Oznaka poročila: ARRS-RPROJ-ZP-2011-1/80 ZAKLJUČNO POROČILO O REZULTATIH RAZISKOVALNEGA PROJEKTA A. PODATKI O RAZISKOVALNEM PROJEKTU 1. Osnovni podatki o raziskovalnem projektu Šifra projekta J6-0228 Naslov projekta "Poklicali smo delovno silo, prišli pa so ljudje" - Analiza socialne strukture in integracijskih strategij tujih delavcev v Sloveniji" Vodja projekta 8371 Milan Bufon Tip projekta J Temeljni projekt Obseg raziskovalnih ur 7.350 Cenovni razred B Trajanje projekta 02.2008 - 01.2011 Nosilna raziskovalna organizacija 1510 Univerza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno središče Koper Universita del Litorale Centro di ricerche scientifiche di Capodistria Raziskovalne organizacije -soizvajalke Družbenoekonomski cilj 13. Splošni napredek znanja - RiR financiran iz drugih virov (ne iz splošnih univerzitetnih fondov - SUF) . Družbeno-ekonomski cilj1 Šifra 13.06 Naziv Humanistične vede - RiR financiran iz drugih virov (ne iz SUF) 2. Sofinancerji2 1. Naziv Naslov 2. Naziv Naslov 3. Naziv Naslov B. REZULTATI IN DOSEŽKI RAZISKOVALNEGA PROJEKTA Zaključno poročilo o rezultatih raziskovalnega projekta - 2011 / 1. rok 3. Poročilo o realizaciji programa raziskovalnega projekta3 V študiji smo želeli ugotoviti, kakšne so integracijske strategije in socialna struktura delavcev migrantov v Sloveniji. Kot izhodišče smo si zastavili primerjavo s situacijo iz osemdesetih let v Nemčiji. V osemdesetih je bila v ospredju naftna kriza, v sodobnem času je to recesija. Oboje je spremenilo obstoječe migracijske tokove. Prej močan dotok migrantov se v času prej krize, sedaj recesije, ni ustavil, se je pa zmanjšal. Strokovnjaki opozarjajo, da so krize prehodnega pomena. Nemški sociolog Max Frisch je poudarjal naslednje: „Man hat Arbeit Krafte gerufen, und es kommen Menschen". (Poklicali smo delovno silo, prišli pa so ljudje), kar smo vzeli za izhodiščno sintagmo raziskave. Nujnost integracijskih strategij do že obstoječih in tudi prihodnjih migrantov je postala ključni element migracijskih politik v zahodni Evropi, kasneje tudi na prostoru EU. Analiza evropskih in z njimi tudi slovenske politike ekonomskih migracij izpostavlja dva temeljna cilja: po eni strani prizadevanje za učinkovite strategije privabljanja migrantskih delavk in delavcev in po drugi strani vzpostavljanje mehanizmov za udejanjanje začasnosti njihovega bivanja in dela, ki naj bi preprečevali, da se le-ti trajno naselijo na območju Evropske unije. Ustaljena praksa kaže, da država spodbuja priseljevanje, kadar potrebuje novo delovno silo, za integracijo imigrantov pa praviloma ne poskrbi oziroma poskrbi kot »sekundarna« politika; po drugi strani se imigranti v obdobjih povečane brezposelnosti oziroma negotovih socialnoekonomskih razmer pogosto znajdejo v vlogi grešnega kozla, ujeti v pogosto neurejene zakonske okvirje, ki jim preprečujejo ustrezen dostop do sistemov socialne varnosti (primer sistemske izključenosti iz realne pravice do denarnega nadomestila za delavce migrante iz BiH in Makedonije je eden izmed najbolj izpostavljenih primerov). Glede tujih delavcev v Sloveniji, razlikujemo "tradicionalne imigrante" s področij nekdanjih jugoslovanskih republik in "nove imigrante" iz ostalih tako imenovanih "tretjih držav". Glede na to, da je na voljo izjemno malo podatkov o socialnih okoliščinah in stopnji integracije tujih delavcev v širšo družbo, je bil namen raziskave pridobiti vpogled v njihovo vključenost v delovno in življenjsko okolje, vrednotne orientacije, pričakovanja in potrebe. Slovenija je primer nove države članice EU, ki stopa v fazo, da kot zrela družba spodbudi realizacijo integracije, ki mora biti obvezni del imigracijske politike. Integracija je faza, ko država in družba sprejmeta imigracijo kot strukturni del svojega razvoja z namenom, da migranti postanejo sestavni del politike vitalnih institucionalnih podsistemov družbe, kot so civilna družba, administracija, vsakdanje življenje, šolstvo, zdravstvo, socialno in politično državljanstvo, trg delovne sile... Vendar praksa opozarja na nasprotno: delavci migranti večinoma ostajajo socialno izključeni, marginalizirani, eksploatirani, diskriminirani in ob vsem tem nevidni. Delavci z območja nekdanje Jugoslavije so v Sloveniji pravzaprav konstanta in Slovenija je zanje ciljna država. Njihov priliv je številčno največji, obstaja kontinuiteta v navezovanju stikov, zaradi geografske bližine jih je najbolj enostavno pripeljati, velja pa tudi obratno - ko jih ne potrebujejo več, jih preprosto pošljejo nazaj v izvorna okolja. Največ migrantskih delavcev in delavk prihaja iz Bosne in Hercegovine, kjer je največja stopnja brezposelnosti. V bistveno manjši meri so prisotni delavci iz novih držav članic Evropske unije (Romunija, Bolgarija) in še manj iz ostalih t. i. »tretjih držav«. Profil povprečnega ekonomskega migranta v Sloveniji je vse bolj nestanoviten. Večinoma gre za moške, katerih povprečna starost je bila pred krizo nekaj nad 30 let, med njo pa se je zvišala. Je državljan ene izmed držav iz nekdanje Jugoslavije, nizko do srednje kvalificiran (prva do četrta stopnja izobrazbe), dela na območju osrednje Slovenije v dejavnosti gradbeništva na podlagi osebnega delovnega dovoljenja ali dovoljenja za zaposlitev. V veliki večini vzdržuje več kot tri družinske člane. Stanje na trgu dela, ki pogojuje povečan priliv delovne sile, postavlja v ospredje zvišanje gospodarske rasti, zniževanje brezposelnosti, nizko število zaposlitev državljanov držav članic EU, povečano povpraševanje po delavcih, predvsem po tistih, ki jih na slovenskem trgu dela primanjkuje (gradbeništvo, kovinarstvo, prevozništvo, gostinstvo). Zelo promoviran rotacijski koncept t. i. krožnih migracij se je v teoriji pokazal kot kontradiktoren, v praksi kot dolgoročno neuporaben, etično pa nesprejemljiv. Nefunkcionalne kontrole, nezmožnost opozarjanja na izredno slabe delovne razmere, pomanjkljiva delovna, socialna in zdravstvena zaščita, predvsem v gradbeni sferi, s pomočjo modela kroženja še dodatno prispevajo k dehumaniziranju in marginaliziranju migrantov. »Najem« delavcev za določen čas s predpostavko vrnitve v matično državo je