Po9tn?wa plačana v gotovim
Utamortkl
Cena 1 Din
Leto V. (XII.), štev. 58
Maribor, četrtek 12 marca 1931	^
'z h a i 8 'azun nedei|® n praznikov vsak dan ob 16. un Račun pri poštnam čak zav v Ljub ijam it. 11.409 V*l|a mesečno oraieman « upravi ali po poiti 10 Din dostavljen na dom pa 12 Din
Telefon;
Uredn. 2440 Uprava 2455
Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova cesta št. 13
Oglasi po tarifu
Oglase sprejema tudi oglasni oddelek .Jutra' v Ljubljani, Prešernova ulica št. 4
»Times** o kooperaciji kontinentalne Evrope
Balkanski dopisnik »Timesa« (Lon-“°j>) je povodom konference agrarnih držav Evrope v Parizu napisal zanimiv Članek, ki zasluži, da objavimo njegove klavne misli. Članek predvsem povdarja, da je akcija agrarnih držav za sodelovanje ena najdoslednejših akcij v prav-cu praktične panevropske politike.
Rusija je močno uplivala na agrarne države vzhodne in srednje Evrope, zlasti na svoje neposredne sosede. Ne kakor da bi te države korakale v komunizem, pač pa so se polno zavedle nevarnosti, ki jim grozi od petletnega gospodarskega načrta. Ako se tako ogromna država, kakor je Rusija, organizira, da proizvaja vse vrste proizvodov za tdko nizke cene, ki praktično pome..ijo uporabo kaznjencev, so ostale države Primorane, da ali sprejmejo življenski standard za svoje delavce, katerega jim diktirajo komunistični mogotci, ali pa da se zedinijo na vzajemno obrambo proti takšr' konkurenci. Agrarne države so se odločile za drugo.
Že na lanski konferenci v Varšavi je bila v resoluciji povdarjena potreba, da ima vsaka država ustanovo, ki bi se brigala za izvoz žita, dalje kreditno ust., novo, ki bi kreditirala žetev, in končno skladišča, ki bi bila sposobna, da to žet-vo prevzamejo. Balkanske države so bile dotlej v teh ozirih zelo na slabem, a Že lansko leto je zaznamovati v njih znaten napredek. Jugos'avija je bila prva izmed teh držav, ki je ustanovila po-Vlaščeno družbo za izvoz agrarnih proizvodov. Sledila je nedavno Bolgarija, Pripravlja se tudi Rumunija. Vse tri države tudi skrbe, da bi izpopolnile svoja skladišča za žitarice. Obrnile so se za kreditno pomoč na države, ki k. "to dajejo. Ni dvoma, da bodo te povlašče-ne družbe imele v doglednem času , nopol za izvoz žitaric, v Jugoslaviji tudi za izvoz vina in opija.
Velika važnost se polaga v balkanskih državah tudi na širjenje zadružništva, zlasti nabavljalnega z vzajemno nabavo živine,, semenja, kmetijskega orodja itd. ter onega, ki se bgvi z zadružno proda-
lo	agrarnih proizvodov. Take zadruge, dobro organizirane, bi lahko postale najpopolnejše sredstvo za racionalizacijo agrarne proizvodnje in odprodaje njenih produktov.
To koordiniranje naporov agrarnih dr-*ay, da najdejo pot iz težke ekono nske križe, v korist svoje agrarne produ mite- pa tudi brez škode za lastno industrijo in trgovino, je bistven predpogoj za mednarodno ekonomsko zvezo, in priznati treba, da se kontinentalna Evro-0* giblje v praven ekonomskega sodelovanja, Če ne unije. Seveda to v mednarodni sferi še ni velik uspeh, je pa znaten napredek.
Videti bo treba šele v praksi, kako se b°do obnesle ustanove Jugoslavije, Bolgarske, Rumunije, Madžarske in Poljska za nrodafo agrarnih proizvodov. Ni
Molotov o uspehu „oiatiletke“
SAMOZAVESTNE IZJAVE O NAPREDUJOČI CIVILIZACIJI. - DOSLEJ 35% KMETIJ SOCIJALIZIRANIH. — LETOS STOPI V OBRAT 518 NOVIH INDUSTRIJ.
MOSKVA, 12. marca. V nadaljevanju svojega poročila na sovjetskem kongresu je predsednik sveta ljudskih komisarjev, Molotov, povdaril, da je gospodarski napredek v celi vrsti gospodarskih panog prekoračil proračune petletnega gospodarskega načrta. Produkcija soci-jalistične industrije znaša dve tretjini celotne proizvodnje narodnega gospodarstva. Proizvodnja kolektivnih in sovjetskih gospodarstev je v minulem letu daleč presegla vse proračune pjatiletke. Značilno je, da je tekom zadnjih 6 mesecev vstopilo 3 milijone kmetskih gospodarstev v kolektivo (kolhoz). Danes je kolektiviziranlh 35% vseh kmetskih gospodarstev. Socijalistični kmetijski ve-leobrat ustvarja zveze, ki odstranjajo stoinstoletna nasprotja med mestom in deželo. Letos treba doseči prehod veči-
ne vseh kmetskih gospodarstev v kolektivo.
V	industriji bo letos stopilo 518 novih podjetij v obrat. Da se znižajo produkcijski stroški, se je zasigurala razširjava, mehanizacija in racionalizacija obratov.
Končno je Molotov opozoril, da se vrši kongres baš ob desetletnici Nepa (nove ekonomske politike). Novo desetletje bo imelo za Sovjetsko Uniio večji pomen nego minulo. V tem desetletju mora sovjetska Rusija dohiteti in prehiteti napredne kapitalistične države. Stopili smo — je dejal Molotov s povdarkom — v perijodo socijalizma, živimo pa še v zadnjem stadiju Nepa. Gradimo socializem, živimo pa v kapitalistični okolici. Obstoj kapitalističnega sistema in sistema socijalizma, ki gradi, drug poleg drugega je za gotovo dobo neizogiben.
Nemško-ruski odnošaji
BERLIN, 12- marca. »Germania«, organ centruma, ki je zelo blizu kancelarju Braningu, se bavi z izjavami Molotova ne 6. sovjetskem kongresu o dozdevnem izboljšanju nemško-ruskih odnoša-jev, in pravi med drugim: »Smatramo za izključeno, da bi nadovezala Nemčija normalne odnošaje z državo, v kateri dan na dan pridigajo državljansko vojno proti kapitalističnemu svetu in pripravljajo proletarski prevrat potom komunističnih celic v tujih državah ideološko in praktično. Enake garancije bo treba ustvariti tudi glede na rusko-nemško trgovino, na obrambo nemške produkcije pred rusko umazano konkurenco.«
Briančou ministrski jubilej
PARIZ, 12. marca. V soboto poteče 25 let, odkar je postal zunanji minister Ari-stid Briand prvič minister. Tekom svojega četrtstoletnega ministrovanja je vodil nič manj kot 32 portfeljev. Bil je 11 krat ministrski predsednik, 2 prosvetni minister, 3 justični minister in 16 zunanji minister.
Kralj Zogu u Benetkah
BENETKE, 12. marca. Kralj Zogu se je pripeljal snoči z dunajskim brzim vlakom semkaj in so ga na kolodvoru pozdravili zastopniki oblasti. Kralj ostane
v Benetkah dva dni, da si ogleda znamenitosti mesta, nato pa se bo vkrca! na parnik in nadaljeval vožnjo v Albanijo.
njeno, da se armada in mornarica razpustita in obdrži le varnostna služba ob meji, obalna zaščita in kontrola ribištva. Izdatki za to mirovno policijo bodo v razmerju s sedanjimi izdatki za armado minimalni.
