3; štev.
Murska Sobota, dne 19 oktobra, 1924.
jfiSSBSBBSSSSSnSi mTii mk \ iSiSIttSimsmi mSSSSSSSm :rimV»M"iu^iriiiiiii£S^iiŽM'MiiiM^^
Poštnina v gotovini plačana
I. leto
M S E lOVIiE
Uredništvo in upravništvo v MURSKI SOBOTI. Oglasi po tarifu.
Demokracija
je tista jaka reč, na štero dnes vse gleda z najvekšim upanjem. Cela Evropa obrača svoje oči proti zapadni Evropi, kjer je v Franciji in Angliji pri zadnjih volitvah zmagala demokracija. Za zbogšanje prilik v Rusiji zna svet samo za eno vrastvo : mesto delavske diktature se mora postavili prava demokracija, to je vlada celoga ljudstva, ne pa samo enega stanu.
V našoj državi že vlada ljudstvo, demokracija je spelana v vseh potenkostih, denok stvar ne ide naprej, pri nas ne pridemo do pravega dela, do zakonov, šteri bi zboljšali in utrdili dobre versztvene prilike. Končni cii demokracije so dobre verstvene in socijalne prilike za slednjega državljana. Tudi v našoj državi gledamo prek v zapadno Evropo, da se učimo, kaj je fundament prave in dobre demokracije.
Taj fundament pa je izobrazba naroda. Ljudstvo mora znati, ka je moč v državi njemu dana v roke, ka je ono samo odgovorno za prilike v državi. Njegova dužnoszt je, ka gleda na vse, ka zna presoditi, kje je poštenje in kje nepoštenje; ljudstvo se mora brigati za to, kako se sakši dan prilike v državi spreminjajo, gda iderno naprej, gda pa nazaj. Ljudstvo mora sakši dan znati, kaj dela vlada, parlament. Ce hočeš s krugiico v roki pri voiitvaj odločevati o usodi države, takrat moreš delati s polno dušno vestjo, ka želiš najbogše. Čuti moraš in poznati j eno kak ovo partajo, ako se hočeš ^odločiti s poštenjem v srcu. Če nima volilec toga čila pred seboj, dobro premišljenega, je bole, da ostane doma; kasne-pa nema pravice tožiti, kaje v državi nej vse vredu, kak bi on želel.
.Taj pravi fundament pa našemi ludstvi v velkem deli fali. Ne briga se za razmere v državi, ne praša, kako dela ona partija, šteri je pri zadnji volitvah s krugiico pokazal svoje zanimanje. Ni njemu za to, ka bi-6ul istino; zapre se med svoje štiri stene in misli samo to, ka sp njemi pripovedovali — demagogi.
Demagogi, to so zapeljivci Ijadstva, imajo edini hasek od naše demokracije v državi. Sladkimi rečmi hodijo k ludstvi, obečavajo mu vse, najbole ono,
Izhajajo vsako nedeljo.
Posamezna številka 1*25 Din.
--—  r—.	t—ri|r|-rr[. ir niimrMTnm-r-n^rTin inmiiTiii mm—vn tmi nn
Nerednosti v šolstvu.
Naročnina : za celo leto za pol leta za četrt leta . za 1 mesec
48 D
24 „ 12 „
4 »
Zadnjič smo poročali, da je eii v Prekmurii 11 šol brez vsakega učitelja. Danes damo na znanje, da manjka na naših šolah vsega skupaj okoii 50 učiteljev. Tega pod madžarsko vlado nikdar ni bilo. Mi st ariši če mo, da se naša deca včijo, kaj jim treba, zato zahtevamo od dr. Korošca, ki je prosvetni minister, naj nam hitro pošlje učitelje. Sola v Trdkovi že od novega. leta nema učitelja; zdaj je bila imenovana tja neka učiteljica, pa ešče ni nastopila mesta. Čudimo se, da je ravno /daj nastal takšen nered v šolstvu. Mi plačujemo visoke davke (porcijo), pa nečemu, da bi to dolgo trpelo, ker vemo, da je to .v kvar naši deci. Mislili si srno, da bode dr. Korošec znal bolje red držati. Pa še nešterni
od totih učiteljev, ki so tukaj, nimajo pravega veselja za delo, ker se bojijo, da bo jih g. minister prestavil ali odstavil ; zato so splašeni. Mi tegai nikak ne odobravamo, da bi se z našimi učitelji in uradniki tak pometalo. Oni so z nami dobri in mi smo zadovoljni z njimi. Želimo si, naj nam g. Korošec pošlje take učitelje, ki bodo radi šli v Prekmurje na službo, ne pa da bi koga posili rival sem; takšen nikdar ne more z veseljem delati službe. Za dobro slovensko in državno vzgojo svoje dece pa smo zdaj in bomo vsigdar. Kakih zagrženih klerikalcov pa nam ni treba, ker v šolah nočemo politike, pač pa dobro vzgojo in znanje.