kratkoročna rešitev, namesto tega bi kazalo bolj ali manj kratkoročne in nekontinuirane migracijske politike in integracijske strategije, modele in koncepte usmerjati v kontinuirane in aplikativne. Ob tem se je v praksi pogosto pokazalo, da se tudi »določen čas« zaposlovanja delavcev migrantov po potrebi ali ob težjih poškodbah hitro skrajša in se jih napoti nazaj domov, ne glede na to, da gre za poškodbe pri delu. Na področju zakonodaje in spoštovanj ustreznih delavskih standardov v raziskavi ugotavljamo, da so zadnji premiki spremembe zakona o zaposlovanju in delu tujcev, ki sproščajo pogoje za pridobitev osebnega delovnega dovoljenja z veljavnostjo treh let, in sicer za tujca, ki je že dve leti zaposlen v Sloveniji, in za ožjega družinskega člana tujca, ki ima dovoljenje za stalno prebivanje v Sloveniji, ter možnost podaljšanja osebnega delovnega dovoljenja z veljavnostjo treh let. Prav tako pa se v istem paketu sprememb predvidevajo strožji pogoji za podaljšanje dovoljenja za zaposlitev, in sicer se bo pri podaljšanjih preverjalo, ali je delodajalec predlagal obračune davčnega odtegljaja za dohodke iz delovnega razmerja oziroma plačilne listine in poravnaval davke ter prispevke iz naslova zaposlitve in dela za zaposlene delavce. Prvega januarja 2011 so začele veljati spremembe uredbe o integraciji tujcev, ki širijo krog upravičencev do brezplačnih programov vključevanja. Vendar pa moramo ob pozitivnosti vseh teh ukrepov nujno omeniti dejstvo, da je v tem trenutku veljavna le uredba o integraciji tujcev ter novi zakon o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno, ostale zakonske spremembe so medtem še vedno v zakonodajnem postopku. Po drugi strani pa se soočamo z dejstvom, da so se v zadnjem letu migracijski tokovi drastično spremenili, saj je ekonomska kriza močno povečala število vračajočih se migrantov v matične države. Tako lahko zaključimo, da sta ekonomska in socialna realnost prehiteli migrantske politike, sploh pa javno politični zakonodajni proces. Na področju socialne zaščite ugotavljamo, da obstaja akuten problem pomanjkanja normativov in pravilnikov, ki bi določali življenjske standarde v samskih domovih in stanovanjskih objektih, ki so namenjeni prebivanju gradbenih in drugih delavcev. To omogoča, da podjetja in zasebniki sami določajo, v kakšnih razmerah bodo stanovalci živeli. S sprejetjem Uredbe o določitvi minimalnih bivalnih in higienskih standardov za tujce na delu v Republiki Sloveniji, ki smo jo pripravili v sodelovanju z Zvezo Svobodnih Sindikatov Sloveije in posredovali delovni skupini na Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve leta 2009, bi se bistveno spremenil izhodiščni položaj delavcev migrantov in zmanjšale možnosti izkoriščanja ter nehumanih razmer njihove nastanitve, ki smo jih v raziskavi predstavili in dokumentirali. Ta uredba bi ne nazadnje postavila zakonsko podlago za izboljšanje elementarnih življenjskih razmer delavcev migrantov. V povezavi z zdravstvenim položajem je nujno izpostaviti problem neurejenega obveznega zdravstvenega zavarovanja delavcev migrantov z začasnim bivališčem v Sloveniji, ki nimajo osebnega delovnega dovoljenja in ki so prijavljeni v evidenci brezposelnih oseb. Takšnim delavcem migrantom, ki prihajajo iz Bosne in Hercegovine, zaradi zgoraj navedenih razlogov namreč miruje pravica do denarnega nadomestila, kar pa pomeni, da nimajo pravice do vključenosti v obvezno zdravstveno zavarovanje V raziskavi ugotavljamo, da je prisotna močna podinformiranost migrantov in da je potrebno pristopiti k oblikovanju širše mreže za informiranje in svetovanje migrantov in migrantk. S strani Zavoda RS za zaposlovanje je bila maja 2010 sicer vzpostavljena Info točka za tujce. Vendar pa bilo to enovito Info točko za migrante potrebno razširiti v mrežo info točk za migrante, ki bi jim bila bolj tud lokalno in regijsko bolj dostopna. Primer takšnega delovanja so recimo CITE informativni centri za delavce in delavke migrante v Španiji španske sindikalne centrale CCOO. Na območju Katalonije je v tej mreži 43 informativnih centrov, ki nudijo svetovanje iz področja zakonodaje, postopkov za pridobitev delovnega dovoljenja, vize, pravice do združitve družine, tečaje jezika ter komunikacije z izobraževalnimi centri. Tako postavljena mreža informativnih centrov bi se lahko razširila tudi na mednarodnem nivoju, in sicer na način, da bi upoštevala aktualne migracijske tokove. V zadnjem času je kar nekaj delavcev migrantov dobesedno čez noč postavljenih pred dejstvo o izgubi zaposlitve, s čimer se prične zelo hitra verižna reakcija poslabševanja ekonomskega in socialnega položaja, ki v končni fazi vodi v odločitev za vrnitev v matično državo. Da bi ekonomskim migrantom in migrantkam v kriznem času zagotovili vsaj minimalno možnost ohranitve dostojnega ekonomskega in socialnega položaja, jim je potrebno poleg nujnih informacij ponuditi tudi bolj trdno materialno podporo. Navsezadnje pa tudi Strategija ekonomskih migracij 2010 - 2020, ki jo je sprejela vlada 30.12. 2010 v smernici št. 7. zapiše »Promocija Slovenije kot privlačnega dejavnika za ekonomske migracije«. Zadnji intervjuji, ki smo jih opravljali decembra 2010 in januarja 2011 v fokusnih skupinah v delavskih domovih, kažejo na močno zreducirano, več kot prepolovljeno prisotnost števila delavcev migrantov. Srečevali smo v glavnem samo delavce nekdanjega Vegrada, ki čakajo na izplačila svojih pravic in se preživljajo s hrano humanitarnih organizacij (Karitas, Mali princ), pomočjo, ki jim jo prispevajo posamezniki. Iz poročanja voznikov na avtobusnih progah, ki geografsko zajemajo skoraj celoten teritorij Bosne in Hercegovine, smo dobili podatke, da se je število potnikov (to so večinoma delavci migranti iz BiH) prepolovilo. Trenutno se z njimi vozijo predvsem starejši delavci in tisti srednjih let, ki imajo osebno delovno dovoljenje. Pričujoča problematika migracij se v zadnjem času zaradi poglabljanja ekonomske krize in povišane stopnje socialne ranljivosti prebivalstva izredno stopnjuje, zato pogosto ni bilo mogoče vzpostaviti ustrezne vsebinske kontinuitete in časovne distance, predvsem pri terenskem delu