Zahteue Katalonceu
BARCELONA, 12. marca. Katalonska republikanska stranka objavlja proglas, v katerem zahteva za Katalonijo popolno avtonomijo in pravico samoodločbe, dalje ločitev cerkve od države in temeljito reformo šolstva. Predvsem mora biti katalonščina čisto enakopravna uradni španščini. Končno se zahteva uvedba obveznega zavarovanja proti brezposelnosti.
NOVA PAPEŽEVA POSLANICA.
RIM, 12. marca. Na velikonočno soboto bo imel papež najbrže po Ave Mariji v radio nov govor na katoličane vsega sveta.
Houi potresni sunki u fTlacečoniji
SKOPLJE, 12. marca- V potresnem ozemlju so snoči čutili zopet več močnejših potresnih sunkov, katerim so sledili slabejši. V Udovu se je porušilo nekaj hiš, ki so bile že v soboto zelo močno poškodovane. Človeških žrtev k sreči sedaj ni bilo.
Uelik požar u Peči
BEOGRAD, 12- marca. V hotelu »Amerika« v Peči je nastal požar, ki se je naglo razširil tudi na sosednji hotel »Ga-rič«. Obe poslopji ste zgoreli do tal. Vzroke požara dosedaj še niso mogli dognati. Ogenj se je končno razširil tudi na sosednjo Martinovičevo lekarno, ki je istotako zgorela. Škoda je izredno velika.
Razpust armade in mornarice na Danskem
KOPENHAGEN, 12. marca. Lep vzgled za razorožitev je dala pravkar Danska.
V	parlamentu je bilo namreč na predlog socijalistov s 77 proti 64 glasovom skle-
uvoma. da na svetovne cene ne bo Jo imele upliva, ako se ne bodo sporazumele s prekomorskimi agrarnimi državami. Zakaj evropske agrarne države dajo povprečno komaj 15% žita, c; ga kupi Evropa. Videti je pa napredek v pogledu zahtev agrarnih držav za meto-roncijalne tarife v onih državah, ki kupujejo od njih žito, prodajajo jim pa svoje industrijske proizvode. Prodira stališče, da agrarne države ne potrebujejo predvsem razširjenja trga, nego boljše cene za svoje proizvode- V tem pogledu še ni enotnega nazirania v Društvu narodov, pač pa so se že pričela med raznimi državami pogajanja v tem pravcu, da dovolijo industrijske države uvoz žita za preferencialne tarife, dobe pa za
VELIKA RUSKA NAROČILA V NEMČIJI.
BERLIN, 12. marca. Včeraj se je vrnila iz Rusije delegacija vodilnih nemških industrijalcev. Vodja delegacije Kloeckner je takoj šel h kancelarju Bril-ningu, da mu poroča o rezultatih pogajanj v Moskvi. Na razna vprašanja novinarjev je izjavil, da ne more dati nobenih obvestil, dokler ne poda službenega poročila vladi. Samo toliko je rekel, da se je delegacija vrnila izredno zadovoljna. Velike maročbe, ki jih je pričakovati iz Rusije, bodo znatno omilile brezposelnost.
ANKETA O BREZPOSELNOSTI RUDARJEV.
BEOGRAD, 12. marca. Generalna rudarska direkcija je sklicala za 21- t. m, anketo o pobijanju brezposelnosti rudarjev. Namen ankete je, da pretresa, kako odstraniti kritične pojave v redukciji proizvodnje in delavstva v rudnikih in plavžih ter kako zavarovati popolnoma ali delno nezaposlene rudarje.
to povlaščene tarife za tvorniške proizvode (Rumunija - Nemčija).
Tudi drugo zahtevo agrarnih držav, zahtevo po pomoči z agrarnimi krediti, so strokovnjaki Društva narodov proučili. Smatrajo idejo za dobro in izvedljivo, vendar so mnenja, da je predpogoj za takšno centralno kreditno ustanovo predvsem ta, da agrarne države iz-vrše znatne spremembe v svoji zakonodaji, ki doslej ščiti bolj dolžnika nego upnika.
Treba bo torej še mnogo, predno bodo agrarne države dosegle zaželjeni ideal mednarodnega sodelovanja, vendar so lahko doslej zadovoljne s svojimi uspehi.
Tako ugledni angleški list.
BREZPOSELNOST V NEMČIJI PADA,
BERLIN, 12. marca. Glasom najnovejše uradne statistike je v času od 16. do 28. febru. padlo i število onih, ki so iskali delo, i število onih, ki so dobivali brezposelne podpore, prvo za 19.000, drugo za 13.000.
Fakir Tahra Bey in francoski učenjak
Prosluli fakir Tahra Bey je vložil tožbo proti francoskemu učenjaku Pavlu Heuze in zahteva odškodnine za škodo, ki jo je utrpel vsled Heuzeove kritike njegovih nastopov, ki mu je izpodkopala ugled v javnosti. Heuze je namreč nedavno izdal spis, v katerem trdi. da so vse umetnosti fakirjev in zlasti Tahri Beya navadna sleparija. Tahra Bey hoče pred sodiščem dokazati resničnost in poštenost svoje umetnosti, n. pr. da si 2 mečem prebode telo, da si da razbiti velik kamen na svojem trebuhu, da se vleže na posteljo, posuto s steklovino, ne da bi se ranil itd. Heuze pa proglaša, da lw> tudi on vse to izvajal pred sodiščem in tako dokazal, da vsi ti fakirski triki niso nikakšne čarovnije.
Smuško skakalnico na Pohorje!
GRADNJA SKAKALNICE NAJ SE ClMPREJ URESNIČI.
Zimsko-sportna sezona se polagoma zaključuje. V Mariboru in v njegovi najbližji okolici je zavzelo smučarstvo tak razmah, kakor ga ne pokazuje nobena zima. Interes za smučanje je postal že splošen. Maribor se dviga v zimskem športu, napreduje in žanje častne uspehe doma in drugod. Ponosni smo lahko na naše klube in tekmovalce, ki se niso bali inozemske konkurence ter poslali svoje atlete na mednarodne tekme v Bohinj, kjer so našemu mestu priborili v splošni kvalifikaciji med jugoslovanskimi tekmovalci častno drugo mesto. To je za nas velik uspeh, napredek, ki pomeni začetek boja za zmago našega mesta v smuškem športu!
Znano je, da je danes šport oni faktor, s katerim je treba računati pri razvoju in blagostanju vsakega kraja. Kar ne moremo doseči z drugimi športnimi panogami, poizkusimo vsaj z zimskim športom, ki je dostopen vsem slojem in v katerem smo dosegli že precejšnjo rutino. Imamo klube, ki goje zimski šport, imamo tekmovalce, imamo krasne terene, dani so vsi pogoji za dotok tujcev tudi v našo sredo. Zimsko-tujski promet je danes v vseh krajih, ki jih zima obdaruje s snegom, neprecenljive važnosti. Pri nas se na to ni polagalo do sedaj dovolj pažnje in dobe se celo črnogledi, ki trdijo, da bi tujski promet v zimi pri nas ne prosperiral. Seveda je promet v tistem obsegu, kakor ga imajo razni kraji v Švici, Avstriji itd. pri nas za sedaj izključen. A vendar bi se dalo vsaj toliko doseči, da bi zimske prireditve naših klubov oziroma zimsko-sportnega pod-saveza imele večjo privlačno moč, da bi ne zainteresirale samo domače kroge, ampak tudi druge kraje naše države in sosede na severni meji, posebno Gračane in Celovčane. Našim klubom se mora priznati, da so s svojimi smuškimi tekmami zelo agilni in tudi domača publika kaže za te prireditve precejšnje zanimanje.
