»Mim 91,6 95,1 953 110,3 Vransko: ograja za varovanje ali nagajanje? ■ i ■■ I ■ v ■ v ■■ v Najboljši čuvaji vašega doma so sosedi! ;© -c--Sc-- ^afie aŽITEK V DOBRI KAVI 1 PRAŽARNA: 03/713-2666 § ST. 55 - LETO 65 - CELJE, 16. 7. 2010 - CENA 1,25 EUR Kako preživeti v vročini? Najbolje v senci in s pijačo pri roki, brez večjih naprezanj, svetujejo strokovnjaki. Žal to ni vselej izvedljivo. V celjski bolnišnici minule dni niso zaznali, da bi ljudje zaradi vročine pri njih bolj množično iskali zdravniško pomoč. Odgovorna urednica NT: Tatjana Cvirn Začenja se glasovanje za lepotico poletja »Špica« sprejem za srebrnega Simona Br"sa 21 ^H 2 DOGODKI NOVI TEDNIK IVANA STAMEJČIČ UVODNIK Kje bo Eva čez pet let? Odkar se je v zaključek srednješolskega izobraževanja vrnila matura, vsako leto »preštevamo« zlate maturante. Podobno je v navadi po občinah, ko se poslavljajo od najboljših osnovnošolcev, in ponekod, tudi v Celju, skušajo tako storiti z odličnimi študenti, ko jim podeljujejo občinska priznanja. Analize vsako leto delajo tudi v Državnem izpitnem centru in statistike, sploh če jih primerjamo za nekaj let, so zgovorne. Tolmačenj pa je skoraj toliko, kolikor je ljudi, ki analize natančneje preberejo ... A vse bolj se mi zdi, da je iz vseh po vrsti razviden predvsem trend, da se je bolj kot za življenje treba učiti za ocene. Konec osnovne šole je torej treba »stisniti« in grozeče dvojke ali trojke popraviti, da ne uide gimnazija! Tudi letošnji zlati maturanti so priznavali, da so se učenja bolj zagnano lotili tisti, ki so jih na izbranih fakultetah čakale omejitve. A če so bile omejitve vpisa v srednje šole in v visokošolske študijske programe leta nazaj pravilo, postajajo sčasoma že izjeme. Za srednje šole, denimo, so že realnost. Spomnimo, da bodo 1. septembra v Celju zgolj v petih programih sedli v srednješolske klopi novinci, ki so šli skozi izbirno sito. In glede na demografske podatke bo tako še kar nekaj let, »kriza« pa se bo iz srednjih z zamikom razširila v visoke šole. Ob predstavitvi letošnjih rezultatov poklicne in zlasti splošne mature so zato odgovorni opozorili, da je zaskrbljujoče krčenje deleža najboljših med maturanti. V primerjavi z lani je letos res številčno šibkejša generacija gimnazijcev s splošno maturo v žepu, a še zdaleč ne toliko, da bi lahko mirno »požrli« 99 zlatih maturantov manj oziroma skoraj prepolovljeno skupino (s 33 na 18) tistih, ki so osvojili vseh možnih 34 točk. Zakaj je tako ? Je krivo neustrezno delo v učilnicah, kot opozarja šolski minister, morda odprava eksternega preverjanja znanja ob zaključku osnovne šole, ki je bila uveljavljena z letošnjo generacijo maturantov? Kaj bo čez štiri leta, ko bodo maturirali tisti, ki so se letos v gimnazije vpisovali brez omejitev? Upam, da bo pri iskanju odgovorov tudi kaj vsebinskih razprav, o tem, denimo, ali skušamo biti družba učenja ali družba znanja. In da pri tem zlasti ne bi pozabili, da uspešni zato, da bi postali še uspešnejši, potrebujejo vzpodbudo. Nenazadnje tudi domačega okolja, ki bi jih moralo spremljati tudi po trenutni evforiji ob uspehu. V anketi med letošnjimi zlatimi maturanti je »diamantna« Eva povedala, da si želi biti profesorica matematike v Celju ali Velenju. Bo res? Se bo čez pet let kdo še spomnil nje in njene želje? PETEK SOBOTA NEDELJA PONEDELJEK Ů 3 B zmwEEMwn EUE ME Z leve: Uroš Rotnik, Borut Meh in Borut Pahor ob majskem obisku Teša, ko o gradnji bloka 6 še ni bilo toliko polemik, kot jih je slišati zadnje dni. Šestica med »ne ja, ne ne« Polemike in dokazovanja o vodenju projekta gradnje bloka 6 v Termoelektrarni Šoštanj preraščajo v pravi spopad - Gradnja bloka (še) ni pod vprašajem, drugače pa je z vodstvom Teša Po odstopu ministra za gospodarstvo dr. Mateja La-hovnika in trditvi prvaka Zaresa Gregorja Golobiča o nepravilnosti pri gradnji bloka 6 v Tešu, se je očitno v javnosti vnela prava bitka, ki bo verjetno zahtevala kakšno žrtev - med najbolj pogosto omenjenimi je direktor Teša dr. Uroš Rot-nik. V sredo so poročilo o vodenju projekta gradnje nadomestnega bloka obravnavali Teševi nadzorniki, ki se bodo sestali v prihodnjih 14 dneh in takrat tudi odločali o zaupnici vodstvu termoelektrarne. Poročilo je Holding Slovenske elektrarne (HSE) poslal tudi na vlado, ministri pa naj bi ugotovili, če je bil projekt voden s skrbnostjo vestnega in poštenega gospodarstvenika. Poročilo naj bi vlada obravnavala prihodnji teden, že včeraj pa je predsednik Borut Pahor (ki prav tako ne izključuje možnosti menjave vodstva oziroma »nisem rekel ne ja, ne ne« ) omenil, da vlada gradnjo še podpira, vendar pa bi kljub temu rad slišal, kaj je šlo doslej narobe, da so se tako spreminjali parametri finančnega servisiranja. Pahor je poročilo uprave HSE, ki je dolgo 146 strani, zaradi drugih obveznosti včeraj le »na hitro diagonalno pregledal«. Ob tem je dejal, da gre pri projektu gradnje bloka 6 za najdražji energetski projekt v Sloveniji, ter dodal, da ga nekateri interni dokumenti, ki jih je naročil pri svojih sodelavcih, »napo-tujejo na to, da bi se verjetno dalo upravljati s projektom Teš gospodarneje, kot se je, in če je ta zaključek točen, potem v prihodnosti potrebujemo nekoga, ki bo počel natančno to«. Pahor je sicer še vedno prepričan, da mora Slovenija izkoristiti Teš, zato da bo v naslednjih letih, predvsem v obdobju 2015-25, normalno energetsko preskrbljena, v nadaljevanju pa kar precej pozornosti namenil izgradnji drugega bloka Nuklearne elektrarne Krško. Različna branja enega poročila Čeprav direktor Teša dr. Uroš Rotnik ves čas zagotavlja, da so delali gospodarno, vestno in transparentno, naj bi po poročanju nekaterih me- dijev odbor za aktivni nadzor naložbe ugotovil pomanjkanje skrbnega ravnanja pri vodenju projekta, predvsem pri naročanju ključnih komponent za izgradnjo omenjenega bloka. V javnosti se je pojavilo tudi več namigov o spornih poslih in neprimernem vodenju naložbe, kar naj bi razbrali iz študije, pripravljene za Evropsko banko za obnovo in razvoj (EBRD). V HSE zatrjujejo, da je tudi iz študije razvidno, da je cena glavne tehnološke opreme za blok 6 primerna in tržno primerljiva tudi po pogajanjih v obdobju do oktobra 2O09, ko se je ta cena znižala. Prav tako študija potrjuje zaloge premoga v Premogovniku Velenje (PV) v višini dobrih 124 milijonov ton. »Ta študija je bila tudi ena ključnih pri odločanju EBRD, da pristopi k usklajevanju kreditnih pogojev, in je podlaga za odločitev upravnega odbora EBRD za dode- litev kredita v višini 200 milijonov evrov za projekt. V nasprotnem primeru namreč EBRD k temu projektu ne bi pristopila,« zatrjujejo v HSE, v EBRD pa naj bi zeleno luč za posojilo prižgali 20. julija. V Šaleški dolini je že slišati, da je direktor Teša dr. Rotnik na prisilnem dopustu, da bodo zdaj na vrsti še drugi v dolini, da pa bo blok 6, če ne prej, padel na referendumu ... Tega je že včeraj omenjal premier Pahor, ki je tudi napovedal, da bodo hitreje stekli postopki za gradnjo drugega bloka v nuklearki. Torej se je umetno ustvarjena dilema, NEK 2 ali Teš 6, spet pojavila v javnosti. Trditve o premajhni količini premoga so tudi v PV označili za zlonamerne ter da želijo z njimi ogroziti nadaljnjo usodo 3 tisoč delovnih mest v Šaleški dolini. »V samem poročilu je strokovna komisija EBRD ocenila, da so strokovnjaki PV visoko strokovno usposobljeni in da je na voljo dovolj podatkov za določitev količin premoga v zalogah. Blok 6 bo v svoji življenjski dobi potreboval približno 92 milijonov ton premoga, blok 5 bo hladna rezerva, tako da je premoga za Teš vsekakor dovolj do 2054,« so zapisali v PV. URŠKA SELIŠNIK Foto: SHERPA (arhiv NT) Na včerajšnji novinarski konferenci je generalni direktor HSE Borut Meh še enkrat poudaril, da je blok 6 ekonomsko, okoljsko in tehnološko upravičena naložba, ob tem pa je dodal, da »nikdar nismo trdili in tudi danes ne trdimo, da je bil projekt idealno voden«. Direktor Teša dr. Rotnik je zagotovil, da je bil projekt voden v duhu dobrega gospodarja. V HSE tudi upajo, da so vlado »opremili« z dovolj gradiva, da se bo lahko v naslednjih dneh prepričala o nujnosti projekta in se hkrati seznanila z vodenjem postopkov pri tem projektu, hkrati pa kot lastnik HSE sprejela tudi ukrepe. Vroooče! Visoke temperature vplivajo na ljudi, rastline in živali - V naslednjih dneh V • V V • 1 se iscite senco Vroče, vroče, vroooče ... in tako bo po napovedih vreme-noslovcev še vsaj kak dan, zato smo pregledali, kako vročina vpliva na ljudi, dodali nekaj napotkov za boljšo ohladitev, seveda pa velja, da kar ni dobro za ljudi, ne prija niti živalim in rastlinam. Po besedah vodje Oddelka za rastlinsko pridelavo v KGZS dr. Dušice Majer so se v nekaterih predelih Slovenije, tudi na Celjskem, posledice visokih temperatur odražale na rastlinah že maja. Tudi julijske temperature so precej poškodovale rastline, seveda pa je marsikaj odvisno od rastlinske vrste, njene razvojne faze, vrste tal, prilagoditve rastline ... »Najbolj so rastline prizadete v začetku reprodukcijske faze ali v začetnih razvojnih stadijih. Večina ima sicer razvite obrambne mehanizme, ki pri dolgo trajajočem stresu odpovejo; temperaturni stres, po navadi kombiniran s sušnim stresom, je eden najhujših in rastlino močno poškoduje,« je povedala. »Če se bodo visoke temperature nadaljevale, bodo posledice katastrofalne za večino kulturnih rastlin.« Tudi na Celjskem je zdaj, v času žetve pšenice, opazno, da so sorte prisilno dozorele. Bojijo se posledic na koruzi, saj na območju Bra-slovč že opažajo prizadete koruzne rastline. Večina pridelovalcev zelenjavo namaka, kjer pa to ni možno, bodo najbolj prizadete plodovke. Seveda se tudi vrtičkarji včasih sprašujejo, kako zaščititi pridelke. »Treba je poskrbeti za ustrezno obdelavo tal, torej jih prekopljemo, saj s tem prekinemo kapilarni dvig vode, s čimer se izhlapevanje zmanjša. Vsekakor pa je v ospredju zalivanje ozi- Kako lahko preprečimo težave? Dnevno spijte vsaj dva litra tekočine (brezalkoholne pijače, najbolje vode), odvisno od stopnje potenja. Stopnjo hidra-cije najbolje zaznamo z občutkom za žejo in s pogostostjo uriniranja; če gremo redko na vodo, urin pa je temnejši, je to dodaten znak, da je treba zaužiti več tekočine. Opozorilo: če vam je zdravnik omejil količino tekočine, ki jo smete zaužiti, ali če se zdravite z diuretiki, vprašajte zdravnika, koliko tekočine smete zaužiti v vročem vremenu. Ne uživajte pijač, ki vsebujejo kofein, alkohol ali veliko sladkorja - te pijače povečajo odvajanje tekočine iz telesa. Ne uživajte zelo hladnih pijač, ker lahko povzročijo želodč- roma namakanje rastlin, vendar naj vrtičkarji tega nikakor ne počnejo v času najhujše vročine, saj s tem rastlino potisnejo v še hujši stres in jo lahko uničijo. Namakamo pozno zvečer ali zgodaj zjutraj, s primerno količino vode. Bolje, kot da bi zalivali vsak dan po malem, je, da namakamo naenkrat z večjo količino vode,« svetuje dr. Majerjeva. »Kot kaže, bo vročinski val trajal še vsaj dva dni. Danes in jutri bosta najbolj vroča dneva s temperaturami do 36 stopinj ali celo malce več. V noči na nedeljo pričakujemo vremenske motnje, ki bodo povzročale tudi ponekod neurja in nevihte, vsekakor pa se bo ohladilo in osvežilo, temperature bodo padle pod 30 stopinj,« je napovedal meteorolog Brane Gregorčič. ne krče. Soli tekočini ni treba dodajati, razen v skrajnih primerih, kot so delo zunaj, hudi fizični napori, veliko potenja. Prostore zračite zjutraj in zvečer, čez dan pa čim manj. Svetujemo tudi uporabo rolet, ki odbijajo sonce, najboljši način hlajenja so klimatske naprave. Zadržujte se v zaprtih, hlajenih prostorih. Če doma ali v službi nimate klime, poj- Glede na to, da so hmeljarji navajeni na sušo, je večina poskrbela za zalivanje, hmelj pa lahko uničujejo tudi visoke temperature ali temperaturni skoki. (Foto: TT ) dite v nakupovalni center ali knjižnico - tudi nekaj ur dnevno v ohlajenem prostoru koristi pri vzdrževanju normalne telesne temperature v vročini. Doma se hladite s hladno prho ali hladno kopeljo. Oblačite se v bombažna ali lanena lahka, ohlapna oblačila svetlejših barv. Zaščitite se s sončnimi očali, pokrivalom za glavo ter z zaščitno kremo z zaščitnim faktorjem 15 ali več (UVB zaščita) ter z ustrezno zaščito pred UVA žarki. Nikoli ne puščajte nikogar v zaprtem, parkiranem avtomobilu. Zunanje fizične aktivnosti omejite na jutranje in večerne ure. Omejite športno ak- Visoke temperature avtomatično še ne pomenijo vročinskih neviht. Je pa poletje precej nepredvidljivo, saj lahko na razdalji nekaj kilometrov nastanejo velike razlike v količini dežja, toče in podobno, kot smo pred dnevi lahko videli v Murski Soboti. Kar z gotovostjo nevihte napovedujemo v noči s sobote na nedeljo. Vse je odvisno od razporeditve temperature po višinah, če je torej višje ozračje ohlajeno, pride do neviht. tivnost. V času fizične aktivnosti spijte 2-4 kozarce hladne, brezalkoholne pijače na uro. Izotonične tekočine nadomeščajo soli in minerale, ki jih izgubljate s potenjem. Bodite posebej pozorni na znake prizadetosti pri dojenč- kih in majhnih otrocih, starejših ljudeh, duševno prizadetih ter pri ljudeh s kroničnimi obolenji, predvsem pri srčnih bolnikih in ljudeh s povišanim krvnim pritiskom. MBP, PM, SŠ, US Celjani množično podpisujejo zahtevo za vračilo preplačane elektrike. Samostojna celjska svetniška skupina je skupaj z Zvezo za prihodnost na stojnici na celjski »zvezdi« v pol ure v podpis razdelila več kot tisoč zahtevkov. Vrnite denar za preplačano elektriko! Samostojna celjska svetniška skupina skupaj z Zvezo za prihodnost se je pridružila akciji, ki jo je začelo Društvo za vračilo preplačane elektrike. To po celotni Sloveniji zbira pooblastila gospodinjskih odjemalcev, da jim elektro distributerji vrnejo na neupravičen način pridobljen denar. Akcijo je samostojna svetniška skupina včeraj pripravila v središču Celja, ponovila pa jo bo še v ponedeljek in prihodnji četrtek, 22. julija, vsakič med 10. in 17. uro. Na »zvezdi« sredi Celja nov za vračilo preplačane bodo tako še prihodnji te- elektrike in jih nato preko od-den zbirali zahtevke obča- vetniške družbe vložili na elektro podjetja. Kot pojasnjuje Denis Padjan iz samostojne svetniške skupine, so se akciji pridružili zato, ker ugotavljajo, da je tudi v tem primeru odpovedala pravna država. Urad za varstvo konkurence je namreč že konec leta 2008 odločil, da so elek-tro distributerji, med njimi tudi Elektro Celje, ravnali proti pravilom trga, ko so 1. januarja 2008 dvignili ceno električne energije za šest odstotkov, vrhovno sodišče pa je lani naložilo vračilo neupravičeno zaračunanega denarja. Toda o vračilih še vedno ni ne duha ne sluha. »Elektro podjetja so računala na neorganiziranost oziroma na to, da ljudje upravičenih zahtevkov za vračilo ne bodo pošiljali sami od sebe. Zato je Društvo za vračilo preplačane elektrike začelo s to akcijo. V naši svetniški skupini jo podpirano - še več: v njej tudi aktivno sodelujemo. In ne verjamemo, da bo ob velikem številu zbranih zahtevkov cinizem elektro distributerjev še vedno tako močen, da denarja ne bodo želeli izplačati. Če se to vendarle zgodi, pa bomo morali razmišljati o drugih možnostih. Za zdaj delujemo v okvirjih tega, kar lahko zahtevamo v skladu z odločbo vrhovnega sodišča in pravno državo,« pravi Padjan. Za izvršitev odločbe vrhovnega sodišča bi sicer moralo poskrbeti ministrstvo za finance oziroma njegova davčna uprava, v enem delu pa bi moralo za to poskrbeti tudi računsko sodišče. »Vse te ustanove pa le molčijo in ne storijo nič, ker so vsa elek-tro podjetja paradržavna in se zato pri tem razkriva tista najbolj sprevržena logika, da država sama sebe ne bo nikoli oglobila,« še dodaja Padjan. BOJANA AVGUŠTINČIČ Foto: GrupA Predstavniki elektro distributerjev so se na včerajšnjem sestanku z Društvom za vračilo preplačane električne energije in Zvezo potrošnikov Slovenije dogovorili, da bodo v prvem tednu septembra sporočili, ali so pripravljeni, da se spor glede preplačane elektrike reši brez sodnega postopka. Sestanka so se udeležili predstavniki vseh petih elektro podjetij, v katerih ima država večinski delež, torej Elektra Ljubljane, Elektra Gorenjske, Elektra Maribor, Elektra Celje in Elektra Primorske. Gospodinjstva in drugi uporabniki naj bi bili po oceni društva skupaj oškodovani za 15,66 milijona evrov, od tega posamezna gospodinjstva od 30 do 300 evrov. lektro TURNŠEK Trojček že od na mesec! TELEVIZIJA TELEFONIJA Mariborska 86 3000 Celje 03 42 88 198 www.turnsek.siinfo@turnsek.net 4 GOSPODARSTVO O cetis Roman Matek je na obhodu razkazal tudi eno od kongresnih dvoran, ki v teh dneh čaka še na opremo. Thermana stavi tudi na kongresni turizem Končujejo kongresni hotel - Zmanjševanje izgube daje optimizem Družba Thermana Laško zaključuje tretjo fazo kongresnega hotela Wellness Park Laško. Tako bo dokončala investicijo, ki si jo je začrtala v letu 2006. V okviru zadnje faze so v hotelu uredili kongresni center z več dvoranami ter dodatnimi sobami. Na novinarski konferenci v sredo pa je direktor družbe mag. Roman Matek predstavil tudi polletne poslovne rezultate. »Glede na lani nam je uspelo izgubo zmanjšati za 20 odstotkov,« je povedal Matek. »Računamo na to, da bo so- bo na voljo sedem sodobno dobno opremljen kongresni center v Thermano pripeljal novo strukturo gostov,« je povedal Matek, ki v teh dneh čaka še uporabno dovoljenje za nove prostore, hkrati dvorane še opremljajo, tako da so uradno otvoritev predvideli v septembru. Wellness Park Laško bo takrat zaokrožil svojo dosedanjo ponudbo. Gostom opremljenih kongresnih dvoran, ki bodo skupno sprejele kar 1.100 udeležencev kongresov in seminarjev. Večnamenska dvorana bo sprejela kar 500 ljudi, posebna Gala dvorana pa bo primerna tudi za poročna slavja in bankete ter bo lahko sprejela 100 gostov. Nočitvene kapacitete se bodo povečale za 84 novoopremlje- nih sob, med njimi bodo štirje družinski apartmaji. Skupno gre za 3.700 mc površin. »V začetku je bila po načrtih investicija ocenjena na okoli 22 milijonov evrov, vendar nam jo je uspelo oklesti-ti na približno 17 milijonov. Pridobili smo 4 milijone evrov nepovratnih sredstev iz evropskih strukturnih skla-do v. Ostalo financiramo iz lastnih virov in kreditov; 6 milijonov z dokapitalizaci-jo, 7 milijonov evrov je blagovnega kredita na podlagi dogovora z izvajalci, pričakujemo pa, da bomo pri eni od poslovnih bank dobili ustrezni dolgoročni vir sredstev Bisol med najboljšimi Edini slovenski proizvajalec fotonapetostnih modulov na masovni industrijski ravni, Bisol iz Latkove vasi pri Preboldu, je v boju za prestižno evropsko nagrado v prvem krogu pometel s konkurenco in se bo v naslednjem krogu potegoval za nagrado Ruban d'Honneur, torej naziv najboljšega podjetja v Evropi. Končne zmagovalce bo žirija razglasila 16. novembra v Parizu. Evropske poslovne nagrade se podeljujejo že četrto leto zapored najuspešnejšim podjetjem, ki dokazujejo inovativnost, poslovno odličnost in stabilno rast. Nagrade prejmejo inovativna podjetja z odličnimi poslovnimi dosežki, ki pozitivno vplivajo na socialno okolje, v katerem deluje- jo. »Počaščeni smo, da smo nominirani za tako prestižno nagrado. V podjetju smo navdušeni, da, skupaj še z nekaterimi domačimi podjetji, zastopamo Slovenijo. Na področju fotovoltaike uspešno delujemo štiri leta in vsekakor je velika čast biti prepoznan kot eno izmed vodilnih podjetij v državi,« je povedal direktor Bi-sola dr. Uroš Merc. Direktor evropskih poslovnih nagrad Adrian Tripp je povedal, da so v teh štirih letih prejeli visoko kakovostne prijavnice podjetij, ki s srcem opravljajo svoje poslanstvo. »Samo nekaj najboljših med njimi pa lahko zastopa svojo državo in se poteguje za naslov najboljšega podjetja v Evropi,« pravi Tripp. US, foto: GrupA (arhiv NT) Od včeraj ima Thermana Laško tudi novost, s katero želi nagraditi zvestobo obiskovalcev; Modra kartica Ther-mana nudi gostom takojšnje 5-odstotne popuste in dodatne ugodnosti, Zlata kartica Thermane pa ob vplačilu 20 evrov letne članarine prinaša takojšen 15-odstotni popust. Ponujajo tudi otroško kartico Vodomček cluba, ki prinaša 15-odstotne popuste za otroke do 15. leta starosti. 