ter selekciji in obdelavi podatkov. Delavce se namreč odpušča, številni se vračajo domov, preostale skoncentrirajo v en samski dom. Kako vplivati na delodajalce, je v tem trenutku zelo težko govoriti. Glede na to, da je imigrantska politika pretežno v domeni države, lahko na položaj delavcev migrantov (in posredno na odnos delodajalcev) vplivamo zgolj z ustreznim, to je pravočasnim in fleksibilnim normativnim in institucionalnim urejanjem problematike (spreminjanje in dopolnitve zakonov in pravilnikov, dosleden nadzor in sankcioniranje kršitev). Nobena izmed tako večjih kot manjših zgodb evidentnega kršenja pravic delavcev migrantov namreč še vedno ni dobila končnega (sodnega) epiloga. Javnomnenjska telefonska raziskava o ekonomskih migracijah in delavcih migrantih (N=699) je bila izvedena v februarju in marcu 2010. Oblikovan je bil specializiran merski instrument (strukturiran vprašalnik s 15 vprašanji zaprtega tipa.) Analiza podatkov kaže, da odnos do ekonomskih migrantov odraža vsaj delno nelagodje in občutek ogroženosti med lokalnim prebivalstvom. Zviševanje življenjskih stroškov, naraščanje stopnje brezposelnosti in naraščajoča prekarnost zaposlitvenih pogojev vplivata na percepcije ljudi, ki za negotove ekonomsko-socialne razmere pogosto iščejo krivce tudi med tujimi delavci, vendar je moč opaziti tudi socialno občutljivost na njihove življenjske in delovne pogoje. Podatki, pridobljeni na podlagi uporabe kvantitativne metodologije, intervjujev in fokusnih skupin z migranti v samskih domovih, skupaj s fotografsko dokumentacijo stanja nazorno pokažejo na nevzdržne bivalne in delovne pogoje migrantov v Sloveniji. Ob tem v raziskavi opozarjamo na trenutno situacijo, ko vse več delavcev, brez plač in na robu preživetja zapušča Slovenijo. Odnos do migrantov pa vse bolj predstavlja lakmusov papir, po katerem je mogoče presojati stopnjo demokratičnosti in inkluzivnosti določene družbe. Sodeč po rezultatih različnih javnomnenjskih raziskav bi lahko rekli, da nenaklonjenost priseljevanju tujcev v Slovenijo predstavlja splošen kontekst, ki lahko v obdobju intenzivnejših politizacij »imigrantskega vprašanja« privede do ekstremnejših stališč. Obenem zviševanje življenjskih stroškov in naraščajoča prekarnost zaposlitvenih pogojev vplivata na percepcije ljudi, ki za negotove ekonomsko-socialne razmere pogosto iščejo krivce tudi med priseljenci oziroma migrantskimi delavci. V raziskavi smo se soočili s situacijo ekonomske krize in recesije in spremljali položaj delavcev migrantov v kontekstu, ki ga pri prijavi raziskave nismo mogli predvideti. Predvsem so nas zanimale življenjske in delovne razmere, s katerimi se soočajo. Empirična raven se povezuje s teoretično, predvsem v podajanju predlogov, kako bi bila možna implementacija političnih odločitev, migracijskih strategij v povezavi z ekonomijo v neposredni praksi v prihodnje. V tem trenutku je nemogoče predvideti posledice, ki so jih za sabo pustili neurejeni odnosi v gradbenih podjetjih s slabimi, neetičnimi in nehumanimi delovnimi ter bivanjskimi razmerami za delavce migrante, neizplačevanjem plač, problematičnimi odnosi, neurejenimi zdravstvenimi zavarovanji, neplačevanjem prispevkov in podobno. Navkljub trenutni situaciji, ekonomski krizi in recesiji Slovenija tudi v prihodnje ostaja imigracijska država, odvisna od delavcev migrantov, predvsem v gradbeništvu. Ti so postali tema vsakdanjega političnega, medijskega in znanstvenega konteksta, ki nas sooča tudi s perspektivo razvoja slovenske družbe v celoti. 4. Ocena stopnje realizacije zastavljenih raziskovalnih ciljev4 Raziskava je bila realizirana v naslednjih segmentih: 1. Identifikacija obravnavane problematike v raziskovalnem in širšem družbenem kontekstu: - dokumentalistično delo (zbiranje in analiza obstoječih virov, statističnih podatkov, zakonodaje in pravilnikov) - delo na terenu: obisk delavskih domov in obiski gradbišč (inervjuji z delavci migranti) - izvedba javnomnenjske raziskave o ekonomskih migracijah in delavcih migrantih na reprezentativnem vzorcu prebivalstva Slovenije (N=699) - spoznavanje šolskega sistema in vpogled v funkcionalno integracijsko prakso na relaciji: učitelji-učenci-starši 2. Vzpostavitev stikov s predstavniki vladnih in nevladnih struktur: Nevladni sektor: Zveza svobodnih sindikatov Slovenije, Slovenska filantropija, Društvo Odnos, Bošnjaška kulturna zveza Vladni sektor: Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje Zavod Republike Slovenije za šolstvo Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve Po opravljenem nekajmesečnem terenskem delu smo napisali naslednje predloge: - Pravilnik o bivanjskih razmerah v delavskih domovih, napisan in ponujen v obravnavo Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve (v sodelovanju z ZSSS); - Smernice za izobraževanje otrok tujcev v vrtcih in šolah (v sodelovanju z Zavodom R Slovenije za šolstvo). 3.Vključevanje pričujoče problematike v pedagoški proces dodiplomskega in podiplomskega študija na Fakulteti za humanistične študije. 4. V okviru projekta so bile realizirane naslednje dejavnosti, s katerimi smo želeli raziskovano problematiko predstaviti širši zainteresirani javnosti: - tematski posvet z naslovom "Migranti v Sloveniji - med integracijo in alienacijo", ki je potekal 1. 4. 2009 na Znanstveno-raziskovalnem središču Koper. 5. V sodelovanju s Primorskimi novicami je bila 9. 2. 2010 organizirana okrogla miza „Migranti/migrantke v Sloveniji - delavci/ke, someščani/ke, posamezniki/ce", 6.Na Fakulteti za humanistične študije Koper, Univerza na Primorskem, je bila organizirana strokovna razstava „Zivljenjski pogoji delavcev migrantov" (18.12. 2009 - 20. 1. 2010). 7. V okviru projekta je bila pri Univerzitetni založbi Annales objavljena znanstvena monografija „Migranti v Sloveniji - med integracijo in alienacijo". - Leta 2011 bo na podlagi rezultatov temeljnega projekta pri Univerzitetni založbi Annales izšla znanstvena monografija „MIGRANTSKI CIRCULUS VICIOSUS: Delovne in življenske razmere migrantov v Sloveniji". 