Smuške tekme ne morejo nikdar nuditi onega užitka gledalcu, ako niso izvedene v vseh disciplinah. In ena teh disciplin je smuško skakanje. Poglejmo številke gledalcev v Oberhofu, kjer so se vršile smuške tekme za evropsko prvenstvo: 30.000 jih je občudovalo skoke ! V naš Bohinj je romalo nad 3000 gledalcev, da prisostvuje skakalnim tek-
mam in to število bi bilo gotovo potrojeno, ko bi se bile tekme vršile začetkom februarja.
Masa občuduje zimski šport pri ska kalnici in te mi nimamo. Naši klubi črn tijo potrebo, da se rešijo monotonosti večnega tekmovanja na dolgih progah in začno že enikrat s skakalnimi tekmami, ki so za tekmovalca in gledalca višek zimskega športa. Le tedaj, ko bomo ime
li	v neposredni bližini našega mesta skakalnico, bomo lahko računali s tujskim prometom v zimi, čeravno ne permanentnim, a vendar v dneh smuških prireditev.
Postavitev skakalnice zahteva velike previdnosti pri izberi ugodne lege, primernega, za gledalce lahiko dostopnega terena in točne graditve. Prostor bi se moral poiskati v neposredni bližini Maribora ter bi prišlo najbolj v poštev severno pobočje Pohorja. Najlažje dostopen bi bil sektor od Betnave do Peker, Če pa bi se tamkaj ne našel primeren teren, bi se moral iskati dalje proti Bi. strici, Rušam in Fali. V imenovanem sektorju pa je vsekakor primeren teren, ki odgovarja vsem stavljenim pogojem ter bi dovoljeval skoke do 45 m. Le žal, da klub, ki si je nadel to nalogo, ni našel pri posestniku zemljišča za to stvar razumevanja.
.Vendar nam to ne sme vzeti poguma! Kar klubi ne zmorejo, to bi lahko uresničila občina ali Zveza za tujski promet v sporazumu z merodajnimi klubi oziroma s Podsavezom v Mariboru. Denar, ki bi se izdal za. graditev skakalnice, bi se sigurno že v dveh letih amortiziral. Šele s postavitvijo skakalnice bi zimski šport dosegel ono višino, ki je potrebna, da začne tudi pri nas pulzi rati tujski promet v do sedaj mrtvi zimski sezoni. 2e danes, ko smo šele v sredini zimsko-sportnega razmaha, je Maribor znan kot drugi zimsko-sportni center v naši državi. Zato je v interesu športa in še večje popularizacije naše ga mesta, da se ideja skakalnice čitnprej uresniči. Podsavez naj stopi v stik z oblastmi, dela naj se na tem, da se realizira ta načrt še tekom letošnjega poletja, da lahko v prihodnji zimski sezoni že otvorimo našo skakalnico, na kateri bomo lahko občudovali skakalce različnih narodnosti in pozdravljali ne samo domače, ampak tudi tuje goste. F. V.
5attnerjeua proslaua u mariboru
Sinoči je proslavilo pevsko društvo »Maribor« osemdesetletnico slovenskega skladatelja P. Hugolina Sattnerja, moža, ki je svoječasno mnogo pomenil na polju slovenske glasbe. Predvsem je mož pokazal z ustvaritvijo prvega slovenskega oratorija, kantat in sinfoničnih pesnitev, da mora kreniti naša takrat še povsem neznatna glasba v velikopoteznost. Kot Šestdesetleten starček, ko začnejo navadnega zemljana zapuščati navadno že moči, je v Sattnerju komaj vzklila ustvariteljska moč in od leta do leta nas je velikopotezen in plodoviti skladatelj presenetil s kakim večjim delom in vsako teh del je bilo sprejeto vedno z velikim navdušenjem. Skladatelj ni popustil in nas je v zadnjem času presenetil z romantično opero »Tajdo«, ki so jo pred dvemi leti izvajali v ljubljanski operi z velikim uspehom.
Točirtt^ 20. uri so nastopili pred polno unionsko dvorano mešan zbor »Maribora«, orkester in solisti pod vodstvom agilnega dirigenta g. j. Ev. Gašpariča. Koncerta so se udeležili tudi predstavniki cerkvenih, vojaških in civilnih oblasti. Ko se je pojavil v dvorani sivolasi slavljenec, ga je občinstvo pozdravilo z burnim aplavzom. Z lahkim korakom se je sivolasi starček, odzdravljajoč navdušenemu občinstvu, vsedel ob strani vladike dr. Karlina. Mestni načelnik g. dr. ■A- Juvan je v zbranih besedah pozdravi! Jubilanta in mu ob sklepu svojega govora želel, da bi ga Bog ohranil še mnogo let čilega in zdravega. Nato je bil slavljencu izročen ob burnem vzklika-
nju občinstva krasen venec.
Takoj nato so zadoneli prvi akordi »Assumptia«. Skladba se je v lepi ubranosti razvijala do konca in za vsakim delom so izvajalci in njihov dirigent bili nagrajeni z navdušenim ploskanjem. Zbor je zvenel zelo izenačeno, dozdeval se mi je pa vendar malo prešibek in ni mogel zato na nekaterih mestih kljubovati močnemu orkestralnemu aparatu. Kljub temu pa je zbor svojo težko nalogo rešil zelo častno. Izvedbo oratorija so pa dvignili na visoko stopnjo solisti in v prvi vrsti moram omeniti našo najboljšo koncertno pevko in koloraturko gospo Lovšetovo. Koncem prvega dela je bil gospej Lovšetovi poklonjen šopek rdečih nageljčkov. Baritonist g. Neralič in tenorist g. Živko sta izvedla svoje partije v oratoriju precizno in slogu skladbe primerno. Tudi orkester je svoj ne baš lahek part (godala) izvedel do kraja s preciznostjo.
Vse zasluge izvedbe tega obširnega dela pa gredo v prvi vrsti dirigentu g-Gašpariču, ki dirigira s prožnostjo in umerjenim zanosom. Znajti se zna tudi v najtežjih momentih kakor so bili v sklepnem zboru oratorija. Za svoje požrtvovalno delo in lepo uspeli koncert je prejel lavorjev venec.
Tako se je Maribor zelo častno obdolžil zaslužnemu slovenskemu skladatelju in le želimo, da bi videli Slavljenca v naši sredi tudi ob njegovi devetdesetletnici.	Karol	Pahor.
Šamo par dni
Zlati čudež - Haslinger
v Vallkl kavarni
Mariborski in
mariborsko glečaližče
REPERTOAR:
Četrtek, 12. marca ob 20. uri »Čarda-ška kneginja« ab. A. Kuponi.
Petek, 13. marca. Zaprto.
Sobota, 14. marca ob 20. uri »Veriga«. Premijera. Proslava šestdeset-letnice Fran S. Finžgarja.
Nedelja, 15. marca ob 15. uri »Veriga«.
—	Ob 20. uri »Ciganska ljubezen«. Znižane cene.
Ptujsko gledališče.
Pondeljek, 16. marca ob 20. uri »Čarda-ška kneginja«. Gostovanje mariborskega gledališča.
Prihodnje gostovanje mariborskega gledališča v Ptuju bo v pondeljek, 16. t. m. Vprizorila se bo Kalmanova melo-dijozna in zabavna opereta »Čardaška kneginja«. Glasba te operete, ki je danes pravcati »šlager« po vseh gledališčih, ter njeno živahno in pestro dejanje jamčita, da bo odziv občinstva gotovo obilen.