71 tisoč nočitev, to je za 13 odstotkov več kot lani v enakem obdobju. Hkrati se je povečal obisk v savnah, v zadnjih dneh pa skokovito tudi v bazenih. Letos je tako Thermano obiskalo 128 tisoč 500 gostov. Povečali smo tudi obseg storitev na področju well-nessa,« je optimističen Matek. Med gosti prevladujejo Slovenci in Rusi, sledijo Italijani, Belgijci in Nizozemci ter v nekoliko manjšem številu Nemci in Avstrijci. V Thermani so letos ustvarili 9,5 milijona evrov prihodkov od prodaje, glede na lani pa se je izguba zmanjšala za 20 odstotkov. »Upamo, da bo druga polovica leta še boljša,« je še dodal Matek. Uradno otvoritev hotela načrtujejo 27. septembra, s prireditvijo ob svetovnem dnevu turizma, dan prej pa bodo pripravili še dan odprtih vrat Thermane Laško. POLONA MASTNAK Foto: TimE ter tako pokrili celotno investicijo,« je povedal Matek. Izgubo zmanjšali za petino V Thermani so po polovici leta glede poslovanja optimistični. V letih 2008 in 2009 so namreč beležili izgubo. »Predlani so se pri poslovanju občutili stroškovni pritiski, leta 2009 pa je tudi nas zajela vsesplošna kriza v turizmu, saj je bilo povpraševanju po wellness storitvah manjše, tudi gostinstvu se ni pisalo dobro,« je ocenil Matek. Lani so tako ustvarili 2 milijona evrov izgube, se pa ta letos zmanjšuje. »V prvem polletju beležimo že Še zadnji detajli in hotel Wellness Park Laško bo dobil končno podobo. Brez denarja pot v stečaj Uroš Merc Po dolgotrajni agoniji je Okrožno sodišče v Celju v torek začelo stečajni postopek za družbo Rogaška Les. Za stečajnega upravitelja je imenovalo Haralda Karnerja, upniki pa lahko svoje terjatve ter ločitvene in izločitvene pravice prijavijo do 13. oktobra. Predlog za uvedbo stečaja za družbi Rogaška Les in Bo-hor Les, ki je nadaljevala delo Rogaške Lesa in je v stečaju od 23. junija, je bil podan pred mesecem. Rogaška Les je zaposlovala 71 delavcev, z delovanjem pa je prenehala novembra lani. Iz naslova sedmih neizplačanih plač in regresa za lanski dopust je podjetje delavcem dolžno več kot 380 tisoč evrov. V Bohor Lesu, ki je bil ustanovljen lani, je delo nato našlo 42 delavcev iz Rogaške Lesa. Direktor tako najprej Rogaške Lesa kot kasneje Bohor Lesa je bil Peter Pusser, ki je v začetku maja letos vseh 42 delavcev ponovno poslal na čakanj e, saj so delavci zaradi neizplačila plač odklanjali delo v proizvodnji, skupno pa podjetje tem delavcem dolguje več kot 130 tisoč evrov. Naj ponovimo, da je Bohor Lesu pomagala država s 164 tisoč evri. Kot so pojasnili na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve, je bil pogoj za dodelitev pomoči ohranitev delovnih mest za vsaj eno leto ter da ne krši delovnoprav-ne zakonodaje. »Če bo nad družbo uveden stečajni postopek in prezaposleni delavci ne bodo ohranili enoletne zaposlitve, bomo prijavili terjatve stečajnemu senatu, in sicer za vsak manjkajoči mesec dogovorjene ohranitve zaposlitve,« so že takrat pojasnjevali v ministrstvu. Pusser se maja ni odločil za uvedbo stečaja, čeprav je bilo jasno, da se podjetje ponovno sooča s finančnimi težavami in nelikvidnostjo. Do težav naj ne bi prihajalo zaradi pomanjkanja naročil, temveč zato, ker niso imeli denarja za nakup lesa, ki je osnovna surovina v proizvodnji vrtnega pohištva višjega cenovnega razreda in lepljenih plošč. US ©tOll partner z najboljšim okusom AKTUALNO 5 Kam na poletno kopanje? Kam, kdaj in po čem po poletno osvežitev na letnih kopališčih - V zadnjem obdobju je izginilo pet kopališč Letošnje poletje z visokimi temperaturami ne skopari, zato ljudje iščejo osvežitev. V nekaterih krajih imajo blizu letno kopališče, v drugih so ga nekoč imeli, v tretjih ga ne bodo imeli nikoli, zato se odpravljajo k najbližjim sosedom. Če bi delali seznam nekdanjih letnih kopališč bi bil v naših krajih razmeroma dolg. V zadnjem obdobju so jih izgubili v Šmarju pri Jelšah, Rogaški Slatini, Šoštanju, na Vranskem in v Velenju, kjer se zato poleti kopajo v pokritem, zimskem bazenu. In kako je tam, kjer letna kopališča (ki niso v zdraviliških turističnih krajih) kljub vsemu imajo? Celje Letno kopališče, kjer je voda dodatno ogrevana, je odprto od 9. do 19. ure. Na celjskem kopališču je možnost različnih športnih dejavnosti ter počitniškega varovanja otrok, s plavalnimi tečaji. Zadnje desetletje je upravljavec letnega kopališča družba ZPO. Celodnevna vstopnica (med tednom): - odrasli 5 evrov, - otroci, dijaki, študenti, invalidi in upokojenci 3,5 evra. Celodnevna vstopnica (konec tedna) - odrasli 6 evrov, - vsi ostali 4 evre. Opoldanska vstopnica (za kopanje od 12. ure): - ob delavnikih odrasli 4,5 evra, vsi ostali 3,30 evra, - konec tedna 5,50 oziroma 3,80 evra. Popoldanska vstopnica (od 15. ure): - ob delavnikih odrasli 4 evre, vsi ostali 3 evre, - konec tedna 5 oziroma 3,5 evra. Urna vstopnica na katerikoli dan je za odraslega 2 evra ter za otroka 1,5 evra (urne vstopnice veljajo od 17. ure). Družinska vstopnica: - za tri osebe ob delavnikih 10 evrov ter ob koncu tedna 12 evrov Sezonska vstopnica: - odrasli 120 evrov, - otroci in vsi ostali 80 evrov. Frankolovo Kopališče, ki je v lasti krajevne skupnosti ter v najemu zasebnika, je odprto vsak dan od 12. do 20. ure. Za mlade je kopanje na preboldskem kopališču brezplačno. Za varnost je dobro poskrbljeno, pravi kopališki mojster Dani Teržan in dodaja, da je voda topla in čista. Dnevna vstopnica: - odrasli 3 evre, - otroci 2,30 evra. Popoldanska vstopnica (po 15. uri): - odrasli 2,70 evra, - otroci 2 evra. Orla vas Zasebno kopališče pri avtocestnem izvozu Šentrupert, ki deluje že štirinajst let, je odprto od 9. do 20. ure. Vodo dodatno ogrevajo s pomočjo sončne energije. V ceno je vključena uporaba velikega tobogana ter igranja odbojke na mivki. V širši okolici Orle vasi so bila v zadnjih letih zaprta kar tri letna kopališča, zato prihajajo obiskovalci iz obeh delov Savinjske ter iz Šaleške doline. Celodnevna vstopnica: - odrasli 4 evre, - otroci (od tretjega leta starosti), študenti ter upokojenci 3,5 evra. Popoldanska vstopnica (po 14. uri): - odrasli 3 evre, - ostali 2,5 evra. Večerna vstopnica (po 18. uri): Toliko možnosti za poletno osvežitev v bazenih kot v naši regiji nimajo nikjer drugod po Sloveniji. Poleg naštetih kopališč, ki niso v sklopu velikega turističnega gospodarstva, so v naših krajih še bazeni zdravilišč na Dobrni, v Laškem, Podčetrtku, Rogaški Slatini, To-polšici in Zrečah. - odrasli 2 evra, - vsi ostali 1,5 evra. Prebold Kopališče, ki je v občinski lasti ter z občinskim upravljanjem, je odprto od 9. do 19. ure. Voda ni dodatno ogrevana. Na kopališču imajo plavalne tečaje za otroke ter plavalno prireditev za vse generacije. Celodnevna vstopnica: 3 evre Popoldanska vstopnica (po 14. uri): - 2 evra, - upokojenci 2 evra, - otroci in mladina do 18. leta - vstop brezplačen. Varno pri osvežitvi Na Celjskem imajo kopalci na voljo 35 kopališč s 145 bazeni, kar je četrtina vseh bazenov v Sloveniji. Na Zavodu za zdravstveno varstvo Celje kontrolirajo kakovost kopalne vode v celoletno obratujočih bazenih enkrat mesečno in v sezonsko odprtih bazenih dvakrat mesečno. Rezultati laboratorijskih analiz večinoma ne kažejo posebnih odstopanj. Kopalci se lahko o ustreznosti kopalne vode prepričajo tudi sami na informacijskem mestu pri upravljavcu kopališča, kjer so javno dostopni laboratorijski izvidi kopalne vode. Da bi bilo kopanje lahko brezskrbno, so strokovnjaki z zavoda za zdravstveno varstvo kopalce pozvali, naj upoštevajo preproste previdnostne ukrepe. Poleg zaščite pred soncem priporočajo predvsem vzdrževanje osebne higiene, saj z njo prispevamo k večji čistosti vode in zmanjšamo možnosti za nastanek okužb. »Še preden odidemo na kopališče, si telo dobro umijemo in tako odstranimo s kože številne mikrobe, znoj, izločke lojnic in propadle celice kožne povrhnjice. Ko smo na kopališču, vstopamo v čisti del kopališča preko higienske pregrade in se vsakič pred vstopom v bazen oprhamo. Na kopališčih vedno uporabljamo stranišča - teh naj nikoli ne nadomesti kopalna voda. Na kopališki bonton pa z lastnim zgledom in pogovorom navajamo tudi otro- ke,« je med drugim poudarila predstojnica oddelka za zdravstveno ekologijo na Zavodu za zdravstveno varstvo Celje Simona Uršič. »Našemu zdravju ne koristi, če se v vodi zadržujemo pretirano dolgo. Nevarnost okužbe je večja tedaj, kadar je organizem podh-lajen in utrujen. Boljše je, da gremo v vodo večkrat in za krajši čas. Tudi nezgodam in poškodbam na kopališčih se lahko v veliki meri izognemo, če upoštevamo kopališki red. Izogibamo se skakanju v vodo, saj je možnost poškodb precej velika. Previdnosti učimo tudi otroke. Vodna igrala, še posebej tobogane, uporabljamo pazljivo in po navodilih. Potapljanje ni priporočljivo tako zaradi večje možnosti okužbe kot tudi zaradi možnosti nastanka poškodb,« je zaključila Uršičeva. MBP Na zavodu še opozarjajo na previdnost pri divjih kopališčih ob Savinji in jezerih. Kopalci jih uporabljajo na lastno odgovornost, saj ne poznajo kakovosti vode in je ne morejo preveriti. Poleg tega na teh kopališčih ni mogoče prhanje po kopanju, predvsem pa ni poskrbljeno za varnost. Sezonska vstopnica: 40 evrov Rimske Toplice Na letnem kopališču zasebnega bazenskega kompleksa Aqua Roma so novost petkove glasbene zabave z nočnim kopanjem. Kopališče, kjer imajo termalno vodo, je odprto od 9. do 19. ure. Dnevna vstopnica (med tednom): - odrasli 7,30 evra, - otroci 5,30 evra. Dnevna vstopnica (konec tedna): - odrasli 7,90 evra, - otroci 5,90 evra. Popoldanska vstopnica (od 15. ure med tednom): - odrasli 5,80 evra, - otroci 4.30 evra. Popoldanska vstopnica (od 15. ure konec tedna): - odrasli 6,30 evra, - otroci 4,80 evra. Triurno kopanje (med tednom): - odrasli 5,50 evra, - otroci 4 evre. Triurno kopanje (konec tedna): - odrasli 5,90 evra, - otroci 4,30 evra. Večerna vstopnica (od 18. ure): - odrasli 3,50 evra, - otroci 3 evre. Petkovo nočno kopanje (od 20. do 24. ure): 3,50 evra Mesečna karta: - odrasli 85 evrov, - otroci 65 evrov. Slovenske Konjice Mestno kopališče, ki je v občinski lasti, je odprto od 10. do 19. ure. Upravljavec bazena je komunalno podjetje. Voda dodatno ni ogrevana, zato imajo v slabem vremenu zaprto. Dnevna vstopnica (med tednom): - odrasli 5 evrov, - otroci (do 15. leta) 3 evre. Popoldanska vstopnica (od 15. ure med tednom): - odrasli 3,50 evra - otroci 2,5 evra. Dnevna vstopnica (konec tedna): - odrasli 5,50 evra - otroci 3,50 evra Popoldanska vstopnica (od 15. ure konec tedna): - odrasli 4 evre - otroci 3 evre. Sezonska vstopnica: - odrasli 50 evrov, - otroci 30 evrov. Šentjur Upravnik kopališča, ki je v občinski lasti, je zasebnik. Odprto je od 10. do 19. ure, voda ni dodatno ogrevana. Na kopališču je možnost za namizni tenis in košarko, tam sta tudi študentska prireditev Bazenjenje ter namiznoteniški turnir. Dnevna vstopnica: - odrasli 4 evre, - otroci 3 evre, - upokojenci in invalidi 3,60 evra. - študenti 50-odstotni popust pri nakupu katerekoli vstopnice. Popoldanska vstopnica (od 15. ure) - odrasli 3,5 evra, - otroci 2,5 evra, - upokojenci in invalidi 3 evre. Vstopnica s kosilom: - odrasli 11 evrov, - otroci 9 evrov, - upokojenci in invalidi 10 evrov. BRANE JERANKO Foto: JV 6 AKTUALNO NOVI TEDNIK Delež najboljših se krči S Celjskega 15 odstotkov, iz I. gimnazije v Celju kar 8,2 odstotka zlatih maturantov - Od 18 diamantnih več kot četrtina »naših«; štirje iz I. gimnazije in ena iz Gimnazije Velenje Čeprav se za maturo že nekaj časa ne uporablja več sinonim zrelostni izpit, pa vendarle ostaja prelomnica v življenju mladih. Potem ko so bili v sredo znani rezultati spomladanskega dela splošne mature, že teden prej pa tudi poklicne mature, bo strokovna javnost zdaj iskala odgovore na vprašanje, zakaj se je tako občutno skrčil delež najboljših v generaciji, ki je zaključila srednješolsko šolanje. Je temu krivo neustrezno delo v učilnicah, kot opozarja šolski minister dr. Igor Lukšič, ki danes za najboljše maturante tudi pripravlja sprejem. Morda odprava ek-sternega preverjanja znanja ob zaključku šolanja osnovnošolcev, ki je bila uveljavljena z letošnjo generacijo maturantov? Ali pa morda zgolj dejstvo, da je ob številčno vse šibkejših generacijah v gimnazije sprejet vse večji delež bodočih srednješolcev. Za primer, 1. septembra bodo na Celjskem v prav vseh gimnazijah sedeli prvošolci, ki so bili sprejeti brez omejitev vpisa. V Sloveniji je spomladi poklicno maturo opravljalo 9.415 kandidatov, od tega prvič v celoti 8.399 kandidatov, njihova uspešnost pa je bila 88,63-odstotna. Splošno maturo je opravljalo dobrih 9.200 kandidatov, med njimi je bilo 7.562 takšnih, ki so uspešno zaključili 4. letnik gimnazije in so maturo opravljali prvič. Ti so dosegli 91,1-odstotno uspešnost, kar je primerljivo z lani. Glede na število maturantov pa je po besedah direktorja Državnega izpitnega centra mag. Darka Zupanca manj primerljiv delež najboljših, tistih torej, ki so na splošni maturi dosegli 30 in več točk. V Sloveniji je bilo takšnih 280 (lani 379), na Celjskem 42 (lani 50). Po doseženih rezultatih je bila daleč najbolj uspešna spet I. gimnazija v Celju, kjer so našteli kar 23 zlatih maturatov, sledita Gimnazija Celje - Center in Gimnazija Velenje s po 7 zlatimi maturanti ter Gimnazija Lava s tremi. Po enega zlatega maturanta imata tudi novitednik gimnaziji v Slovenskih Konjicah in Rogaški Slatini, brez njega pa je letošnja generacija maturantov ekonomske gimnazije Srednje ekonomske šole Celje, kjer je 44 dijakov doseglo 88,6-odstoten uspeh. V I. gimnaziji Celje je letos splošno maturo prvič in v celoti opravljalo 241 dijakov, dosegli so 94,6-odsto-ten uspeh, kar je bolje kot na državni ravni. Ravnatelj dr. Anton Šepetavc ponosno pove, da so »pometli s konkurenco«. Zlatih maturantov je bilo 23 in med njimi so kar štirje dosegli 34 točk: Urška Ratajc, Mateja Cerov-šek, Eva Breznik in Tomaž Stepišnik Perdih. S 33 točkami sledijo: Iva Jurov, Domen Gorjup in Kata Jurov; 32 točk so dosegli: Maša Kovač, Blaž Plaznik Šporin, Petar Milovanovič, Maja Likar, Anja Kolman in Primož Črnelč; po 31 točk Manja Žohar, Manja Mlakar, Veronika Gošnik, Maja Škor-nik, Tomaž Derča in Andraž Arzenšek; 30 točk pa Anže Djordjević, Ina Majer, Katarina Žagar in Natalija Podgoršek. V Gimnaziji Celje - Center (GCC) je od 157 dijakov bilo uspešnih 151, kar pomeni 96,2-odstotno uspešnost. Povprečno število doseženih točk je bilo 20, zlatih maturantov pa je 7: Jani Felician, Rok Denžič, Julija Podbev-šek, Alja Zottel, Andraž Jug, Tamara Krajnc in Katja Leskovšek. V Gimnaziji Velenje je maturo opravljalo 118 dijakov, dosegli pa so 95-odstotno uspešnost. V letošnji generaciji imajo 7 zlatih maturantov: Nina Jerončič (34 točk), Jana Obšteter (33), Matic Hudournik (32), Petra Plantak in Živa Petkovšek (31), Tina Benko in Tanja Petrin (30). V Gimnaziji Lava je maturo opravljalo 153 dijakov, 147 jih je izpite uspešno opravilo, v povprečju pa so osvojili 20 točk. Zlati maturantje so postali s po 31 točkami Marin Ferara, Gaja Jezernik Ovca in Peter Vodopivc. V Gimnaziji Rogaška Slatina je maturo opravljalo 49 dijakov, njihov uspeh www.novitediiik.com radiocelje www.radiocelje.com je bil 92-odstoten, zlati maturant Sašo Murko pa je dosegel 33 točk. V Gimnaziji Slovenske Konjice so bili edini na Celjskem 100-odstotni, med 55 letošnjimi maturanti je s 30 točkami tudi maturant s pohvalo Uroš Kropf. Vpogledi in ugovori Dijaki, ki v spomladanskem delu niso bili uspešni ali pa mature sploh še niso opravljali, so se k jesenskemu roku splošne mature morali prijaviti do včeraj, izjemoma je ta rok še 15. avgust. Pisne izpite bodo opravljali med 25. in 31. avgustom, do 3. septembra pa bodo v šolah tudi ustni izpiti. »Spomladanski« maturanti, ki to želijo, lahko v treh dneh po objavi rezultatov oddajo na Državni izpitni center zahtevo za vpogled v izpitno dokumentacijo. Najkasneje naslednji dan po vpogledu v izpitno dokumentacijo lahko kandidat vloži na državno maturitetno komisijo obrazložen pisni ugovor na način izračuna izpitne ocene ali obrazložen pisni ugovor na oceno. Ta mora odločiti o ugovoru v 60 dneh po prejemu pisne vloge. Tisti, ki želijo zgolj natančneje pregledati svoje pisne izpite, pa lahko v 14 dneh po roku, ko se izpitna dokumentacija preneha hraniti kot izpitna tajnost, na Državni izpitni center naslovijo pisno vlogo za brezplačno vračilo svojih izpitnih pol. KE, TK, IS Foto: SHERPA, GrupA Anže Djordjević (30 točk), I. gimnazija v Celju: »Zame so bile priprave kar naporne, pripravljal sem se že tri tedne pred prvim maturitet-nim preizkusom. V to me je prisililo dejstvo, da sem se vpisal na medicinsko fakulteto v Ljubljani, in ker je bila to moja želja že od konca osnovne šole, sem se res trudil, da se mi izpolni. Zelo vesel sem, da mi je uspelo in grem po začrtani poti naprej. Po končanem študiju se bom vrnil nazaj v Celje.« Marin Ferara (31), Gimnazija Lava: »Novico sem izvedel pred nekaj sekundami, navdušen sem in uspeha še nisem čisto dojel. Pred maturo nisem bil posebej živčen, ker na izbrani fakulteti ni omejitev. Vsem, ki bodo ljal sem se vsa štiri leta. Med samimi maturitetnimi preizkusi pa samo po dva dni prej. Študirati grem strojništvo. Zelo rad bi postal pilot, zato se v prihodnosti vidim na letališču Jožeta Pučnika.« maturo še pisali, svetujem veliko sproščenosti. Največ točk vsi izgubljamo zaradi živčnosti. Potruditi se je treba po svojih najboljših močeh. Le tako vemo, da smo dali vse od sebe. Vpisal sem fiziko v Ljubljani.« Andraž Arzenšek (31), I. gimnazija v Celju: »Na maturo sem se pripravljal par dni prej, saj smo imeli dovolj časa. Študirati grem medicino. V prihodnosti se ne vidim v Ljubljani, ampak bom živel nekje drugje.« Eva Breznik (34), I. gimnazija v Celju: »Pripravljala sem se med letom v okviru pouka, v času mature pa samo kakšen dan prej. Študirat grem matematiko. Vidim se kot profesorica matematike v Celju ali Velenju.« tisto, kar jim je težko. Sama sem prišla do uspeha z malo dela, vendar sem bila pridna in delavna vsa štiri gimnazijska leta. Študirala bom slo-venistiko in primerjalno književnost.« Veronika Gošnik (31), I. gimnazija v Celju: »Na maturo sem se pripravljala v šoli, doma pa sem samo ponavljala. Študirati grem dental-no medicino. Želim imeti svojo ordinacijo. Zelo sem vesela, da je konec srednje šole.« Anja Kolman (32), I. gimnazija v Celju: »Začela sem se učiti takoj po končanem rednem pouku, nekje od maja naprej. Študirati grem medicino. Občutek po končani maturi je fenomenalen.« Maja Likar (32), I. gimnazija v Celju: »Na maturo se nisem posebej pripravljala, ker menim, da če vsa štiri leta poslušaš in redno delaš, zmoreš narediti maturitetne preizkuse. Študirat grem med-jezikovno posredovanje - tolmačenje. Za prihodnost še ne vem, pustimo se presenetiti.« Domen Gorjup (33), I. gimnazija v Celju: »Priprav- Maša Kovač (32), I. gimnazija v Celju: »Pripravljala sem se celo leto, drugače pa kak teden, dva pred samim maturitetnim preizkusom. Študirati grem medicino. Zdaj je pravo olajšanje, ker sem uspešno zaključila srednjo šolo.« Gaja Jezernik Ovca (31), Gimnazija Lava: »Da bom zlata maturantka, nisem pričakovala, saj nisem vseh predmetov pisala na višjem nivoju. Zelo vesela sem uspeha. Moj nasvet za naslednje generacije je, naj se čim manj obremenjujejo, učijo naj se Rok Denžič (32), GCC: »Uspeha so bili še bolj veseli starši, vendar sem zadovoljen. Na maturi se mi je zdela zahtevna samo slovenščina. Za študij sem izbral den-talno medicino.