QLR5IL0^i
5l0Vm^KWR
Spoštuj starše!
Izvirna povest.
(Dalje-)
Ko so Hren in beriči mladeniča k gosposki odvedli, se Režek obrne proti zbrani množici ljudi ter reče zaničljivim glasom: »Kakoršen gospod, ravno tak pa tudi sluga. Gospodar je menda ze pozabil, kako se mu je nekdaj godilo in ne misli na to, da bo moral enkrat pred sod-njim stolom božjim odgovor dajati čez to, kako je svoje premoženje pridobil in uboge ljudi javno govoriti, pa saj je obče znano, da se marsikaj zgodi, kar se pred gosposko ne more dokazati, kar si pa vendar že vrabci na strehah pripovedujejo. Sploh se govori, da je Hren pred nekaj leti iz Hrvaškega v Ljubljano priromal. Vse svoje premoženje imel je neki v strgani, umazani ruti zavito. Z marsikako rečjo se je ukvarjal, pa nič mu ni šlo po sreči. Slednjič je prišel v službo k nekemu mlademu, zapravljivemu mestjanu; in pri tem si je toliko prislužil, da je jel kupčevati. Posojeval je denar na visoke obresti in si tako veliko premoženje pridobil. Ko je gospodar te hiše umrl. Kupil jo je od njegovih dedičev za majhen de-nar. prj poprejšnjem gospodarju se je najem-
ščine prav malo plačevalo, zakaj, bil je dober mož in je rad ubogim pomagal. K0 je pa Hren hišo v roke dobil, se je naglo vse spremenilo. Poprej je stanoval Leopold z njegovo materjo v lepi, svetli stanici; soba, kjer sedaj prebivata, bila je poprej drvarnica.
Vi vsi, dragi moji, dobro poznate priljudnega in poštenega sina, znana vam je tudi revščina in nesreča te družine. Mi smo sicer vsi ubogi; pa vendar smo borni ljudje vedno bolj radodarni, nego so bogatini. Podpirajmo torej, kolikor moremo pošteno družinico, kajti dobrota, katero jima bomo storili, bo enkrat, v dan sodbe, tisočero poplačana!«
To rekši, izprazne svojo mošnjico v predpasnik. Radostno tiicji drugi navzoči pokladajo svoja darila v roke radodarnega Rešeka. Slednji prešteje denar in zneslo je vse skupaj šest goldinarjev in šestintrideset novcev. »S tem denarjem,« nadaljuje Rešek, »hočem iti k sodniji in plačati dolg poštene družine, če pa ne bo zadostovalo, pobiral bom vsako soboto med vami. Vsaktcri bo rad in z veseljem položi! svoj dar na oltar bratovske ljubezni, da oprostimo prej ko mogoče, blagega Leopolda.« Potem se poda k gosposki. V dvorano stopivši, čuje, kako Hren zahteva od sodnika, da naj se mu najemščina plača ali naj se pa imetje zadolžene družine po javni dražbi proda. Sodnik
Hrena resno in ostro zavrne, rekoč: »Izročite meni Vašo pritožbo, ako je zatoženec v resnici hudoben kakor vi pravite, ga bom ostro kaznoval; ako je pa vaše govorjenje lažnjivo, pripišite sami sebi, kajti po postavi vas bo ostra kazen zadela. Potem ukaže pripeljati Leopolda. Revež ni vedel, kam bi jbogledal, sramota radi takega ravnanja mu je lice rudila. Sodnik ga prijazno vpraša, če more najemščino plačati? Leopold žalostno povesi oči in z glavo odkima.
Sedaj pa pristopi naš Rešek in pravi s tre-pečim glasom:	»Ne zamerite, gospod sodnik,
da se predrznem za zatožerica govoriti. Dobri ljudje so zložili toliko denarja, da se morda dolg uboge družine poplača, tukaj je za sedaj šest goldinarjev in šestintrideset novcev, ako pa morebiti še kaj manjka, sem za ostali dolg jaz porok.«
»Pač lep porok to, taki pritepenec,« godrnja Hren, »danes ima še delo, jutri bo pa že morda po hišah kruha prosil, takega poroka jaz ne pripoznavam. Zahtevam, da se mladi hudobnež radi surovega obnašanja kaznuje, meni pa najemščina plača, kajti tudi jaz moram davek plačevati!«
»Jaz pa mislim,« odgovori sodnik, »da boljega in boli poštenega poroka ni treba iskati, riego je Rešek, zakaj, obče je znan kot priden
Štev. 24.	V	LJUBLJANI,	dne	i4.	maja	1909.	Leto	IV.
Listnica upravništva. One p. n. naročnike, kateri še niso poravnali naročnine za tekoče leto 1909., ulj ud no prosimo, da isto takoj store.
vsako leto, jo niti povišane vožnc cene niso rešile.
Na državni železnici so veljavne zdaj sledeče vožne cene za osebo in kilometer:
III. razred II. razred I. razred
1	do	150 km	2-80	K	5 04 K 8-04	K
.151	do	300 km	2-576	K	4 816 K 8-176	K
301	do	600 km	2 24	K	4-48 K 7-84	K
nad 600 km 1-792 K 4 032 K 7 392 K
Železniško ministrstvo pa namerava uvesti sledeče povišane vožne cene:
III. razred II. razred I. razred
od	1	do 400	km	3M	K 5'50	K 8-8	K
od 401	do 600	km	28	K 5 00	K 8-3	K
nad 600 km 2 3 K 5*00 K 8 3 K
Za brzovlake se bi doplačalo toliko, kolikor se doplača zdaj.
Ne glede na to, da sploh povišanje ni umestno, pa prav odločno protestiramo', naj bi zopet predvsem delavstvo’ največ trpelo pri zvi-vanju vožnih cen. Saj namerava železniško ministrstvo pritisniti najbolj lil. razred, v katerem se vozijo revnejši sloji. Z veliko ljubeznijo pa skrbi, da bi preveče ne plačali tisti, ki se, ko se vozijo, valjajo po blazinah II. in I. razreda.