Izredno zanimanje za društvo »Ogenj«.
Zadnje časopisne vesti o ustanovitvi podružnice društva za vpepeljevanje mrličev »Ognja« v Mariboru, so izzvale po vsej Dravski banovini uprav nepričakovano zanimanje. Mariborska podružnica »Ognja« prejema dnevno od vseh strani, tako z dežele, kakor tudi iz mest Ljubljane, Celja, Ptuja in drugod številne prijave članov in članic iz vseh slojev. To zanimanje je najboljši dokaz, kako nujno potrebna je bila ustanovitev takega društva pri nas. Odbor pa tudi temeljito pripravlja predpogoje za čim prejšnje uresničenje društvenih ciljev. Nedvomno bo mariborska podružnica v kratkem močnejša, kot centrala v Beogradu in podružnica v Zagrebu. Pogajanja z inozemskimi sorodnimi društvi za sodelovanje so v polnem teku. Društvo bo v kratkem priredilo zopet širši sestanek članov in prijateljev, da vnovič propagira prekoristno idejo vpepe ljevanja mrličev. Članarina znaša Din 10 mesečno, ter Din 10 vstopnina. Pravil še društvo zaenkrat članom ne more razpošiljati, ker še niso natiskana. V kratkem pa bo tudi tozadevno vse urejeno. Društvo »Ogenj« si bo tudi uredilo svojo pisarno, ki je postala vsled velikega priglašanja članov nujno potrebna in bodo dobivali potem tudi člani z dežele takoj točne pismene odgovore. Zaenkrat prosi društvo potrpljenja in pa čim prejšnje prijave, da bo moglo društvo vedeti, s kolikim številom članov lahko v bližnji bodočnosti računa. Vsi prijatelji »Ognja«, pa naj razvijejo čim intenzivnejšo propagando ter nabirajo člane. Prijave se lahko naslovljajo na društvo »Ogenj«, Maribor, Slomškov trg št. 6, ali na odbornike, dr. Avg. Reisman, Hubert Pelikan ter I. Tinauer, trgovec z drvami, vsi v Mariboru, ki tudi rade volje dajejo točnejše informacije.
Lutkovno gledališče Sokola-rnatice bo predvajalo v nedeljo 15. t. m. ob 3. pop. pravljico v treh dejanjih s predigro in spremembo »Marbuel, črni sluga pekla«.
Jugosiovansko-češkoslovaška liga
bo imela svoj letošnji občni zbor v soboto, dne 28. marca ob 20. uri v mali dvorani Narodnega doma. Na sporedu je poročilo o delovanju lig v Jugoslaviji In Češkoslovaški preteklo leto, poročila funkcijonarjev in volitve novega odbora.
—	Predavanje ministra dr. Kukovca pa se bo vršilo teden dni poprej, t. j. v soboto, dne 21. marca ob 8. uri zvečer v mali dvorani Narodnega doma. — Kot že objavljeno, bo predaval minister dr. Kukovec to soboto, dne 14. t. m. o dr. Kramafu v Murski Soboti.
Ljudska univerza v Mariboru.
' »Moderno oblikovanje zasebnih in javnih vrtov« je tema aktualnega predavanja, ki je bo imel v petek, dne 13. t. m. ob 8. zvečer strokovnjak g. inž. Jeglič iz Ljubljane. Predavanje je ponazorjeno z mnogimi skiioptičnimi slikami. — V pondeljek, dne 16. marca nadaljevanje evgeničnega cikla. Predaval bo univerzitetni profesor dr. Zarnik iz Zagreba o križanju človeških plemen z evgeničnega stališča. Skioptične slike.
KINO
GrafsRž:===
Od danes dalje:	Najpopularnejša
opereta:
GOZDARJEVA KRISTA
100% zvočna opereta. Paul Richter, Irene Eisinger. Film, ki osvaja ves svet.
Union:
Od danes dalje: Fritz Kortner, Konrad Veidt v OTOK ZGUBLJENIH
100% govoreča in zvočna drama.
Predstave v obeh kinih ob delavnikih ob 17., 19., 21. uri; ob nedeljah in praznikih ob 15., 17., 19. in 21. uri. Predprodaja dnevno: od 10. do 12. ure na blagajni. XXVI
APOLO KINO:
V	soboto In nedeljo: PAZI HARROLD! Harrold Lloyd
Zadruga prevozniških obrtov v Mariboru
razglaša: Avtoizvoščkom je večkratno menjavanje stajališča na dan prepovedano. Avtoizvoščki, ki imajo stajališče na glavnem kolodvoru, ali pridejo zjutraj na kolodvorsko stajališče, ne smejo isti dan uporabljati tudi stajališča na Trgu svobode, oni od Trga svobode pa ne stajališča na glavnem kolodvoru, ako niso izrecno naročeni, je strogo prepovedano. Vsak prestopek se bo kaznoval v smislu določb zadružnih pravil. Avtoizvoščki in fijakerji, ki imajo oziroma žele imeti stajališče na glavnem kolodvoru, ter še niso plačali predpisane najemnine za stajališče, morajo isto takoj poravnati, sicer zgube pravico do uporabe stajališča. Stajališče na Glavnem1 trgu zamorejo uporabljati avtoizvoščki poljubno. Dovoljeno je stajališče za tri avtomobile. Dovoljeno je tudi stajališče na Slomškovem trgu in sicer pred hišo št. 11 na desni strani ceste ob parku iti sicer za dva avtomobila.
Sobno streljanje lovcev bo drevi ob 20. uri v zakurjenem kegljišču gostilne »Plzenski dvor« v Tatten-bachovi ulici.
Zahvala Jadranske Straže.
Mariborska Jadranska Straža se prisrčno zahvaljuje vsem, ki so ji s svojo nesebično požrtvovalnostjo, bodisi s sodelovanjem, bodisi z darovi v blagu in z denarnimi prispevki pomagali, da je tako častno uspela njena prireditev. Prav posebej pa izreka svojo zahvalnost: oblastim in uradom za vsestransko podporo ter njunim predstavnikom, damam, ki so delovale v šotorih in na pripravah, umetnikom, g. nadzorniku Gvajcu, gg. prof* Cotiču in Ravniharju za umetniško opremo dvorane, akad. slikarju Cajhtu, ki je naslikal podobo prestolonaslednika, g, prof. Mirku za spremljevanje, študiranje in vodstvo petja, združenim moškim pevskim zborom za vzorno petje, g. Nera-liču in g. Skrbinšku za krasna nastopa, g. kapetanu-kapelrtiku Svobodi za md-nuciozno izvajanje godbenih komadov, g. polkovniku Putnikoviču za prijazno vsestransko podporo, g. Gillyju za strumno ureditev gospodarskih poslov; tvrdkam: Josip Wipplingerju za instalacijo aparata »Nora« ter zvočnikov, Meinel in He-rold za posojene plošče, ravnateljstvu pivovarne »Union« za prepustitev dvK>-rane, ravnateljstvu Glasbene Matice za pianino, vojakom-dijakom za večdnevno nesebično pripravljalno delo, gdč. Veri Džamonja, izvoljeni »Miss Jadran«, za licitacijo njene nagrade v prid Jadr. Straže, tvrdki »Drava«, ki je 'zvrŠila brezplačno veliko del ter darovala okvir za veliko sliko. In prav vsem onim, ki so nam šli na katerikoli način na roko, Rdeči križ v Studencih priredi povodom slavnostne predaje samaritanskih listin 44 tečajnikom v nedeljo 15. marca ob 18. uri v gostilni ligo družabni večer z gledališkimi nastopi, petjem itd. Prijatelji iskreno vablienR*
Nogavice
naj novejše modne barve, y kvaliteti zopet izboljšane in kliub temu ceneiše I
Budefeidt!