\?si prekmurski boritelji za osvoboditev Prekmurja, pozor!
Po nepreaehanem, dolgem, truda- ; polnem delu organizacije prekmurskih dobrovoljcev, se je vendar enkrat posrečila slišati, da se tudi prekmurskim dobrovoljcem prizna ona pravica, katero imajo drugi dobrovoljci, kakor sta to izjavila na našem občnem zboru gg. profesor Ščuka in učitelj Španger; iz Murske Sobote kot nalešč zato pooblaščena zastopnika oblastnega saveza ^ d -brovoijcev za Slovenijo v Ljubljani.
—	S prizanjem pravim dobrovoljcem I postanemo redni člani oblastnega save-1 za v Ljubljani in potom njega pravi I Člani centralnega saveza dobrovoljaca ! u Beogradi od keterega dobimo član- j ske izkaznice, ki pa je za nas velikan- j ske važnosti, posebno še za kmečke sloje in za interesente agrarne reforme.
—	Vsled tega se poživljajo vsi oni! Prekmurci, ki so na en ali drug način sodelovali pri osvoboditvi Prekmurja,
da se osebno zglasijo pri društvu • Organizanja prekmurskih dobrovoljcev v Bratoncih«, ki jih vpiše in to najkes-neje do 30. okt, t l. —- Na poznejše priglasc se ne bo oziralo, ker bi vso delo samo zavleklo.
Važno! — Lepa priložnost se nam ponuja, da se prizna našo delovanje na narodnem polju in s tem po-1 vrne naš trud, ki smo ga že takrat pozabili, ko se je Prekmurje združilo z | Jugoslavijo.
x Važno !! — Saj smo si bratje ; | po rodu, bratje po krvi ;n bratje po jeziku za katerega obstanek smo se vojevali. Zatorej, neumorno, v eni vrsti in vsi skupaj naprej, da ne izostane niti eden bjat, ki nebi bil u vrsti bojevnikov in zapisan na listi, kjer se nahajajo vsi junaki in ustvaritelji naše domovine Jugoslavije. — S dobroveljskim pozdravom: Bog in narod!
PAVEL HORVAT, predsednik.

šteroga nikak nemrejo dosegnofi, ljudstvo njim verje in ide za njim, ar si ne zeme časa, ka bi se premislilo, ali je obečane demagoga mogoče ali nej. Pošteni politiki nemajo velave, ar ti povejo istino in učijo, či tudi je ludstvi to nej milo. Liki istina je.
V Prekmurju posebno je demagogija dosegnola najvekše uspehe. Vsa leta do etimao njim ljudstvo verje in ide za nyimi. Pa prašam, kaj so pa tej demagogi pomagali Prekmurju? Pokažite eden uspeh za naše ljudstvo? Samo kvarno je ljudstvo, demagogi pa se veselo- smejejo, norčujejo iz ljudstva in si žepe
punijo. Ali ni to istina?
Ljudstvu treba izobrazbe. Inteligenca je k temu delu poklicana ; ako inteligenca pozabi na to svojo dolžnost, bo šlo živie-nje proti njej in jo pomandralo kakor na Ruskem. Ljudstvo pa mora pokazati voljo do izobrazbe, do znanja, do čitanja. Ako pa nema volje do toga, ne more imeti demokracija za njega hasek, priti mora tiranija ali diktatura, za njo pa prilike, kakor so danes v Rusiji. Demagogi bodo vladali nad ljudstvom za svojo korist.
Na delo, dokler je čas. Rešimo demokracijo, da ne pride hujše.
ntijnovejSA ztit-FONSKA POMOČILA.
Viada odstopila.
BEOGRAD 17. X. V sredo, dne 15. t. m. je vlada g. Davi-doviča odstopila. Bilo je to pričakovati, kda je vojni minister general Hadžič odstopil.