« Petar Milovanović (32), I. gimnazija v Celju: »Najbolj pomembno je, da delaš skozi vsa štiri leta. Znanje ne propade, ampak se nadgrajuje, izpopolnjuje in povezuje. Študiral bom medicino in želim uspešno končati študij, specializacijo pa želim opraviti v tujini.« Manja Mlakar (31), I. gimnazija v Celju: »Pripravljala sem se dva tedna pred matu-ritetnimi preizkusi, nisem se učila skozi vse leto, zato je bilo na koncu malo težje. Študirala bom medicino in vidim se kot prijazna zdravnica na kliniki, kjer bom lahko delala z otroki. Upam, da bom naredila kaj koristnega iz sebe.« Julija Podbevšek (32), GCC: »Z uspehom sem zelo zadovoljna, vendar ga nisem pričakovala. Da postaneš zlati maturant, je pomembno, da delaš sproti, veliko pa je odvisno tudi od sreče. Za študij sem izbrala biopsiholo-gijo v Kopru.« Peter Vodopivc (31), Gimnazija Lava: »Nisem pričakoval, da bom zlati maturant. Sem pa zelo vesel. Za maturo sem se učil toliko kot vsi ostali, morda malo več, ker imam omejitve na fakulteti. Dijakom svetujem, naj za uspeh delajo sproti. Za študij sem izbral medicinsko fakulteto v Mariboru.« Tamara Krajnc (30), GCC: »Nad uspehom sem malo presenečena, vendar izredno zadovoljna. Moj nasvet je, da je treba čim več delati sproti in se truditi po svojih najboljših močeh. Matura je bila glede na prejšnja leta zahtevna. Vpisala O trasi tudi državni svetniki sem se na študij psihologije v Ljubljani.« Komisija državnega sveta za lokalno samoupravo in regionalni razvoj je pred dnevi obravnavala pobudo Civilne iniciative Braslov-če (CIB) za vmesno evalva-cijo postopka umeščanja severnega dela odseka tretje razvojne osi (3. RO) med Velenjem in avtocesto. Predstavniki CIB so poudarili, da že tri leta opozarjajo ministrstvo za okolje in prostor na neustrezno umestitev hitre ceste Velenje-Šen-trupert (varianta F2 oziroma optimizirana varianta F2-2), njihove argumente pa smo v NT Že povzemali. Tudi bra- slovški župan Marko Balant pričakuje, da bodo pripravljavci državnega prostorskega načrta v izogib kasnejšim zapletom poiskali ustreznejšo rešitev. V ministrstvu za kmetijstvo opozarjajo, da variantna rešitev še zmeraj poteka po najboljših kmetijskih zemljiščih, zato predlagajo priključitev hitre ceste na avtocesto pri Arji vasi. Kot pa so znova poudarjali predstavniki ministrstev za promet ter okolje in prostor, je optimiziran predlog, torej F2-2, ki je speljan pod Goro Oljko, najboljša možna osnova za pripravo podrobnih strokov- nih podlag in dopolnjenih osnutkov državnih prostorskih načrtov, s katerimi se nadaljuje umeščanje severnega dela 3. RO v prostor. Komisija ocenjuje, da je umeščanje trase v prostor strokovno zelo zahteven postopek, ki je obenem zaradi interesov različnih družbenih skupin tudi občutljiv. Po mnenju komisije z realizacijo projekta 3. RO ne moremo rešiti vseh razvojno-prometnih potreb tega območja, vendar pa je nujno upoštevati vse vidike, ki bodo prinesli optimalno rešitev, še posebej družbeno sprejemljivost. Zato komisija pričakuje, da se odločitve sprejemajo na podlagi strokovne in objektivne metodo- logije vrednotenja variant v postopku umeščanja prometne infrastrukture v prostor ter da se pri nadaljnji optimizaciji poteka trase na odseku med Velenjem in avtocesto A1 Šentilj-Koper v največji možni meri upošteva stališče lokalnega prebivalstva. Z vidika trajnostnega razvoja in prehranske varnosti komisija opozarja na nujnost učinkovitejšega varstva kmetijskih zemljišč, še posebej 1. kategorije, saj smo v preteklosti prav zaradi gradnje prometne infrastrukture, ki je predvsem sledila ekonomski upravičenosti, trajno izgubili najboljša kmetijska zemljišča. US Še teden za Griže Alja Zottel (31), GCC: »Zdaj ko sem zlata maturantka, se počutim super. Določeni predmeti na maturi so bili težki, mislim, da je tako vsako leto. Moj nasvet je, da se je treba učiti in delati čim več. Študirala bom biokemijo.« Končalo se je šolsko leto, ki so ga griški učenci zaključili v prostorih žalskega Upija, nove šole v Grižah pa še vedno niso začeli graditi. Dosedanja stavba šole, v kateri je deloval tudi vrtec, je porušena. Prostor je pripravljen za novogradnjo, pridobljeno je gradbeno dovoljenje, ampak ... Po vseh znanih zapletih je trenutno »problem« v Državni revizijski komisiji (DRK). V komisiji namreč odločajo o zahtevku za revizijo, ki ga je konec maja podalo Cestno podjetje Kranj. V zahtevku očitajo, da je bila razpisna dokumentacija diskrimi-natorna, da ni omogočala transparentnega izbora in da vlagatelj na njeni podlagi ni mogel predložiti popolne ponudbe. Seveda so revizijske navedbe v občini Žalec že zavrnili ter poudarili, da je gradnja Osnovne šole Griže s telovadnico in vrtcem ter zunanjo ureditvijo izjemnega pomena za izvajanje vzgoj-no-izobraževalnega procesa. Komisija je že v začetku junija odločila, da lahko v Žalcu kljub prejetemu zahtevku nadaljujejo s postopkom - torej so lahko izvedli javno odpiranje ponudb, jih ocenili in izbrali najugodnejšega ponudnika, vendarle je sedaj problem, ker Občina Žalec ne sme skleniti pogod- be o oddaji javnega naročila vse do zaključka revizijskega postopka. Kot so pojasnili v DRK, postopek še poteka, o zahtevku za revizijo oddaje javnega naročila Gradnja Osnovne šole Griže s telovadnico in vrtcem ter zunanjo ureditvijo pa bodo odločili do 22. julija. US Staro griško šolo so podrli januarja Andraž Jug (31), GCC: »Moj cilj ni bil, da postanem zlati maturant. Bolj pomembno mi je bilo, da dosežem čim več točk, ker se vpisujem na medicinsko fakulteto, kjer so visoke omejitve. Sem pa zelo vesel. Treba je delati sproti, matura ni težka, vendar se ji je treba posvetiti.« Ina Majer (30), I. gimnazija v Celju: »V šoli smo se pripravljali skozi vse leto, sama pa sem se intenzivno učila par tednov prej. Študirala bom farmacijo.V prihodnosti želim končati študij in delati tisto, kar me bo v življenju veselilo.« 8 CEUE NOVI TEDNIK Pred Rimljanko so bili pogosto parkirani avtomobili. Zdaj je z ostanki rimske ceste tlakovana površina brez potrebnih dovoljenj zabetonirana s stebri. Bo kdo ukrepal? Na rimski cesti, ki je tlakovana pred objektom Rim-ljanka v središču Celja, so pred dnevi čez noč zrasli trije betonski stebri. Celjani se zgroženi sprašujejo, kdo je dovolil njihovo postavitev na ostanke arheološke dediščine. Izkazalo se je, da nihče. Pa bo vsaj kdo ukrepal? Najprej smo se obrnili na odgovor in pojasnilo, da je Mestno občino Celje, ali je tlakovana površina ob Savi-morda dovolila postavitev ste- novi ulici, kjer stojijo beton-brov. Dobili smo negativen ski stebri, v lasti etažnih last- nikov objekta Rimljanka. Medobčinski inšpektorat Mestne občine Celje ter občin Laško, Štore in Žalec tako nima pristojnosti za ukrepanje. Tudi v celjski enoti Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije so zatrdili, da za ta poseg niso izdali nobenih kulturnovarstvenih pogojev in soglasja, temveč bodo poseg prijavili pristojnim inšpekcijam na kulturnem ministrstvu. Kdo je postavil stebre, nismo izvedeli, je pa očitno, da v Celju vsak misli, da lahko počne, kar hoče. BA, foto: SHERPA Soseska, kakršne v Celju še ni Na južnem delu Babne-ga, ki je že več kot 40 let predviden za širjenje mesta, bo v naslednjih letih zraslo novo stanovanjsko naselje, ki bo nudilo visoko kakovost bivanja. Podrobni prostorski načrt tega območja so v torek obravnavali celjski mestni svetniki in ga tudi potrdili. Okoliški prebivalci imajo glede gradnje novega naselja številne pomisleke in pripombe, ki so jih strokovne občinske službe proučile in jih v največji možni meri upoštevale pri oblikovanju odloka o prostorski ureditvi. Kot pravijo na Mestni občini Celje, nova soseska v ničemer ne bo poslabšala kakovosti bivanja obstoječim stanovalcem, in obljubljajo, da bo novo naselje omogočalo visoko kakovost bivanja, tako v smislu zasebnosti, zelenih površin, prometne ureditve in lege. Soseska bo sestavljena iz šestih stavbnih območij. Od tega bodo štiri povsem stanovanjska, eno bo stanovanjsko s funkcijami splošnega družbenega pomena, eno pa trgovsko oskrbno. Celotno območje bo povsem varno pred poplavami, trgovski center, ki najbolj moti krajane Ronkove ulice, (odsluieno pohištvo, bela tehnika, gradbeni material...) Za informacije o dostavi in ceni pokličite na tel.: 425 64 00 ali GSM: 041 669 362 (do 14. ure) pa bo dovolj nizek, da ne bo zasenčil obstoječih hiš, je pojasnil vodja občinskega oddelka za okolje in prostor Roman Kramer. Nekateri svetniki so menili, da bi bilo trgovski center pametneje postaviti kam drugam, na njegovo mesto pa umestiti kak drug objekt, ki bi na obiskovalce, ki se v mesto pripeljejo z ljubljanske smeri, naredil boljši vtis o Celju. Kramer je pojasnil, da to zaradi bližine letališča v Levcu ni možno, saj je treba upoštevati študijo o letalskem prometu. Pri načrtovanju nove soseske je predvidena tudi ustrezna rešitev prometa (tudi mirujočega). Kot je na seji dejal Kramer, izgradnja soseske ne bo vplivala na potek prometa v Ronkovi ulici, česar se bojijo tamkajšnji stanovalci. Glede pobude, da bi se pri izvozu na obvoznico oziroma magistralo vzhod-zahod zgradilo krožišče, pa je odgovoril, da to ne bo mogoče, saj je v veljavnem državnem lokacijskem načrtu, ki je sprejet za širitev te magistrale v štiripasovnico, predvideno se-maforizirano križišče, kar je po njegovem ustrezna rešitev. BOJANA AVGUŠTINČIČ Kam bo šlo 100 otrok? Z vprašanjem, kam bo septembra šlo več kot 100 otrok, ki so ostali brez mesta v vrtcu, skupina mamic nagovarja ostale starše in bodoče starše, naj podpišejo posebno peticijo. »Nagovarjamo tudi tiste starše, ki nimajo več predšolskih otrok, da podpišejo peticijo, pa vse tete, strice, babice, dedke,« razlaga ena izmed članic posebnega organizacijskega odbora Urška Kolar Štuklek, ki upa, da se bodo zaradi peticije stvari na področju predšolskega varstva otrok v Celju le obrnile na bolje. Na mladih svet stoji, pravijo, a po izkušnjah celjskih mamic v matični občini niso preveč »zaželeni«. »Okrog sto otrok naj bi jeseni ostalo brez mesta v vrtcu, med letom pa je tako ali tako nemogoče vpisati otroka v vrtec,« pravi Urška Kolar Štuklek. Mnogim staršem, ki nimajo dedkov, babic ali prijaznih sosed, ne preostane nič drugega kot zasebno varstvo, kar pa je dražje. Tudi normativov v zasebnem varstvu ni. »Obenem je pri zasebnem varstvu kup nepredvidljivih težav in dilem. So pogoji za igro enaki? Je hrana pravilna in redna? Kaj, če varuška zboli? Prijateljici je en dan preprosto dejala, da od jutri naprej otroka ne more več paziti. Si predstavljate njeno stisko?« razlaga Kolar Štuklekova. »Druga znanka ima enega otroka v celjskem vrtcu, drugega pa mora voziti v Vojnik. Tudi sama imam enega otroka v vrtcu, drugega v zasebnem varstvu. Zaradi tega je treba veliko koordinacije.« Krivde za preskromne zmogljivosti vrtcev avtorice peticije ne valijo zgolj na občino. »Velika je tudi krivda staršev, saj, ko enkrat rešijo svojo težavo, jih vrtec ne zanima več,« Kaže, da celjski javni vrtci jeseni ne bodo mogli sprejeti vseh 1.717 vpisanih otrok, med katerimi je 407 novincev. Medtem ko je še nekaj prostih mest v oddelkih drugega starostnega obdobja za otroke, starejše od treh let, v Mestni občini Celje ocenjujejo, da vsem otrokom prvega starostnega obdobja s 1. septembrom mesta v vrtcu ne bodo mogli zagotoviti. Trenutno je na seznamu čakajočih 84 otrok s stalnim prebivališčem v mestni občini Celje. A je pričakovati, menijo v MOC, da se bo ta številka spreminjala, saj nekateri starši zaradi različnih vzrokov umaknejo svojo vlogo oziroma otroka jeseni enostavno ne pripeljejo v vrtec. Realni podatki o otrocih, ki bodo prvič vstopili v vrtec, bodo tako znani konec septembra. V MOC se sicer trudijo sproti reševati prostorsko stisko v vrtcih z odpiranjem novih oddelkov. Od leta 2006 do letos so tako dodatno odprli 17 oddelkov, tako da so v Celju trenutno kar 103 vrtčevski oddelki v treh javnih vrtcih. Delež vključenosti celjskih otrok v vrtec je skoraj 81-odstoten, kar je daleč nad slovenskim povprečjem. V mestni občini obljubljajo, da bodo zaradi vedno večjega zanimanja staršev za vpis otrok v vrtce »še letos pristopili k aktivnostim za zagotovitev prostorskih pogojev za uspešen vstop otrok v sistem vzgoje in izobraževanja«. (BA) meni Kolar Štuklekova. Zato sedaj pozivajo prav vse, da podpišejo pripravljeno peticijo, s katero bodo pozvali župana in Mestno občino Celje, da poskrbita za dodatne zmogljivosti za predšolsko vzgojo. Trenutno peticija visi v vseh enotah Vrtca Zarja. ROZMARI PETEK Mestni park bodo ozdravili »bolnikov« Delavci Vrtnarstva Celje so v teh dneh začeli odstranjevati bolna in posušena drevesa v celjskem Mestnem parku. Mestna občina Celje je že spomladi za Mestni park naročila pregled vseh dreves in analizo njihovega stanja. Pri pregledu je podjetje Arboretum Volčji potok ugotovilo, da je med 371 drevesi kar 78 takšnih, ki so v slabšem vitalnem stanju in jih bo treba odstraniti. Kar 55 med njimi je divjega kostanja. Drevesa bodo postopoma odstranjevali v naslednjih treh letih, v prvem sklopu jih bodo požagali 24. Sicer nameravajo Mestni park celovito urediti. V načrtu imajo zasaditev novih dreves, ureditev cvetličnih gredic, postavitev nove parkovne opreme ter obnovo fontane in sprehajalnih poti. BA, foto: SHERPA radioce m V celjskem Mestnem parku bodo v naslednjih treh letih posekali 78 dreves ter nato zasadili nova. H'OiH'HIIN CELJE 9 Hofer vztraja ob vojašnici Poleg trgovskega centra bo ob celjski vojašnici zrasel še petnadstropni poslovno-stanovanjski objekt - Nujna ureditev Mariborske ceste Celjski mestni svetniki so v torek z nekaj pripombami v prvi obravnavi potrdili odlok o ureditvi območja celjske vojašnice. Kot je znano, namerava na vogalu Mariborske in Stare Dečkove ceste, tik ob celjski vojašnici, Kranjska investicijska družba zgraditi Hoferjev trgovski center in poslovno-stanovanjski objekt. Kranjska investicijska družba je želela Hoferjevo trgovino na tem območju zgraditi že pred leti, a je mestni svet lani postopek ustavil, češ da je treba na tem območju zgraditi še kaj drugega kot le še en trgovski center. Tako je prišla družba z novim predlogom, po katerem bi ob vojašnici poleg dvonadstropne trgovine zrasel še petnadstropni poslovno-stanovanj-ski objekt z največ 55 stanovanji. Kot je pojasnil vodja občinskega oddelka za okolje in prostor Roman Kramer, je v trgovskem objektu v pritličju predvidena Hoferjeva trgovina, etaža pa parkiranju vozil. V sosednjem poslovno- stanovanjskem objektu pa bi bili klet in pritličje namenjeni parkiranju, prvo nadstropje poslovnim dejavnostim, v ostalih štirih pa bi bila stanovanja. Med javno razgrnitvijo prostorskega akta so krajani podali nekaj pripomb. Največ se jih je nanašalo na Staro Dečkovo cesto oziroma na prometno ureditev celotnega območja, česar pa omenjeni prostorski akt ne obravnava. Izražena je bila tudi pobuda, da bi se objekta gradila v dveh fazah, najprej trgovski center in nato poslovno-stanovanjski objekt. Temu so svetniki odločno nasprotovali in poudarili, da se morata oba objekta graditi hkrati. Opozorili so tudi, da je treba na tem območju ohraniti zelene površine ter urediti promet. Pri čemer se vsi svetniki s predvideno novogradnjo niso strinjali. Nekateri so menili, da stanovanjski objekt med trgovino in vojašnico ne sodi, drugi so prepričani, da je trgovskih površin v Celju že sedaj preveč, zato še enega centra ne potrebujejo ... Kot rečeno, so svetniki odlok v prvem branju potrdili, strokovnim službam občine pa naložili, da z direkcijo za ceste do druge obravnave odloka (do septembrske seje) doreče rešitve glede ureditve levega zavijalnega pasu z Mariborske na Staro Dečkovo cesto. Tam namreč levega zavijalnega pasu ni, zato že zdaj prihaja do zastojev, potem bo stanje še bistveno slabše, so opozarjali. Roman Kramer je Takole naj bi bila ob celjski vojašnici umeščena nov trgovski center in poslovno-stanovanjski objekt (v ozadju). dejal, da so se o omenjeni rekonstrukciji Mariborske ceste oziroma ureditvi levega »zavijalca« pred kratkim že pogovarjali s predstavniki direkcije. Z gradnjo trgovskega centra bo moral investitor počakati do jeseni, ko naj bi mestni svetniki sprejeli obravnavani odlok in s tem dali zeleno luč za začetek del. BOJANA AVGUŠTINČIČ Celjani radi plešejo, bi lahko sklepali po udeležbi na sobotnem plesnem večeru. Latino na Mestni plaži V soboto so na Mestni plaži ljubitelji latinsko-ameriških plesov in glasbe videli predstavitve različnih plesov in se naučili osnovnih plesnih korakov. Plesni klub Flamenco in Zavod Cele-ia Celje sta skupaj pripravila predstavitev latinsko-ameriških plesov z naslovom Mestna plaža pleše: latino. Plesne korake sta predstavila učitelja iz Plesnega kluba Flamenco, Polona in Branko Podergajs Siussi. Mimoidoči so se lahko preizkusili v osnovnih plesih, plesna pedagoga pa sta pokazala, kako plešejo profesionalni plesalci. Predstavili so različne plese vse od salse, rum-be, bachate, sambe, tanga in drugih. Plesno dogajanje je na Mestni plaži zaživelo že lani. V dvorani Celjskega doma so maja skupaj organizirali Ples knežjega mesta, ki je med plesalci zelo priljubljen. Prireditve se je udeležilo okrog 150 ljudi, kar je potrdilo, da je ideja o organizaciji plesnih večerov dobra ideja. Cilj plesne prireditve je, da obiskovalcem Novo leto za mlade rotarijce Mladi celjski rotarijci, člani Rotaract kluba Celje, so zaključili še eno rotarijsko leto in ob tem v klubu Te-razza v Celju pripravili že sedmo dobrodelno druženje ob koktajl partiju. Ob tej priložnosti je vajeti kluba za eno leto prevzel Matija Kovač. S prijatelji iz vseh slovenskih rotaract klubov, gosti s Hrvaške in iz obeh celjskih rotary klubov ter udeleženci mednarodnega rotararactov-skega in rotarijskega tabora, so na dobrodelnem druženju zbrali 700 evrov, ki so jih namenil invalidu Mateju Ledni-ku za pomoč pri izgradnji namenskega dvigala v stanovanjskem objektu. Ob prijetni glasbi in kok-tajlih se je več kot 200 gostov zabavalo do zgodnjih jutranjih ur ter krepilo idejo rota-rijstva, medsebojne stike in prijateljstvo. V novem rota-rijskem letu celjske rotarac-tovce čaka precej dela in projektov - badminton turnir v novembru, decembrski vikend z otroki iz Mladinskega doma Malči Belič ter nacionalni projekt Decembrska košarica z dobrodelnim koncertom, regionalna konferenca in smučarski vikend v januarju, marčevski Pomladni ples, majski koncert in tradicionalni koktajl parti v začetku julija. BS Foto: MATEVŽ KONČAN in mimoidočim predstavijo osnovne korake plesov in popestrijo dogajanje v Celju in na Mestni plaži. Da so ljudje željni plesa, je bilo vidno tudi pri udeležbi na dogodku. Do konca poletja pripravljajo organizatorji še druge plesne predstavitve. 10. avgusta se bo plesalo v ritmih swin-ga, 26. avgusta pa bodo pripravili še družabni plesni večer, kjer bo animacija na temo sirtakija. KRISTIJAN ERJAVEC Foto: GrupA Na dobrodelnem koktajl partiju so se mladi tudi dobro zabavali. 10 VRANSKO NOVI TEDNIK Na stari cesti med Šentrupertom in Vranskim je v zadnjem času zraslo nekaj novih zavijalnih pasov, tudi urejenih krožišč in križišč, zadnje pol leta pa urejajo cesto v delu, ki pelje skozi Čeplje. Tu pa je nastal velik problem, saj del krajanov, z Aleksadrom Reberškom na čelu, odločno nasprotuje postavitvi varnostne ograje med obnovljeno cesto in ozko vzporedno lokalno cesto. PROTI OGRAJI V NASELJU ČEPLJE Spodaj podpisani prebivale* naselja ČepJje, se ne strinjamo postavitvi ograje. Ime in priimek A ■ Mťtwpft JjlííÚC 1. Naslov Poj ctroc 8 upj č£■/><_}£- 7 J_ ýjI 5HÉIÍJ6; MůiU : _ J_Í i^L^S. fv |iÍKfĆtj-klL . Ti Hitili^ L.