Države Evrope
ŠTIRI RAZNE SKUPINE DRŽAV. — SLOVANI. ROMANI, GERMANI DRUGI. - NAJVEČ SVETA OTROKOM SLIŠI SLAVE.
IN
Noben del sveta ni tako razcepljen, ne v geografičnem, ne v narodnem in političnem, ne v gospodarskem in socijalnem ter kulturnem oziru, kakor je naša stara Evropa. In menda je prav ta geografična ‘n jezikovna razcepljenost povzročila plo dno tekmovanje, brez katerega bi nikoli ne bilo današnje evropske kulture in s tem tudi občečloveške civilizacije. Kljub temu pa, da živimo v Evropi, jo morda premalo poznamo, posebno v novi povojni podobi. Zato ne bo odveč, če napravimo tudi po njej mal sprehod in si ogledamo površine in števila prebivalcev vseh evropskih držav, kar je sedaj, ko se toliko govori in konferira o Panevropi še toliko bolj aktualno.
V	glavnem je Evropa razdeljena na tri fazne skupine:	Slovane, Romane in
Germane. Ker smo sami Slovani, oglejmo si najprej slovanske države. Največja fred njimi je Rusija, danes zveza komunističnih republik. Država meri v Evropi nad 20,000.000 km3 in ima preko
100,000.000 prebivalcev. Sestoja se iz treh republik Velike Rusije, Ukrajine s ‘150.000 km* in 30,000.000 državljanov in Bele Rusije z 111.000 km3 in 5,000.000 ljudi. Največja slovanska država za Rusijo je republika Poljska z glavnim mestom Varšavo, 388.000 km2 in nad
30.000.000 duš. Sledi po teritorijalni velikosti kraljevina Jugoslavija z 248.665 km2 in 13,500.000 ljudmi. Četrta po obsegu, a pred Jugoslavijo po prebivalstvu je republika Češkoslovaška s 140.000 km2 in 14,500.000 državljani. Peta in poslednja je kraljevina Bolgarija s 103.000 km2 in 6,000-000 prebivalcev. Vse slovanske države merijo tedaj sku-Paj 20,879.000 km2 in štejejo krog
164.000.000 ljudi. K tem moramo pa prišteti še najmanj 6,000.000 Slovanov, ki so izven svojih držav.
, Kot druge smo omenili Romane. Površinsko največja romanska država je F r a n c i j a s 551.000 km2 in z 41,000.000 ljudi. Njej sledi Italija s 310.000 km3 lin 42,000.000 prebivalcev. Večja po obsegu, a manjša po prebivalcih je kraljevina Španija i 498.000 km2, a le 22,000.000 'duš. Potem pride kot četrta Romunija * 295.000 km2 in krog 18,000.000 državljani. Na petem in zadnjem mestu je Portugalska z 89.000 km2 in prebivalcev 6,000.000. Napol romanska, napol Germanska (Flamci) je kraljevina B e 1-Sija s 30.000 km2 in 8,000.000 duš ter republika Švica z 41-000 km2 in držav-
ljanov 4,000.000. Poleg teh so še male romanske državice San Marino z 61 km2 in 13.000 dušami, Monaco s 1.500 km2 in 25-000 dušami, Andora s 450 km3 in 5000 dušami, Vatikan s 44 km2 in
500.000 prebivalci in par še manjših. Tretja skupina so germanske države.
Največja je Nemčija z 470.000 kim* in
64.000.000 ljudi; sledi Anglija z Irsko z
244.000 km2 in 45,000.000 prebivalcev. Potem pa je ostaKe te :o razvrstiti po velikosti, ker so razlil j med površino in prebivalci prevelike. Našteli jih bomo zato po abecedi. To so: A v st r i j a z
84.000 km" in 7,000.000 ljudi, Danska s
43.000 km* in 3,500.000 ljudi, Gdansko z 2COO km' in 400.000 dušami, I s 1 a n d i-j a s 103.00-0 km3 in 100.000 prebivalci, ■kneževina Lichtensteinska z 159 km2 in 12.000 ljudmi, Nizozemska s 34-000 km2 in 8,000.000 prebivalcev, Nor v e šk a z 324.000 km2 in 3,000.000 duš, Švedska s 448.000 km3 in 6,000.000 državljanov in Irska z 69.000 km2 ter
3.000.000 ljudi. Mimo tega so deloma ger manske, kot že omenjeno Švica in Belgija ter nadalje Luksemburškaz 2600 km2 in 300.000 prebivalci. Žive pa Germani tudi še v mnogih drugih državah.
Izven teh treh velikih rasnih skupin so: Madžarska s 93.000 km2 in 8,500.000 državljani, republika Finska z 388000 km2 in 3,500.000 ljudmi, Turčija (evropska) s 24.000 km2 in 1,200.000 podaniki ter sledeče države: kraljevina Albani-j a s 27.500 km2 in 800.000 dušami, republika E s t o n s ik a s 45000 knr in 1,000.000 ljudi, republika G r č i j a s 127.000 km2 in
6.000.000 duš, Latvija s 66,000 km5 in
2.000.000 podanikov in Litva s 56.000 km3 in 2,300.000 ljudmi. Litvanči, so tako po jeziku, rasi in vsem ostalem najbližji Slovanom. tako da so jih včasih tudi k tem prištevali. Vseh neslovanskih, neroman-skih in negermanskih držav je torej v Evropi 8 in merijo sikupno 826.000 km3 ter štejejo 25,300.000 prebivalcev.
Tako vidimo tedaj, da so v Evropi štiri različne skupine. Največja po obsegu in številu prebivalcev je • slovanska s
164.000.000 ljudi, sledi ji romanska skupina s krog 145,000.000 prebiv., potem germanska s približno 142,000.000 ter naposled skupina raznih s 25,000,000 duš. Ker je tudi teritorijalni obseg slovanskih držav največji, velja vsai za Evropo še vedno Prešernov verz: Največ sveta 0-trokom sliši Slave!
Voraianje enotne postne tarife v Evropi
Mednarodna trgovska zbornica je že delj časa proučevala materijal, ki ga je zbrala radi rešitve vprašanja enotne poštne tarife v Evropi. Kmalu bo sklicana tudi konferenca, na kateri se bo razpravljalo o tem vprašanju. Po zbranem materijalu je videti, da obstoja v Evropi že sedaj nekoliko takih posebnih dogovorov, po katerih je razširjena normalna tarifa tudi na področje sosednih zemelj, tako velja n. pr. med Norveško, Dansko >n Švedsko v mednarodnem prometu toozemska tarifa. Izven Evrope obstoja D*nameriška poštna unija, ki prišteva svoje Člane tudi Španijo, Seveda Proučavaja tudi zemlje na Balkanu možnost poštne unije s sedežem v Atenah. Nemška poštna uprava je izjavila pripravljenost, svoje inozemske tarife even tuelno razširiti tudi na področje srednje evropskih držav. Iz vsega je razvidno, ^ bi poskus osnovanja evropske poštne u»>je principijelno z vseh strani rado-Vo’jno sprejeli. V poštev prihaja še sa-ureditev finančne strani tega vprašanja. Jasno je namreč, da bi morale biti Pripravljene nekatere države na občut-
ljivo — čeprav razmeroma majhno — izgubo ob priliki uvedb,e teh enotnih poštnih tarif- To so vsote, ki jih te drž -, ve sedaj pridobijo v prometu z inozemstvo. ,. Po predhodnem materijalu bi znašalo to znižanje n. pr. za Francijo 2.83%, za Angleško 1.47%, največji odstotek izgube pa bi znašal okrog 7% današnjih dohodkov. V kolikor bi prišlo do ustvaritve evropske poštne unije, se namerava uvesti tarifa od 0.15 do 0-20 zk-tih frankov za navadna pisma. ZV u! materijal prikazuje, da bi imele izgubo v svojem poštnem poslovanju le nekatere države. Sicer se pa opaža splošno obi-če<(. Zato bi bilo na ta način povzročeno izgubo kaj lahko nadoknaditi. Ko v bila uvedena enotna poštna tarifa v ?,rropi, 01 bila upeljana tudi enotna znamka. Konferenca, ki bo sklicana v svrho razprave o teh vprašanjih, bo imela nalogo, točno^ proučiti zbrani materijal in staviti poštnim upravam vseh evropskih držav precizno izdelane predloge ter tako dati < ektno povod za osnovanje evropske poštne unije. V kolikor pa bi se mogoče nekatere države upirale osnovanju unije
iz financijelnih razlogov, bi se morale te drlave končno le utoniti dolkazom, da bi se s povečanjem i ;dnarodnega poštnega prometa povečale tudi koristi, kar bi brez dvoma simpatčno pozdravili pred stavniki gospodarskega življenja v vseh zemljah brez razlike.