Kralj šče imeti koncentracijsko vlado in je že včeraj sesta-tavo take vlade ponudil Pašiču. Pašič je odklonil in prosil kralja, naj preje vpraša preds. parlamenta Jovanoviča za mišlenje. Do sedaj še kralj ni nikomur dao naloga za sestavo vlade. Pričakuje ga Davidovič, Šteremu pa se nede posrečilo sestaviti koncentracijske vlade, ker ne idejo radikali z njim, pričakuje pa ga tudi jovanič, šteri ima največ upanja za uspeh. Pašič je že dao to dozvolo Jovanoviču.
Radič je zgubil vso korajžo
in šče odbežati iz Jugoslavije. Včeraj je prosil v Beogradu za potni list in pravi, da se ide vračit v Švico in Austrijo in študirat.
MARIBOR 17. X. 15. t.m.je umrl na Dunaju nestor mariborskih Slovencev g. dr. Rosina na sledkorni bolezni, ki jo je dobil leta 1924. v graških zaporih, kamor ga je Avstrija zaprla. Truplo danes prepeljejo v Maribor.
Agrarna reforma ministra Vesenjaka.
V okolišu Subotice je bilo oddanih okoli 40 tisoč plugov zemlje v 25 letni zakup raznim dobrovoljcem, ki so si večinoma sami zgradili poslopja in nabavili orodje Sedaj pa, ko je postal Vesenjak agr. minister, se te pogodbe ukinjajo. Tako se je zgodilo, da je neki Madžar, nahujskan od klerikalcev pretepel dobrovoljca Blaža Vojvodiča in mu med pretepom odgriznil prst na roki. Med dobrovoljci vlada velika razburjenost in se je bati, da bodo krvavo obračunali z Madžari.
NOVICE.
— Radi tehnični ovir je izšla ta številka v dveh straneh. Prihodnja številka izide v šestih straneh.
— Kraljeva zahvala. Na brzojavni pozdrav kralju od lovcev iz Prekmurja, ki so organizirani v prekmurski podružnici »Slov. lovskega društva«, je prišla iz Beograda sledeča zahvala : 7. oktobra 1924. Gospod Josip Benko, predsednik podružnice slov. lovskega društva Murska Sobota. — Njegovo Veličanstvo kralj se srčno zahvaljuje za pozdrave, poslane v imenu lovcev iz Prekmurja, zbranih na ustanovnem občnem zboru podružnice slov. lovskega društva. Šef kabinetne pisarne, polno-močni minister.
— Vesela vest. Zaročila sta se nadučitelj v Cankovi g. K. Kočar in učiteljica na Tišini, gčna. Trezika Bratina- Čestitamo !
— Griža v Prekmurju. V Prekmurja je začela zopet razsajali griža. V javni bolnici v Murski Soboti je umrla na tej bolezni, v dne 11. t. m. Pozveg Terezija, 40 let stara posestnica v Domajšovcih, dne 16. t. m. pa Ema Vezer, gostiln, v Domanjšovcih. Pet bolnikov, bolanih na griži pa že leži v bolnici.
— Pojasnilo. V zadnjem našem članku »Bilanca« smo navedli slučaj, kako je neki davčni urad izterjal pomotoma od neke stranke 2000 din. poslovnega davka, a vrnil ga še sedaj ni. Potrdimo, da se ta siučaj ne nanaša na noben davčni urad v Prekmurju in na Murskem polju, ampak v oblasti Ljubljana. Za davčne urade v Prekmurju celo lahko po informacijah pri ljudstvu izjavimo, da delata s polnim razumevanjem ljudskih prilik in da proti njima še nismo čuli pritožbe.
— Za celi mesec oktober se računa pri desetom penezi eden dolar za 71 dinarjev.
— Originalni kelih zadnje večerje najden. Poroča se da so našli originalni kelih, ki ga je rabil Jezus Kristus pri zadnji večerji. Ta kelih je bil last antijohijske cerkve in da so ga kristjani na begu pred Arabci zakopali. Na kelihu je Jezusova podoba, ki je najstarejša avtentična slika Jezusa.
— Žrtev avtomobilne nesreče je postal dne 11, t. m. splošno, tudi v Prekmurju dobro znani g. Joško Rajh iz Mote pri Ljutomeru Peljal se je z avtomobilom, ki ga je vodil gosp. Martinušič iz Ljutomera. Bila sta ta dan tudi v M. Soboti. Na potu domov se je auto preobrnil na ovinku pri Križevcih, ki je usmrtil g. Rajha, do-čim je g. Martinušič le lahko ranjen. Pogreb je bil 14. t. m. ob udeležbi par tisoč ljudi iz celega Murskega polja, Prekmurja in Medjimurja. N. p. v m., rodbini naše sožalje. — O ponesrečenem Rajhu priobčimo v prihodnji številki več.