5. Utemeljitev morebitnih sprememb programa raziskovalnega projekta oziroma sprememb, povečanja ali zmanjšanja sestave projektne skupine5 Sprememb ni bilo. 6. Najpomembnejši znanstveni rezultati projektne skupine6 Znanstveni rezultat 1. Naslov SLO Medica Karmen, Lukič Goran, Bufon Milan: Migranti v Sloveniji - med integracijo in alienacijo ANG Medica Karmen, Lukič Goran, Bufon Milan: Migrants in Slovenia - between integration and alienation Opis SLO Migracije so postale osrednji fenomen za razumevanje sodobnih globalnih problemov: revščine, neenakomernega razvoja, trgovine z ljudmi, multikulturalizma in tudi terorizma. Danes so v temeljih ekonomskega in socialnega življenja večine držav in so zrasle do takšne oblike, da nihče več ne more predvidevati različnih migracijskih pojavnih oblik, še manj pa posledic. ANG Migrations have become the principal phenomenon for understanding contemporary global problems: poverty, unequal development, human trafficking, multiculturalism and even terrorism. Nowadays, they affect the economic and social foundations of most states, having increased so drastically that no one can foresee their various manifestations, not to mention their consequences. Objavljeno v Knjižnica Annales Majora). Koper: Univerza na Primorskem, Znanstvenoraziskovalno središče, Univerzitetna založba Annales: Zgodovinsko društvo za južno Primorsko, 2010. 270 str., ilustr. ISBN 978-961-6732-19-2. Tipologija 2.01 Znanstvena monografija COBISS.SI-ID 251591936 2. Naslov SLO KRALJ, Ana. Nepovabljeni : globalizacija, nacionalizem in migracije ANG KRALJ, Ana. The Uninvited: Globalization, Nationalism and Migration Opis SLO V znanstveni monografiji avtorica obravnava vsebinska presečišča treh velikih tem sodobnega družboslovja in zagovarja tezo, da je vsem trem naslovnim temam skupen interpretativni kontekst, ki se izkazuje kot dialektika družbenega vključevanja in izključevanja. ANG In the scientific monograph the author treats three themes that are at the core of the contemporary sociological reflections. The author advocates the thesis that the aforementioned general themes share the same interpretative context - the dialectics of social inclusion and exclusion. Objavljeno v Založba Annales: Zgodovinsko društvo za južno Primorsko, 2008. 255 str., graf. prikazi. ISBN 978-961-6732-03-1. Tipologija 2.01 Znanstvena monografija COBISS.SI-ID 242290432 3. Naslov SLO MEDICA, Karmen. Sodobni integracijski procesi in kontroverznosti krožnih migracij ANG MEDICA, Karmen. Contemporary Integration Processes and Controversial Aspects of Circular Migrations Opis SLO Čedalje večjo težo pridobiva instrument krožnih migracij. V osnovi slednjih je pokriti potrebe na trgu dela, predvsem EU, prispevati k razvoju držav izvora in preprečevanje spreminjanja krožne migracije v trajno. Rotacijski koncept krožnih migracij se je v teoriji pokazal kot kontradiktoren, v praksi kot dolgoročno neuporaben, etično pa nesprejemljiv. ANG Recently, the use of the instrument of circular migration has been on increase. Its principal aim is to fill the gaps in the labour market, particularly that of the EU, to facilitate the development of migrants' countries of origin, and to prevent circular migration from turning into permanent. In theory, the rotational concept of circular migration has proved to be contradictory; in practice, it has proved to be inapplicable in the long run and unacceptable from the ethical point of view. Objavljeno v MEDICA, Karmen (ur.), LUKIC, Goran (ur.), BUFON, Milan (ur.). Migranti v Sloveniji - med integracijo in alienacijo, (Knjižnica Annales Majora). Koper: Univerza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno središče, Univerzitetna založba Annales: Zgodovinsko društvo za južno Primorsko, 2010, str. 37-56, 246-248, ilustr Tipologija 1.16 Samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji COBISS.SI-ID 512677504 4. Naslov SLO MEDICA, Karmen. Večkulturalizem vs. večkulturnost v kontekstu novih migracijskih realnosti ANG MEDICA, Karmen: Multiculturalism vs Multiculturality, in the Context of New Migration realities Opis SLO Clanek osvetljuje nove migracijske realnosti z različnih zornih kotov: izhaja iz terminoloških opredelitev - multikulturalizma in multikulturnosti, podaja percepcijo prisotnosti različnih kultur in skupnosti znotraj posameznih družb. ANG The article highlights the effect of new migration realities and the definition of the presence of different communities in society by official political circles, and the perception of the presence of different cultures among the population that is in direct contact with them. Objavljeno v V: SEDMAK, Mateja (ur.), ZENKO, Ernest (ur.). Razprave o medkulturnosti. Koper: Univerza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno središče, Univerzitetna založba Annales: Zgodovinsko društvo za južno Primorsko, 2010, str. 295-309. Tipologija 1.16 Samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji COBISS.SI-ID 1915603 5. Naslov SLO KRALJ, Ana. Migracije v Sloveniji: med globalnimi trendi in lokalnimi odzivi. ANG KRALJ, Ana. Migration in Slovenia : between global trends and local responses Opis SLO Na mednarodni znanstveni konferenci z naslovom „Living space and intercultural relations in local and global context: research in Slovene Istria and beyond", ki je potekala v Kopru, 29. 10. 2010, so bili predstavljeni preliminarni rezultati javnomnenjske raziskave o odnosu do ekonomskih migracij in delavcev migrantov. Stališča do ekonomskih migracij in delavcev migrantov so načeloma odklonilna, še posebej v kontekstu finančne in gospodarske krize. ANG At the international scientific conference Living space and intercultural relations in local and global context: research in Slovene Istria and beyond" (Koper, 29. 10. 2010) the preliminary results of the public opinion reseach on economic migration and migrants workers were presented and discussed. The attitudes toward economic migration and migrant workers are generally dismissive, especially in the context of financial and economic crisis. Objavljeno v Ni objave Tipologija 1.03 Kratki znanstveni prispevek COBISS.SI-ID 1810643 Najpomembnejši družbeno-ekonomsko relevantni rezultati projektne skupine6 Družbeno-ekonomsko relevantni rezultat 1. Naslov SLO KRALJ, Ana. Migracije v Sloveniji: med globalnimi trendi in lokalnimi odzivi. ANG KRALJ, Ana. Migration in Slovenia : between global trends and local responses Na mednarodni znanstveni konferenci z naslovom „Living space and Opis SLO intercultural relations in local and global context: research in Slovene Istria and beyond", ki je potekala v Kopru, 29. 