Po 400 letih izpolnjeno prerokovanje
Te dni je zgorela znamenita starodavna angleška opatija »BattTe Abbey«, ki je bila zgrajena v Hastingsu ravno tam, kjer je Viljem Zmagoviti 1. 1066 anglosaške čete kralja Harolda popolnoma potolkel. V zadnjih desetletjih je bil v opatiji dekliški licej. Vseh 120 gojenk so še pravočasno rešili iz gorečega poslopja. Številne zgodovinske relikvije, med njimi staro zastavo, ki so jo nosili v bitki pri Hastingsu, pa je požar docela uničil. Viljem Zmagoviti se je pred bitko zaobljubil, da bo dal v primeru zmage zgraditi Opatijo, ki naj bi bila še poznim rodovom priča njegove posrečene akcije. Ustanovljeni samostan je bil prepuščen benediktincem, ki so ga vodili do 1. 1538, ko je Henrik Vlil- razpustil vse katoliške samostane na Angleškem, »Battle Abbey« pa je podaril svojemu prijatelju Antonu Brownu. Ta je takoj po prevzemu posestva priredil svojim prijateljem veliko pojedino. Med pojedino se je nenadoma pojavil v slavnostni dvorani eden od izgnanih benediktinskih menihov ter izjavil, da bodo tako opatijo kakor tudi potomci novega lastnika postali žrtev strahovitega požara. In res je požar, tekom stoletij ponovno vpepelil ponosno opatijo. Cela vrsta potomcev prvega lastnika je zgorela v plamenih. Zadnji požar je opatijo vnovič docela uničil. V	veliki
dvorani je visela slika, ki je pre-’	-Hala
bitko pri Hastingsu. Bila je pr	rav
samo kopija. Original, ki je bil	njen
v opatiji Cowdray, je namreč uničil požar že 1. 1793.
Šport
Hčerka atenskega milijonarja kot boljšeuiška vohunka
Nedavno je bila v Atenah izvršena senzačna aretacija v zvezi z odkritjem široko razpredene boljševiške špijonaže. Anonimni dopis je atensko policijo opozoril na delavko, ki je stanovala v atenski četrti ubogih in ki se po načinu svojega življenja ni prav nič razlikovala od ostalih delavk. Ko so ji tajni agenti sledili v njeno stanovanje, so prišli še ravno pravočasno, da so ubranili pred uničenjem v plamenih 'listino, ki jo je mladenka hotela zažgati. Opazila ie namreč, da ji slede. Na listini je bil popoln seznam komunističnih vodilnih osebnosti na Balkanu in mnogo važnih podatkov glede boljševiških centrov v Pešti, na Dunaju, Berlinu in Pragi. V stanovanju so pri natančnem pregledovanju našli tudi zazidano sobico, v kateri je bilo celo skladišče bomb, pištol, pušk in razne municije. Največje presenečenje za policijske uradnike pa je bilo, da se je delavka izkazala kot hčerka znanega atenskega milijonarja Levija, katerega 20letna hčerka Orevma je pred letom dni brez sledu izginila. Sedaj se je izkazalo, da je živela kot Marija Aepropulova v delavskem predmestju in je v tovarni propagirala komunizem. Govori pravilno grški, angleški, francoski in nemški. V poklic boljševiške agi-tatorke jo je — kakor se je ugotovilo — u peljal neki Oskar, ki je živel v Atenah deli časa kot učitelj glasbe, v resnici pa je bil eden najslovitejših boljševiških a-gentov.
Nepošteno delo.
»Kaj vas je spravilo v zapor?« »Konkurenčna zavist!«
»Kontoufencai?«
»Da, delal sem ravno take bankovce, kakor državna banka.«
Mariborski zimskošportni podsavez.
V nedeljo, dne 15. t. m. priredi podsavez smuški izlet preko Pohorja v Ribnico na Pohorju, kjer se bo vršil ogled za postavitev smuške skakalnice. Zbirališče udeležencev v soboto v koči na Klopnem vrhu (dostop od postaje Fala) in v koči na Pesku (dostop preko Klopnega vrha ali pa direktno od postaje Sv. Lovrenc na Poli. oz- iz Konjic). Odhod prve skupine iz koče na Pesku v nedeljo zjutraj preko Planinke, Jezerskega vrha v Ribnico, event. tudi kratek odcep na Veliko Kopo. Druga skupina odide v nedeljo dopoldne iz Peska preko Planinke, Jezerskega vrhia v Ribnico. Udeleženci iz Savinjske doline se ločijo event. lahko od Jezerskega vrha v Mislinje. Na ta način je omogočena soudeležba iz vseh krajev. Po zadnjem snegu se lahko pričakuje prijetno smučanje ter se računa na obilen odziv. Odhod udeležencev iz Maribora gl. kol. v soboto popoldne z vsemi vlaki.
Razveljavljeni placementl.
Pri skupinski tekmi za Streharjev pokal, prirejeni dne 15. februarja od SPD Maribora, so startali za SK Železničarja Cinotti in Zupan, za TK Triglav Slavec, za SPD Maribor Sever Albin. Imenovani niso verificirani ter se njih rezultat razveljavlja. Za TK Triglav sta startala člana ISSK Maribora Crnobori in Bahun ter član Sokola-Maribor, Govedič. Ker morajo startati tekmovalci le za klub, za katerega so verificirani, se tudi ti rezultati razveljavijo. Ker je bila tekma skupinska, je s tem razveljavljeno III. mesto skupine pod štartno številko 5: Govedič, Kotnik, Mazi za TK Triglav in IV. mesto skupine pod štartno št. 1: Jošt, Cinotti, Zupan za SK Železničarja. Cinotti je vrhu tega startal pri tekmi 8. II., prirejeni od SK Železničarja ter ni bil verificiran. — Jug. zimsko-sportni savez opozarja klube, da bo v bodoče razveljavil vse rezultate, ev. tudi tekmovanje, ako bodo prireditelji pripuščali na start neverificirane tekmovalce ali verificirane tekmovalce za drug klub. Tekmovalci, ki bodo startali za drug klub, kot so prijavljeni, bodo dobili zabrano starta. Vsak tekmovalec mora imeti savezno izkaznico, katero predloži prirediteljem
—	prireditelji pa morajo vedno zahtevati prijavo za start od klubov, ne pa od tekmovalcev samih.