Za zdaj le opozarjamo naše delavske organizacije na nevarnost, ki zopet grozi delavčevemu žepu. Z vprašanjem o povišanju vožnih cen se bomo še pečali, v kolikor nam bo to dopuščal omejen prostor našega lista.
Po politiških in nepolitiških shodih naj naše delavstvo protestira zaradi nameravanega povišanja vožnih cen, osobito pa, ker se hoče ravno III. razred najbolj izkoristiti! Nastopi naj se hitro, ker namerava železniško ministrstvo nove cene uvesti 1. januarja 1910.	—k—
Tooačno delavstvo.
Dne 41. t. in. je bil v Otakringu na Dunaju shod tobačnih delavcev zaradi delavskih stanovanj. Govoril je Ulreich, Gostinčar in soc. dem. Paterman. Shod se je izrekel, da se z vso
močjo dela na to, da tobačna režija začne resno z zidanjem delavskih stanovanj.
V pojasnilo dam onemu dopisniku »Tobačnega delavca« ki ne ve, kako se pišem, zakaj so predlanskim dobro vedeli rdeči gospodje pri volitvah v bolniški odbor, kako se pišem, da so me vrgli iz odbora zaradi ene same črke. Prav veseli me, če bodo dali tak odgovor, kakršnega še sam ne pričakujem, kakor je pisal zadnji »Tobačni delavec«. Le na dan z odgovorom. Zakaj se pa nobeden ne upa priti k meni na odgovor, da bi se natančno informirala o tistem lažnjivem dopisu, ki ga je pisal predzadnji »Tobačni delavec« o meni — Savenc Josip.
Drug veter je menda zapihal v glav. direkciji tobačne režije. Bojazen, da se z drugo osebo na čelu generalne tobačne režije spremene tudi razmere v škodo delavstvu, je bila menda upravičena. Govori se, da se je izrazil novi generalni ravnatelj, ki je še nedavno nastopil svojo službo, da ne bo toliko poslušal delavskih zahtev, kakor njegov prednik, gospod pl. Kempf. Mi sicer temu nič radi ne verjamemo in upamo, da je to le prazno besedičenje. Vendar pa sedanji dogodki utrjujejo našo bojazen. Dejstvo je, da je gospod generalni ravnatelj zelo pod vplivom industrijcev in da se zahtevam industrijcev bolj klanja, kot zahtevam delavstva, to nam krepi in viša našo bojazen. In-dustrijci so namreč pred dvema letoma zahtevah, naj se delavstvu v tobačnih tovarnah ne izboljšujejo več plač in tudi drugih ugodnosti naj se jim ne daje, predno se ni vprašalo indu-strijce za svet. In zdaj, ko se deluje za prost sobotni popoldan, je gospod generalni ravnatelj izjavil poslancu Fuchsu, da bo to težko šlo, ker temu nasprotujejo industrije!. Torej indu-strijci vplivajo na glavnega ravnatelja, kar se je pričakovalo že v naprej. Stvar delavstva je zdaj, da popolni svo,;o organizacijo in tako ustvari protiutež proti vplivu industrijcev. Tobačna režija pa je pričela postopati proti delavstvu sedaj tako, da si tega tudi iz že zgoraj navedenih dejstev ne moremo razlagati. Tobačno delavstvo v Linču je ponudbo tobačne
Podraženje vožnje na državni železnici.
Naše avstrijske železnice so znane, da so grozno drage in pa počasne. V primeri s cenami drugod moramo pri nas veliko dražje plačevati bodisi tovorno, bodisi Osebno vožnjo. Resnica je sicer, da stanejo naše železniške gradbe jako velike svote, ker so zgrajene po goratih krajih. Predori, mostovi in druge naprave stanejo veliko. Takih izdatkov kakor pri nas, za železnice osobito po ravnih krajih ne poznajo drugod.
Železnice tožijo o vednih izgubah. Na to pa Ile delajo, da bi povečali naglico vožnje, kakor tudi ne na to, da bi delali z nizkimi vožnimi cenami. Vodijo naše železnice birokrati. Znano pa je, da birokracija okoščeni in da ni sposobna, da ustvari kaj velikega, kar bi bilo ljudstvu v korist.
Zdaj se bavi železniško ministrstvo s povišanjem vožnih cen po državnih železnicah. Sicer je zvišala lani južna železnica vožne cene, a iz groznega primanjkljaja, ki ga izkazuje
Izhaja vsak :	pstek.	:
Uredništvo in upravništvo v Kopitarjevih ulicah št. 6.
Naročnina znaša: celoletna . . K 3 — poluletna . . „ 1-50 četrtletna . . „ 0 75 Posam. štev. „ 010
režije odklonilo v preteklem letu, kjer daje režija delavstvu prost sobotni popoldan, ako delavstvo te popoldan skozi cel teden po več ur dela na dan, doprinese. Sedaj pa je bilo nenadoma še eno glasovanje. Znamenito pri tem je to, 'kako se je glasovalo. Ljudje so bili naravnost preslepljeni 'in goljufani. Uradniki so tekali okoli in nagovarjali ljudi, naj doprinašajo sobotni popoldan in naj glasujejo z »da«. Listki so bili že napisani od vodstva tovarne z »da«. Marsikje pa v tovarni je bilo le glasovanje z vzdiganjem rok. Volivni 'listki niso bili nič štemplani in že čez pet minut po izročitvi pobrani. Delavca ni bilo nobenega v skrutiniju in uradniki so delali z listki, kar so hoteli. A delavstvo se je hitro zavedlo krivice, ki mu jo ■pripravljajo prijatelji kapitalističnih industrij-cev. Še isti večer se je zbralo na shodu 900 tobačnih delavcev, ki so odločno prostestirali proti takemu početju tovarniškega vodstva. Odločno je delavstvo protestiralo proti temu, da bi moralo čez teden doprinesti ure za prost sobotni popoldan. Delavstvo pa ostaja trdno in ■neomalno pri zahtevi, da hoče imeti prost sobotni popoldan. Kdo je 'temu kriv? Ako je ravnatelj tovarne v Linču napravil to na svojo roko, potem je generalno vodstvo dolžno, da takega človeka odstrani. Ali pa se je morda to zgodilo na ukaz generalne direkcije? Generalna direkcija dobro ve, da je vse delavstvo edino glede na zahtevo prostega sobotnega popoldne. Toda ta prost popoldan ne sme biti muka delavstvu za druge delavske dni, da bi moralo delavstvo ta popoldan notrii prinašat. ■Če bi se to doprinašanje zahtevalo, potem tobačnemu delavstvu s tem ni prav nič 'pomaga-no. Drugič pa podaljšanje delavnega časa skozi pet dni v tednu skoro ni izvedljivo, ker delavstvo stanuje daleč proč od tovarne. Naša zahteva je: prost sobotni popoldan brez nadomestila. Sredstvo za to pa 'e: Izpopolnitev naše organizacije. Zato vsi v organizacijo!