10. 2010, so bili predstavljeni preliminarni rezultati javnomnenjske raziskave o odnosu do ekonomskih migracij in delavcev migrantov. Stališča do ekonomskih migracij in delavcev migrantov so načeloma odklonilna, še posebej v kontekstu finančne in gospodarske krize. ANG At the international scientific conference Living space and intercultural relations in local and global context: research in Slovene Istria and beyond" (Koper, 29. 10. 2010) the preliminary results of the public opinion reseach on economic migration and migrants workers were presented and discussed. The attitudes toward economic migration and migrant workers are generally dismissive, especially in the context of financial and economic crisis. Šifra B.03 Referat na mednarodni znanstveni konferenci Objavljeno v 3.15 - Prispevek na konferenci brez natisa Tipologija 3.15 Prispevek na konferenci brez natisa COBISS.SI-ID 1810643 2. Naslov SLO KRALJ, Ana. Konstrukcija Drugega: medijski in parlamentarni diskurz o migrantih v Sloveniji. ANG KRALJ, Ana. Constructing the Other: Media and Parliamentary Discourse on Immigrants in Slovenia. Opis SLO Referat, predstavljen na mednarodni znanstveni konferenci: „The sixth annual Social Theory Forum 'Integration, globalization and racialization: theories and perspectives on immigration'" (University of Massachusetts Boston, April 8 and 9, 2009), prinaša vpogled v družbeno konstrukcijo Drugega - migrantskega Drugega in analizira elemente javnega govora o imigrantih. ANG The paper was presented at the international scientific conference „The sixth annual Social Theory Forum 'Integration, globalization and racialization: theories and perspectives on immigration'" (University of Massachusetts Boston, April 8 and 9, 2009) brings an insight into social construction of the Other - the migrant Other and analize the elements of public discourse on immigrants. Šifra B.03 Referat na mednarodni znanstveni konferenci Objavljeno v ni objave Tipologija 3.15 Prispevek na konferenci brez natisa COBISS.SI-ID 1782483 3. Naslov SLO MEDICA, Karmen. Evropska identiteta (evropska varnost) v luči sodobnih migracij čez Mediteran ANG MEDICA, Karmen. European identity (European security) in the light of contemporary migrations across Mediterranean Opis SLO Referat, predstavljen na mednarodni znanstveni konferenci v Romuniji, Oradea, 6. novembra 2009. Predstavlja migracijske procese v Sredozemlju in njihov vpliv na oblikovanje sodobne evropske identitete. ANG The paper was presented at the international scientific conference: Post-communism and the new european identity, University of Oradea, Research centre on identity and migration issuies, Oradea 6.11.2009, Romania. The paper highlights migration processes across Mediterranean and forming of a new european identity. Šifra B.03 Referat na mednarodni znanstveni konferenci Objavljeno v - Tipologija 3.15 Prispevek na konferenci brez natisa COBISS.SI-ID 512549504 4. Naslov SLO MEDICA, Karmen. Contemporary integration processes and controversial aspects of circular migrations. Guildford, 30. jun. 2010. ANG MEDICA, Karmen. Contemporary integration processes and controversial aspects of circular migrations Referat predstavljena na mednarodni znanstveni konferenci v Veliki Britaniji: Vsenavzoči migracijski vplivi v današnji družbi opozarjajo, da je sama Opis SLO migracijska terminologija postala politično manipulativna in konceptualno neuporabna.Čedalje večjo težo pridobiva instrument krožnih migracij. V osnovi slednjih je pokriti potrebe na trgu dela, predvsem EU, prispevati k razvoju držav izvora in preprečevanje spreminjanja krožne migracije v trajno. The paper was presented at the international scientific conference, June 2010, Guildford, UK. ANG The omnipresent effects in today's society reveal that migration-related terminology has become a subject of political manipulation, and that its concepts have proved inapplicable to reality. Recently, the use of the instrument of circular migration has been on increase. Its principal aim is to fill the gaps in the labour market, particularly that of the EU, to facilitate the development of migrants' countries of origin, and to prevent circular migration from turning into permanent Šifra B.03 Referat na mednarodni znanstveni konferenci Objavljeno v ni objave Tipologija 3.15 Prispevek na konferenci brez natisa COBISS.SI-ID 512626048 5. Naslov SLO ANG Opis SLO ANG Šifra Objavljeno v Tipologija COBISS.SI-ID 8. Drugi pomembni rezultati projetne skupine8 LUKIČ, Goran, MEDICA, Karmen, NEMANIČ, Jaka. National report on the situation of migrant workers in Slovenia. Ljubljana: Zveza svobodnih sindikatov Slovenije; Fakulteta za humanistične študije, Koper, ZRS Koper, ISH Ljubljana. Zavod R Slovenije za šolstvo: Smernice za izobraževanje otrok tujcev v vrtcih, osnovnih in srednjih šolah http://www.zrss.si/pdf/_Smernice%20za%20izobraževanje%20otrok% 20tujcev%20v%20vrtcih%20in%20šolah.pdf LUKIČ, Goran, MEDICA, Karmen. Migranti: oddaja 24 ur, POP TV, 11.nov.2008 ob 19h. Ljubljana: POP TV, 11.nov.2008. [COBISS.SI-ID 512440448] MEDICA, Karmen, LUKIČ, Goran. Zapisi iz močvirja: migranti : oddaja na radiu Val 202, 4.nov.2008 ob 16.45. Ljubljana: Radio Slovenija, Val 202, 4.nov.2008. [COBISS.SI-ID 512440192] LUKŠIČ-HACIN, Marina, LUKIČ, Goran, MALEC, Gregor, MEDICA, Karmen. Migranti/ke v Sloveniji - delavci/ke, someščani/ke, posamezniki/ce : Radio Koper : Radio Kažin. Koper, 22.II.2010. [COBISS.SI-ID 31329581] MEDICA, Karmen. Življenjski pogoji delavcev migrantov : razstava na Fakulteti za humanistične študije Koper, 18. december 2008 - 20. januar 2009. Koper, 2008. [COBISS.SI-ID 512486528] Razvoj dodiplomskega in podiplomskega izobraževanja, razvojnih načrtov Fakultete za humanistične študije UP ter njenih programov za antropologijo na podiplomski stopnji ter v okviru novih bolonjskih programov prve, druge in tretje stopnje. 