Zagreb:Gradec.
Medmestni lahkoatletski dvoboj Za«-greb:Gradec je sklenil JLAS za mesec* maj. Vršil se bo v Zagrebu.
MOLNP službeno.
Radi neugodnih vremenskih prilik se nedeljske prvenstvene tekme ne bodo vršile. Prihodnji termin se bo pravočasno objavil. V pondeljek, dne 16. t m. ob 20. uri odborova seja. — Tajnik.
Iz LNP.
Na seji kazenskega odbora LNP je bil kaznovan igralec Golinar Franc .(SK Ra-pid) po § 14. k. p. s tritedensko zabrano igranja od 6. do 27. marca in sicer radi incidenta pri tekmi Svoboda:Rapid dne 26- XI. 1930 v Mariboru.
Izredna glavna skupščina Zbora nogo* metnih sodnikov
bo 15. marca v Beogradu po nalogu JNSa. Na tej skupščini in na izredni skupščini JNS, ki je sklicana za 5. aprila, naj se rešijo pereče diference med obema forumoma.
Davis cup.
Prva te*kma za letošnji Davis cup se bo vršila med Avstrijo in Grško in sicer v dneh 16., 17- in 18. aprila v Atenah.
Tllden:KožeIuh.
V Los Angelesu je igral Tilden desetič proti Karlu Koželuhu inn je desetič zmagal s 6:3. 4:6, 11:9, 2:G( 8:6.
'smr.
Mariborski V E Č £ R N t K 'Jutra
V M a r i b o r u, 'dne_l^ III. 1931.
Z« šport.	Vrsta 4625-76
Model, brez katerega ni mogoče dandanes prihajati na sportske priredbe. Okusna perforacija in nizek podpet-nik dajeta temu čevlju izrazit sportskt tip.
Za izprehode. Vrsta 2625-10 Zadnji model izrezanega čevlja s kombinacijo krokodilove imitacije in okusno spono. Zaradi izredno dobre prilež-nosti priljubljen čevelj.
je treba vsaki dami elegantnih čevljev z usnjatim podpetnikom. Po zimskih čevljih in snežkah je prijetno priti na izprehod v čevljih, ki so s kombinacijo barv v skladu s prirodo. Naši modeli bodo popolnoma zadovoljili Vaš okus.
Vrsta 2345-77 Svetli nubuk s temnorjavim boksom je v skladu s spomladanskimi prirodnimi barvami. To je čevelj za podvečernc izprehode, ki brez njega ni moči prebiti.
Vrsta 2645-80
Čeveljček iz temnorjavega
boksa ali semiša kombiniran. Model za dame finega okusa, ponos naše spomladanske zbirke.
Za vsako barvo Čevljev Imamo ustrezno barvo nogavici
Drva, borova približno 100 kub. mtr. proda občina Razvanje pri Mariboru. 650	Kupim zložljivo posteljo in razno drugo pohištvo, moške obleke in čevlje,. Pismene ponudbe na Ma-kor, Studenci, Aleksandrova 1. 675	Brzopotplata, Aleksandrova cesta 24, Ivan Pirc. — Moški podplati Din 30.—, ženski podplati Din 25.—, moške pete Din 14.—, ženske od Din 6 do 8. Blago prvovrstno. Samo ročno delo. 577
Dvosobno stanovanje, soinčna lega, s kopalnico ali brez nje, išče boljša, mirna, le tričlanska rodbina za takoj, ali 1. april. Ponudbe na u-pravo lista pod »Čisto in solnčno«. 662		
	Brzopotplata je in bo še nadalje v Tattenbachovi ul. 14. Moški podplati 28 Din. Zenski podplati 22 Din. 606	
		Oddam takoj lokal. Pobreška cesta 13. 665
Oddam v najem v Mariboru dve sobi s kuhinjo, kletjo, podstrešjem, hlevom in velikim vrtom. Vprašati B. Pečar, Kamnica 117. 654	Trkoj oddam stanovanje mirni stranki s sobo in kuhinjo. Naslov v upravi. 676	Tri male lokale v enem objektu v sredini mesta, pripravni za vsako obrt, oddam takoj. Naslov pove uprava VeČernika. 679
Iščem
za takoj stanovanje s hrano za dijakinjo pri boljši družini. Plačam Din 600 do Din 1000. Ponudbe na upravo pod »Takoj«.	678
Spalne sobe, politirane, najmodernejše, ugodno prodam. Mizarstvo Rudolf Kompara, Aleksandrova c- 48.	3106
Popravila klobukov
se izvršijo hitro, lično in ceneno pri Ani Hobacher, Aleksandrova cesta 11.
M. Z6TMC0!
V	senci jezuita
Zgodovinski roma«.
»Trikot,« je zaklical Fanfar, »pojdi pit!«
»Katerega purgarja sta pa obrala, falota?« se je zasmejal Trikot.
»Saj ni bil purgar,« je odgovoril Kokarder. »A to je postranska reč. Samo, da imava s čim plačati, kar bomo zapili.«
»To so moške besede,« je odgovoril Trikot, sedel h Kodarderju in duškoma izpraznil kozarec, ki mu ga je bil nalil-
»To pa še ni vse,« je povzel Kokarder.
»Obel« Je dejal Trikot ironično. »Ali sta nemara pogruntala, kako bi vlomili v kak bogat samostan?«
»Tega ne!«
»Ali pa sta se naučila kovati denar kakor kralj francoski?«
»To še manj! Toda poslušaj! Za prijatelja gre, za brata, čeprav ni naš človek.«
»Kdo je to?« je rekel Trikot in namršil obrvi.
»Lantne!«
Trikot je nekoliko pobledel; obrvi so se mu strnile Se bolj.
»Ah, da,« je rekel, »pa ta bratec naš! No, kaj?«
Kokarder je podrobno opisal ekspedicijo, ki se je bila tako sijajno posrečila njemu in Fanfarju.
Izpustil ni ničesar, razen tega, koliko sta dobila pri menihih. Posebno pa je povdarjal besede, ki jih je bil prestregel.
Trikot je poslušal z globoko pozornostjo.
»Vse to se mi zdi kaj malo važno,« je rekel naposled.
»Ti torej meniš, da je brez pomena, obvestiti Lantneja?«
»Tega ne pravim! Stori, kakor se ti vidi. Pravim sumo, da se mi zdi vsa reč jako neznatna- Z Bogom. Opravka imam zunaj.«
To rekši je Trikot vstal, obšel počasi gostilniško sobo in stopil nato na ulico.
»Zlomka,« je dejal Kokarder, »jaz pa le nisem takih misli kakor Trikot.«
»A vseeno. Trikot je pametna glava.«
»Prekanjenec je, toda ne nezmotljiv, m rekel bi, da se to pot moti. Poidiva k Laratneju in povejva mu, kako in kaj.«
Bralec ve, da je šel Lojola, odhajaje iz zagate v nasprotno stran kakor meniha Tibo in Luben, to je proti univerzi.
Kmalu nato pa Je zavil na desno in krenil proti Seni, bližaj« se Malemu Šatletu-
Lojola je stopal počasi, s sklonjeno glavo.
Premišljal Je.
Odkar je Ml Iztisnil slabosti Franca I. povelje za aretacijo Stefana Doleta, je imel vso glavo polno skrbi, kako M bolje ki popolneje Izvršil svojo pobožno nalogo. In zlasti sedaj, ko je Imel v rokah pooblastilo, da sme početi z Doletom, karkoli se mn zdi primerno, ni vedei, kaj bi ukrenil.