ář^te £_ .i— J J Jí d ťJ_i.SMň1 a íiHfrOi MJ.J- čeroe v I h:. KUiílMí iiAir. i .'íii ff •■i HÍK .Jjvň JHJi b. Tňicrok. Tfí KW ti T VU"- «"t'Jic J Ts^ï žiťiJS > A íti^^y «JqisKiy tt%>fi, t). ÓfCHoiX Í^C? ' i&jf J Sa »iitV ĚfenáE M . í ÇcjcJi^, Mi Dokaz, da boj proti ograji ni samo Reberškovo delo. Reberšek je zbral 21 podpisov sokrajanov z desne strani ceste v smeri proti Vranskemu, v peticiji pa so se izrekli proti postavitvi ograje. Očitno to ni veliko zaleglo, saj so ograjo »montirali« ravno v sredo dopoldne, ko se je Reberšek, potem, ko je ugotovil, da spora ne bo rešil po mirni poti in z dogovori, obrnil na novinarje. »Popravila ceste, ki gre skozi naselje Čeplje, smo se veselili vsi, seveda pa se ne veselimo varovalne ograje. V kolikor bi tovrstno ograjo med lokalno in regionalno cesto postavili tudi na vseh ostalih odsekih regionalne ceste, bi še verjel, da gre za varnostni ukrep. Ker bo ograja postavljena samo »Investitor projekta je Direkcija RS za ceste, občina Vransko pa je podala projektne pogoje, v katerih je zapisala, da je treba poslovnim in stanovanjskim objektom zagotoviti nemoten dostop do ceste,« pravi župan občine Vransko Franc Sušnik. »Torej bomo pri tehničnem pregledu ugotavljali, če so pogoji izpolnjeni ali ne. Z gradnjo so bili tudi vsi seznanjeni, saj smo projekt javno predstavili.« »Jeklena varnostna ograja, postavljena v okviru ureditve ceste skozi Čeplje, je bila postavljena v skladu s projektno dokumentacijo. Celotno ureditev odseka, vključno s postavitvijo ograj, financira Direkcija RS za ceste. Ograja je postavljena zaradi zagotovitve prometne varnosti. Naj še dodamo, da očitki glede onemogočanja dostopa na regionalno cesto ne držijo, saj je dostop do hiš za ograjo možen preko enotnega priključka na regionalno cesto,« pojasnjujejo v direkciji za ceste. Izvajalci med postavljanjem sporne ograje, ki bo sicer ločila regionalno cesto in javno pot, hkrati pa otežila življenje nekaterim krajanom Čepelj. Ograja za varovanje ali nagajanje? V delu naselja Čeplje pri Vranskem, sploh pa v lokalu Sedmica, se ne strinjajo z varovalno ograjo, ki so jo postavili ob glavni cesti »Prej, ko je bila omejitev 90, ni nihče kompliciral, sedaj, ko je 50 kilometrov na uro, pa komplicirajo sto na uro,« je prepričan Aleksander Reberšek. pred lokalom Sedmica, pa si ne morem predstavljati drugače, kot da nekdo želi namerno onemogočiti direkten dostop do lokala,« pravi Reberšek in s tem ne skriva svojega interesa. Tik ob cesti je namreč njegov lokal Sedmica, do katerega bo treba sedaj, po postavitvi ograje, kar precej naokrog, saj bo dostop do lokala možen samo pri krožišču, po ozki lokalni cesti. Cesta je ponekod široka 2,3 metra, tam pa naj bi poleg izvozov iz posameznih hiš uredili še pešpot. Na tej cesti je srečanje dveh avtomobilov nemogoče in se bodo torej drug drugemu umikali verjetno kar na dvorišča posameznih hiš. Varovalna ograja onemogoča neposreden dostop tudi drugim prebivalcem, s tem pa se bo po nepotrebnem po- večal promet neposredno mimo hiš. »Tega si ne želijo okoliški prebivalci niti jaz, saj si želim, da bi bil lokal Sedmica še naprej čim manj obremenjujoč za neposredno okolico,« zatrjuje Reber-šek. Rešitev - prekinjena ograja Glede na to, da po določilih ministrstva za promet varnostne ograje v naselju niso potrebne, se je Reberšek že obrnil na Direkcijo RS za promet. Tam »zagovarjajo« ograjo kot varnosti ukrep, ker naj bi bila pred lokalom črna točka, vendar, kot pravi Reberšek, to ni res. »Črna točka se namreč meri po hišnih številkah in pred lokalom Sedmica ni bilo nikoli prometne nesreče, bila je nižje in višje, kjer pa se lahko varovalna ograja postavi brez vsakršnih ovir,« navaja. Mimogrede, v sosednjem kraju Prekopa je do glavne ceste speljanih vsaj 20 priključkov. Tudi zato Reber-šek rešitev vidi v prekinjeni ograji pred lokalom. Po podatkih Policijske uprave Celje sta se v zadnjih petih letih v neposredni bližini Sedmice, točneje v letu 2007, zgodili dve prometni nesreči, v razdalji enega kilometra pa 12 nesreč. Policija hišne številke Čeplje 8 (kjer je lokal) ne ocenjuje kot črne točke. »Pristojnim predlagam, da dovoza na parkirišče lokala z regionalne ceste ne zaprejo z varovalno ograjo, ker bodo s tem poslabšali kvaliteto bivanja okoliškim prebivalcem in zmanjšali varnost gostov lokalov. Veliko jih bo avtomobile puščalo na drugi strani ceste in se peš podajalo čez regionalno cesto v lokal. Tega si ne želi nihče, zato naj bo varovalna ograja pred lokalom prekinjena, s čimer bo omogočen neposreden dostop do lokala. Nenazadnje je neposreden dostop pomemben tudi zaradi nemotenega obratovanja lokala, ki daje delo številnim občanom,« poudarja Reberšek in se sprašuje, zakaj pravzaprav želijo z varovalno ograjo zapreti dostop do lokala Sedmica, če s tem izgubijo vsi. Razen seveda, če ni v ozadju kakšnih drugih interesov. V zakonodaji je zapisano, da varnostne ograje v naselju ni potrebno postavljati, razen v izjemnih primerih, ki pa jih v primeru Čepelj ni. S tem pa mogoče nekoliko dregnemo v gnezdo, saj se zelo na hitro mnogi spomnijo, da je Reberšek že kandidiral za župana. »Moje ravnanje niti pod razno ni predvolilna poteza, župana Franca Sušnika sem pred tednom poklical in mu povedal, da bom poklical novinarje, če težave ne bomo rešili na lep način.« URŠKA SELIŠNIK Foto: TONE TAVČAR Petek, 16. 7. 2010, ob 21.00 Atrij' Savinove hiše SAVINOV VEČER -KONCERT SKUPINE LUSIER Vstopnice 5 EUR (od tega 3 EUR konzumacije) Sobota, 17. 7. 2010, ob 10.00 Ekomuzej hmeljarstva in pivovarstva Slovenije KAKO SE KUHA PRAVLJICA O RDEČI KAPICI Lutkovno gledališče Velenje, vstopnice 1 EUR Sobota in nedelja, 17. in 18.7., od 17. do 19. ure PONIRKOVE OTROŠKE DELAVNICE PRI RIBNIKU VRBJE Brezplačno ZKŠT ŽALEC, Aškerčeva 9 a, 3310 Žalec, www.zkst-zalec.si Informacije: TIC Žalec, 03 710 04 34, E-pošta: zkst.tic@sioi.net H'OiH'HIIN GORNJI GRAD 11 Skupne točke Tuzle Denar za in Šoštanja Minuli teden so se v Šoštanju in okolici mudili predstavniki občine Tuzla in tamkajšnje termoelektrarne. Predstavnike iz Tuzle je zelo zanimalo sodelovanje Občine Šoštanj ob izgradnji bloka 6 v Tešu, saj tudi tam gradijo nov blok elektrarne. Župan in poslanec Darko Menih je pojasnil, da občina in Teš izjemno dobro sodelujeta na več ravneh in da je od začetka izgradnje bloka 6 v Šoštanju med občani prevladovala naklonjenost temu projektu. »Teš je pred desetletji res zelo negativno vplival na okolje, kar se je v naravi, predvsem na drevesih, videlo že na prvi pogled. Danes so s sodobnimi čistilnimi napravami ti negativni vplivi zelo zmanjšani. Zaradi tega in tudi zaradi odprtega delovanja ter pozitivnega komuniciranja z javnostjo so ljudje projektu bloka 6 naklonjeni,« je povedal župan Menih in poudaril, da bi se Šaleška dolina z zaprtjem Teša in posledično tudi Premogovnika Predstavniki občine Tuzla s šoštanjskim županom Darkom Menihom. Velenje znašla v zelo veliki socialni stiski. Predstavniki iz Bosne so v Šoštanj prišli tudi z željo, da bi se povezali z različnimi društvi, kaj hitro pa so skupen jezik našli s turistično zvezo in Turistično-olepševalnim društvom Šoštanj, saj se tudi v Tuzli v zadnjih letih raz- vija karnevalska dejavnost, znano pa je, da je Šoštanj vključen v Evropsko združenje karnevalskih mest. US Mozirje in Gornji Grad, Celjani brez Ministrstvo za gospodarstvo je razposlalo sklepe o dodelitvi denarja iz javnega razpisa Obnova in posodobitev planinskih postojank za pridobitev sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj. Strokovna komisija je odobrila sredstva v skupni vrednosti 1,337 milijona evrov, žal pa sta denar iz tega kolača uspeli pridobiti le dve vlogi s Celjskega. Na razpisu so uspeli samo mozirski in gornjegrajski planinci. Tako so Planinskemu društvu Mozirje odobrili skoraj 56 tisoč evrov za sofinanciranje obnove Mozirske koče na Golteh, Planinskemu društvu Gornji Grad pa več kot 20 tisoč evrov za obnovo Planinskega doma na Menini. Na javni razpis ministrstva za gospodarstvo za obnovo in posodobitev planinskih postojank je pravočasno prispelo 27 vlog, na odpiranju pa so ugotovili, da je samo 16 popolnih. Vlagateljem nepopolnih vlog je ministrstvo poslalo poziv za dopolnitev, po preverjanju pa še vedno niso vse vloge izpolnjevale razpisnih pogojev. Kakorkoli, 22 popolnih vlog, ki so izpolnjevale pogoje kandidiranja na razpis, je bilo obravnavanih v postopku ocenjevanja. Kot vemo, so na denar iz razpisa računali v Planinskem društvu Celje - Matica, in sicer za obnovo Korošice ter kar nekaj naložb pri Frischaufovem domu na Okrešlju. Kot je pojasnil predsednik Mirko Doberšek, so v društvu dobili odgovor, ki ga podrobneje preučujejo, kot pa kaže, je ministrstvo odobrilo bolj denar za notranjo opremo v kočah, manj pa za prave obnove. US Za ljubitelje domače kapljice Kolovrat, zaselek pri Mozirju, je nekdaj slovel po kakovostnih vinih, po uničenju trt zaradi vinske uši pa je vinogradništvo za pol stoletja zamrlo. Zdaj se v zaselku »spet dogaja«, pred kratkim so se domačini zbrali na skoraj že tradicionalnem ocenjevanju vin. Letos so se ocenjevalci v Kolovratu zbrali pri Fužirje-vih, ki so bili zmagovalci zadnjih dveh let. Letos so med devetimi vzorci izbrali novega zmagovalca, zelo vnetega vinogradnika Miha Fajfarja iz Slatin v občini Šmartno ob Paki, ki ima v Kolovratu največji vinograd, s kar 1.260 trsi, še dvakrat več pa v Halozah. V Kolovratu je lani pridelal odlično modro franki-njo ter rumeni muškat, ki sta mu prinesla zmago. Ob prejemu pokala in priznanj za odličen vinski letnik je Miha Fajfar povedal, da tudi letošnja precej zapoznela leti- na obeta dober pridelek. Člani Kluba kolovraške kapljice so Fajfarju z veseljem čestitali in mu vročili prehod- Igrala pri vrtcih za vse otroke V Mestni občini Velenje so z julijem otroška igrišča pri štirih enotah Vrtca Velenje odprli za vse obiskovalce. Tako so zdaj otroška igrišča pri enotah Tinkara, Najdi-hojca, Ciciban in Jakec odprta od ponedeljka do petka, od 16. do 19. ure. Za varnost na igriščih skrbijo redarji, ki so na igriščih v mestu prisotnih ves čas, v Pesju pa ob zapira- nju igrišča. MOV je za vsa omenjena igrišča in tudi ostala igrišča pri vrtcih in drugje po Velenju pripravila informacijske table, ki določajo red in obratovalni čas vsakega otroškega igrišča. Sicer so v Velenju konec lanskega leta v okviru projekta Velenje - otrokom prijazno Unicefovo mesto začeli s tematsko ureditvijo otroških igrišč. Skupaj z vodstvom vrtca so na podlagi predvidene m PE ENERGETIKA Tel.: 03/89612 56 peUODOUOD IN KANALIZACIJA Tel.: 03/ 8891f 20,03/ 8891100 Miha Fajfar s priznanjem in prehodnim pokalom za odlično ocenitev vin v Kolovratu ni pokal, ta pa se je zavezal, da bo gostitelj naslednjega, 14. ocenjevanja v letu 2011. JOŽE MIKLAVC I/ISOKfl KflKOI/OSTSTORITEl/ KOMUNALNO PODJETJE VELENJE d.o.o. Z(WNjEi USTVARJALNOST,INOI/flTII/NOST Koroška cesta 37/b 3320 Velenje Tel.: 03/8961-100 ZflNESLJII/OST, UClNKOI/iTOSr tematike posameznega igrišča izbrali igrala za vse starostne skupine predšolskih otrok, nakup igral pa je presegel 74 tisoč evrov. Vrtec bo lahko svoje enote kmalu opremil še z dodatnimi novimi igrali v vrednosti 70 tisoč evrov, saj v Velenju že pripravljajo nov javni razpis za dobavo in montažo zunanjih igral, ki bodo postavljena predvidoma do konca septembra. US NA KRATKO Obujen Čebelarski praznik GORNJI GRAD - Turistično in čebelarsko društvo sta lani prvič, letos pa z vsem potrebnim »pompom« ponov- no obudila Čebelarski praznik, eno od tradicionalnih zgornjesavinjskih turističnih prireditev. Praznovali bodo v soboto, ko se bo ob 15. uri začela povorka Godbe Zgornje Savinjske doline z lansko medeno kraljico in praporščaki čebelarjev Saša regije. Popoldansko dogajanje bodo obarvali z nastopi ljudskih pevk in citrarjev ter s športnimi obračuni, v znamenju medenega dogajanja pa bodo priznanja za »najboljši ajd-nek in medenjake« ter tekmovanje v vleki vrvi za Pokal str- di. Med večerno zabavo se bodo pari pomerili v plesu polke in valčka, ob 23.45 pa je napovedana razglasitev medene kraljice 2010. Mestna blagajna vabi VELENJE - S 1. julijem je v kletnih prostorih mestne ob- čine začela delovati Mestna blagajna. Z njo želijo občankam in občanom omogočiti gotovinsko plačevanje položnic za različne storitve na enem mestu in brez provizije. V prvem tednu poslovanja je bilo v blagajni plačanih kar 811 položnic. Mestna blagajna je odprta ob po- nedeljkih, torkih in četrtkih med 8. in 11. uro ter 12. in 14.30, ob sredah med 8. in 11. uro ter med 12. in 16.30 ter ob petkih od 8. do 12. ure. US wHiw.radiocelje.com ŠMARJE P. J. NOVI TEDNIK Prizor z območja Osnovne šole Šmarje pri Jelšah, kjer sončnih streh ne manjka. Občina je zato poskrbela za sončno elektrarno. V Šmarju bo elektrarna Na strehah Osnovne šole Šmarje pri Jelšah, ki je po številu učencev v Sloveniji med največjimi, bodo zgradili sončno elektrarno. Gradnja sončne elektrarne je za občino prevelik finančni zalogaj, zato se je odločila za ustanovitev služnostne pravice za dobo 25 let. »V naši občinski upravi se že kakšno leto dni oglašajo interesenti, ki želijo najeti streho Osnovne šole Šmarje pri Jelšah, saj je na zelo oson-čeni lokaciji,« pojasnjuje odločitev za elektrarno na šol- skih strehah župan Jože Čakš. Na strehah šmarske osnovne šole je vsega skupaj kar dva tisoč kvadratnih metrov površin. Na javnem razpisu, ki so ga zaključili pred nekaj dnevi, so med tremi ponudniki za gradnjo sončne elektrar- ne kot najugodnejše izbrali podjetje Bisol iz Latkove vasi, s katerim bo občina sklenila služnostno pogodbo. Občina bo od podjetja prejela letno najemnino v višini sedem odstotkov od prodane električne energije, kar znaša okoli šest tisoč evrov. Streha Osnovne šole Šmarje pri Jelšah ne bo prva slovenska šolska streha s sončno elektrarno. Investitor, ki jo bo postavil v Šmarju, jih že ima na dveh šolah na Notranjskem ter še na dveh šolah v Prekmurju. Tam ima družba Bisol nasploh velike načrte, saj so aprila od občine v Murski Soboti kupili pet hektarjev zemljišč, kjer nameravajo odpreti v tovarni v petih letih 750 delovnih mest. Blagajna jim ostane Po hudih nepravilnostih v Krajevni skupnosti Pristava pri Mestinju, ki jih je lani ugotovil občinski nadzorni odbor, so hoteli pristojnosti krajevnih skupnosti v občini Podčetrtek zelo omejiti. Očitno velja pregovor, da se nobena juha ne poje tako vroča, kot se skuha. Občinski svet, ki je pred kratkim sprejel nov občinski statut, je kljub vsemu ohranil dosedanje stanje. Krajevne skupnosti v občini Podčetrtek tako ostajajo samostojne pravne osebe, z lastnimi blagajnami. Po izbruhu afere v Pristavi pri Me-stinju se je namreč v predlogu novega statuta najprej pojavilo določilo, po katerem krajevne skupnosti v tej občini ne bi več delovale kot pravne osebe. Takšen predlog so z dnevnega reda seje občinskega sveta umaknili, občinska statutarnoprav-na komisija pa je nato predlagala, naj ostane dosedanja pravna ureditev. Med svetniki je seveda nekaj funkcionarjev iz različnih krajevnih skupnosti, ki omejevanja pristojnosti ne želijo. Kljub temu imajo krajevne skupnosti danes nasploh bistveno manj pristojnosti kot nekoč. V preteklosti so med drugim skrbele za izvajanje zimske službe in javnih del, gradile pločnike in javno raz- PRODAJA STANOVANJ V VALDEBEKU PRI PULI S. A.T. d.o.o, PULA ...morje, sonce, mirna soseska, udobje, eleganca, višji standard opreme.. VEČ INFORMACIJ: telefon: 041691857 ali 00385 (0)91400 85 85 e-pošta: darko.popovic@cm-celje.si spletna stran: www.cm-celje.si 14% POLETNI POPUST Skupina CMCeUe m NA KRATKO Največjo sončno elektrarno na strehi v Sloveniji so odprli (v sodelovanju z Bi-solom) v začetku tega meseca na tovarni Cimos TAM v Mariboru ter ima moč tisoč kilovatnih ur. V elektrarni v Šmarju pri Jelšah bodo proizvedli na leto 246 MW-h električne energije, kar je petina od elektrike z mariborske strehe. Družba Bisol je edini slovenski industrijski proizvajalec fotonape-tostnih modulov za sončne elektrarne ter ima od lani predstavništvo v Belgiji ter od letos še v Franciji. S pripravami na gradnjo bodo pohiteli, da bodo lahko čim bolj izkoristili počitniško odsotnost učencev. Sončna elektrarna na strehah šmarske šole naj bi bila iz-gotovljena jeseni. BJ V Rogatec na »likof« ROGATEC - V muzeju na prostem bo jutri, v soboto, etnografska prireditev Likof na taberhi. Na prireditvi, ki bo od 17. ure, bodo prikazali mlačev žita na različne načine ter različne domače obrti, od pletenja iz šibja in ličja do kle-kljanja. V kulturnem programu bodo nastopili vokalna skupina Osti jarej in harmonikar, prav tako bo plesna delavnica Zaplešimo zibnšrit, kjer bodo plesali izvirni ljudski ples. Likof pomeni pogostitev, taberh dnino. (BJ) Brezplačno učenje obrti ROGATEC - V torek, 13. julija, so začeli s programom petih različnih učnih delavnic domačih in umetnostnih obrti, ki so brezplačne ter namenjene najširši javnosti. Delavnice bodo junija in avgusta po sedemkrat, vsakič od 15. do 18. ure in to v muzeju na prostem ali v dvorcu Strmol. Ob torkih je kamnoseška delavnica, ob četrtkih sta pletenje iz šibja in ročno tkanje, ob petkih oblikovanje tekstilij in šiviljstvo ter ob sobotah pletenje iz ličja. Delavnice , ki jih pripravlja Zavod za kulturo, turizem in razvoj Rogatec, so s pomočjo sredstev iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja. (BJ) Calska gorca obnovljena ROGAŠKA SLATINA - V Cerovcu pri Rogaški Slatini bodo danes, v petek, ob 17. uri, slovesno odprli celovito prenovljeno Calsko gorco, ki je razglašena za kulturni spomenik. Gre za primer gorce premožnejšega vinogradnika iz okoli leta 1860, s poslikavami, ki je nekoč služila kot vini-čarija. V okviru skupnega projekta občine in slatinskega vinogradniškega društva jo je občina obnovila s pomočjo evropskih sredstev. Stavba bo v bodoče služila za promocijo tukajšnjega vinogradništva ter občine. (BJ) Pohod Praznika zvonov BRECLJEVO - Kulturna skupina Brecljevo iz vasi nad Šmarjem pri Jelšah pripravlja v soboto ob 8. uri sedmi pohod v počastitev Praznika zvonov. Praznik, ki ga obeležujejo s pohodom do bližnjih cerkva šmarske župnije, praznujejo v spomin na nova, večja zvonova, ki so ju dodali v zvoniku domače cerkve sv. Tomaža pred sedmimi leti. Začetek pohoda bo pri tej cerkvi, zaključek pri Ateljeju Prah - Jagodič na Brecljevem med 15. in 16. uro, kjer bo pohodnike pričakovala šmarska godba. Sledilo bo druženje s piknikom. (BJ) svetljavo, prav tako so vzdrževale ceste. BRANE JERANKO Na pokopališčih vse drugače Občina Rogatec je sedanjemu koncesionarju za pokopališko in pogrebno dejavnost podaljšala koncesijo do konca leta, saj pričakuje na področju zakonodaje velike spremembe. »Moram povedati, da nas je dogajanje v državnem zboru nekoliko presenetilo. Pričakovali smo, da bo sprejet nov zakon, ki bo opravljanje te dejavnosti razdelil na dva dela, to je opravljanje pokopališke dejavnosti in upravljanje s pokopališči,« pojasnjuje župan Rogatca Martin Mikolič, kjer so sedanjemu koncesionarju pogodbo že enkrat podaljšali. Nosilec koncesije za pokopališko in pogrebno dejavnost je podjetje Gekott iz Šmarja pri Jelšah. BJ Pili bodo »renskega« V občini Šmarje pri Jelšah, ki je med najbolj vinogradniškimi občinami v Sloveniji, so pred dnevi izbrali protokolarno županovo vino. To je postal renski rizling Matjaža Plevnika s Koretnega, ki ima vinograd na Škofiji. Komisija, ki so jo sestavljali predstavniki občinskega sveta, občinske uprave in vinogradniškega društva Trta, je izbirala med enajstimi vini zadnjega letnika, ki so dosegla na društvenem ocenjevanju najvišje ocene. Vinogradnik Plev-nik, ki je pridelal zmagoviti renski rizling je soprog mag. Tadeje Vodovnik Plevnik, ki je v naši državi med največjimi strokovnjaki za vino. BJ Proti Celju V ■ ■ ■ v v počivališče V Tekačevem pri Rogaški Slatini so ob glavni cesti proti Celju uredili počivališče, kjer so postavili med drugim turistično informativno tablo. Na počivališču so parkirišče za tri vozila, miza s klopmi ter koš za odpadke, na informativni tabli z zemljevidom Rogaške Slatine pa so označili prenočišča ter vso drugo turistično infrastrukturo. Občina je za oboje odštela 22 tisoč evrov. BJ osfo-ta s plinom in toploto Smrekarjeva 1, Celje ENERGETIKA CELJE javno podjetje, ô.o.o. tel.: 03 425 33 00, e-pošta: lnfb@energetika-ce.sl Domen in Davorin: »Tak' je bilo >fajn<, da bi lahko še dlje trajalo. Vse smo delali skupaj, samo plesale so bolj punce, mi pa gledali. Vsi smo postali prijatelji.