9. Pomen raziskovalnih rezultatov projektne skupine9 9.1. Pomen za razvoj znanosti10 SLO_ Čeprav obstajajo različni viri dokumentacij o tujih delavcih (denimo podatki Zavoda za zaposlovanje Republike Slovenije, ki kažejo poklicno, izobrazbeno in panožno strukturo zaposlenih tujcev) in številne ekonomske analize zaposlovanja tujcev v Sloveniji, pa je na voljo izjemno malo podatkov o socialnih razmerah zaposlenih tujcev in o stopnji integracije v slovensko družbo. Raziskovalni projekt prinaša nabor novega korpusa vednosti o socialni strukturi migrantskih delavcev, njihovih življenjskih in delovnih pogojih, pričakovanjih, potrebah, integracijskih načrtih in možnostih za njihovo uresničevanje. Na teoretični ravni projekt analizira in kritično ovrednoti nekatere nove terminologije in koncepte (npr. koncept „krožnih migracij"). Raziskovalna skupina je rezultate raziskovalnega projekta predstavila na številnih mednarodnih znanstvenih konferencah, v znanstvenih revijah ter v dveh znanstvenih monografijah, obenem pa je bila tematika vključena tudi v študijske vsebine na Fakulteti za humanistične študije Koper. ANG_ Although there are various sources of documentation on foreign workers (such as data of the Employment Service of Slovenia, which shows professional, educational and industrial structure of foreign workers employed) and a number of economic analysis of the employment of foreigners in Slovenia, a very little data on the social situation of employed foreign workers and on the degree of integration into Slovenian society is available. The research project brings a new set of corpus of knowledge about the social structure of the migrant workers, their living and working conditions, expectations, needs, integration plans and prospects for their implementation. On a theoretical level, the project analyses and critically evaluates some new terminology and concepts (for example the concept of "circular migrations"). The research team presented the results of the project at several international scientific conferences, scientific journals and in two scientific monographs, while the topic was also included in the study content of Faculty of Humanities Koper. 9.2. Pomen za razvoj Slovenije11 SLO_ Demografski trendi v državah članicah Evropske unije, za katere je značilna nizka rodnost, podaljševanje pričakovane življenjske dobe oziroma staranje populacije, vplivajo na spreminjanje strukture trga dela, saj se delež delovno aktivnega oziroma zaposljivega prebivalstva zmanjšuje. Zaradi gospodarskih razmer, ki zahtevajo povečane potrebe po (cenejši) delovni sili, bo povečan delež ekonomskih migrantov eden poglavitnih mehanizmov za zapolnjevanje manka na trgu delovne sile. Študija ugotavlja, da ustaljena praksa v državah EU in tudi v Sloveniji kaže, da država spodbuja priseljevanje, kadar potrebuje novo delovno silo, za integracijo imigrantov oziroma migrantskih delavcev (razen v smislu omejene integracije na trg dela) pa praviloma ne poskrbi (zagotavljanje nabora socialnih in drugih pravic, učinkovit nadzor nad uresničevanjem pravic). Raziskovalni rezultati nudijo podlago za evidentiranje manka v slovenski migracijski politiki in integracijskih praksah in ponujajo konkretne možne rešitve na navedenih področjih (v sodelovanju z ZSSS je bil oblikovan predlog pravilnika o določitvi minimalnih standardov za nastanitev tujcev, ki so zaposleni ali delajo v Republiki Sloveniji, v sodelovanju z Zavodom Republike Slovenije za šolstvo pa Smernice za izobraževanje otrok tujcev v vrtcih, osnovnih in srednjih šolah, predlog o oblikovanju mreže info točk za imigrante, ki bi omogočala boljšo informiranost in lažjo dostopnost tudi na regionalni in lokalni ravni). Obenem raziskovalni rezultati dodatno osvetljujejo nekatere ključne problematike, ki so bile identificirane v strateškem dokumentu »Strategija ekonomskih migracij 2010-2020«, ki ga je Slovenija sprejela leta konec leta 2010. Obravnava te tematike v globalizirani družbi je navsezadnje pomembna tudi z vidika spoštovanja človekovih pravic kot ključne vsebine pri vzpostavljanju družbene kohezije, doseganju socialne solidarnosti ter zagotavljanja načel pravičnosti in enakosti za vse prebivalce. ANG Demographic trends in European Union member states, which are characterized by low birth rate, increasing life expectancy and the aging of population, have impact on changing the structure of the labor market, as the share of working and employable population is decreasing. Due to economic conditions, which require an increased need for (cheaper) labor force, the increased share of economic migrants will be one of the main mechanisms for filling deficit in the labor market. The study shows, that the common practice in EU countries and also in Slovenia indicates, that country promotes immigration, when it needs a new labor force, for the integration of immigrants or migrant workers (except in terms of a limited integration into the labor market) however normally does not care (providing a set of social and other rights, the effective control over the enforcement of rights). The research results offer a basis for recording deficits of Slovenian migration policy and integration practices and offer concrete possible solutions in the stated fields (in collaboration with ZSSS (The Association of Free Trade Unions of Slovenia) a draft of the rules establishing minimum standards for accommodation of foreigners who are employed or work in the Republic of Slovenia was designed and with a collaboration with The National Education Institute of the Republic of Slovenia a Guidelines for the education of children of foreigners in kindergartens, primary and secondary schools, as well as proposal to establish a network of info points for immigrants, which would allow better informing and easier accessibility at regional and local level were made). At the same time the research results supplementary illuminate some key issues that were identified in the strategic document >The strategy of economic migration 2010-2020 (Strategija ekonomskih migracij 2010-2020)<, which Slovenia has adopted in late 2010. Consideration of this topic in the globalized society is ultimately important in terms of respect for human rights as key content in creating social cohesion and the achievement of social solidarity as well as ensuring the principles of equity and equality for all citizens. 