Med brati in sestrami.
D. M. v Polju. Da nekaterim osebam zamašim njihova široka lažnjiva usta, naj zaznamujem nekaj številk, katere bodo izkazale, da naše konsumno društvo vrlo dobro napreduje. Mimogrede opomnim, da se je revizor »Zadružne zveze« prav zadovoljivo izrazil o stanju in gospodarstvu konsumnega društva. Edino kar ni bilo posebno v korist konsumnemu društvu, je bil previsoki kredit zadružnikom, ki se je pa že do gotove vsote omejil. Denarni promet meseca aprila je znašal 9024 K 94 v.; če se torej navedena vsota množi z 12, dobimo 108.299 kron 28 v. Ako bi torei promet bil celo leto jednak, bi imeli ob zaključku letne bilance 8204 krone 88 v. več prometa kot lansko leto. Toliko v pojasnilo onim gobezdavim ljudem. — Naši somišljeniki in zadružniki se prosijo, da se zadovoljijo še ta mesec s kratkim izkazom. Do junija sestavimo natančneje podrobno poročilo. Širile so se tudi zlobne govorice o nekem našem odborniku. Zadružniki, bodite prepričani, da bo nadzorstvo pazilo na vsako najmanjšo nerednost in takoj opozorilo ali odstranilo takega odbornika. Ako ena oseba odstopi, pri tem društvo nikakor ne trpi.
Vevče. Tukajšnjo krščansko-socialno delavstvo napravi v nedlejo, dne 23. t. m. izlet na Šmarno goro. Ob 10. uri dopoldne bo daroval na Šmarni gori sv, mašo preč. g. Miller, župnik
in pošten delavec. Ze mnogo let dela pri enem in istem gospodarju, vse ga spoštuje in čisla.«
»Kaj meni to mar,« odgovori Hren, »jaz zahtevam pravico, in ako je tukaj ne najdem, pojdem drugam!«
»No, no!« oglasi se Rešek, »če vam moja moška beseda ne zadostuje, tukaj imate uro in prstan!« Rekši izvleče iz žepa veliko srebrno uro, sname prstan z roke in položi oboje pred sodnika na mizo. »Tukaj-le so dragi spomeniki mojega pokojnega očeta, spravite ju, in ako jih v štirinajstih dnevih ne rešim, naj vam ostanejo mesto denarja!«
»Jaz ne maram za take reči,« odgovarja Hren, »svoj denar hočem imeti, vse drugo me nič ne briga!«
»Kaj, tega nočete vzeti, in vendar pravijo dobri ljudje, da ste se in da se še sedaj kaj radi s takimi igračami pečate.«
»Sem mar zato sem prišel,« zareži Hren, »da bi me tak fantalin žalil?« Sodnik jima zapove mirovati in skuša hudobnega Hrena omečiti, pa vse njegov trud je bil zaman.
Ravno je mislil sodnik sodbo skleniti, kar se odpro duri in v sobo stopi gospod Kozak. Rešekov mojster.
(Dalje prihodnjič.)
pri D. M. v Polju. Ob tej priliki je želeti, da se tega izleta v obilnem številu udeleži sorodno delavstvo iz Goričan in Mcdvo_d. Po službi božji se skupni odbor snide na Šmarni gori v posvetovanje. — Somišljeniki in prijatelji, pohitite v krogu svojih družin dne 20. t. m. vsi na Šmarno goro, da se skupno posvetujemo za na-dalnje korake in cilje naših želja! Na veselo svidenje!
Vevče. Dne 23. junija priredi »Strokovno društvo« veliko vrtno veselico v prostorih in na vrtu g. župana Dimnika pri D. M. v Polju. Pričetek točno ob 4. uri popoludne. Spored: godba, srečolov, prosta zabava. V mraku zažiganje umetalnega ognja. Vstopnina 20 vin. za osebo. Gostje z društvenimi znaki so vstopnine prosti. V slučaju slabega vremena se vrši veselica nedeljo pozneje.