« Na Ponikvi je bilo z mentorji šentjurskega centra silno zabavno. Pocitnice za vsakogar Mladinski center Šentjur pripravil brezplačne počitniške delavnice - Na Ponikvi otroci navdušeni, poletne dogodivščine v Gorico pri Slivnici Tjaša, Saša in Klara: »Me smo tudi sošolke, zato je super, da se lahko družimo še med počitnicami. Nič se nismo prepirali, bili smo dobra ekipa. Škoda, ker delavnice ne trajajo dalj časa.« Ne bomo čakali, da otroci pridejo k nam! Še posebej, ker imamo toliko oddaljenih krajevnih skupnosti, da res ne gre pričakovati, da bodo sploh lahko prišli v mesto Šentjur. Poleg tega - veliko otrok je prikrajšanih za počitniške norosti, ker je treba večino delavnic, izletov in raznih animacij plačati ... Tako so razmišljali v Mladinskem centru Šentjur, je povedala Lara Žmaher iz Razvojne agencije Kozjansko, zato že od začetka šolskih počitnic za otroke organizirajo počitniške ustvarjalne delavnice v šentjurskih krajevnih skupnostih. Brezplačno in v njiho- vem lastnem domačem okolju. Mi smo bili pa seveda radovedni, kako se imajo. Na Ponikvi so se od ponedeljka do srede imeli »ful fajn«, je povedala skupina kakšnih 20 otrok. Hitro so se povezali, navezali, postali prijatelji in se čisto navdušili nad mentorji, prostovoljci mladinskega centra. Pri delu se izmenjujejo Mojca, Ana, Anja, Žiga in Tina, pa tudi Lara. »To bi moralo trajati vse počitnice, ker se imamo super,« so bili navdušeni otroci na Ponikvi. Ker je bilo malce prevroče za igro na prostem, so se zbrali kar v kulturnem domu, kjer so ustvarjali, plesali, igrali družabne in športne igre. »Karavana« mladinskega centra pa se pomika dalje, saj se v bodo ponedeljek, 19. julija, začele delavnice v kulturno-gasilskem domu Gorica pri Slivnici. Od ponedeljka do srede se bodo mladi z animatorji družili med 16. in 19. uro. Žmaherjeva dodaja, da so dobrodošli vsi otroci, ki jih starši lahko brez skrbi prepustijo igri in ustvarjanju. Prilagajajo se vremenu; če je vroče, ostanejo v zavetju sence, sicer se odpravijo ven. Glede starostnih omejitvah pa tudi niso tako zelo natančni, saj znajo program prilagoditi tako, da je zanimiv predšolskim otrokom pa tudi srednješolcem. Res pa običajno prevladujejo osnovnošolski otroci. Naj bodo do-oooolge počitnice! PM, foto: GrupA B/S/H/ * ■ J Dobje slavi Občina Dobje v nedeljo pripravlja osrednjo prireditev ob občinskem prazniku. Občani se bodo v nedeljo ob 15. uri v čast še rosnim, enajstim letom težko priborjene neodvisnosti, zbrali pred kultur- ni domom v Dobju. Prisluhnili bodo pozdravnemu nagovoru, govoru župana Francija Salobirja ter gostom, pa tudi pesmi MePZ Dobje. Sledila bo še podelitev občinskih priznanj ter priznanj žu- pana, učenci OŠ Dobje pa bodo pripravili kulturni program. PGD Dobje pa po uradnem delu pripravlja še zabavo ter pogostitev, prisluhnili pa bodo domači glasbi. PM Tradicija. Nazarje. Kakovost. Inovacije. Zoper vročino z Bazenjenjem Študentski klub mladih Šentjur jutri, v soboto, v Športnem parku Šentjur pripravlja tradicionalno Baze-njenje. Tudi tokrat obljubljajo osvežilno in športno obarvano zabavo. V športnem parku se bodo zbrali ob 15. uri, ko bo tudi začela nora poletna zabava z glasbo. Mladinski center Šentjur za obiskovalce pripravlja mladinske ustvarjalne delavnice, pod okriljem društva tabornikov - Kluba potapljačev Šentjur pa se obeta tudi potapljanje. Ves čas bodo tudi bazenske in obbazenske igre za bogate nagrade ter turnir v »fuzbalu« na milnici. Poleg te- ga bodo Šentjurčanom ponudili še masaže, nogometni in frizerski šov. Za glasbo bodo skrbeli člani terasa latino banda Ognjeni veter ter D J Crocy, pika na i v vroči soboti pa bodo koktajli mojstra Tomaža, osvežilne limonade in sadni bar. PM Že 40 let soustvarjamo zgodbo o uspehu malih gospodinjskih aparatov iz Nazarij. Hvala vsem, ki jo pišete z nami. BSH Hišni aparati d.o.o., Nazarje BOSCH AND SIEMENS HOME APPLIANCES GROUP 14 SL. KONJICE ZREČE V Lokalni turistični organizaciji Rogla - Zreče so v ospredje svojih prizadevanj postavili trženje turističnih destinacij na območju občine Zreče kot tudi turistične destinacije Pohorje - Rogla. »Zavedamo se, da letošnje leto ne bo lahko. Če želimo doseči vsaj rezultate preteklega leta, so vlaganja v trženje nujna,« poudarja vršilec dolžnosti direktorja te organizacije Vojko Korošec. Na območju turistične de-stinacije Pohorje - Rogla ponujajo poleg Uniturja manjši ponudniki še 633 ležišč. Da bi jih kar najbolj zapolnili, je ena izmed prednostnih nalog tudi izdaja kataloga vseh turističnih ponudnikov, njihovo predstavljanje na spletni strani ter obogatitev ponudbe s programi, ki jih po- nuja Unitur - od pohodniš-tva do kopanja, programov dobrega počutja in podobno. Skupaj z Uniturjem sodelujejo tudi na različnih sejemskih in drugih predstavitvah. Ob teh širših so si zastavili tudi konkretne naloge. Med kratkoročnimi je urejanje sprehajalnih poti v samih Zre-čah. »Na novo urejamo in označujemo pet sprehajalnih poti, saj se zavedamo, da je v Zrečah veliko gostov, za katere so daljše pohod-niške poti prenaporne,« razlaga Vojko Korošec. Na širšem območju imajo sicer urejene številne pohodniške poti, v sodelovanju s Planinskim društvom Zreče pa pripravljajo Srčno učno pot. Poleg tega pripravljajo projekt kolesarskih stez. Pri njihovem načrtovanju sodelujejo NOVI TEDNIK Obnovljena Vinogradna ulica V občini Zreče je na ogled pet muzejskih zbirk, med njimi dve kovačiji: Ošlakova na poti proti Skomarju in kovačija Šrekl - Zajc (na posnetku) na Dobravi. Da bi bolje živeli od turizma Konjiški župan Miran Gorinšek, direktorica Javno komunalnega podjetja Slovenske Konjice Špela Hlačar in predsednik Krajevne skupnosti Slovenske Konjice Tomaž Rihtaršic so kot zadnjo med pridobitvami ob letošnjem prazniku občine uradno odprli prenovljeno Vinogradno ulico. Obnova Vinogradne ulice se je začela lani z rekonstrukcijo vodovoda. Ta je bila nujna zaradi pogostih okvar na tem odseku in premajhnega cevovoda, saj nanj ni bilo mogoče priključiti ustreznih nadzemnih hidrantov. Investicijsko vzdrževalna dela pri rekonstrukciji vodovoda v dolžini 500 metrov so stala več kot 80 tisoč evrov. Denar so pridobili večinoma iz strukturnih skladov. Gradnja mešane kanalizacije v cesti, izvedba obveznih hišnih priključkov in ureditev odvajanja zalednih voda dela Škalc z gradnjo kanalizacije nad Vinogradno ulico, pa je del naložbe, ki bo končana ta mesec. Gre za veliko naložbo, v okviru katere bodo oziroma so že uredili odvod sanitarnih in meteornih voda na območ- ju obvoznice, Ulice Toneta Me-live, Usnjarske, Liptovske, Op-lotniške ceste in Vinogradne ulice ter zalednih voda Škalc v Slovenskih Konjicah. Pogodbena vrednost celotne naložbe presega 957 tisoč evrov. Financirajo jo iz okoljske dajatve zaradi odvajanja odpadnih voda. Pomembno vlogo pri uspešni izvedbi projekta je imela tudi KS Slovenske Konjice, ki je poskrbela za ureditev razsvetljave, pločnika in ceste. Vinogradna ulica je tako v celoti obnovljena. MBP Elektronska lupa za Aleksandra Kolarja z republiško direkcijo za ceste. Da bi stvari premaknili na bolje tudi pri ponudbi razglednic in turističnih spominkov, so spomladi na to temo že pripravili okroglo mizo. Ker ugotavljajo, da imajo tudi premalo turističnih vodnikov, bodo njihovemu usposabljanju namenili več časa in denarja. Večje premike načrtujejo jeseni. Zavedajo se namreč, da so razvojne priložnosti predvsem v kakovosti ponudbe. »Naravne danosti imamo enkratne. Moramo jih le na privlačen način predstaviti in zagotoviti kakovostno ponudbo. Pri tem so pomembne tudi na videz drobne reči,« poudarja Vojko Korošec. MBP Lions klub Konjice je podaril prenosno elektronsko lupo v vrednosti 600 evrov Aleksandru Kolarju, ki se zadnji dve leti sooča z redko neozdravljivo boleznijo, zaradi katere se mu močno zmanjšuje ostrina vida. Posledice bolezni je mogoče korigirati le s tehničnimi pripomočki. Zavod RS za šolstvo je Aleksandru omogočil dodatno učno in tehnično pomoč v Osnovni šoli Pohorskega bataljona v Oplotnici ter strokovno pomoč v okviru zavoda za slepo in slabovidno mladino v Ljubljani. Ročno prenosno elektronsko lupo bo Aleksander lahko uporabljal za vsakdanje potrebe doma, za branje knjig, časopisov, pri učenju in pri vrsti drugih opravil. Lions klub Konjice bo tudi v bodoče spremljal Alek- sandra in mu pomagal v okviru lionističnega humanitarnega poslanstva, ki je usmer- jeno predvsem v pomoč slepim in slabovidnim. MBP Kmečki praznik v Ločah Kulturno društvo Loče je pripravilo že 38. loške poletne prireditve. Osrednji dogodek je vsako leto Kmečki praznik, ki bo letos 25. julija. Ob tradicionalni povorki s prikazom kmečkih običajev bodo pripravili še razstavo likovnih del, ki so nastala v likovni koloniji, pa tudi razstavo kmečkih jedi. Loške poletne prireditve so se sicer začele že junija z lutkovno predstavo, s katero so zbirali tudi prispevke za obnovo vrtca na Zbelovem. Ob dnevu državnosti so pripravili mašo za domovino in družabno srečanje. Avgusta bo vsak petek poletni kino. Vrteli bodo ameriške vesterne. Poletje bodo zaključili s koncertom Adija Smolarja. MBP Novo vozilo za zreške gasilce V Zrečah je bila v soboto tradicionalna prireditev, ki se je zaključila z Gasilsko nočjo. Začela se je že popoldne z gasilskimi tekmovanji, ki so jih obogatili s pestrim glasbenim programom. Osrednji dogodek je bila predaja novega gasilskega vozila gVm-1, ki je nadomestilo staro in iztrošeno. Z nadgradnjo vred je vozilo stalo preko 40 tisoč evrov. PGD Zreče je samo zagotovilo in tudi že plačalo 24 tisoč evrov, za preostali znesek so najeli kredit na tri leta. »Glede na dober odziv botrov in sponzorjev pričakujemo, da bomo ta kredit lahko poplačali že prej,« je zadovoljen predsednik PGD Zreče Štefan Posilovič. MBP Nova postavitev zbirke Grda račka je nekatere močno presenetila. Ljubljenčki in Grda Račka Novi razstavi v galerijah Plevnik - Kronkowska in Račka jazno in hkrati lepo domovanje. Nastale so že kar kičaste pop-art hišice, v živahnih barvah, nekatere osvetljene s fluorescentno svetlobo, nekatere postavljene že v kar pravo naselje,« pravi lastnik galerije Matija Plevnik. V erotični galeriji Račka v Celju pa so odprli dopolnjeno, decembra prvič videno razstavo darovanih erotičnih predmetov in spominov Grda Račka. Gre za projekt, v katerem galerija Račka zbira različne erotične predmete in spomine, ki jih, zvečine anonimno darujejo posamezniki. Tako nastaja zbirka, ki se je od decembra zelo obogatila, pretežno z deli slovenskih umetnikov. »Zbirka Grda Račka je, ne sicer vsebinsko, na pogled pa vsekakor, nekoliko drugačna. Da se ne bi ponavljali, smo skušali predstaviti nekoliko drugačen karakter te zbirke. V zbirko smo od prve postavitve dobili pre- cej novih predmetov in del. Gradiva je zdaj toliko, da lahko pripravljamo različne postavitve,« pravi kustosinja razstave Irena Čerčnik. Novost tokratne postavitve je v tem, da razstavljajo predvsem dela umetnikov, ki so sodelovali v različnih projektih galerije Račka. Gre za umetniška dela Maje Delak in Luke Prinčiča, Marka Kovačiča, Mete Gr-gurevič, Jožeta Šubica, Simona Macuha, Borisa Ob-lišarja, Franca Purga, Branka Dobravca in drugih. Ob otvoritvi je nov performans pripravila tudi celjska umetnica Bojana Križanec. Per-formans so posneli in tako ga je mogoče videti tudi ob ogledu razstave, ki bo na ogled do konca avgusta, zatem pa v manjših delih kot stalna postavitev v dveh prostorih Račke. BRANKO STAMEJČIČ Foto: GrupA V Celju so v petek odprli kar dve razstavi, ki sta ju, v žal preredkem medgalerijskem sodelovanju pripravili galerija erotike Račka in galerija Plevnik - Kronkowska. Vezna nit obeh likovnih dogodkov je delo mladega italijanskega ustvarjalca Massima Premude. Ta je v Galeriji Plevnik - Kronkowska odprl samostojno razstavo Living design for pets -Bivanjski dizajni za hišne ljubljence, galeriji Račka pa je za zbirko Grda Račka podaril tri svoja dela. Pri samostojni razstavi Ce- dele in fotografije pravih na-ljanom zelo znanega Massima selij malih hišic za hišne ljub-Premude gre za pravo poseb- ljence, v tem primeru za svoje nost. Razstavil je namreč mo- podgane. »Premuda je stalni gost celjskih prizorišč in prireditev sodobne umetnosti, kar lepo pa odpira vrata za nastope celjskih umetnikov tudi v zamejstvu. Tokrat predstavlja bivanjske enote za živali. Doma ima sedem udomačenih podgan, ki jim je želel izdelati bivanjsko enoto - hišico, skratka. Dve leti je študiral obnašanje teh živali, njihove navade in jim hotel ustvariti pri- Za otvoritev razstave Massima Permude (v sredini) je bil priporočen havajski dress code. Celje v fokusu Danes se zaključuje fotograska delavnica Celje fokus Bliskovit razvoj digitalnih medijev je tudi fotografiranje naredil zelo dostopno in fotografija vse bolj postaja tudi način izražanja kreativnosti mladih. To potrjuje tudi vsakoletna delavnica Celje fokus v organizaciji Kluba študentov občine Celje. Zanimanje zanjo je bilo namreč tolikšno, da so morali odklanjati številne prijavljene, kljub temu, da je bila cena petdnevne delavnice razmeroma visoka. Sprejeli so 36 študentov oziroma dijakov, ki so v mi- nulih petih dneh s terenskim delom, skozi predavanja ter konzultacije pri izkušenih in priznanih mentorjih delavnico imenitno opravili, ustvarili vsak svoj avtoportret in fotografsko zgodbo. Uvod v Celje fokus je bilo torkovo odprtje razstave Street fokus, ki bo v galeriji Pelikanovega stolpa na Starem gradu na ogled do 1. avgusta. Razstavljenih 26 fotografij 20 mladih fotografov je nastalo med majsko delavnico v organizaciji dijaške sekcije kluba študentov. Udeleženci so z aparati za enkratno uporabo posneli nekaj motivov, nastala pa Tanja Kolar (levo) je na letošnjem Street fokusu osvojila drugo, Blaž Senica pa prvo nagrado. je podoba mesta skozi oči mladih. Podelili so tudi tri nagrade za najboljše fotografije. Tretjo je osvojil Simon Javornik, drugo Tanja Kolar, prvo pa za motiv poštnega nabiralnika na zapuščenem in umazanem stopnišču Blaž Senica, ki pravi, da zadnji dve leti vse več fotografira. »Pri fotografiranju se sprostim, pokažem sebe in svoje dojemanje sveta. Ko sem videl tisti nabiralnik, sem takoj dobil idejo, da prav zapuščeni nabiralnik odraža neko življenje v mestu. Je pa bilo fotografiranje z aparatom za enkratno uporabo kar zahtevno, saj ne nudi nobenih izbir.« Delo žirije je vodil Peter Ko-štrun, ki pravi, da je bilo ocenjevanje težko zlasti zato, ker iskriva energija, ki se pretaka v mladih, ne dopušča ocenjevanja dobro-slabo. »Fotografije izražajo toliko različnih pogledov, da bi bili ob takšnem ocenjevanju lahko krivični do nekaterih, ki se izražajo malce drugače, v jeziku, ki je za odrasle morda celo nerazumljiv. Dejstvo, da so delali z najpreprostejšim aparatom, je morda v tehničnem smislu vplivalo na kakovost fotografij, v osnovi pa je tako bolje, saj se nihče ne obremenjuje s tehniko, ampak le z vsebino.« »Delamo v stalnem dialogu, razpravljamo o nalogah, najprej o avtoportretu, potem o fotografski zgodbi, jo sproti pregledujemo, dopolnjujemo, sve- Mentorji delavnice Celje fokus so bili Emina Djuki-ć, Gašper Domjan, Nik Jarh, Peter Koštrun in Katarina Sadovski. tujemo, kaj bi bilo mogoče še narediti, nadgraditi. Pri tem je delo individualno, odvisno od sposobnosti, predznanja udeležencev. Zasnova delavnice temelji predvsem na zgodbi, zato ne vztrajamo veliko na briljant-nem tehničnem znanju, ampak bolj na izpovednosti foto- grafij. Meni je pomembnejše to, pa četudi je fotografija posneta z mobilnim telefonom. Ne produciramo tehničnih fotografov, ampak razvijamo razmišljanje o fotografskih zgodbah, o idejah zanje,« je delo na delavnici opisal eden od mentorjev, Gašper Domjan. Zaključna razstava in projekcija fotografij letošnje delavnice Celje fokus bo v soboto ob 21. uri v atriju Celjskega mladinskega centra. BRANKO STAMEJČIČ Foto: SHERPA Znani nominiranci za Veronikino nagrado Miljana Cunta za zbirko Za pol neba, Primož Čučnik za zbirko Kot dar, Jure Jakob za knjigo Zapuščeni kraji, Andrej Medved za zbirko Razlagalec sanj in Peter Semolič za zbirko Pesmi in pisma so nominiranci za letošnjo Veronikino nagrado za najboljšo pesniško zbirko. Žirija, v kateri so dr. Darja Pavlič, Mojca Pišek in Ivo Svetina, je pri ocenjevanju upoštevala pesniške zbirke, ki so izšle med 1. junijem lani in 30. majem letos. V širši izbor je uvrstila 44 pesniških zbirk. Veronikino nagrado bo- do podelili v torek, 24. avgusta na Starem gradu v Celju, ko bodo podelili tudi letošnji zlatnik poezije. Tega bo prejela Neža Maurer, izrazita pesnica izpovedne ljubezenske lirike. Neža Maurer je ob zbirkah za odrasle napisala tudi več pesniških zbirk za otroke, preko 80 otroških radijskih iger in povesti, prevedena je v več jezikov, tudi v japonščino. Zlatnik poezije podeljuje Fit media od leta 2005. Doslej so ga prejeli Ciril Zlobec, Tone Pavček, Kajetan Ko-vič, Miroslav Košuta in Ivan Minatti. BS 16 lepotica poletja NOVI TEDNIK Tokrat vam predstavljamo vseh 19 lepotic, ki smo jih izbrali v akciji Lepotica poletja Novega tednika in Radia Celje. Pred strokovno komisijo smo izžrebali vrstni red deklet, po katerem ji bomo predstavljali v torkovih in petkovih številkah Novega tednika, to pa so tudi njihove številke za glasovanje. I NOVEGA TEDNIKA in RADIA CELJE I Od danes lahko za lepotice poletja glasujete. Pošljite nam kupon in hkrati lahko zanje glasujte s sms sporočili. Pošljite nam sms na številko 3030 in sicer tako, da napišete besedo lepa in zaporedno številko dekleta. Na primer: če bi glasovali za lepotico pod zaporedno števil- ko 20, bi napisali: lepa 20 in ta sms poslali na številko 3030. Pošljete nam lahko neomejeno število glasov (cena sporočila je odvisna od vašega operaterja). Prejeli boste brezplačno povratno sporočilo, ki vas bo opozorilo na to, ali ste sporočilo poslali pravilno ali nepra- vilno. Kupone in sms glasove bomo sešteli v razmerju 60:40 v korist kuponov. Na ta način bomo dobili tri finalistke, ki se bodo predstavile še pred strokovno komisijo na javni modni reviji. Zmagovalka bo dobila številne lepe nagrade, od potovanja v Pariz, oblačil Energy in Miss sixty, darilnega paketa Zoran hair spa, biserne ogrlice Adamasa ... Vsi tisti, ki boste glasovali s kuponi in z mobilnimi telefoni, boste imeli možnost, da ste izžrebani za kakšno od čudovitih nagrad Novega tednika in Radia Celje. Foto: NATAŠA MULLER BLAŽ LAH Tjaša Hohraut - Št. 55 - 16. julij 2010 Katja Polutnik L Št. 55 - 16. julij 2010 - 18 NOVI TEDNIK lepotica poletja I NOVEGA TEDNIKA in RADIA CELJE I com §J 0r o  0) ■H ■ M 3 B (0 Lepota cvetja in narave v Botaničnem vrtu vsakoletnega seznama semen (Ludex seminum). Vrtnar z najdaljšim stažem je bil Franc Juvan, ki je v botaničnem vrtu služboval kar 64 let. Po drugi svetovni vojni je kot vodja deloval Jože Lazar. Poleg tega, da je bil zaslužen za precejšnje povečanje vrta, je zgradil tudi rastlinjak. Zaradi posodabljanja in širitve cestnih povezav okoli vrta se je ta zmanjšal na dva hektarja, kar je pripomoglo, da je bil izdelan idejni načrt za