10. Samo za aplikativne projekte! Označite, katerega od navedenih ciljev ste si zastavili pri aplikativnem projektu, katere konkretne rezultate ste dosegli in v kakšni meri so doseženi rezultati uporabljeni Cilj F.01 Pridobitev novih praktičnih znanj, informacij in veščin Zastavljen cilj t> DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.02 Pridobitev novih znanstvenih spoznanj Zastavljen cilj © DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.03 Večja usposobljenost raziskovalno-razvojnega osebja Zastavljen cilj © DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.04 Dvig tehnološke ravni Zastavljen cilj © DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.05 Sposobnost za začetek novega tehnološkega razvoja Zastavljen cilj DA © NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.06 Razvoj novega izdelka Zastavljen cilj O DA © NE Rezultat d Uporaba rezultatov 1 ^ F.07 Izboljšanje obstoječega izdelka Zastavljen cilj O DA © NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.08 Razvoj in izdelava prototipa Zastavljen cilj O DA © NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.09 Razvoj novega tehnološkega procesa oz. tehnologije Zastavljen cilj .) DA © NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.10 Izboljšanje obstoječega tehnološkega procesa oz. tehnologije Zastavljen cilj O DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.11 Razvoj nove storitve Zastavljen cilj O DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.12 Izboljšanje obstoječe storitve Zastavljen cilj O DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.13 Razvoj novih proizvodnih metod in instrumentov oz. proizvodnih procesov Zastavljen cilj ') DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.14 Izboljšanje obstoječih proizvodnih metod in instrumentov oz. proizvodnih procesov Zastavljen cilj O DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.15 Razvoj novega informacijskega sistema/podatkovnih baz Zastavljen cilj .) DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.16 Izboljšanje obstoječega informacijskega sistema/podatkovnih baz Zastavljen cilj O DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.17 Prenos obstoječih tehnologij, znanj, metod in postopkov v prakso Zastavljen cilj O DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.18 Posredovanje novih znanj neposrednim uporabnikom (seminarji, forumi, konference) Zastavljen cilj O DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.19 Znanje, ki vodi k ustanovitvi novega podjetja ("spin off") Zastavljen cilj O DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.20 Ustanovitev novega podjetja ("spin off") Zastavljen cilj D DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.21 Razvoj novih zdravstvenih/diagnostičnih metod/postopkov Zastavljen cilj O DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.22 Izboljšanje obstoječih zdravstvenih/diagnostičnih metod/postopkov Zastavljen cilj O DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.23 Razvoj novih sistemskih, normativnih, programskih in metodoloških rešitev Zastavljen cilj O DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.24 Izboljšanje obstoječih sistemskih, normativnih, programskih in metodoloških rešitev Zastavljen cilj O DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.25 Razvoj novih organizacijskih in upravljavskih rešitev Zastavljen cilj O DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.26 Izboljšanje obstoječih organizacijskih in upravljavskih rešitev Zastavljen cilj O DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.27 Prispevek k ohranjanju/varovanje naravne in kulturne dediščine Zastavljen cilj D DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.28 Priprava/organizacija razstave Zastavljen cilj O DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.29 Prispevek k razvoju nacionalne kulturne identitete Zastavljen cilj O DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.30 Strokovna ocena stanja Zastavljen cilj O DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.31 Razvoj standardov Zastavljen cilj .) DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.32 Mednarodni patent Zastavljen cilj O DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.33 Patent v Sloveniji Zastavljen cilj O DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.34 Svetovalna dejavnost Zastavljen cilj O DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.35 Drugo Zastavljen cilj .) DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d Komentar 11. Samo za aplikativne projekte! Označite potencialne vplive oziroma učinke vaših rezultatov na navedena področja Vpliv Ni vpliva Majhen vpliv Srednji vpliv Velik vpliv G.01 Razvoj visoko-šolskega izobraževanja G.01.01. Razvoj dodiplomskega izobraževanja O o o o G.01.02. Razvoj podiplomskega izobraževanja o o o o G.01.03. Drugo: o o o o G.02 Gospodarski razvoj G.02.01 Razširitev ponudbe novih izdelkov/storitev na trgu O O O O G.02.02. Širitev obstoječih trgov o o o o G.02.03. Znižanje stroškov proizvodnje o o o o G.02.04. Zmanjšanje porabe materialov in energije O O O O G.02.05. Razširitev področja dejavnosti o o o o G.02.06. Večja konkurenčna sposobnost o o o o G.02.07. Večji delež izvoza o o o o G.02.08. Povečanje dobička o o o o G.02.09. Nova delovna mesta o o o o G.02.10. Dvig izobrazbene strukture zaposlenih o o o o G.02.11. Nov investicijski zagon o o o o G.02.12. Drugo: o o o o G.03 Tehnološki razvoj G.03.01. Tehnološka razširitev/posodobitev dejavnosti O O O O G.03.02. Tehnološko prestrukturiranje dejavnosti o o o o G.03.03. Uvajanje novih tehnologij o o o o G.03.04. Drugo: o o o o G.04 Družbeni razvoj G.04.01 Dvig kvalitete življenja o o o o G.04.02. Izboljšanje vodenja in upravljanja o o o o G.04.03. Izboljšanje delovanja administracije in javne uprave O O O O G.04.04. Razvoj socialnih dejavnosti o o o o G.04.05. Razvoj civilne družbe O o o o G.04.06. Drugo: o o o o G.05. Ohranjanje in razvoj nacionalne naravne in kulturne dediščine in identitete O O O O G.06. Varovanje okolja in trajnostni razvoj o o o o G.07 Razvoj družbene infrastrukture G.07.01. Informacijsko-komunikacijska infrastruktura O O O O G.07.02. Prometna infrastruktura o o o o G.07.03. Energetska infrastruktura o o o o G.07.04. Drugo: o o o o G.08. Varovanje zdravja in razvoj zdravstvenega varstva O O O O G.09. Drugo: o o o o Komentar 12. Pomen raziskovanja za sofinancerje, navedene v 2. točki12 1. Sofinancer Vrednost sofinanciranja za celotno obdobje trajanja projekta je znašala: EUR Odstotek od utemeljenih stroškov projekta: % Najpomembnejši rezultati raziskovanja za sofinancerja Šifra 1. 