Naši shodi na Gorenjskem. V nedeljo, dne
9.	maja sta se vršila dva sijajna shoda »Gorenjskega krščansko-socialnega delavskega političnega društva«. — V Kamni gorici se je vršil v zadružnem skladišču ob 10. uri dopoludne obilno obiskan shod. Prvi govornik je bil dežel, poslanec g. župnik Janez Piber. Razložil nam jc delovanje državnega zbora. Razložil nam je tudi program in delo S. L. S. glede na obrtnika in delavca. S. L. S. zahteva, da pride delavec v vse javne zastope, da dobimo nov občinski volivni red, po katerem naj bi imel tudi tisti delavec volivno pravico, ki ne plačuje direktnih davkov. Pojasnil nam je tudi, kako veleindustrija izpodriva mali obrt. Kako žalostne so razmere na Savi in v Tržiču, kjer ima prvo in zadnjo besedo kapital. Kolikor ima delavec še svobode, se ima zahvaliti vztrajni krščanskosocialni organizaciji. Povdarjal je posebno, kako koristno bi bilo, da se skoro ustanovi v Ljubljani zavod, kateri bi pospeševal obrtni poduk. — Govorili so nadalje g. dr. Lovro Pogačnik o starostnem zavarovanju; tovariš Mikel o politični organizaciji ter vzpodbujal navzoče za vstop v društvo. Shod je izrazil željo, da po-tsane vladni načrt o starostnem zavarovanju z nekaterimi izpremembami kmalu zakon. Z velikim navdušenjem je izrekel shod popolno zaupanje poslancem S. L. S. in se zahvalil g. poslancu župniku Pibru. — Popoldne ob 3. uri je bil shod v Kropi. Udeležba je bila nepričakovano velika. Tudi tukaj je govoril deželni poslanec župnik Piber in sicer o lokalni obrti, o zadružništvu, o deželnem in državnem zboru, o starostnem zavarovanju in o novi šolski postavi. Tovariš Mikci je govoril o novo ustanovljenem delavskem političnem društvu. Tudi tukajšnji shod je z navdušenjem izrekel zaupanje poslancem S. L. S. Shoda na obeli krajih je vodil društveni predsednik s Save, tovariš Franc Čebulj. To je bil pravi delavski dan za Kamno gorico in Kropo!
Sava. Klavern shod liberalnih dohtarjev. V nedeljo , 9. maja so zborovali liberalni dohtarji na Savi pri Ferjanu. Shod je bil sklican za tretjo uro, a žal da je bito ob tej uri navzočih le nekaj. rdečkarjev. Iz radovednosti, kako bo izgledarta liberalni cirkus, se je udeležilo predstave tudi kakih deset naših somišljenikov. Šli smo tja, da vidimo, kako se bodo ljubkovali, prsa na prsa pritiskali in bratili naši sokoli z rdečkarji. Neki sokol je zložil pesmico, v kateri pravi, kako so pri volitvah skupaj marširali in kako da so sokoli verni pristaši rdeče organizacije. Evo vam zadnjo kitico:
Mi sokoli smo goreči,
na volišče zdaj korakamo,
bratje naši — sociji rudeči,
lahko se pobahajo:
»Stoji, stoji trdnjava rdeče - liberalna,
a boj se nas — armada klerikalna!«
No, pa imeli smo priliko opaziti, kako ti ljudje skup drže. Skoro ob četrti uri se prikaže liberalna garda v spremstvu vladnega komisarja, na čeiu ji generalštab, suhi možiček dohtar Vilfan, dohtar Dražen iji pomarančar pa ljubitelj Nemk Ribnikar. Sprejemno deputacijo sta predstavljala Ante Kristan in Kocmur. Sklicatelj Špizer otvori komedijo in predlaga Predsednikom Vilfana. Kristan hoče Ogrisa. Mi smo se menjavali ter zahtevali enkrat Ogrisa enkrat Vilfana, pa smejali se liberalcem in rdeč-karjem, ko so se prepirali med seboj. Kristan se je jezil, ker je bilo navzočih preveč žensk, ki niso imele pravico glasovati za predsednika. Nato je nastopil dohtar Oražen, ki pa je govoril s tako tresočim glasom, kakor bi imel že pred seboj petardo' zvezano z rdečo vrvico. Gotovo je mislil na svojo manšeto. Ribnikar se je pa spravil na ta rdeče. Ker prijateljstvi in zveza nista vedno jednaka, je čul trebušasti Tonček par tako gorkih, da je začel kar po mizi plesati. Vilfan je tudi Kocmurju nekaj na uho povedal, kar mu ni posebno ugajalo. Nato je dobil besedo Kristan, a njegovi nekdanji prijatelji so mu
žvižgali. Ker ni mogel dalje govoriti, začel jim jc korenček strgati, češ, eno leto sem vas pa le za nos vodil. Ko je ta komedija minula, sta pa imela shod po paragrafu 3X0 profesor Pretnar in bivši občinski tajnik Humer pri Jelenu, da se pomenita, kako sta sklanfala skupaj socije in sokole. — Mislimo, da se sokoli ne bodo več tako radi bratili z; rdečkarji, ker vedo, da res stoji trdnjava na Jesenicah, a na močnih okopih vztrajnega dela in kršč. demokratičnega duha p a močna armada kršč. soc. delavstva!
Sava. »Strokovno društvo delavcev na Savi priredi v nedeljo 16. t. m. na dvorišču konsuma veselico združeno s tombolo in godbo na pihala. Ob neugodnem vremenu v delavskem domu. Pričetek ob pol štirih popoldne. Cisti dobiček je namenjen bolnim članom. Delavci, prijatelji, somišljeniki na Jesenicah, Savi in Javorniku prihitite na veselico'.
Strokovno in podporno društvo trgovskih in podjetniškimi uslužbencev, ima v nedeljo, dne 16. majniika ob deveti uri dopoldne društveno sv. mašo na Rožniku, na kar se opozarjajo vsi člani in prijatelji društva.
Naše »Prvo ljubljansko delavsko konsum-no društvo«, sklenilo je na zadnjem občnem zboru, napraviti na Glincah pri Ljubljani svojo prodajalno. V uresničenje tega sklepa, kupilo je društveno vodstvo hišo št. 214 od g. Valentina Batelinija za 25.200 K. — Prodajalna bo otvorjena prejkone meseca avgusta. Treba bo le male poprave, da se priredc stanovanja v pritličju za prodajalno. Hiša je lansko leto dozidana, enonadstropna in ima devet stanovanj. Dvoje stanovanj v pritličju rabilo bode društvo za se, drugih sedem pa oddajalo strankam. Sedaj je za oddati dvoje stanovanj, v prvem nadstropju. Somišljeniki ki na nje reflektujejo, naj sc čimpreje oglasijo. Soc. demokrati na Viču so dosedaj ljudi slepili, češ, »saj Vas samo za nos vlečejo«, nikdar ne bodo prišli na Vič. No sedaj menda tega ne bodo več trdili, kajti to je pač odločilen korak, ki dokazuje, da je odboru našega ljubljanskega konsumnega društva resna volja, svojo namero uresničiti. Strah, ki vlada vsled tega med viškimi sociji in pa trgovci je vsled tega nekoliko upravičen, ker se zavedajo, da dobe nevarnega in skušenega tekmeca.