nov vrt pod Rožnikom, ki pa ni uresničen. Prava tehniška posebnost v botaničnem vrtu je markan-ten vodnjak. Domneva se, da stoji v vrtu že od leta 1810. Nadzemna kovinska konstrukcija pa zaradi svoje prepoznavne oblike dopušča možnost, da so »vodno kolo« postavili šele leta 1883. Če poženemo mehanizem za črpanje vode, nam še danes omogoči, da iz sedemnajst metrov globokega vodnjak dobimo vodo, primerno za zalivanje. Danes botanični vrt skrbi za predstavitev tako doma- V teh poletnih mesecih je vrt odprt od 7. do 20. ure, vstop je prost. čega kot tudi tujega rastlinstva, ki uspeva v našem podnebju. Rastline, ki potrebujejo višjo zračno vlago in razmeroma stalno temperaturo vse leto, so v rastlinjaku, kjer je prostor zelo omejen. Na skromnih dveh hektarih površine uspeva več kot 4500 vrst, od katerih je dobra tretjina domačih, ostale pa so iz različnih predelov Evrope - nekaj tudi z drugih celin. Botanični vrt je zanimiv predvsem spomladi in poleti, ko so rastline v polnem razcvetu, drugače pa velja za oazo miru v Ljubljani. FRANCI HORVAT Botanični vrt na Ižanski cesti v Ljubljani letos praznuje svojo okroglo obletnico (200 let) in je najstarejša kulturna, znanstvena in izobraževalna ustanova z neprekinjenim delovanjem v Sloveniji. Ustanovil ga je Idrijčan Franc Hladnik s sodelavci kot vrt domovinske flore. Hladnik se je rodil leta 1779 v Idriji, umrl pa leta 1844 v Ljubljani. Po študiju filozofije in teologije v Ljubljani je bil leta 1795 posvečen za duhovnika. Najprej je služboval v licejski knjižnici, nato pa je poučeval na gimnaziji v Ljubljani. Vrsto let je na gimnazij sko dvorišče prinašal rastline ter jih vzgajal. Z us- tanovitvijo vrta jih je prenesel v botanični vrt. Zaradi izrednega znanja, ki si ga je pridobil, je bil znan in priznan po vsej srednji Evropi. Njegov bogati herbarij priča, kje vse je nabiral rastline: ni bil vezan samo na Kranjsko, temveč tudi na soseščino. Zaradi njegovih zaslug so botaniki po njem poimenovali nekaj rastlin: hladnikov grinta-vec (Sabiosa hladnikana), hladnikov volčič (Scopolia carniolica forma hladnikana) in dva rodova kobulnic (eden izmed njih se imenuje rebrin-čevolistna hladnikija (Hlad-nikia pastinacifolia). Vrt je že od leta 1920 pod okriljem Univerze v Ljubljani, od leta 1991 pa je zavarovan kot naravni spomenik. Leta 2008 je dobil status spomenika državnega pomena. Letos naj bi izšel kovanec za 2 EUR, ki bo počastil 200. obletnico ustanovitve vrta. DRUŽINSKA OSVEŽITEV Neomejeno kopanje + kosilo + pijača 2 odrasla + 1 otrok že od 41,65 € (Cena velja za imetnike Zlate kartice Thermana cluba) Površina botaničnega vrta je takrat znašala triintrideset arov, imel je letno dotacijo 1000 frankov in sistemizira-no mesto vrtnarja s 500 franki letne plače. V inventarnem spisu za leto 1812 navaja že 766 domačih vrst, ki so uspevale v vrtu. Že v dvajsetih letih 19. stoletja so vrt prvič povečali in ga ogradili z zidom. Konec 19. stoletja je vodstvo vrta prevzel Alfonz Pavlin, ki je pustil viden pečat, saj so začeli z izdajanjem Celodnevno varstvo 14 € na otroka na dan ' * * ^ # • a I vi ----- Pripeljite družino v Thermano Laško in se odpeljite s Citroënom C4 Picasso Več o nagradni igri AMGRAONK ..... igra. poiščite na: www.thermana.si 1 íl THERMAlNAIašfeo Informacije: Thermana d.d., Laško www.thermana.si, 03 734 89 00, 080 81 19 20 ŠPORT NOVI TEDNIK Novinci CM Celja. Z leve: Gorazd Zajc, Klemen Medved, Gregor Fink, Amel Mujakovič in Simon Klun. CM Celje brez tujcev v 20. prvenstvo Drevi se bo začela nova tekmovalna sezona v 1. slovenski nogometni ligi. Koper, Maribor, Gorica, Olim-pija, to je bil vrstni red prve četverice v prejšnji sezoni, sledili so jim cM Celje, Nafta, Rudar in Domžale, izpadla sta Interblock in Drava, novinca sta Primorje in Triglav. Če bo vrstni red ob koncu nove sezone podoben, ne bo presenečenje. Zdi pa se, da velenjski Rudar zaradi široke in kakovostne zasedbe lah- ko bistveno izboljša svojo uvrstitev. Odšli najboljši strelci Celjski nogometaši so se prvič zbrali že 8. junija in pod dirigentsko palico hrvaškega stratega Milana Đuričića trdo trenirali, obenem pa tudi precej bentili. Đuričić se zaveda določenega nezadovoljstva med igralci, toda zaenkrat trdno drži vajeti v svojih rokah. Precej negodovanja je bilo zaradi njegovih taktičnih zami- sli, tudi na tekmi zadnjega kroga prejšnjega prvenstva v Domžalah, ko so bili njegovi varovanci nekaj časa v podrejenem položaju, v finišu tekme pa so pri neodločenem izidu imeli dve »smrtni« priložnosti, ki pa sta ostali neizkoriščeni in nastop v evropskem tekmovanju je splaval po vodi. Dejanske škode sicer ni bilo, toda celjski navijači si srčno želijo nekaj bolj oprijemljivega. Pogodbe so potekle Slavi-ši Dvorančiču, Dejanu Urban- Naš finale neodločen V nagradni igri Radia Celje Navijamo po laško ste morali napovedati, kdo bo svetovni prvak v nogometu. Med tistimi, ki ste uganili, da bo to Španija, smo izžrebali dva finalista. V ponede- ljek sta se v kvizu pomerila Franc Karlatec iz Škofje vasi (na fotografiji levo) in Anton Obrovnik iz Laškega. Po treh krogih sta bila izenačena, tudi po dodatnem vprašanju, zato sta si razdelila prvo in drugo nagrado, za kateri je po- skrbela Pivovarna Laško. Podelil jima ju je Rok Založnik iz tržne službe Novega tednika in Radia Celje. Kviz je med Ponedeljkovim športnim dopoldnevom vodil Dean Šuster (povsem desno). Foto: SHERPA Poslanci Socialnih demokratov Luka Juri, Matevž Frangež in Dejan Le-vanič so predstavili pobudo glede organizacije evropskega prvenstva v nogometu leta 2020 v sodelovanju z Italijo in Hrvaško. Pobudo bodo kmalu naslovili na vlado. Predlagajo, da bi evropsko prvenstvo priredili na osmih štadionih, v Ljubljani, Mariboru, Zagrebu, Splitu, Reki, Trstu, Vidmu in Padovi, možni alternativi pa sta Osijek in Celje. ču, Alenu Romihu, Borisu Bjelkanoviću, Jerneju Lesko-varju, Domagoju Duspari in Schwantesu. S ponujenimi pogoji za podaljšanje sodelovanja se nista strinjala Romih in Urbanč. Z Anejem Lovre-čičem in Anelom Omerovi-čem so sporazumno prekinili pogodbi, zaradi zdravstvenih težav pa bržkone v jesenskem delu ne bo zaigral branilec Aleš Kačičnik. Moštvo je torej ostalo brez prvega, drugega in četrtega najboljšega strelca v zadnji prvenstveni sezoni (Dvorančič 10 golov, Lo-vrečič 8, Duspara 5). Bolj novinci kot okrepitve so Simon Klun, Gorazd Zajc, Amel Mu-jakovič, Klemen Medved in Gregor Fink. Celjani bodo v 1. SNL »štar-tali« jutri (20.15) v Areni Petrol proti Domžalam. 1,8 milijona evrov Predsednik kluba Marjan Vengust je glede ciljev član- tudi nekaj takšnih, ki so špekulirali, a to je v nogometu vsakdanji pojav. Seveda bodo ponudbe še prišle, tudi želje po odhodu, vendar to bomo potem usklajevali skupaj s stroko. Ne pričakujem pa večjih sprememb.« Tudi v svojih nadaljnjih razmišljanjih se ni izognil težkim časom glede financ: »Pred začetkom nove sezone smo trdo delali, tako na infrastrukturi kot igralskem kadru, in pokrpali vrste v Šolskem nogometnem centru. Vsi skupaj se trudimo, da proračun, ki ga je sprejela skupščina, in marketing kluba v teh težkih trenutkih funkcionirata tako, da so vsi igralci, strokovno vodstvo in vsi, ki delajo v nogometu, zadovoljni ter da izpolnjujemo obveznosti skladno s podpisanimi pogodbami. Morda se to sliši kot samoumevno, ampak v teh zaostrenih gospodarskih razmerah ni več tako. Seveda razumem nogometaše, ki so samostojni podjetniki in imajo obveznosti do države in tudi do svojih družin. Naredili bomo vse, da se takšnega načina poslovanja poslužujemo tudi v teh težkih časih. Na sezono se nismo pripravljali izven našega tabora, pač pa vse priprave maksimalno opravili v Celju in okolici. Jasno mi je, da bo brez zagotavljanja ekonomskih pogojev sezono težko pripeljati do konca in zatem zopet uspešno prestati licen-ciranje. Se pa vsi zelo veselimo začetka prvenstva.« Le dva opravila celotne priprave Tehnični vodja Borut Arlič je poudaril: »Članska ekipa je pred novo sezono doživela nekaj sprememb, a veliko manj, kot je bilo v navadi v preteklih letih. Že v prejšnji sezoni smo začeli s selekcijo in to počnemo tudi letos. Z delom in kontinuiteto želimo priti do želenih rezultatov. Ko smo sestavljali ekipo za novo sezono, smo sledili cilju, ki smo si ga zastavili pred letom in pol, to je sestaviti okostje iz domačih igralcev in pridobiti igralce iz Marjan Vengust skega moštva dejal: »Če smo bili v pretekli sezoni peti, stremimo korak naprej, torej proti četrtemu mestu. Želimo si tudi uvrstitve v evropsko tekmovanje. Kot poslovnež pa si želim, da gospodarska kriza ne bo zarezala pregloboko. Na skupščini je bil sprejet proračun za sezono 2010/11, ki znaša 1,8 milijona evrov. Vsi tisti igralci, ki so imeli ponudbe in so bile skladne s pogodbami in pričakovanji, so lahko zapustili klub. Je pa bilo širše okolice. Zavestno smo se odločili tudi, da bomo poizkušali igrati brez tujcev - zaradi finančnih razlogov in ker želimo dati priložnost tudi našim fantom, ki so sposobni igrati v 1. ligi. Ostaja želja, da pripeljemo kakšnega kvalitetnega igralca, a mora biti res prava okrepitev, ki bo dala naši ekipi dodatno vrednost.« Zaskrbljenost je očitna pri trenerju Milanu Đuričiću, ki Borut Arlič Milan Đuričić pa ostaja zvest svojemu načelu, da je treba mladim igralcem zgodaj zaupati: »Med pripravami smo poizkusili delati na najboljši način, toda samo dva igralca sta opravila celotne priprave. Ne smemo zdaj na to gledati pesimistično. Vsi veste, da se odhodi in prihodi igralcev dogajajo čez noč in da nihče nima rad priprav. Zato ne moreš vedeti, kje se nahajaš. Ko se bo začelo prvenstvo, bomo vedeli, s kom bomo lahko razpolagali in kaj bomo lahko pričakovali. Zagotovo nas čaka obdobje, ko nam ne bo lahko. Prepričan sem, da bodo mladi spoznali, da je treba trdo delati in se pripravljati na tekme. Se pa vsi veselimo začetka in za to se živi. Nadejam se, da bomo dosegali dobre rezultate.« Pisana zasedba je uvodno prijateljsko tekmo visoko izgubila, z Olimpijo s 6:1, nato s kitajskim tekmecem z 1:0. Sledila je zmaga z Domžalami in soliden 2. polčas. Đuri-čić je bil v celoti zadovoljen s srečanjem z Dinamom iz Tirane in zmago z 1:0. Najbolj pa ga je razočaral dvoboj s Primorjem v Areni Petrol in poraz s 3:0. Bolje je bilo nato proti selekciji SPINS-a (zmaga z 2:0), solidno še z Zagrebom (0:0), potem pa je sledil padec. Druga ekipa je doživela dva poraza, prvo celjsko moštvo pa je v Krapini klonilo z Interjem iz Zaprešiča z 2:0. »Šele po petih, šestih krogih bomo dobili vpogled v naše zmožnosti,« je zaključil Đuri-čić. DEAN ŠUSTER Foto: GrupA Kačičnik čaka na operacijo Med nogometaši CM Celja, ki se vneto pripravljajo na jutrišnji obračun z Domžalami, ni izkušenega branilca Aleša Kačičnika. Zaradi zdravstvenih težav ni prav nič treniral z ekipo: »Ko se je zaključila prejšnja sezona, sem se samoiniciativno odpravil na zdravniški pregled. Ultrazvok je pokazal, da imam težave z ledvico, po dodatnih preiskavah pa je bilo ugotovljeno, da eden izmed ledvičnih kanalov ne deluje tako, kot bi mo- ral. Zato se je v organu začela nabirati voda.« Datum operacije 36-letnega nogometaša še ni znan, veliko zdravnikov je namreč na dopustu. Najbrž bo poseg opravljen v Slovenj Gradcu. Dotlej bo Ka-čičnik še naprej veliko tekal, težji napori pa so prepovedani. Potem bo sledil enomesečni počitek. Jesenski del 1. SNL je za Štorovčana bržkone izgubljen ... DŠ Ratejeva ostaja na vrhunski ravni Na atletskem mitingu mednarodne lige za veliko nagrado Vzajemne v Novem mestu je članica Šentjurja Martina Ratej v metu kopja dosegla svoj tretji izid kariere. Njen izid je bil 65,66 metra. S tem je potrdila vrhunsko formo pred evropskim prvenstvom. V Barceloni bo nastopila tudi članica celjskega Kladivarja Marina Tomič. Na mitingu v belgijskem Liegeu je bila v teku na 100 metrov z ovirami šesta, s povsem solidnim časom 13,31 sekunde. DŠ, foto: SHERPA Martina Ratej v tej sezoni še ne pozna spodrsljaja. 18 odličij za M v ■ v Rečičane Na državnem prvenstvu v Ljubljani so se imenitno odrezali strelci SD Dušan Poženel iz Rečice pri Laškem. Ekipno so osvojili štiri zlate medalje, posamično pa štiri zlate ter po pet srebrnih in bronastih kolajn. Postavili so tudi tri državne rekorde, vse s hitrostrelno pištolo na 25 m, mladinec Miha Kostevc (487 krogov), Andrej Brun-šek med člani (533) in člansko moštvo (1.551). Ekipa SD Celje je bila druga v ekipni tekmi z revolverjem in pištolo velikega kalibra. DŠ Potenje na Rogli Trnoveljski gasilci so poskrbeli, da je bila tokrat voda nad Evo in Simonom. »Špica« sprejem za Simona Brusa lo zahtevne, v Foixu so bile malo manj.« Nanj je zelo ponosna mama Nataša, saj je resnično fant od fare. Duša in srce celjskega kluba pa je seveda Dušan Kon-da. V Foixu je skupaj s Kudrom vriskal od veselja, ogromen trud je bil poplačan. Pred časom je zapisal: »2. junija 2006 smo v podtaknjenem požaru izgubili praktično vse. Zgorela je čolnarna z vso opremo. Vendar so to noč na Špici zgorele samo vrednosti. Vrednote, ki nas družijo, niso zgorele! Vsi naši dotedanji prijatelji in številni novi, ki so nam v nesreči nesebično priskočili na pomoč, so nam vlili moč in pogum, da zgradimo novo!« Več kot 200 obiskovalcev je bilo prisotnih na sprejemu, hrana in pijača sta bili zastonj. »Kauzer je za Simona dejal, da ni več nebrušen diamant. Richard Fox, petkratni svetovni prvak, pa mi je v Foixu po tekmi prišepnil, da je Simon novi Kauzer. Dokončati moramo čolnarno, nato pa zgraditi umetno progo in s tem ustvariti pogoje za naslednje generacije. Pri tem pa ne smemo pozabiti na Pavlija Vrhovška, našo 68-letno legendo. Mnoge nas je prepričal, da smo kot Slovenska moška košarkarska reprezentanca je v torek začela s pripravami na svetovno prvenstvo, ki bo v Turčiji od 28. avgusta do 12. septembra. Večina reprezentantov in strokovnega štaba skupaj s selektorjem Memijem Bečirovičem se je zbrala na Rogli, kjer jo v prihodnjih dneh čakajo predvsem kondicijske priprave. Med izbranci so Šempetrana Beno in Samo Udrih, Koz-jan Sandi Čebular in Celjan Matej Krušič. DŠ Koštomaj na Slovaško Celjski košarkar Tadej Koštomaj je doslej igral za laški Zlatorog, Šentjur in Elektro. Odločil se je, da zapusti šoštanjski klub, kajti dobil je ponudbo s Slovaške. Tamkajšnji prvoligaš Levice in 23-letni Koštomaj sta podpisala enoletno pogodbo. DŠ Celjska Špica je v sredo zvečer v popolnosti služila svojemu namenu. Kajak kanu klub Nivo Celje je v sodelovanju s Kajakaško zvezo Slovenije pripravil sprejem odličnima kajakašema, Celjanu Simonu Brusu in Ljubljančanki Evi Terčelj. Terčeljeva, dvakratna svetovna mladinska prvakinja, je tokrat na mladinskem SP v Franciji osvojila bronasto odličje, Brus pa je v Foixu postal svetovni podprvak. Čestitali so mu predsednik zveze Bojan Žmavc, direktor reprezentanc Andrej Jelenc, celo svetovni članski prvak Peter Kauzer. Simon je od svojega osmega do desetega leta treniral plavanje, nato eno leto ni bil aktiven. Potem ga je oče, ki ga je izgubil pred dvema letoma, prepričal, da poskusi s kajakom. Očetov prijatelj je bil namreč tekmovalec. »Najprej sva poskusila na jezeru, nato pa na divji reki,« se je zareklo Simonu, kajti mislil je na Savinjo. »Tedaj je bila zame še divja,« se nasmeji in doda, »nato pa sem postal član kluba.« Star je 16 let, za njim je 2. letnik tehniške gimnazije na Lavi. Predlani je v klub prišel trener Aleš Kuder. »Odtlej se redno vozimo na treninge v Tacen. Saj je do tja le 50 minut vožnje, pa še treningi so zelo učinkoviti,« se je skromni Simon vsaj malce razgovoril. Z leve: Simon Brus, Dušan Konda in Aleš Kuder V polfinalu je imel najboljši čas. »Pred štartom tega nisem pričakoval, toda po prihodu skozi cilj sem imel dober občutek. Šlo mi je zelo tekoče po progi.« Že nekaj let se prva in druga vožnja ne seštevata več, o medaljah odloča le finalna. Je bila psihološka obremenitev moteča? »Navodila imam vselej enaka. Torej med vratci po sredini, da je možnost dotika čim manjša. Dobro mi je šlo.« Zlato medaljo je izgubil le za las, toda veselje v našem taboru je bi- lo prešerno. Spust ga ne privlači, pa vendar ga mora vaditi zaradi pridobivanja vzdržljivosti. Njegov vzornik je svetovni prvak Peter Kau-zer. Se lahko primerja z njim? »Prednost članov so izkušnje. Peter vselej zvozi po sredini vratic, ima odličen osnovni zavesljaj, ko se z njim krepko odriva, s popolnim izkoristkom. Mene še prevečkrat potegne v količek. Če mi uspe res dobra vožnja, potem sem lahko morda že konkurenčen. Tacenske brzice so ze- V) 1 u1 11- I t 'o1 i a' ■ 10 Sprejem se je začel tik pred sončnim zahodom. - Št. 55 - 16. julij 2010 mladi sedli v čolne,« poudarja Konda, ki je bil leta 1981 na neuradnem mladinskem SP v Spittalu med 70 tekmovalci 12. v spustu. »Naslednje leto je bil Matjaž Murgelj četrti, njegov dosežek je kasneje ponovil Sandi Jelenc. Živa Cankar je potem osvojila bronasto medaljo. Nekaj časa ni bilo uspehov, potem pa sta se v slovensko člansko reprezentanco za SP uvrstila Andrej Og-lajner in Pavli Kuralt. Tomaž Javornik pa je na mladinskih SP in EP osvojil ekipni bronasti kolajni. Simonov podvig je največji uspeh kluba. Slalom je v zadnjih dveh desetletjih postal paradna disciplina. Bolj je praktičen za gledalce, približali so ga občinstvu z umetnimi progami,« je poln podatkov Dušan Konda, popoln športni navdušenec, ki bo novemu celjskemu kajakaškemu rodu - Tonki Kadilnik, Martinu Srabotniku, Vidu in Teu Kar-nerju, Nejcu Kondi in še mlajšim - zagotovil nemotene pogoje za delo. V olimpijski disciplini! DEAN ŠUSTER Foto: GrupA TEDENSKI SPORED RADIA CELJE SOBOTA, 17. julij 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 9.20 Otroški radio, 10.00 Novice, 10.15 Časovni stroj - glasba 60. let, 11.00 Kulturni mozaik, 11.15 Časovni stroj - glasba 70. let, 12.00 Novice, 12.15 Tedenski osir, 13.15 Časovni stroj - glasba 80. let, 14.00 Regijske novice, 14.15 Časovni stroj - glasba 90. let, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.40 Jack pot, 18.00 Lestvica - 20 Vročih Radia Celje, 19.00 Novice, 19.15 Glasbeni večerni program, 24.00 SNOP (Radio Uni-vox) NEDELJA, 18. julij 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Jack pot, 9.15 Luč sveti v temi, 10.00 Novice, 10.10 Znanci pred mikrofonom -Ivica Govc, 11.15 Tedenski osir - ponovitev, 12.00 Novice, 12.10 Pesem slovenske dežele, 13.00 Čestitke in pozdravi, po čestitkah Nedeljski glasbeni veter, vmes 17.00 Sedem dni nazaj, 24.00 SNOP (Radio Celje) PONEDELJEK, 19. julij 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Jack pot, 9.15 Bingo jack -predstavitev skladb, 10.00 Novice, 10.15 Ponedeljkovo športno dopoldne (do 11.45), 11.00 Poslovne novice, 12.00 Novice, 12.15 Bingo jack - izbiramo skladbi tedna, 13.00 Kulturni mozaik, 13.15 Znanci pred mikrofonom - Ivica Govc, ponovitev, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Poglejte v zvezde z Gordano in Dolores, 19.00 Novice, 19.15 Vrtiljak polk in valčkov s Tonetom Vrablom, 24.00 SNOP (Radio Celje) TOREK, 20. julij 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 9.15 Zdravo z naravo, oddaja o zdravju, 10.00 Novice, 11.00 Poslovne novice, 12.00 Novice, 12.15 Male živali, velike ljubezni, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Ni vse zafrkancija, je še znanje - kviz, 19.00 Novice, 19.15 Zadnji rok z Boštjanom Dermolom, 21.00 Saute sur-madi z Boštjanom Lebnom, 24.00 SNOP (Koroški radio) SREDA, 21. julij Jutranja nostalgija na Radiu Celje, 5.01 Žinganje (na-rodnozabavna nostalgija), 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.10 Nagradna igra, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 10.15 Kuhajmo skupaj, 11.00 Poslovne novice, 12.00 Novice, 13.00 Kulturni mozaik, 13.20 Mali O - pošta, 13.30 Mali O - klici, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Filmsko