2. 3. 4. 5. Komentar Ocena 2. Sofinancer Vrednost sofinanciranja za celotno obdobje trajanja projekta je znašala: EUR Odstotek od utemeljenih stroškov projekta: % Najpomembnejši rezultati raziskovanja za sofinancerja Šifra 1. 2. 3. 4. Komentar Ocena 3. Sofinancer Vrednost sofinanciranja za celotno obdobje trajanja projekta je znašala: EUR Odstotek od utemeljenih stroškov projekta: % Najpomembnejši rezultati raziskovanja za sofinancerja Šifra 2. 3. 4. 5. Komentar Ocena C. IZJAVE Podpisani izjavljam/o, da: • so vsi podatki, ki jih navajamo v poročilu, resnični in točni • se strinjamo z obdelavo podatkov v skladu z zakonodajo o varstvu osebnih podatkov za potrebe ocenjevanja, za objavo 6., 7. in 8. točke na spletni strani http://sicris.izum.si/ ter obdelavo teh podatkov za evidence ARRS • so vsi podatki v obrazcu v elektronski obliki identični podatkom v obrazcu v pisni obliki • so z vsebino zaključnega poročila seznanjeni in se strinjajo vsi soizvajalci projekta Podpisi: Milan Bufon in podpis vodje raziskovalnega projekta zastopnik oz. pooblaščena oseba RO Kraj in datum: Koper 21.4.2011 Oznaka poročila: ARRS-RPROJ-ZP-2011-1/80 1 Zaradi spremembe klasifikacije družbeno ekonomskih ciljev je potrebno v poročilu opredeliti družbeno ekonomski cilj po novi klasifikaciji. Nazaj Samo za aplikativne projekte. Nazaj 3 Napišite kratko vsebinsko poročilo, kjer boste predstavili raziskovalno hipotezo in opis raziskovanja. Navedite ključne ugotovitve, znanstvena spoznanja ter rezultate in učinke raziskovalnega projekta. Največ 18.000 znakov vključno s presledki (približno tri strani, velikosti pisave 11). Nazaj 4 Realizacija raziskovalne hipoteze. Največ 3.000 znakov vključno s presledki (približno pol strani, velikosti pisave 11). Nazaj 5 V primeru bistvenih odstopanj in sprememb od predvidenega programa raziskovalnega projekta, kot je bil zapisan v predlogu raziskovalnega projekta oziroma v primeru sprememb, povečanja ali zmanjšanja sestave projektne skupine v zadnjem letu izvajanja projekta (obrazložitev). V primeru, da sprememb ni bilo, to navedite. Največ 6.000 znakov vključno s presledki (približno ena stran, velikosti pisave 11). Nazaj 6 Navedite največ pet najpomembnejših znanstvenih rezultatov projektne skupine, ki so nastali v času trajanja projekta v okviru raziskovalnega projekta, ki je predmet poročanja. Za vsak rezultat navedite naslov v slovenskem in angleškem jeziku (največ 150 znakov vključno s presledki), rezultat opišite (največ 600 znakov vključno s presledki) v slovenskem in angleškem jeziku, navedite, kje je objavljen (največ 500 znakov vključno s presledki), izberite ustrezno šifro tipa objave po Tipologiji dokumentov/del za vodenje bibliografij v sistemu COBISS ter napišite ustrezno COBISS.SI-ID številko bibliografske enote. Navedeni rezultati bodo objavljeni na spletni strani http://sicris.izum.si/. PRIMER (v slovenskem jeziku): Naslov: Regulacija delovanja beta-2 integrinskih receptorjev s katepsinom X; Opis: Cisteinske proteaze imajo pomembno vlogo pri nastanku in napredovanju raka. Zadnje študije kažejo njihovo povezanost s procesi celičnega signaliziranja in imunskega odziva. V tem znanstvenem članku smo prvi dokazali... (največ 600 znakov vključno s presledki) Objavljeno v: OBERMAJER, N., PREMZL, A., ZAVAŠNIK-BERGANT, T., TURK, B., KOS, J.. Carboxypeptidase cathepsin X mediates 62 - integrin dependent adhesion of differentiated U-937 cells. Exp. Cell Res., 2006, 312, 2515-2527, JCR IF (2005): 4.148 Tipopologija: 1.01 - Izvirni znanstveni članek COBISS.SI-ID: 1920113 Nazaj 7 Navedite največ pet najpomembnejših družbeno-ekonomsko relevantnih rezultatov projektne skupine, ki so nastali v času trajanja projekta v okviru raziskovalnega projekta, ki je predmet poročanja. Za vsak rezultat navedite naslov (največ 150 znakov vključno s presledki), rezultat opišite (največ 600 znakov vključno s presledki), izberite ustrezen rezultat, ki je v Šifrantu raziskovalnih rezultatov in učinkov (Glej: http://www.arrs.gov.si/sl/gradivo/sifranti/sif-razisk-rezult.asp), navedite, kje je rezultat objavljen (največ 500 znakov vključno s presledki), izberite ustrezno šifro tipa objave po Tipologiji dokumentov/del za vodenje bibliografij v sistemu COBISS ter napišite ustrezno COBISS.SI-ID številko bibliografske enote. Navedeni rezultati bodo objavljeni na spletni strani http://sicris.izum.si/. Nazaj 8 Navedite rezultate raziskovalnega projekta v primeru, da katerega od rezultatov ni mogoče navesti v točkah 6 in 7 (npr. ker se ga v sistemu COBISS ne vodi). Največ 2.000 znakov vključno s presledki. Nazaj 9 Pomen raziskovalnih rezultatov za razvoj znanosti in za razvoj Slovenije bo objavljen na spletni strani: http://sicris.izum.si/ za posamezen projekt, ki je predmet poročanja. Nazaj 10 Največ 4.000 znakov vključno s presledki Nazaj 11 Največ 4.000 znakov vključno s presledki Nazaj 12 Rubrike izpolnite/prepišite skladno z obrazcem "Izjava sofinancerja" (http://www.arrs.gov.si/sl/progproj/rproj/gradivo/), ki ga mora izpolniti sofinancer. Podpisan obrazec "Izjava sofinancerja" pridobi in hrani nosilna raziskovalna organizacija - izvajalka projekta. Nazaj Obrazec: ARRS-RPROJ-ZP/2011-1 v1.01 39-94-AC-E8-FC-A1-EE-63-D2-68-72-8A-16-FB-BD-77-8C-05-94-43