Z Vrhnike. Dasiravno je tu v našem trgu videti več tovarniških dimnikov, poleg katerih se razun strojev giblje tudi večje število delavnih rok, je vendarle redko kcdai kako poročilo od nas v cenjenem našem glasilu. Zato sprejmite cenjeni gospod urednik par skromnih vrstic iz peresa žuljave roke priprostega tovarniškega delavca. Rad bi namreč povedal našim somišljenikom širom domovine, da tudi na Vrhniki naše delavske razmere niso take, kakor bi bilo želeti. Plača je sploh po tovarnah slaba, v primeri s splošno draginjo, katera pa še od dne do dne raste. Naravnost sramotno slabo so pa plačani delavci v velikih opekarnah, katere so pravkar po dolgi zimi zopet začele z delom. Moški delavci so plačani za svoje težko delo po I K 90 v na dan, le nekateri delavci ki imajo akordno plačo si z velikim naporom izsilijo nekoliko boljši zaslužek. Od delavskih žuljev obogateli liberalni podjetniki pa pritiskajo na katoliško prepričanje svojih delavcev, ter porabijo vsako malenkost v to, da sramotijo cerkvene naprave,-naša društva in sploh vse, kar je poštenemu človeku svetega, čednostnega, vzvišenega. Neki liberalni mogočnež je celo prepovedal nekaterim svojim uslužbencem, da morajo odstopiti od našega vrlega telovadnega odseka, sicer jih odpusti iz službe. Razume se, da je pri tem nekoliko pozabavljal čez našo lepo se razvijajočo mladeniško organizacijo, toda, dotičnik naj bo prepričan, da naša mladeniška organizacija sloni na trdni in zdravi podlagi, ter bo šla za svojimi jasnimi cilji naprej, če se tudi vsi liberalci na glavo postavijo. — Trpke besede mi pa silijo po peresu na papir, ko mi je poročati o surovem postopanju podlih soc. demokratičnih duševnih rev, napram stanovskim tovarišem, kateri so še zmožni trezno razsojati in samostojno misliti ter imajo toliko samozavesti, da si upajo povedati nasprotniku v obraz, da si ne damo iztrgati krščanskih svojih načel po katerih so nas pošteni stariši vzgojili, katere so nam skrbne matere s solzami v očeh tako skrbno priporočale ko smo namerjali prve korake v svet, ne, teh načel ne zatajimo nikdar, naj pride karkoli hoče. Zal, da so: nekateri delavci sicer dobri in pošteni, vendar toliko strahopetni, da sc ustrašijo surovosti in zabavljanja rdečih lažiprosvitljencev tako, da jim vsaj na videz kimajo. Mi take strahopetneže samo pomilujemo. Smrdljivo umazane cunje v obliki soc. - demokratičnih časopisov in brošur, se z pristno židovsko nadležnostjo vsiljuje tudi takim, ki niti brati ne znajo. Koliko je pa vredno to gnojilo vedo tudi rdečkarji sami, kajti v večji družbi se je eden izmed njih izrazil ta-
ko-le: »Kaj bom dajal denar za »Naprej«, saj piše vedno eno in isto«. A kaj zato, debeli Tonček potrebuje težko prisluženih delavskih grošev . . .
Idrija. Pri nas so soc. demokrati tudi letos praznovali 1. maj, da so sc pokazali, koliko jih je še. Pričakovali smo, da jih bo letos dvakrat več kakor druga leta, ker so porabili vsa sredstva. Pa le pri starem se jih je sprevoda udeležilo in še med tistimi so bili nekateri nadelani, saj se je izrazil nek sodrug, da bi ga bilo drugače sram, ko bi ne bil malo »fajhten«, videli smo en par rdečih zastav, pa še nekaj izmed tistih niso hoteli razobesiti na svoje hiše. ampak so jih obesili na neko staro drobnico, kamor spadajo: Tudi Marksa so imeli na svojih znakih, tako smo opazili med drugim nekega rdečkarja, ki mu ni bilo dosti, da je imel Marksa na svojem znaku, ampak si ga je pustil tudi na hrbet pripopat, seveda bolj v veliki obliki; Pa naj še kdo reče, da niso naši sodrugi dobro organizirani. Tudi nekaj našemljenih deklet je bilo pri sprevodu, radovedni smo, ako se^ bo prišla katera izmed teh zopet ponujat k našem gospodarskem društvu, češ, sprejmite me za prodajalko, kot se je že zgodilo, toda svoji k svojim. Mi se nismo ta dan podali na delo, pa ne morda na ljubo našim sodrugom. Prejšnja leta, ko smo se podali na delo 1. maja, so nekatere spodili domu, drugim so pa dali tako delo. kakor n. pr. so morali iti ta dan po vseli straniščih in po kakšnih jarkih itd., marsikdo ni navajen na tako delo in si lahko nakoplje kakšno bolezen, pa o tem bomo še spregovorili. No, pa mi sc od teh ljudi niti razžaliti ne pustimo, mi pač dobro vemo, da je 1. maj le strankarska prireditev, ne pa splošen praznik, in s tem hočejo le pokazati, koliko backov še vlečejo za nos in to prav hudo.