— Iz Murske Sobote je premeščen v Ljubljano g. sodnik dr Rravina, na njegovo mesto pa pride g. Bidovec iz Ormoža.
— Fantovski boj pri Ptuju. V
Šikolah pri Pragerskem se je dne 12. t. m. v neki gostilni razvil med fanti pravi boj. ki je trajal med streljanjem iz pušk skoraj dve uri. Šest fantov so morali odpeljati v bolnico, kakih dvajset jih pa je odneslo le lahke rane iz bojišča. Najbolj težke posledice je imela ta bitka za posestnico Marijo Peršuh Ko je ljudi vprašala, kaj je z njenim sinom, ki se je tudi nahajal v krčmi, so ji rekli, da je mrtev. Na nesrečno mater je ta novica tako vplivala, da se je zgrudila takoj zadeta
od srčne kapi. Še le pozneje se je dognalo, da njen sin ni bil ubit, ampak le ranjen.
— Proslova 50 letnice pisatelja Fr. Ks. Meška v Ptuju. Dne 10. in 11. t. m. novembra se vrši v Ptuju proslava 50 letnize pisatelja Fr. Ks. Meško z naslednjim sporedom: dne 10. novembra ob pol 5. uri popoldne sprejem došlih gostov na . kolodvoru: ob 8 h. zvečer v Mestnem domu gledališka predstava Meškove drame, »Pri Hrastovih ;« dne 11. novembra ob pol 9. uri slovesna maša v ptujski proš-tijski cerkvi, ob 1 h. popoldne skupni obed došlih gostov. Prijave za udeležbo naj se pošiljajo odboru za Meškovo proslavo v Ptuju, g. Augustu Kosu, asistentu pri davčnem oblastvu v Ptuju, ki daje potrebna navodila.
— Tedenski izkaz o stanju bolnikov v bolnicah pod državno upravo v Sloveniji. Stanje dne 20. septembra 1924. Splošna bolnica v Ljubljani (z otroško bolnico 389. Bolnica za ženske bolezni v Ljubljani 60. Zavod za umobolne v Ljubljani 248. Zavod za umobolne na Studencu 311. Splošna bolntca v Mariboru 147. Javna bolnica v Celju 170. Javna bolnica v Brežicah 24. javna bolnica v Slovengradču 34. Javna bolnica v Ptuju 38. Hiralaica v Ptuju 107. Hiralnica v Vojniku 158. Skupaj 1741.
— Dolnja Lendava. Anton Sok, drž, živinozdravnik je premeščen od sreza Dol. Lendava k srezu Čaber. Na njegovo mesto pa Vahtar Mihajlo veterinarski pripravnik od sreza Stru-mica. — Dol. Lendava. Dramatični odsek v Dolnji Lendavi je priredil dne 4. t. m. igre »Satan« in »Kakršen gospod sluga« pod vodstvom tukajš-nega učitelja Birse, katere so izpadle v najboljšo zadovoljstvo tukajšne publike. — Dol. Lendava. Tukajšnja drž. osnovna petrazredna šola se je pretvorila v šestrazrednico.
— Maks Robič. Dne 12. t. m. je praznoval 70 letnico svojega rojstva v Središču trgovec in posestnik Maks Robič. Sivolasi jubilant je priljubljena osebnost v slovenskih gospodarskih krogih, ugleden trgovec in zaslužen narodni delavec in velik naprednjak. Njegov sin g. dr. Makso Robič deluje že več let kot profesor na realni gimnaziji v M. Soboti. Našemu jubilantu pa kličemo: „Na mnoga leta.‘
— Vrnitev naših rojakov iz Rusije. Iz uradnih podatkov, ki jih je zbralo naše ininisterstvo notranjih zadev je razvidno, da se je do sedaj vrnilo okrog 10000 naših državljanov iz sovjetske Rusije. Med temi se nahaja v Rusiji mnogo naših ljudi, ki se bodo v kratkem času vrnili v svojo domovino.
— Francija bo priznala sovjetsko Rusijo. Iz Pariza se poroča, da bode tudi francija priznala rusko sov jetsko vlado. Gospodarske in finančne razmere med državama bode uredil poseben francoski zastopnik v Moskvi.