platno, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Pop čvek, 19.00 Novice, 19.15 Večerni program, 24.00 SNOP (Koroški radio) ČETRTEK, 22. julij 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 11.00 Poslovne novice, 12.00 Novice, 12.15 Odmev, 14.00 Regijske novice, 14.15 Kalejdoskop, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 18.00 Odmev - ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Kalejdoskop - ponovitev, 20.00 Večerni program, 24.00 SNOP (Radio Sora) PETEK, 23. julij 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 11.00 Poslovne novice, 11.15 Radi ste jih poslušali, 12.00 Novice, 12.15 Od petka do petka, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 14.10 Hit lista Radia Celje - s hiti prežeto popoldne (do 19.15), 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 19.00 Novice, 19.15 Dobra godba, 20.00 Clubbing z DJ Teom, 24.00 SNOP (Radio So-ra) Dve noči z Andrejo in Tadejem Skupni nočni program SNOP, ki ga pripravljajo in predvajajo številne slovenske radijske postaje, bo v začetku prihodnjega tedna spet v rokah Radia Celje. Z nedelje na ponedeljek in s ponedeljka na torek bosta v vaši družbi voditeljica Andreja Petrovič in tonski tehnik Tadej Kupec. Prvo noč bo Andreja gostila direktorja Veterinarske bolnice Šentjur Mateja Zupanca. Pogovarjala se bosta o skrbi za živali oziroma o tem, na koga se lahko obrnemo, ko se žival poškoduje ali zboli. V noči s ponedeljka na torek pa bo Andreja Petrovič gostila Magdaleno Jankovec, strokovnjakinjo na področju energetskega delovanja človekovega telesa v povezavi s fizičnim delom in zdravjem. Govorili bosta o zdravljenju z bioenergijo, o psihosomatskih težavah, pomoči in pogovorih v medsebojnih odnosih, pogledali bosta tarot karte, beseda bo tekla tudi o energijski piramidi. Bodite z nami! Direktor NT&RC Srečko Šrot je Rozmari Petek za spomin izročil sliko s konjem. Ker ima rada živali in zato, da bo ves čas »na konju« ... Srečno, Rozi! 20 VROČIH RADIA CELJE TUJA LESTVICA: 1. CALIFORNIA GURLS - KATY PERRY FT. SNOOP DOGG (6) 2. ALEJANDRO - LADY GAGA (5) 3. CAN'T TOUCH IT - RICKI-LEE (2) 4. ALL THE LOVERS - KYLIE MINOGUE(6) 5. RIDIN SOLO - JASON DERULO (3) 6. WOOHOO - CHRISTINA AGUILERA (1) 7. WORK IT HARD - STRESS FT. STEFANIE HEINZMANN (4) 8. MOVE ON UP - ANGELIQUE KIDJO FEAT. BONO & JOHN LEGEND (3) 9. BEAUTY IN THE WORLD - MACY GRAY (2) 10. LAY ME DOWN - DIRTY HEADS FT. ROME (1) DOMAČA LESTVICA: 3 7. (3) (3) (5) (4) (2) (1) V torek smo se v uredništvu Novega tednika in Radia Celje poslovili od naše Rozike, kot ljubkovalno kličemo novinarko Rozmari Petek. Svojo novinarsko pot bo namreč nadaljevala v drugi časopisni hiši, kjer bo prav tako poročala s Celjskega. Rozmari (zdaj že bivši) sodelavci in sodelavke pri njenem delu želimo obilo uspehov in ažurnih informacij. Foto: Grup A Spomini na prvo podeželsko samopostrežno trgovino V teh dneh mineva pol stoletja, ko so v takratnih zadružnih prostorih v Preboldu odprli prvo samopostrežno trgovino na podeželju v takratni Jugoslaviji. Preboldsko samopostrež-nico je odprlo takratno trgovsko podjetje Sloga, iz katerega se je razvil Savinjski magazin. Trije so takrat orali ledino - dolgoletni poslovodja Janko Rajh, direktor takratnega trgovskega podjetja in kasneje tudi ves čas Savinjskega magazina Tone Privošnik in Ivica Govc, tokratna znanka pred mikrofonom Radia Celje, ki je bila v tej trgovski družbi zaposlena vse do upokojitve. Govčeva se spominja zadreg kupcev zaradi novosti. Delati je bilo treba ob sobotah in nedeljah in opraviti tudi po tri dni trajajoče inventure. Z Ivico Govc se je pogovarjala Mateja Jazbec. Ivica Govc 1. PLES DO NEBES - SOULFOOD INC. (5) 2. SONCE SIJE - RUDI & THE COOL VIBES PETEK ZVEČER - RED FIVE POINT STAR 4. OPROSTI MI (ACCOUSTIC)-SAMUEL LUCAS 5. V DVOJE LAŽJE JE - PIKA BOŽIČ 6. VEN IZ MESTA - LYBRA BREZ MIRU - MARKO VOZELJ 8. SUPERHEROJ - DRUŠTVO MRTVIH PESNIKOV (4) 9. CARPE DIEM - JACOB (1) 10. LE SANJE - ANYA (2) PREDLOGA ZA TUJO LESTVICO: MISERY - MAROON 5 LIKE WE USED TO - A ROCKET TO THE MOON PREDLOGA ZA DOMAČO LESTVICO: DAN OB TEBI - SLAVKO IVANČIČ IN ROD GRE DALJE - ZMELKOOW Nagrajenca: Ivanka Knez, Kettejeva 23b, Celje Mišo Avbreht, Ul. Dušana Jereba 72, Slovenske Konjice Nagrajenca dvigneta nagrado, ki jo podarja ZKP RTVS, na oglasnem oddelku Radia Celje. Lestvico 20 vročih lahko poslušate vsako soboto ob 18. uri. VRTILJAK POLK IN VALČKOV 2009 CELJSKIH 5 plus 1. ZGODBA POŠTENJAKA - OKROGLI MUZIKANTJE (5) 2. MARJANCA - FANTJE IZPOD LISCE(1) 3. ORNK BABE - POLKA PUNCE (3) 4. S KOZJANSKEGA NA GORENJSKO -KVINTET DORI (2) 5. POČITNIŠKA HIŠICA - FANTJE IZPOD ROGLE (4) Predlog za lestvico: VESELA DEKLICA - ČAR SLOVENSKIH 5 plus 1. VUZ NE TRNA - ANS. MODRI VAL (3) 2. ADIJO, LJUBICA - DOMEN KUMER (5) 3. JURJEV SMN - KARAVANKE (1) 4. NAZDRAVIMO SLOVENIJI -KOŠTRUNI (4) 5. TO L'BEZEN KRIVA JE - POGUM (2) Predlog za lestvico: SPRAŠUJEJO, KAK DOLGO ŠE -ŠTIRJE KOVAČI Nagrajenca: Milan Geršek, Ul Rista Savina 53b Ivo Klepec, Šolska 88, Mozirje Nagrajenca dvigneta nagrado na oglasnem oddelku Radia Celje. Lestvico Celjskih 5 lahko poslušate vsak ponedeljek ob 22.15 uri, lestvico Slovenskih 5 pa ob 23.15 uri. Sosedje so najboljši čuvaji! Kako dolgo boste še imeli denar kar v nočnih omaricah? - Neprevidnost lastnikov je vabilo vlomilcem in roparjem Odklenjene hiše in stanovanjski bloki, priprta okna, balkonska vrata in strešna okna, nezaščitene rešetke, slabe ključavnice, denar v nočni omarici in torbice na vidnih mestih so za vlomilce pravi izraz dobrodošlice. Še posebej pa v teh vročih dneh, ko le-ti nikakor ne počivajo v senci, ampak opre-zajo za novimi priložnostmi, ki jim jih ponujajo tudi neprevidni lastniki hiš in stanovanj. Medtem ko lastniki uživajo v počitniškem raju, pa so pravi raj za vlomilce prazne hiše in prazna stanovanja, ki že na daleč kažejo, da ni nikogar doma. Nekateri vlomilci, ki imajo že kar nekaj masla na glavi, se na vlom dobro pripravijo, kar pomeni, da se k delu ne spravijo praznih rok, temveč s prav za to urejenim in potrebnim orodjem. Ne- kaj dni lahko celo opazujejo, kaj se ali se ne dogaja v okolici hiše, ali je kdo doma ali ni. Bognedaj, da neko na telefonski tajnici pusti sporočilo, da ga nekaj dni ne bo doma, saj je to enako kot da bi sam poklical vlomilce, da mu vdrejo v stanovanje. Da sploh ne govorimo o ključih v cvetličnih lončkih in pod predpražniki. Nekateri vlomilci se sprehajajo po stanovanjskih blokih in opazujejo, katera vrata imajo slabo ključavnico. Načinov, kako vlomiti v stanovanja in hiše, je ogromno, seveda pa vlomilci izberejo taktiko, ki jim je na razpolago. Če so balkonska vrata priprta, se gotovo ne bodo naprezali in se mučili z vdorom na težji način ... Dragi sosedje ... Da prihaja zahod z vso silo k nam, kaže tudi dejstvo, da so vlomilci in roparji vedno bolj nasilni, kar pomeni, da se vsi vendarle ne ozirajo na to, ali je kdo doma ali ne. V primeru, da vedo, da je v kakšni hiši doma le starejša oseba, je dovolj le grožnja in ustrahovanje, vedno bolj pa se bo dogajalo, da bodo roparji in vlomilci, če bodo doma naleteli na koga, postajali nasilni. Takšni storilci svoje žrtve vnaj-prej izbirajo in objekte predhodno skrbno opazujejo, žrtve prisilijo, da jim same povedo, kjer hranijo gotovino in dragocenosti. »Pri hišnih ropih gre za hudo nasilje, pri katerem storilci delujejo v skupinah, so zamaskirani in oboroženi, žrtev zvežejo, ji grozijo z orožjem in se ponavadi dolgo zadržujejo v prostorih. Očitno je, da poznajo razmere v objektih, da v nekaterih primerih celo vedo, kje so skriti prihranki. Najpogosteje so na domovih žrtve roparjev ženske in starejše osebe, ki se niso sposobne braniti,« pojasnjujejo na policiji. Pravijo, da so sosedje najboljši čuvaji in zato, če kdaj, se je treba ob teh trenutkih razveseliti radovednih sosedov, ki lahko pokličejo lastnika ali policijo, da se v okolici njegove hiše ali stanovanja dogaja nekaj sumljivega. Hitra reakcija pa je še kako pomembna, da ne izginejo vrednosti ali denar. In od tistih, ki so jim kdaj že vlomili ali kradli iz stanovanj in hiš, je pogosto slišati, da na koncu koncev sploh ni tako pomembno, kaj so neznanci ukradli. Predmete se da nadomestiti, občutka varnosti zatem, ko nekdo vlomi v dom, kjer bi se človek moral počutiti najbolj varnega, pa nikoli več. SIMONA ŠOLINIČ Kaj storiti, da ne pride do vloma? - vgradite sodobno ključavnico, prečno zaporo, alarmno napravo . - če je stanovanje v pritličju, zaščitite okna z varovalnimi folijami in mehansko zaščito na okenskih krilih - na hiši namestite senzorsko luč - vrednejše predmete hranite v doma vgrajenem sefu ali v bankah - o svoji odsotnosti obvestite vodjo policijskega okoliša Nekaj dobrodošlih nasvetov: - večjih vsot gotovine in dragocenosti ne hranite doma - ne odpirajte vrat neznancem - zapirajte in zaklepajte vhodna vrata - pred vhodnimi vrati imejte ustrezno razsvetljavo - vrata opremite s ključavnico z varovalom ali varnostno verigo in kukalom - namestite domofon ali videofon Kaj morate storiti, če do vloma/ropa pride? - takoj poklicati policijo na 113 - posredovati vse podatke, če ste ali je kdo drug vlomilca/ roparja videl (osebni opis, spol, starost, velikost, obleka, posebne značilnosti obraza, hoje, govora) - posredovati registrsko številko, barvo, znamko in tip sumljivega vozila - smer, kamor so tatovi pobegnili Kaj ne smete storiti v primeru vloma/ropa? - reagirati pretirano pogumno, še posebej, če je vlomilec/ ropar fizično močnejši, oborožen ali če je roparjev več - premikati ali pospravljati, ker bi uničili koristne sledi, ki bi lahko pripomogle k odkritju storilca - vlomilcev seveda ne smete ustreliti ali jih s čim nama-hati tako, da bodo hudo poškodovani, ker boste potem odgovarjali vi . £ o u <Ď ■ ID u o ■ ^m "C ® (C ■ ^m C O k Vlomi na Celjskem alarmna trenji m ulripejofa lui nij 60*1* rlMOitopn u HoiHci n»f>oi»Wt« za prati tiri I rt7«tna okna vu mott nt mi Na Celjskem so v zadnjem času »popularni« vlomi, ko storilci izkoristijo odsotnost stanovalcev, medtem ko so ti kje v bližini in opravljajo različna dela. Storilci takrat prostore dobro preiščejo, odnašajo pa zlatnino, denar in bančne kartice s pin kodami in kasneje dvigujejo denar. Kot nam je povedal vodja oddelka za splošno kriminaliteto na celjski policiji Milan Vogrinec, vlomilce pogosteje kot na kraju vloma dobijo v bližini, ko želijo le-ti pobegniti: »V zadnjem času smo na Celjskem dobili kar nekaj storilcev, ki so tuji državljani. Predvsem gre za državljane Madžarske, Romunije in Slovaške, ki so prišli k nam pod pretvezo, da prodajajo kakšne stvari, v resnici pa želijo opravljati kazniva dejanja. Ko bi odšli iz naše države, bi jih težje prijeli. Zato je pomembno, da si občani zapišejo znamko vozil in registrsko številko in nam to takoj posredujejo.« Pri tujcih, ki so na našem območju storilci kaznivih dejanj, gre za dobro organizirane skupine. Člani imajo do potankosti raz-delane vloge, kaj bo kdo na kraju vloma in tatvine počel, kdo bo koga zamotil in kdo preiskoval notranjost hiše. »Imeli smo celo primer, ko so storilci med seboj komunicirali po slušalkah preko mobilnih telefonov. Tako so nadzorovali okolico.« Stvari, ki jih vlomilci na-kradejo, v primerih hitrega prijetja zasežejo in vrnejo lastnikom, enako je z večjimi tehničnimi predmeti. Če pa na-kradejo lastnino in denar, se zgodi, da ju do prijetja že spravijo v promet ... Na Celjskem je največ vlomov z orodjem, to pomeni, da na silo odprejo vrata, okna, nekoliko manj je primerov lomljenja cilindričnih ključavnic. »Kdaj pa kdaj uporabljajo tudi vrvi, a bolj v težje dostopne prostore in pri večjih vlomih,« pojasnjuje Vogrinec. Letos je bilo največ vlomov na območju Celja, Žalca, Slovenskih Konjic in Velenja in sicer v dopoldanskem in poz-nopopoldanskem času. »Ko nastopi mrak, storilci vidijo, kje se prižigajo luči in kje ne ...« SŠol Iščejo voznika i. latitu lahko uporabi vlomil« vamotin« kL|Liiairr>lt*. varnotlnl tin. dodatna ključavnica ali prxin« lapwa Na kaj vse morate misliti pri zaščiti vašega doma, je razvidno iz policijske zloženke. V torek dopoldne se je v nesreči na lokalni cesti izven Podvrha hudo poškodoval 50-letni kolesar. V levem nepreglednem ovinku mu je nasproti pripeljal voznik osebnega vozila, nakar je kolesar zapeljal s ceste in padel. Neznani voznik avtomobila je odpeljal dalje v smeri Prekope. Šlo naj bi za vozilo svetlejše barve, a neznane znamke. Zaradi razjasnitve okoliščin nesreče naprošajo očividce ali neznanega voznika, naj pokliče na številko 113. Srečen padalec Dokaj srečno jo je v sredo odnesel padalec, ki je pozno popoldan zasilno pristal, ko se je spustil z Maliča v občini Laško. Kaj je bilo narobe med spustom, ni znano, je pa moški priletel na drevo in pristal na višini 15 metrov. Z drevesa sta ga rešila reševalca celjske gorske reševalne postaje. Pijan mladoletnik za volanom Policisti so v Vojniku pred dnevi zaradi objestne vožnje ustavili in kontrolirali voznika osebnega avtomobila. Pri tem so ugotovili, da gre za mladoletnika, starega 17 let, ki je vozil brez veljavnega vozniškega dovoljenja. Da je mera polna, je bil 17-letnik pod vplivom alkohola, alkotest je pokazal kar 0,83 miligrama alkohola na liter izdihanega zraka, kar je skoraj tri promile. Mladoletnika so pridržali. Avtomobil, ki ga je vozil, je bil neregistriran, na vozilu pa so bile nameščene tuje registrske tablice. SŠol inniii.radiocelje.coni Lomljenje na vrhu Triglava Na delovnem sodišču v Celju se je začela pravda med Zavarovalnico Triglav in nekdanjim direktorjem območne enote v Celju Janislavom Kobalom. V začetku leta odpuščeni direktor v maratonskem zasliševanju prič poskuša dokazati, da je bil njegov »odpis iz krivdnih razlogov« neutemeljen ter zahteva temu primerno odškodnino. Hkrati pa v zasliševanjih na dan prihajajo druge podrobnosti z vrha celjskega Triglava. Januarja letos smo pisali v nenadni menjavi v vrhu celjskega Triglava. V javnosti se je govorilo, da so direktorja Janislava Kobala odstavili zaradi domnevno prirejene pogodbe, ki je bila napisana v korist ene stranke. V Zavarovalnici Triglav so bili z informacijami takrat (kot so še danes) skopi. Sedaj je po izpovedih prič jasno to, da je bila ena pogodba res prirejena. Stran- ka iz Velenja naj bi pogodbo o zavarovanju nepremičnine obnovila, vendar v nov paket ni bil vključen izliv vode. Ko je leta 2O09 do izliva prišlo, je bila škoda večja, kot pa je znašal limit na zavarovalni polici. Če bi bila to le običajna stranka, ji zavarovalnica škode ne bi v celoti poravnala, tako pa je nekdo z vrha naročil, naj zadevo ustrezno uredijo. »In če dobiš takšno nalogo nadre- jenega, jo rešiš,« je dejala ena izmed ključnih prič. Kdo je tisti »nekdo«, naj bi sodišče ugotovilo na podlagi dolgotrajnih zasliševanj mnogih prič. Znesek izplačila zaradi izliva sicer ni tako visok, da bila zavarovalnica zaradi tega zelo oškodovana. Razlog za odstavitev Kobala naj bi tičal še nekje drugje. Zagovornica Triglava želi dokazati tudi, da je Kobal trpinčil, ustrahoval in žalil svoje podrejene, še posebej ženske. To je ena izmed prič tudi jasno povedala. Ali to pomeni, da se bodo sedaj pojavile »obratne« tožbe za mobing v Triglavu? Naj spomnimo, da nekdanji direktor Ivan Mirnik toži zavarovalnico ravno zaradi mobinga na delovnem mestu, zastopa pa ga nihče drug kot njegov naslednik na direktorskem stolčku Andrej Fijavž. Tega pa je nasledil Janislav Kobal. ROZMARI PETEK 24 INFORMACIJE NOVI TEDNIK I i I I I I I I I I I I I I i I I I I I I IJJUUUJ-L '""'ftov.imeTtS^^Xo 031 692 86 Načini polaganja parketa Parket se lahko polaga: - plavajoče (nakompenzacljskisloj- folija), - na klasičen način (na lepilo). Vsekakor je bolj primerno polaganje na lepilo, saj nam omogoča dolgoletno obnavljanje parketa (pri plavajočem polaganju tega ni mogoče izvesti) in izniči tudi »učinek barake«, saj prilepljen parket pod nogami ne doni. Poznamo različne načine polaganja parketa pri klasični vgraditvi: - polaga nje v videzu ladijs keg a poda (nak ljučen zamik), - po laganje v videzu ladijskega poda (pra vilen za m ik~ p olovičen, tre tjin skl), - diagon al no po I aga nje (po d različnimi koti glede na prostor), - polaganje v videzu ribje kosti, - polaganje v videzu mozaika. Pri polaganju parketa, ki je namenjen brušenju in lakiranju, je treba pred finalizacijo ponovno izvesti meritve vseh potrebnih parametrov (vlaga parketa, relativna zračna vlaga...) Priprava podlage Za kvalitetno polaganje parketa moramo pri podlagah (novih ali že obstoječih) zagoto- viti: ravnost (izravnava z izravnalnimi masami, epoxi malto.,.), čistost (odstranitev ostankov starih lepil, razmestitev.,.), trdnost (utrditev podlage s premazi na bazi alkalnih in poliuretanskih smol...), suhost (obvezna izvedba meritev vlažnosti podlage pred polaganjem parketa). Vrste podlag Parket lahko polagamo na različne podlage: - cementni estrihi, - anhidridni estrihi, - lesene podlage (stari parket, ladijski pod, iver na plošča, OSB-plošča,.,), - keramične ploščice, - terazzo, - kovino. Pri vsaki od naštetih podlag je treba pravilno izbrati vezni premaz ter lepilo, s katerim bomo lepili parket Za sodelovanje v og^ VSI N ASIMOJJTW pokličite:" i rubriki 031692860 © CP©£| ©o © © DUO MIRAN MAKSIMOVIČ S.P, ŠPORTNI IN TïltAJ'tVfcKI MASER RiXîrsadje tu »1:041 56-4 470 S pomit pcfkixfcr .1 r_lL. 1'IilIiiiíj .Sul Ki mjTTiktj lu Spoïtlir rtiaiiír Spmdka misait Rehabilitacija hrt]tE]iLcBln i£usa Vihisjíi uhd*tcnl£ain ilJticíluLrrj, nuuto MASAŽE NA TREH LOKACIJAH: Športni i Prodnik rtni crnLrr învïnjc 1 Pitťh Od 8. Ifl.urř Hot*J LtvtunU) Ironwa uliti 1? Slowtiika Eiimca Sredi In íetnek tUlB lKuir TopoUúa 55b Foncdplurit tnivk Ln sobou Oíta d<> ífUre Mudimu-liiijia m savne v TopolibO y -IZD. KOV. NADSTREŠKOV V'-izo. raznih kov. konstr. KLJUČAVNIČARSTVO ^ DVOfifSÍWH VRAT IN OGRAJ -IZD, KOV, STOPNIC IN DRUGIH KOV IZDELKOV Šeste 5.3312 Prebold kljuca vn ica rstvo-herodez@siol. net GSM: 041 78 33 60 tel.: 03 705 30 48 4 LA MAL Lamal d.o.o, 4 GSM: M1/Î3873S informa tad WWW.ljrridf.si wwwjftivtík.si activTek O t N V H Ú N MEN I A t. 4 Celje: 041/710-480 RogaSka Slatina: 041-767-526 V.V.V.V.V.V.W.'J tuni SPíMTT KHSCHtHO PCHRKmiíTVU JHMUí K OBOÍ EU Ul INSTALACIJE VERHOVSiK iaan IZVEDBA VODOVODNIH IN CENIRAINIH NftPfUAV TER SANACIJA KOMINIC KSTiLI£IIIiEElN$EHtK Prožlnska va; m Su nr. asm: 041 G82 307 c^^V, RAŮ UKAlNli Kl I tMMf, POH 0Ů IN 1R GPYIKŮ HA D 0 M UI * \ ^ -RXunalmUi tt'yll Osmu I o -tidHHïi îtnjii m lEiiikacij n -Ritumlniiki Jnttrubc^i InlEtV -P Ht tin* vlili f ■ t : t ES UJ >111 + V'.^'i -ProdÉjujflilko» APPLE De L L J c itirijum pn u p û rat] i lil^ltnifi naprav tel.: 03 7812603 m mu tivi-riimiauo not (>■ ELJROc .8 KOQOM,- STORíTVE: —ti.mwm íitonje pailowifti prostorov, hil, ilaivmiari! Pesnita 5 3230 Senrjuf , Ma 11 : m [íWťiirusN -srmiive.si WWWJWHt(-îtWth*jl p™* vte^11 Ti I: OJ/780 5%S obfimiiiitonje sisktj. aluminij Errj.vinfqa jchy, f-laíiiínih nui 6sjn: (M-1^755^5 ____I Ekolniko íiíf?njp modulttv ionftiih elektrarn HAJ KROVSKO, KLEPARSKA DELA, MONTAŽA STRELNIH OKEN, . BREZPLAČNI OGLEDI IN SVETOVANJE, KONKURENČNE CENE. gsm:041 675 621 0240 94(11:041677 153 lax:05/761 D2 41 e-fHHEa: malfjíiFizík®gmjil,tom INFORMACIJE "" ........"'ni i I M ,. I,i n j u n | POKLIČITE AI AS! JJ_L Odstranjevanje vodnega kamna iz grelnikov vode 040 J 541 380 Napraveiaodiira mtev vod nega kam n a v ceveh Montjja novih hojlçrjçv in popravila le teh HITRI SERVIS SREČKO JUSTIN S.P. CE ROVEC 5ůfl. ROGAŠKA SLATINA Email s řecko, j usti nliilgmall.com ▼i fHA«C HAJORAWC, M». -Fi/cmňtU rtirim» poftiJt™ ' graviranje, iskanji in fomrarje ueiia m ogledal -vhodnim garaii»v[4t* -iidnfđ»4)Wtl«iili raadjtrešta™, íasadL -nimhintovl «^liinih^j. XxMi&t . C. L Oobrolintka S1. »35 «nt(ur . i, nnrónliiriňki) itpkln Tel.: 03/ 7*6 12 M FakE: 03f74S I! 95 lra.ie.majonirtc®fikM. h »t " ravnega sleta www.majorirc.si ~vilraiin stekli rici IA t[J-JTÏHÎ NJO O&KS VJ5ÍJ)t Idt TUDA .wftncScife&Ni (iStlRHl If* KUlMtNO OLJI I1UD1 DïOPl'Î it N1 ) ÔàuÏFtjj ii.otiHiïiiiiiiÎ'iiMPtqs'FK Vois gMWOfOSJjf «LIHtl»!HI .'