Idrija. Pri nas smo še vedno* v slabih razmerah, akoravno soc. demokrati vedno vpijejo, da odkar so organizirani, da je vse na boljšem. Torej za danes naj navedemo samo en slučaj: Pri Antoni rovu ali v gorenji jami so nekateri delavci prav škandalozno plačani, da se je res za čuditi, kako more delavec shajati pri tako »sijajni« plači. Fantje, ki'so stari 18 do 20 let, ki delajo cel mesec v vedni vročini in škodljivem prahu, zaslužijo povprečno od 1 K do I K 10 v, in povrh tega pa draginja, ki je dan na dan večja. Saj že ni mogoče, da bi se človek pošteno preživel. Pri drugih oddelkih našega rudnika se ■ih še ne plačuje tako škandalozno, kakor ravno Y gornji jami. Kaj je temu vzrok, o temu bomo se govorili. Želeti bi bilo, da bi tudi naši gospodje malo preračunali, kako se lahko shaja z 1 K na dan. Gotovo moramo mi delavci znati “olje računati, kakor pa naši gospodje, ker mo-ram ovsak vinar dvakrat obrniti, preden ga da-j^cv za najpotrebnejše stvari, in še zato primanjkuje. Ali je sploh še kakšna pomoč za nas? Gotovo. Mi vemo dobro, da soc. deinokratje nam ne morejo dati obljubljenih nebes, poseb-boiZ4a.i nimajo časa, ker je njih glavna stvar scmDr/jti klerikalizmu. To je še vedno stara pe-j . | So i° podedovali od našhi zmrznjenih liberalcev. Saj so zadovoljni, da le Ante Kristana Slišijo. Kaj pa akordne plače, ki so skrajno slabe, kaj zaslužek če je prav slab, da mi le za geruš kaj ostane, pa sem dober. Ali Kristana, ki sem ga vnedeljo slišal, kako je po klerikalcih udrihal, to je pa vendar flctno, saj sc mi bolj popade, kakor da bi kdo dal en petak, zakaj Kristan ta jih zna. — Tako in enako klepetanje Rušili sodrugov lahko slišiš bodisi kjerkoli. Kaj I® 'da je to smešno za naše delavske prijatelje, mi 'r ^a fr°do nas s tem osrečili. Ali res
J°, da nas bodo s tem privedli na boljše sta-vsce' če bodo vedno le staro pesem peli, no, lovek mora imeti res Jobovo potrpežljivost. ;T! se nam zdi, da borno s tem še na slabšem. uko nam bodo pridigali le staro pesem, ki se am zdi, kakor bi slišali pravljico iz tisoč in ni	a pomoč se še lahko dobi. Vsi pošte-
knvni riramio -00 ',,lislite, pristopite k stro-/3 i^ i'3' m berite radi »Našo Moč«, mdnji cas je, da se še bolj tesno sklenemo v krogu nase organizacije. Zatorej, idrijski delavec spametuj se Poglej da ta rdeča stranka, v katero si zabredel, morda ne po lastni krivdi jo dobra le za rdeče voditelje, ki so pa sami tudi n h apci’ in sicer le ,llaPci največjih oderuhov. P°d katerimi ječi v prvi vrsti delavstvo in to t° sanri krivonosi judi. Torej delacev odloči se m delaj!
Trst. Kako se nam služkinjam godi. Dosolite tudi meni mal prostorček v Vašem ce>-Jo-nem listu, da tudi jaz izrazim svoje mnenje.
du bi nam za vsak teden dovolili v ■n en predalček, v katerem bi se me medse-lw°r I).ot^‘rale in Pogovorile o naših težnjah. kin:eda] n"anMezdel0> ^a življenje nas službi	i-a P b\t[ 'n n‘ nobene pomoči, da
izboljšalo,. Izprevidele smo pa v člankih
»poselsko - socialnega vprašanja«, ki ijih piše služkinja, da temu ni tako, da bi se dalo veliko pomagati, ako bi se organizirale. Torej dekleta, pogumno in odločno naprej, gotovo bomo dosegle boljši red za služkinje, da se ne bo delalo z nami kakor s sužnji, kar se dogaja premno-krat. . Ako pogledamo že spalnico služkinje, videli bomo bolj podobne shrambi za staro šaro, ako že ni, kakor za počitek človeškemu bitju popolno brez okna, zraka in svetlobe. Ravno v velikih mestih kakor je Trst zidajo lepe gradove, uboga služkinja dobi le zaduhli kotiček, večkrat tudi tega ne. V kopalni sobi mora spati tam 'kjer je vse mokro in vlažno od sopare, potem ko delo od jutra pozno v noč, naj gre počivat teh malo ur v tako nezdravo sobo, kaor je kopalna. Res, da služkinjo sunejo, kamor je mogoče. Neki gospod, ki je posestnik šestih hiš, služkinja ima pa stanovanje, katero je brez stropa in 'ker je opeka na več krajih poškodovana, je tako izpostavljena cele noči vremenskim nezgodam, kolikokrat dežuje nanjo, ali pa da ji tržiška burja cele noči kosti pretresa. Ali ni to pravo suženstvo? Sužnike so včasih, ko so cel dan delali, zvečer spravili v spalnice, kamor še domačega psa ne bi hoteli zapreti, ubogi posel mora pa vse molče prenesti.
Dunaj. V državnem zboru je sedaj jako živahno. Bosenski odsek vzbuja pozornost, kakršne ni bilo že dolgo v naši državi. Osobito pa govor dr. Kreka, kateri je vzbudil mnogo zanimanja za bosensko vprašanje glede na agrarno banko.
Proračunski odsek zdaj tudi pridno dela. ker hoče rešiti proračun za tekoče leto. Rešil je do sedaj proračun delavskega in domobranskega ministrstva. V razpravi delavskega ministrstva je poslanec Gostinčar stavil več predlogov in zahteval, da se vpoštevajo.
1. Podržavi naj se cesta iz Logatca v Idrijo.
2. Vlada naj prične s preiskavo notranjskega vodovja.
3. Izboljšajo naj se plače ljudskošolskih učiteljev v Idriji.
4. Urede naj se plače in službene razmere paznikov v Idriji.
5. Zvišajo naj se provizije starim provizijo-nistom v Idriji.
6. Delavcem v cinkarni v Celju naj se prizna naslov »c. kr. delavci«.
Priporočal je pospeševanje obrti na Kranjskem, kakor tudi pospeševanje zidanja cest in uravnava voda.	,
Dr. Žitnik je zahteval, da sc ustanovi obrtna šola za rokodelce in je vložil tozadevni predlog. Navedenim predlogom je odsek pritrdil. Zbornica razpravlja sedaj o razmerah pridelovalcev repe na Češkem.