Edino je bilo sedaj to, da se je zglasil tisti dan v Konsjeržijl in obvestil mojstra Lemahuja, da bo drugi dan posetU jetnika.
Obenem mu je pokazal povelja & kraljevim podpisom.
Nato mu je zastavil o Doletu več vprašanj, in Lema-hu je odgovarjal kakor je vedel in znal.
Odhajaje je omenil Lojola kratko:
Za poset, ki mu ga hočem napraviti, bi bilo dobro, da premestite jetnika v sposobno ječo.
»To se zgodi, častiti oče,« je odgovoril Lemahu.
Lojola se je še malo obotavljal, nato pa je dejal:
»Morda privedem nekoga s seboj.«
»Sami ali brez spremstva, zmerom boste dobrodošli, prečastiti.«
»Saj res, ali je v Konsjeržiji kaka mučilnica?«
»Kaj pa, da je! In še bogato opremljena z vsem najmodernejšim!!« se je pohvalil Lemahu ponosno.
»Dobro, dobro!« je rekel brezbrižno Ignacij De Lojola.
Sprejmimo zdaj meniha na njegovem nočnem iz-prehodu.
Rekli smo, da je premišljal.
Lojola je premišljal, kakšna vprašanja naj zastavi drugi dan Štefanu Doletu in kakšna priznanja bi bilo dobro doseči: tako si je metodično pripravljal program svoje.,a nameravanega razgovora z jetnikom.
Ura je bila devet, ko je zavil Lojola v uličico blizu Malega Šatleta, in se je ustavil pred enonadstropno hišo precej ravnega lica.
Vzdignil je železno kladivo, pritrjeno na vratih — masivnih hrastovih vratih, na debelo okovanih z železom in obitih z ogromnimi žeblji.
Odprla se je majhna linica.
»Kaj želite?« je vprašal osoren glas.
»Z mojstrom Ledujem bi rad govoril.«
»Kdo ste?«
»Kdo sem, vas nič ne briga. Govoriti hočem z mojstrom Ledujem, po kraljevem nalogu.«
Linica se je zaprla.
Lojola je slišal rožljanje zapahov in verig, ki jih je odpenjal stanovalec. Nazadnje so se odprla vrata.
»Vstopite!« ;e reke! mož.
Lojola je vstopil in se znašel na mostovžu, koncem katerega so se mu odprla vrata v prostrano dvorano.
»Kje je mojster Ledu?« je vprašal menih.
»To sem jaz,« je rekel možak.
Lojola ga je pogledal.
Bil je mož svojih petdesetih let, majhen, čokat, z bikovim vratom, ogromnimi rokami in živinskim obrazom, obrobljenim s kuštravo glavo.
To bitje se je zdelo v vseh potezah izraz brutalne moči.
Po možu si je začel Lojola ogledovati sobo-
Glavni okrasek te sobe je bil velikanski kamin, v katerem so gorela ogromna polena.
Zdelo se Je, da je mojster Ledu zmrzljiv.
Pred kaminom je stala lesena klop s hrbtiščem.
Sredi sobe je bila miza, kjer so se valjali ostanki Ledujeve večerje.
A tisto, kar je prilepilo v tej dvora«! menihove poglede z neodoljivo silo in ga pretresalo s čudnim, mučnim občutkom, so bile stene.
Te stene so bile pobarvane rdeče kakor volovska
kri.
Človek bi bil dejal v resnici, da so pomazane s krvjo.
Krogirikrog sobe je šla istotako rdeča polica z žeblji, zabitimi v enakomerni razdalji.
In na teh žebljih je visela množica snažno negovanih in vzorno urejenih orodij; svetila so se v luči, in plapolajoči ogenj v kaminu jih je oblikal z rdečimi bliski.
Tu sl videl imenitno zbirko sekir.
Videl si prave orjakinje treh vrst, z dvojnim rezi-
lom; videl si pa tudi majhne, a zato masivne in težke.
Poleg njih so visele klešče vseh velikosti, kladiva čudnih oblik, meči s širokimi klinami.
Vse to se je pošastno lesketalo v svojem rdečem okvirju.
Možakar je gledal svojega gosta od strani, z izrazom nekakšne plahe boječnosti v očeh.
Potrpežljivo je čakal, da konča svoj ogled.
Nazadnje so se vrnile Lojolove oči k mojstru Le* duju.
Počasi kakor je bil prišel, se je Lojola odpravil domov. Ura je bila polenajstih, ko je dospel v svojo zagato.
Ves zamišljen je šel po stopnjicah ter odprl vrata stanovanja, ki si ga je bil izbral.
V	sobi je gorela svetiljka, Lojola jo je bil pustil prižgano, ko je šel z doma.
Stopil je noter in hotel zapreti vrata za sabo; toda vrata so se uprla; Lojola se je ozrl in videl, da stojf pred njim mož, odet s širokim plaščem in z baretort potegnjenim na oči.
Lojola je slovel po svoji smeli hrabrosti.
»Kaj hočete?« je vprašal hladno.
»Govoriti z vami, gospod De Lojola,« je rekel ne* znanec.
»Kdo ste?«
»Sin Stefana Doleta!«
XLVII.
Razgovor.
Mož, ki je bil rekel te besede, je mirno zapehnil vrata, odgrnil svoj plašč in ga vrgel na bližnji stol.
»Nisem vedel,« je rekel Lojola, ne da bi se razodel v njegovem vedenju le najmanjši nepokoj, »nisem vedel, da ima gospod Štefan Dolet sina...«
»Razložiti vam hočem, gospod, zakaj rabim ta izraz,« je dejal mladi mož s pretečo hladnostjo.
Zakaj neznanec je bil mlad mož v najlepših mladeniških letih.
Lojola ga ni bil videl še nikoli.
Tako kot poznavalec je občudoval gibčni stas, visoko čelo in drzne oči Lantnejeve, ki so ga naši bralci gotovo spoznali že po prvih besedah.
»Slutim,« je rekel Lojola, da se utegne naš razgovor nekoliko raztegniti. Izvolite torej sesti.«
Toda Lantne je odklonil in se naslonil z žilavo roko na hrbtišče naslonjača.
Z naglico, ki je pričala, dia je vajen te kretnje, je istočasno tudi Lojola vrgel s sebe meniško haljo, spustil jo na tla in jo brcnil v kot.
Pojavil se je kot plemič s prsi, pokritimi z oklepom od jelenje kože, v škornjih, z mečem ob strani, desnico na ročniku bodalca, ki mu je viselo ob pasu.
»Dovolite m!,« je dejal, »da se okoristim s pravico in sedem v pošten naslanjač...«
In res je sedel v naslanjač, prekrižal noge, pogledal ironično LantnSja in dejal:
»Poslušam vas, gospod, čeprav se ml vidi vaša navada, posečati ljudi tako in ob tako pozni uri, nekam neobičajna. KaJ mlimate povedati?«
»Gospod,« je odgovoril I nntnč, »vidim, da izkušate zalotiti na mojem obrazu začudenje, ki naj bi me obšlo, ker sem videl, kako se je prelevil menih v viteza...«
»Gotovo ste bili pripravljeni samo na meniha, ki se ne more braniti?«
»Res sem se nadejal samo smradljivega farja; začudenje, ki ste ml pripravili zdaj, ima obliko resnične radosti — da vas morem ubiti, ne da bi se osramotil *
(Narin H
Isdaja Koczordj »Jutra« v Ljubljani: predstavnik Izdaiatelja in uredpik; FRAN BRO ZOVIC v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna <L d, predstavnik STANKO DETELA
v Mariboru.