krojne šole Josip Sežon iz Cerknice, pri katerem se morajo prijaviti mojstri in pomočniki, ki želijo pose-čati ta tečaj.
| Pavel Šimenc - vrtnarski mojster j
V torek zjutraj, dne 18. junija t. 1. je preminul po daljšem	-
niški tovariš
pijenju naročnik našega lista, obrt-Simenc Pavel, vrtnarski mojster poleg pokopališča Sv. Križ v Ljubljani.
Pokojni se je udejstvoval v obrtniškem pokretu — tako v svojem združenju vrtnarskih mojstrov, kakor v ostalih obrtniških prostovoljnih organizacijah. Od vsega početka pokreta DJO je bil član podružnice DJO, Ljubljana-mesto. V razstavnem odboru za obrtniško razstavo DJO v Ljubljani 1935 pa je bil odbornik, ki je s smrtjo tega tovariša izgubil vnetega sodelavca.
Obrtniki bomo ohranili pokojnika v prijetnem spominu, preostalim naše iskreno sožalje.
ZANATSKA BANKA
mEVINE JUGOSLAVIJE 9.D. - PODRUŽNICA LJUBLJANA
Telefon St. 20-30
podeljuje obrtnikom In obrtnim podjetjem
menična posojila kredite na tekoči račun
posojila na zastavo državnih vrednostnih papirjev
do naJviSJega zneska Din 250.000
Sprejema vloge na hranilne kjižice in tekoči račun, katere izplačuje brez vseh omejitev. Interesenti dobe informacije ustno ali pismeno pri ZANATSKI BANKI krajevine Jugoslavije A. D. podružnici v Ljubljani
Predsednik g. Perdan obširno poroča o poslovanju združenja v letu 1934. Iz poročila je razvidno, da čevljarska obrt od dne do dne propada, čemur je znak, da je število odjavljenih čevljarskih obrtov vedno večje nego prijavljenih, to pa največ radi industrijskih podjetij, posebno pa radi Butino konkurence.
Propadanje se opaža tudi pri naraščaju, kajti pred 5 leti je imelo združenje prijavljenih še 200 vajencev, medtem ko jih je danes le 50.
Krizo je posneti tudi iz tega vidika, ker člani no morejo plačevati niti malenkostne letne zadružne doklade.
Združenje je imelo med letom mnogo posla. Uprava je rešila in odposlala več ovadb radi šušmarstva in nebroj drugih dopisov, kar dokazuje število 678 odposlanih dopisov. Med temi dopisi je bilo več važnejših vlog na Bansko upravo, Zbornico za TOI, Davčno upravo itd., v katerih se je uprava potegovala za zboljšanje čevljarskega stanu.
Računski zaključek za J. 1934. je bil enoglasno sprejet. Dohodki znašajo Din 22.193.25, izdatki Din 22.177,25, saldo z dne 31. XII. 1934 Din 16.—. Čisto premoženje znaša Din 42.632.75, ki pa obstoja iz vajeniškega in fonda za onemogle člane. Iz računskega zaključka je razvidno, da je uprava razdelila med onemogle člane Din 2.755.— podpore iz obstoječega fonda.
Tudi proračun dohodkov in izdatkov v znesku Din 20.500.— je bil enoglasno sprejet. Sprejeta je bila dalje zadružna doklada v dosedanji višini.
Po sklepu skupščine je bila odposlana tudi resolucija na ministra trg. in ind. g. Vrbaniča, da posreduje pri Banski upravi Dravske banovine, da izda odlok kakor Savska in Dunavska banovina, da podjetje „Bata" ni v stanju izigravati uredbe min. sveta z dne 3. VIII. 1934, II. br. 27.946/22. Sl. list 561/72/34.
DaJje se dotakne g. predsednik tudi davčnih zadev, med katerimi povdarja in obžaluje, da Davčne oblasti ne upoštevajo težnje čevljarskega stanu in namesto, da bi davek zniževale, so ga zvišale v teku 2 let za približno 70%.
Oglasi se dalje g. Krajcer in pozdravi zborovalce. Med svojim govorom izjavlja, da se tudi v Mariboru prav tako kakor v Ljubljani upravičeno bore proti navidezno likvidirani Batini popravljalnici. Obžaluje, ker ne pomagajo niti neštete konference, protestna zborovanja in ankete, ki so se vršile vsepovsod in s katerih so bile poslane obširne resolucije na merodajna mestu. Izjavlja tudi, oko pod nobenim pogojem ne dosežemo zaščite, primorani ge bomo združeno z vsemi zadrugami obrniti na višjo instanco, kjer bomo vprašali, ali smo mi državljani Jugoslavije ali Bata, ali bomo mi čuvali Jugoslavijo ali Bata, ki j6 naše meso in pije našo kri.
Zborovanje je bilo zaključeno ob %13. uri.
Tlikill J. Blunlki nul.. Univerziteta« tlzkerae In UtograHle. d. d. v Ljubljeni. Odgovoren L. Mikal.