Žensko socialno vprašanje.
Da ne boste mislili, da morda stvari stare- • ga veka premeljavamo, evo Vam najnovejših dokazov. Neka gospodinja je imela v sobi v neki omari 240 K prihranjenega denarja. Dekle ki je pozneje obleko snažila, prinesla je isto v sobo, jo odložila in šla takoj ven. Gospa ki je šla pozneje v sobo, pregleda denar in pravi, da ji manjka 20 kron, katere je gotovo dekle vze-
lo.	Ista se je seveda opravičevala, a zaman, odslovljena je bila iz službe, pri plači ji je bilo tistih 20 K odtrganih in poselsko knjižico je gospa oddala na policijo. Služkinjo, ki je morala pozneje iti tja po knjižico, so zaprli brez vsa-cega zaslišanja, čez tri dni so jo šele izpustili. Daši je od istega časa že nekaj mesecv preteklo, vender dekle vsled bolezni, ki jo je takrat radi žalosti, bojazni in sramote dobila, še sedaj ne more v službo. — V drugem slučaju, ki se je vršil nekoliko pozneje, pripoveduje neko dekle, da je imela v žepu neke obleke 40 K prihranjenega denarja, ona je dobro vedela, da nikamor ni šla, da tudi noben tuj človek v hišo ni prišel, a vendar ji je zmanjkalo deset kron, zato je hotela, da je kdo izmed domačih izmaknil njene kronce in sicer zato, ker so bolj revni. Seveda, to ni bilo domačim všeč, zato so ji zabičali, ako ne molči, da jo dajo zapreti. Dekle, ki je sicer poznana kot poštena in zanesljiva oseba, je raje odjenjala, kakor pa da bi sitnosti imela, saj je že itak vedela, kar je vobče znano, da v Trstu ni nikake pravice za služkinje, zapirajo jih brez zaslišanja, gospodar pa če se kaj za krivega spozna, opere se za hrbtom s par kroncami. —Tretji shičaj. ki se je vršil ravno letošnje velikonočne dni, je ta: ena mačka je na vrtu igraje se s cvetlicami, eni-roži vrh odlomila, gospa je takoj svojo služkinjo obdolžila tega čina, ter zahtevala od nje deset kron odškodnine. Dekle se je temu protivilo in ugovarjalo toliko časa, da je moglo takoj zapustiti službo. Komaj je službo zapustila, je šla v zavod, tam jo je pa že čakal listek s policije, naj se velko soboto ob deveti uri dopoldne tamkaj
zglasi. Res dekle gre tja, in predno je mogla iz-pregovoriti, je bila že v »špehkamri«, in to do nedelje zjutraj. Lepa Velika noč, kaj ne? Ko je prišla na prosto, šla je še enkrat k svoji prejšnji gospodinji po svoj zaslužek. Poleg tega, da ji je odtrgala deset kron od zaslužka, kot odškodnino za tisto rožo, jo je še obdolžila, da je izgubila en ključ, za katerega si je obdržala gospa še tri krone.
Premnogo imamo takih slučajev, a že ti kažejo, kako potrebno nam bi bilo podporno društvo, ki bi nas ne podpiralo le v bolezni, ampak da bi nam poskrbelo tudi pravnega varstva. Prav željno pričakujemo časa, ko nam bo naša »S. K. S. Z.« ustanovila tako društvo. — Ali kedaj?
Priporočamo našim rodbinam
KOLINSKO CIKORIJO.
13000905303000000000
0
S
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
. Dobroznona deželna lekarna
pri
„Mariji pomagaj41
Ljubljana, Resljeva cesta št. 1
poleg jubilejnega mostu
Mr. Ph. Milan Leusteka
priporoča:
Antiseptična Melousine-ustna in zobna
voda................................—-50
Tannochinin-tinktura za lase . .	.	- -50
Železnato China-vino, velika steklenica 1-20 Želodec krepčujoče vino, velika steklenica ...............................— 80
Planinski zeliščni sok, steklenica . . . — 50 Odvajalne krogljice, škatljica . . . . — 21 Želodčna esenca, steklenica .... —'10 Melousine-mazilo in milo za lica . a —'35
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
enat30eie)ia0iaa!c)0000000
A. Lukič
.t«
tV~ d <6’
□
L*
£
o**
Ljubljana
Pred škofijo 19
A. Žibert
Ljubljana, Prešernove ulice
priporoča ■   I  v g«
domačega izdelka.
u|
SkflMSm SE¥M»OPRTOflQ[
ŠPECERIJSKA TRGOVINA
mmtonich
TRŽJIŠKJI CESTA ŠT. 4.
iapaaaaaaaajaaaaaaaaaai3aauaaixii:
2qJ]
Angleško skladišče oblek
0. Bernotovič
Ljubljana, Glavni trg 5.
Največja hi najlepša zaloga konfekcije za gospode in dečke kakor tudi vedno zadnje novosti za dame in deklice. — — Cene jako nizke.
torej brezplačno dobi vsak človek v lekarni Trnkoczy zraven rotovža, lepo tiskano **eset zapovedi za zdravje. Tudi po pošti se brezplačno razpošiljajo.
Ivan Podlesnik ml.
Ljubljana, Stari trg št. 10
priporoča svojo
trsouino s KlcbuKi m čevlji
Velika zaloga Solidno blago.	Zmerne	črne
Ljudska posojilnica
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
Miklošičeva cesta štev. 8, pritličje
lastna gla«nica K 354. ■45,I5
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8 ure zjutraj do 1. ure popoldne, ter jih obrestuje po
II 01 2 O
brez kakega odbitka, tako da sprejme vložnik od vsac'h vloženih 100 K č'stih 4 K 50 v na leto.
Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obrestovanje kaj prekinilo. Za nalaganje po pošti so poštno-hranilne položnice na razpolago.
n. Velika zaloga. Nizke cene!
Radi velike zaloge ZHCtOO ZniŽAM Cene!!!
Ugodna prilika za nakup: vezenin, pričetih in izvršenih žen. ročnih del. idrijskih čipk, vstavkov, svile, volne, bombaža itd.
Velika izbira drobnega in mednega bioga:
rokavic, nogavic, ovratnikov, kravat itd. Predtisk in vezenje monogramov ter drugih risb. Primerna darila za gadove in druge prilike.
Priporoča se velespoštovanjem
F. Mol, Ljubljana, Mestni ti g štev. 18.
Velika zaloga. Nizke cene!
Fotografski umetni zavod
Avg. Berfhold
Ljubljana, Sodmjske ulice št. 15
Izvrševanje vseh v foiografsko stroko spadajočih naročil, kakor po veča vanje, reprodueranje. fotografiranje tehničnih predmetov,
■:	interierjev	itd.
Vsa dela se izvršjejo točno tudi v ::	največji množini.	::
□
U
:o:
□
Kdor hoče varno, mirno in hitro v
■W AMERIKO
potovati, naj se obrne na od visoke c kr. deželne vlade potrjenega glavnega zastopniki
Fr. Seunig, Ljubljana
Kolodvorske ulice štev. 28.
Odprava potnikov samo z najnovejšimi parniki velikani: Kaiserin Augusta Viktoria nosi 25 000 ton I Amerika...	.	„	24.000	,
Presldent Lincoln .	„	20.000	„
President Grant ...	,	20.000	„
Vožnja LJublJana-Hamburg traja	z na novo uvedenimi
direktnimi voznimi kartami, brez vsake menjave, okroglo samo lVz dneva ter ima potnik pravco porabe brzovlakov po celi črti od avstrijske meje lEger, naprej.
Gričar 1 Mejač
Ljubljana, Pniernove ulice 9
priporočata
svojo največjo zalogo zgotov= ljenih oblek za gospode, dečke in otroke in   -
novosti w
konfekciji za dame
i
Pozot, sinupnskn delavsKn rtruštun!
Kupujte svoje potrebščine pri znani in priporočljivi domači manufakturni ::	trgovmi:	:.
Janino Č«$nil(
(pri Česniku)
Stritarjeve u lee LJUBLJANA Llngarjeve ulice v kateri dobite vedno v veliki izbiri najnovejše blago za ženska in moška oblačila.
Postrežba poštena In zanesljiva. Cene najnižje.
|ooo| |ooo| |ooo| |ooo[ [oooj |ooo| |oo°l |oo°l l°°°l lOQOl
Kongresni trs SI.19 reg. »drug«,««. POr. Kongresni trs M
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure po 43/4o/0, to je: daje za 200 kron 9 kron =====	50 vinarjev na leto.	=
Druge hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obrestovanje —=. ■■ prekinilo. ,	  =
Rentni davek plača hranilnica sama. Naisigurnejša prilika za štedenje.
Kanonik R. Kalan 1. r„
predsednik.
Kanonik R. Sušnik 1. r„
podpredsednik.
QQo| |oQo| loool joooj |OQo| joool |oQ°l |oQo| |oool |uOO|
1882.
Podružnica	¥	•	Podružnica
Kesijevu cena 5t. a V F111 [111 3Tj 1 Resljeva cesta It. 2 prej g. Jos. Černe.	J ,3	prej	r. Jos. Černe.
Jurčičev trg štev. 3, pri železnem mostu
priporoča svojo bogato zalogo
zlatih, srebrnih, ttuJsa- in miselnostih
ur.uerižic,stenskih in mnalnih ur, uhanov in prstanov
Kupuje in namenjava staro zlato In srebro.
Uosp. urarjem v mestu iii na deželi priporočam svojo izredno veliko zalogo fournitu-. —	— Glavno za-
stopstvo za Kranjsko zalog« strun za nihalne ure v vseh dolžinah in debelostih Slovenske plošče za gramofone, kakor tudi gramofone in igre.
Pivovarna J. PEBLES
Ljubljana, Prešernove ulice 7, Ljubljana
  priporoča
Izvrstna t
r. c rfs v sodčkih lil JI 11U U steklenicah.
Najstarejša svečarska tvrdka. — Ostan. pred 100 loti.
FR. ŠUPEVC
priporoča veleč, duhovščini ter slavnemu občinstvu
zajamčeno pristne čebelno-voš™ i veže
za cerkev, poqrebe in procesije,
voščene zvlt&e, Izborni med-pitanec
koji se dobiva v steklenicah, Skatljah in Skatih v poljubni velikosti ter poceni. — Z a obila naročila se toplo priporoča in zagotavlja točno in poSteno postreči.
Ljubijana, Prešernove (Slonove) ulice št. I Perlesova KIS«.
Prva slovenska
modna trgovina
Engelbert Skušek
Ljubljana, Mestni trg št. 19
se najtopleje priporoča. Blago in cene brez konkurence.
t
f
T
4*
f
f
4*
4*
4*
-f
4*
4*
4*
Na drobno!
Glavna trgovina: Zaloška oesta I
A. Šarabon
Ljubljana
Na debelo!
Filijalka: Martinova cesta 24
tlellKa zaloga Špecerijskega blaga, žganja, moke In deželam pridemo«.
Novourejena pražarna za kavo z električni«* obratom. Vsak dan sveže žgana kava.
Glavna zaloga rudninske vode.
4
4
4
4*
•4
4*
4
T
4*
4
4*
4-
4
4
.4-♦4.»4'*4*44*'t*4”44*4*4*44*4*4*4*444*4*4*4*4’44444*4*4*4
Izdajatelj in odgovorni urednik Jožef Gostinčar.
Tisk Katoliške Tiskarne.