— Radičevci odklanjajo koalicijo z radikali. »Hrvat« piše, da je radikalna stranka kot cela izključena iz možnosti delovanja z vladnim blokom. Zato naj se ne pričakuje nikakih iz-prememb. Vladni blok ima večino v parlamentu, je složen, in je izključena vsaka druga politična kombinacija. Vlada ostane takšna, kakoršna je, ali pa se razširi tako, da vstopijo v ajo radikali, ki imajo čiste roke in so za sporazum. Ako pa to ne bode držalo, pa je še dana samo ena možnost in to je: razpust parlamenta in razpis novih volitev.
SPORT.
Prvenstvena tekma S. K. Mura S. K- Slovan (Račje—Fram)
KUPIM Pleh muziku rablenu 8—10 instrumentov. Ponudbe zoznačenjem cene in vrsto inštrumenta na Dobr. VATROGASNO DRUŠTVO MUR. SREDIŠČE. 16-1.
se vrši dne 19. t. m. v Murski Soboti in prične točno ob polu 3 uri na igrišču. Pre nogometom igra počenši ob pol 2 uri Hazeaa Mura.
Ker se s to tekmo zaključijo letošnje prireditve S. K. Mura na prostem je pričakovati, da isto, sportu naklonjeno p. n. občinstvo v velikem številu posesti.
S. K. Mura prične po tej tekmi s pripravami za zimske drsališče in pomladanski tennis in zasluži, da se ga v njegovem stremljenju izdatno podpira.
SUKNO kamgarn in ševjot
za moške in ženske obleke, belo, pisano in rujavo platno, cefir, hla-čevino, tiskanino in razno manufakturo kupite najceneje in v velikanski izbiri v veletrgovini R. Stermecki, Celje št. 360. Ilustrovani cenik za čevlje, klobuke, obleke, perilo, odeje, lasostrižnike, britve, in tisoče drugih predmetov se pošlje vsakemu zastonj ! Vzorce proti vrnitvi! Trgovci engros cene!
3-13.
VINSKA TRGATEV ”
V soboto dne 18. oktobra t. 1.
se vrši v prostorih gostilne TURK v MURSKI SOBOTI
1 VINSKA TRGATEV
Vabi se k najobilnejši udeležbi. 14-2
SALON

najhi treje
posestva trgovine, gostilne i.t.d. kjer želite, skoz reali-tetno pisarno
7 „S LIV A R“
fv LJUTOMERU. Stari trg 47.
P FLISAR
trg. mehaničnih in tehničnih potrebščin
M. SOBOTA v Bergerovem hrami
—-•■■'-»■-^-'»-r-mrnftTnnTi-nimTnrr-nfivirTTrni miiiiii i mmMiiMMKCPBnu iini
Stalna zaloga vseh potrebščin za bicikle, tako tudi spodnjih in gornjih gumijev (cevi)
Električne žepne luči (lampaše), baterije, v ž i g a č i (6ngyujtd) in 11-1.	kamenje.
Najboljše n a b a v n o 'mesto.
I Nžlf Odlike (naprejplačnike)
1 inO§S3.SC (inserate) za
.USI NOVINE1
sprejemata v MURSKI SOBOTI: knjigarna in trgovina s papirjem
I. H AH N, A,ekrtdarova
in
trgovina s papirjem in igračami
I B. ERDČSV,
I poleg r. kath. cerkve in pošte.
Novo zidana
enonadstropna ogelna
:	hi ša na prometnem
kraju v Ljutomeru, pripravna za trgovino ali obrt se po ugodni ceni proda. Ponudbe na stavbenika
jandl v Ljutomeru
je najbogsa pokrivatja pala. Bogsa je kak kaksastecs druga pokrivata naprava ar je lehka, nezgodva i trplfva, zato tildi najfalesa. »SALONiT« je po nigdasnvem Hatschekovom ETERNIT ^ sistemi narejeni. Delajo ga v SOLINI; pri Spliti. — Prekmurszko szkladis-ese je pri:
ČEH & GASPAR trgovini
v MURSKI SOBOTI.
Vsze potrčbno sze zve tiidi tam. 6-3
PH F
MURSKA: SOBOTA poleg Turkove gostilse.
poročam nove stenske ure, dilke (vekerce), ure z nihalom :ndel) ter žepne ure, vse po jnižjih cenah in 1-letno garan-j. Vsefele popravila se gor-vzemejo.
Tisk: Prekmurska Tiskarna. Odgovorni urednik: RAJKO TOPOLOVEC
Izdajatelj: Konzorcij ,,MURSKIH NOVIN.“