.«KUM.UÍfllOljlI ■ IilOO.9VHIKI.yo.Df ACZFB-JClXnjl SÍMII411N0 líOOO Ul DIÏtVNICO fi ALT! I NI POSODI spomladanska akti ja ildílli»* ^ TfRMOÍNSTAlACIJE I hL: 0Ï/74T 35 », p« Ml /h30 M, ht: Ikonko B. 3ÎÎ0 Wju! I «.it i.f^sWmty.ii - www.kob-l KOS KofoJvonfca 03 74T 35 9} kob-koxaff.H Mal j ai Zçl cinik »nlaievanjt klavirjev p>m:(J41 714 240 e-pc£ta: matjaz^fznik®síol.nsil glasbeni center Gosposka 25, 3ĚKK1 Celje lii: 03 546 40 [Jfi, faks: 54» tí «J mac-železník d.o.o, Milffnskeg» 12,30000]* Ïfc03543 32frfi ID: SI38265397 V'- V j M AGM NEMEC d.o.o. Sedraž 3.3270 Laško Tel.: 03/56-48-043 Fax.: 03/56-48-840 Ë mail: agm.nemec@kabelnel.net GOSTINSTVO I GRADBENIŠTVO IN KAMNOLOM i Efigita Bučar ip. -A- ŠTORE Streha m več generacij! WrtWilcelia-mËUll^içain: «1 02 565 fct:(W771«Hi«KlB/S77léï (-nuli: nwultaljuuraišiit.níi ÏA rZMEftO m IZDELAVO PREORAÍUMA NA KLJUÍ COKLliITt NAÎEGA STROKOVNJAKA ZA STREHE. G. EMI LA BUťARIA NA GSM: [M ! 622 385. flEQL£0 YIBA, ZA ÛÙUJI • SVALirť (Ní SVÉ*!J IN QKYiHJÇ ZA t!OF1EKCU5KA 0&M.A • StU0K3ffl|lfitGl.£IJJ!AKÍJ«TAJ.o.o.„ Dumaiska I2ĐA. IODOLJUBVIANA m.' (J3 /734-574)0,031 566 262: sruT www.ŤTTtMa; t h-otTA: piWQ&T'£.nei DOBRODOŠLI V NOV) LEP0TNIT0ÍKIV CENTRU LtóKEGA mmmdmm IWlJÛifieaiHttH -SOfBNJEViOlAMJEiïïU^ ■^WW -DP1AÍ1D -WStmUBSIWIIVHilCLW mwLíivun wi im -ttNCWBUEiNaSwwîv HWLflfJ ítNřiWWfrtNtKU IX H NIT V ÍIDKIK) U^iíinivitííMJCHJsííiiniifi Mnov tn]6,Ll$a [iNrOfiřMÍUE: .M [DCBCOB.I^QJjnWZtE.h^lnBíttu^-ítfl^s L J i a ) m ^ □ GRADNJE Pučnikovo 4,3000 Celje GSM: 031/570-057 e-mai):gubo.ivavgmaiUom Zun.inja inetîircv Ivo Gubo, s.p. Po \ ít laih dclovnili i^kuicnj v Avmiíii pnnovnii j. vjm t v Çrl ju [ Obnova stanovanj in mansard Izdelava demie hmd PZ Stefan Salomon s.p. Gami lake BOA FARKETAKSTVO. PEČARSTVO, 3303 eOMJLSKÛ TALNE. 5TENÔKE [W Tel.; 03/5726 241 STROPHE OBLOGE, GSM: 041 377 620 NEPREMIČNINE Izdelđva vssti VRt ioplolno-iïalatijsltififasdii; , Izdclavđ napuifev: ■ PlHtantadda; - Zakljiiína dîfa ■ vgradlwrtiitvu; Zabukovšek Z ABUKOVjEK In partnerji d.n.o. Žiie 4. 311S LOÍE Uporabljamo naslednje materia le: Jub, fra g mat, roefix, baumlt. darko ma vri č s C, iioljnskí!JII(HlrKl< líi, Sintjw ls«,:13KÍHW,7«25TT lai: P3 74B 30 (O, T« ÎS 76 GSM: 441 (tOÎ3& s-mail: n ji'ijdii Kontakti: Tel 03 70 56 023 Fa* «5726390 MllAJUrVO KORUN1 J r fe e-mail: m i za rstvo. konj n@siol.net; splet: www.mi2artw0-kcruri.si v primeru smrti vse na enem mestu i POGREBNE STORITVE spsív0z)pokojnikov POKOPALIŠKE STORITVE s pokopom řctojnew î4 urni brezplačni obisk na domu ■ " • 03 781 82 45 - 051 649 780 pe Trg celjskih knezov 3, ceue ; VOJNIK www.prlmo2ic.il n f I I , I I I M I I I I 1 I I M I I I I I I I I I M I I I I i i I i i i i I I 1 i i I i I I I I M i I - Št. 55 - 16. julij 2010 - Desetvaljnik Audijevega spyderja za Audi R8 spyder ni samo roadsterska izvedenka dovolj znanega R8 v kupejev-ski izvedbi, pač pa tudi različica, ki jo poganja bencinski desetvaljnik V zasnove. Ta ponuja 386 kW/525 KM pri visokih 8.000 vrtljajih v minuti in ima 530 Nm navo- ra pri 6.500 vrtljajih. Kot trdijo v tovarni, zmore ta bolid največ 313 km/h, do 100 km/h pospeši v 4,1 sekunde, v zrak izpusti 356 g/km C02. Ker gre za spyder, ima ta audi tudi platneno zložljivo streho, ki jo je mogoče odpreti ali zapreti tudi med vožnjo, in sicer do hitrosti 50 km/h. Karoserija je večinoma narejena iz aluminija in ta k skupni masi 1.720 kg prispeva le 216 kg, zato so tudi zmogljivosti tega avtomobila skoraj izjemne. Seveda so mu dodali stalni štirikolesni pogon quattro z delitvijo moči med prednjim in zadnjim kolesnim parom v razmerju 43/ 57. Kot pravijo, si bo mogoče avto pri nas omisliti od junija naprej, cena za slovenski trg še ni znana, v Nemčiji pa stane dobrih 156 tisoč evrov. Audi R8 spyder Duster v Sloveniji Romunska Dacia, je sestavni del francoske avtomobilske hiše Renault in v teh časih ji gre zelo dobro. Razlog je zelo enostaven: Dacie ponujajo zelo sprejemljivo kombinacijo cene in kvalitete. To zanesljivo velja tudi za dusterja, športnega terenca, ki se vozi na slovenski trg. V dolžino duster meri 431 cm, njegova oblika pa jasno nakazuje, da gre v tem primeru za terensko vozilo. Na voljo je v varianti zgolj s prednjim ali pa 4x4 pogonom, pri čemer je mogoče ta štirikolesni pogon ohraniti v razmerju 50/50 med prednjimi in zadnjimi kolesi. Od tal je avto oddaljen 21 cm, v prtljažnik gre od 408 do največ 1.636 litrov prtljage. Avto je oziroma bo na voljo s tremi agregati, bencinskim in dvema dizelskima. Bencinski ima 1,6-litra in 77 kW/105 KM pri 5.750 vrtljajih v minuti (največ 165 km/ Dacia duster Dvakrat pet, enkrat štiri zvezdice Pri evropskem konzorciju Euro NCAP so opravili preskusno trčenje s tremi novimi avtomobili. Dva sta dobila najvišjo oceno, pet zvezdic, eden nekaj nižjo, torej štiri zvezdice. V tem pogledu se je dobro izkazala alfa romeo giu- lietta, ki se k nam pripelje (verjetno) septembra, in no- vi BMW serije 5. Pri slednjem so ugotovili, da je izredno »prijazen« v primeru, ko pride do trka s pešcem, pri giulietti pa so pohvalili kvalitetne sedeže in vzglavnike. Mazda CX7, ki je bila prav tako na testu, je dobila štiri zvezdice, očitali pa so ji dokaj slabe oziroma neustrezne sedeže. BMW serije3 kupe Rahlo prenovljeni kupe/kabriolet Nemški BMW se pri seriji 3, ki predstavlja za to avtomobilsko hišo izjemno pomemben avtomobil, ni odločila za kupe/kabriolet v eni varianti, pač pa ponuja obe izvedenki. Posebnost, vsaj manjša, je tudi, da ima kabriolet kovinsko zložljivo streho; pri konkurentih takšen avtomobil uvrščajo med kupe/kabriolete. Na pomlad je BMW obe izvedenki nekoliko prenovil. Prednji in že dovolj znameniti ledvički sta nekaj nižji, v lučeh so sveteče diode, tako zadnji kot prednji previs preko koles je nekaj daljši, zunanja podoba stranskih ogledal je malenkost drugačna ... Tudi v notranjosti je avto nekoliko drugačen, vendar velikih sprememb kljub vsemu ni. Je pa zato več novega pri motorjih. Tako je agregat naj- močnejše izvedenke 335i dobil t.i. twin scrol dovod izpušnih plinov do turbine, pri začetnem motorju z oznako 320i pa so izboljšali varčnost, saj naj bi po tovarniških podatkih kupe s tem agregatom v povprečju porabil vsega 4,7 litra goriva. Nov je šestvaljni dizelski motor z oznako 325d, ki ima 140 kW/ 204 KM. Prenovljeni BMW serije 3 kupe oziroma kabriolet je že naprodaj, v najcenejši izvedbi stane 38 tisoč evrov. h in pospešek 12,8 sekunde do 100 km/h (odvisno od izvedbe). Dizelska motorja prihajata, jasno, iz Renaulta in imata po 1,5 litra gibne prostornine, vendar enkrat 63 kW/86 KM, drugič pa 80 kW/109 KM. Po sedanjih načrtih naj bi pri nas letos prodali okoli 150 dusterjev, ki je v najcenejši izvedbi (z bencinskim motorjem in dvokolesnim pogonom) na voljo za 9.990 evrov. BMW serije3 kabriolet Dolg stalež Bralko, ki je zaposlena v Mercatorju v Celju, zanima, če ji pripada za dolgo časa v bolniškem staležu kakšna denarna pomoč. Njena znanka, ki dela v državni službi, je namreč takšno pomoč po pol leta bolniškega staleža prejela. Bralko iz Mercatorja prav tako zanima, koliko dopusta ji pripada, če je v staležu več kot pol leta. Tanja Durin iz sektorja za odnose z javnostmi na sedežu družbe Mercator odgovarja: »Za neprekinjeno odsotnost zaradi bolezni za čas 6 mesecev ali več (in za odsotnost 3 mesecev ali več zaradi poklicne bolezni ali nesreče pri delu) pripada delavcu enkrat letno solidarnostna pomoč v višini 30 odstotkov povprečne plače v Republiki Sloveniji za pretekle tri mesece. Če je zaposleni v koledarskem letu, v katerem mu je bil odmerjen dopust, delal vsaj 6 mesecev, ima pravico izrabiti celoten letni dopust do 30. junija naslednje koledarsko leto, če ga v teko- čem koledarskem letu zaradi bolezni ni izkoristil. Za ostale podrobnosti naj se gospa oglasi v kadrovski službi, kjer ji bodo vse pojasnili.« Brez elektrike Bralec iz vasi Novaki pri Novi Cerkvi (posredoval je svoje osebne podatke, op. p.) je ogorčen, ker je bil skoraj ves dan brez elektrike. Elektro Celje je dela napovedal vnaprej, vendar meni, da je to, da ne moreš uporabljati pomembnih aparatov in strojev toliko časa, nezaslišano. Sam pozna naravo takšnih popravil, kot so jih opravljali tisti dan, zato meni, da bi jih lahko opravili v več krajših časovnih obdobjih. Andreja Bezjak, predstavnica za komuniciranje in marketing v Elektru Celje, odgovarja: »Dela, ki jih omenja bralec, so bila nujna vzdrževalna dela. Zaradi njih je bila prekinjena dobava električne energije 83 odjemalcem. Vsi so bili o planirani prekinitvi dobave obveščeni, bodisi osebno ali preko radia. Zaradi obsega del, zame- njave 16 drogov (13 nosilnih in 3 A-drogov), in zahtevnosti terena, na katerem so se opravljala vzdrževalna dela, je bil izklop nekoliko daljši, vendar so bila le tako lahko vsa dela zaključena v enem dnevu. Po siceršnjih izkušnjah je en nekoliko daljši izklop za odjemalce manj neprijeten kot pa krajši izklopi več dni zapored, zato je bila odločitev o nekoliko daljšem izklopu sprejeta zavestno. V Elektru Celje se pri planiranju del na energetskih napravah dnevno srečujemo s problemom prekinitve dobave in naletimo na odstotek odjemalcev, ki jim je vsaka prekinitev predolga. Ker se zavedamo, da je električna energija nepogrešljiva, se trudimo in naredimo, kar je v naši moči, da so ti izklopi čim krajši in da jih je čim manj. Vsem odjemalcem se za nevšečnosti opravičujemo in jih prosimo za razumevanje!« BRANE JERANKO Če imate težave in ne veste, kam bi se obrnili, lahko pokličete številko našega Modrega telefona 031/569581, vsak dan med 10. in 17. uro. Svoja vprašanja za Modri telefon lahko med ponedeljkom in petkom zastavite tudi po telefonu 42-25-158. Ste za v v čiščenje črevesja? V Sloveniji se vedno več ljudi odloča za globinsko čiščenje črevesja, ki se mu strokovno reče kolonhidrotera-pija oziroma kolonik. Da ima takšna terapija vrsto pozitivnih učinkov na naše telesno in duševno počutje, meni Rok Černelč iz Dobrne, ki je pred meseci v sodelovanju z zavodom Preporod začel izvajati čiščenja črevesja, skupaj s fiziotera-pevtko Heleno Pekošak. Pri tej terapiji gre za izpiranje črevesja s filtrirano in ogrevano vodo, ki jo preko anusa z nežnim pritiskom dovajamo in odvajamo iz črevesja s čimer spodbujamo črevesno peristaltiko. Po besedah Černelča je osnovni namen kolonika izboljšati delovanje črevesja, saj ga temeljito in globinsko očistimo starih oblog in parazitov in tako pomagamo uravnotežiti črevesno floro. »Odpadni material, ki se zadržuje v črevesju dalj časa, nam povzroča kar nekaj težav. Iz strupov v črevesju in gnitja nastaja vrsta črevesnih obolenj, iz katerih se lahko pogosto razvije tudi črevesni rak. Če strupi iz čreves- ja vstopijo v cirkulacijo, lahko povzročijo obolenja tudi drugje v telesu. Plasti starega materiala zmanjšajo tudi sposobnost črevesja, da vsrka pomembne hranilne snovi. Zaradi plasti odpadnega materiala na stenah črevesja se upočasni normalno krčenje črevesja, kar povzroči zaprtost in druge s tem povezane težave,« pravi sogovornik, ki je prepričan, da je hidroterapi-ja črevesja, skupaj z ustrezno prehrano in gibanjem, osnovna higiena telesa. Preventiva pred rakastimi obolenji Černelč poudarja, da je vsak del telesa prek refleksnih točk povezan s črevesjem, zato mu zaradi močnega vpliva na druge organe pravimo tudi drugi možgani. »Ko temeljito očistimo črevo, to pozitivno vpliva na celotno telo,« je povedal Černelč in dodal, da se s čiščenjem drastično zmanjša možnost za nastanek raka na črevesju. »Ljudje so zelo presenečeni nad tem, koliko blata je še vedno prisotno med črpa- Kolonhidroterapevt Rok Černelč: »S čiščenjem črevesja lahko pomagamo odpraviti ali preprečiti vrsto zdravstvenih težav.« njem vode iz telesa, čeprav imajo redno izločanje, čeprav so že 10 dni ali več na postu. Kako so začudeni ljudje, ki jih muči zaprtje ali kakšne druge težave, kajti pri teh je vsebina še večja in drugačna. Čez kakšen dan dva se vedno slišim z varovanci in po sami terapiji se ljudje počutijo olajšani, lahkotni, bolečine so manjše oz. izzvenijo, izboljša se prebava, povrne se apetit, vzpostavi ozi- roma izboljša se stolica,« je Černelč opisal nekaj izkušenj s pacienti. Napačna prehrana in potlačena čustva Sogovornik pravi, da z nepravilno prehrano in uživanjem nekaterih zdravil lahko tako obremenimo črevesje, da ne more več opravljati svoje funkcije. »Predelani ogljikovi hidrati, mlečni homo- genizirani pasterizirani izdelki, siri, meso, slaščice in izdelki iz pšenice, predvsem pa iz bele moke delujejo obremenilno na debelo črevo in ga po domače zapackajo. Tudi čustva, kot so žalost, potrtost in zaskrbljenost so v tesni povezanosti z debelim črevesjem. Pogosto so zaprtost ali driska sindrom razdraženega črevesja posledica zadrževanja in potlačevanja teh čustev,« je prepričan Černelč, ki uživa samo vegetarijansko hrano, v prostem času pa se ukvarja tudi s triatlonom. Zato Černelč za vzdrževanje čistega črevesja priporoča uživati čimveč sezonskega in lokalnega svežega sadja in surove zelenjave, pitje vsaj dveh litrov vode na dan, gibanje na svežem zraku, dovolj spanja, pozitivnega razmišljanja in dobrih medčloveških od- nosov. DAMJAN LIKAR 28 MALI OGLASI - INFORMACIJE NOVI TEDNIK Spoštovani! 13. julija je na stari lokaciji ponovno odprla svoja vrata vinska klet Cehovin (Nova vas, Ulica mesta Grevenbroich 9, Celje). Vljudno vabljeni v soboto, 17. julija, ob 9. uri na pokusino vin in domacih dobrot. MINISTER ZA ZDRAVJE OPOZARJA: PREKOMERNO UŽIVANJE ALKOHOLA ŠKODUJE ZDRAVJU! PRODAM NISSAN patrol gr 3,0 tdi 4-4, letnik 2000, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 031 564-178. ž RENAULT expres, zaprt, diesel, reg. potekla, potrebno manjše popravilo pločevine, narejen veliki servis, ugodno prodam. Dodam še 4 pnevmatike s platišči. Telefon 041 498-561. 2957 2958 MOTOR Honda 125 cbr, reg. do 8. 9. 2010, skoraj nov, clio 1,2, prvi lastnik, ugodno prodam. Telefon 070 707365, Tona. 3012 mz PRODAM ROVOKOPAČ Skip, žago za razrez hlodovine in več druge kmetijske mehanizacije prodam. Telefon 031 767-927. š 412 MLIN za sadje, skoraj nov, poceni prodam. Telefon 5777-130, kličite zvečer. 2923 PRODAM ŠENTVID pri Grobelnem, hišo v novem naselju, primerno za večjo družino, prodam. Telefon 041 560-539. 2917 V CELJU, Kulturniška ulica, obrtna cona Trnovlje jug, prodam gradbeno parcelo, 1.350 m2, z lokacijsko informacijo za gradnjo poslovno stanovanjskega objekta, cena 60 EUR/ m2. Telefon 030 924-600. 2899 GRADBENO parcelo, izstop iz glavne ceste, prodam. Telefon 041 836-398. š 417 NOVO vrstno nedokončano hišo, na Ostrož-nem v Celju, prodam za 130.000 EUR. Telefon 041 389-238. 2929 OPUŠČEN travnik, 25 arov, po 3,5 EUR, Grobelno-Platinovec, prodam. Telefon 041 537-906. 2943 HIŠO, v okolici Šmarja pri Jelšah, približno 1 ha zemlje, na lepi, sončni in mirni lokaciji, prodamo. Telefon 051 384-839. 2976 ENO ali več zazidalnih parcel, velikost od 700 do 1.000 m2, v okolici Ljubečne, na lepi, sončni legi, v ravnini, asfalt, elektrika, voda, telefon na parceli, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 771-466. 2983 KABELTRADE 4.0.4. www.kabeltrade.si Starovaška 17a, 3311 Šempeter v Sav. dol. Iščemo osebo za delovno mesto SKLADIŠČNIK, VOZNIK Pogoji: V. stopnja izobrazbe, izpit B in C kategorije, izpit za viličarja. Pisne vloge z dokazili pošljite v roku 10 dni od objave na naslov: KABELTRADE d.o.o., PE Žalec, Celjska cesta 8, 3310 Žalec. PARCELO, velikost približno 1.000 m2, starejšo hišo, zgrajeno leta 1955, velikost 80 m2, delno podkleteno, potrebno obnove, prodamo za 110.000 EUR oz. po dogovoru. Hiša stoji v mirni ulici (asfalt, javna razsvetljava, CTV...), Dolenja vas 105, Prebold. Informacije po telefonu 041 880-744. 2998 STANOVANJSKO hišo, primerno za večje družine ali dve, prodamo v kraju Studence pri Žalcu. Nudimo možnost obročnega plačila, pomoč pri financiranju. Hiša je v celoti opremljena in vseljiva, oddaljena od AC Arja vas 4 km oz. 5 minut. Hiša stoji sredi zelenja in neokrnjene narave in je pravi raj za počitek. Informacije po telefonu 041 463-048. p HIŠO na Prekorjih pri Celju ugodno prodam. Telefon 031 867-102. p CELJE, Okrogarjeva. Prodamo stanovanjsko hišo, garažo ter gospodarsko poslopje v Okrogarjevi ulici v Celju, stan. stavba 82 m2, garaža 34 m2, gospodarsko poslopje 17 m2, dvorišče 200 m2 zgrajene 1950-1955, obnovljene 1977, ogrevanje na kurilno olje, voda, elektrika, telefon, asfaltni pristop, za 100.000 EUR. Telefon 041 708-198. Svetovanje, Ivan Andrej Krbavac, s. p., Gorica pri Šmartnem 57 c; svetovanje.gajba.net. n RADEČE, Svibno. Prodamo stanovanjsko hišo 183 m2 (stavbišče), marof 338 m2 (stav-bišče), kozolec s kletjo 70 m2, drvarnico 30 m2, leto gradnje hiše 1942, delno obnovljena 1970, gozd 29.431 m2, travniki in njive 29.385 m2, za 53.000 EUR. Telefon 041 708-198. Svetovanje, Ivan Andrej Krbavac, s. p., Gorica pri Šmartnem 57 c; svetovanje.gajba.net. n ŠENTJUR, Dramlje. Prodamo vikend v gradnji, z urejenim pristopom, klet, pritličje in mansarda, stavbišče približno 42 m2, 3.416 m2 zemljišča, zač. gradnje 2004, voda, elektrika, za 89.900 EUR. Telefon 041 708-198. Svetovanje, Ivan Andrej Krbavac, s. p., Gorica pri Šmartnem 57 c; svetovanje.gajba.net. n LAŠKO, Bukovca. Prodamo zidani bivalni vikend, 28 m2, s kletjo 28 m2, shrambo za orodje 10 m2, sadovnjak 2.569 m2, za 25.000 EUR. Telefon 041 708-198. Svetovanje, Ivan Andrej Krbavac, s. p., Gorica pri Šmartnem 57 c; svetovanje.gajba.net. n FRANKOLOVO, Črešnjice. Prodamo objekt (bivša osnovna šola), možna gospodarska dejavnost ali rekonstrukcija objekta za stanovanja, 330 m2, dvorišče 388 m2, zgrajen 1902, prizidek 1968, za 85.000 EUR. Telefon 041 708-198. Svetovanje, Ivan Andrej Krbavac, s. p., Gorica pri Šmartnem 57 c; svetovanje.gajba.net. n LOPATA, Gorica pri Šmartnem. Prodamo atrijsko stanovanjsko hišo, Gorica pri Šmartnem (Lopata), leto gradnje 1997, klet 151 m2, pritličje 165 m2, podstrešje 33 m2, stavbišče 173 m2, dvorišče 973 m2, za 299.000 EUR. Telefon 041 708-198. Svetovanje, Ivan Andrej Krbavac, s. p., Gorica pri Šmartnem 57 c; svetovanje.gajba.net. n fti'JIII'I'tfjK'l^l; Do 36 mesecev na osnovi OD, pokojnine PE CEUE, Ul. XIV. dnrizije 14, 03/4257000 Staneta Rozmana 16,02/521 30 00 PE MARIBOR, Partizanska 3-5, 02/2341000 PE Slovsnj Gradec, Ronkova r, 02/881 2000 Slovenska 27,1000 Ljubljana CELJE, Celestinova. Prodajamo hišo z dvoriščem v Celestinovi ulici, leto gradnje 1970, prenove 2000, stanovanjska stavba (stavbišče) 93 m2, pritličje + I. nadstropje+neizgotov-ljena mansarda, dvorišče 146 m2, za 169.000 EUR. Telefon 041 708-198. Svetovanje, Ivan Andrej Krbavac, s. p., Gorica pri Šmartnem 57 c; svetovanje.gajba.net. n GRIŽE, Pongrac. Prodamo stanovanjsko hišo z dvoriščem in kletjo, neto tlorisna površina stavbe 61,40 m2, s kletjo 8,75 m2 in shrambo 4,25 m2 ter odprtim balkonom 5,90 m2, dvorišče 300 m2, pašnik 467 m2, leto gradnje 2005, objekt na primerni lokaciji, v zelo dobrem gradbenem stanju, priključki: elektrika, voda, telefon, greznica, kabelska TV, ogrevanje na trdo gorivo, vpisano v zemljiško knjigo, po ceni 65.000 EUR. Telefon 041 708-198. Svetovanje, Ivan Andrej Krbavac, s. p., Gorica pri Šmartnem 57 c; svetovanje.gajba.net. n lÉÉliflIMM IZPLAČILO GOTOVINE TAKOJ! Posojilo lahko vračate s položnicami (tudi za osebe z nižjimi dohodki). I n fO-KRE D IT , d.o.o., Mariborska cesta 86, 3000 Celje, tel: 059/22-66-00, 051/88-66-00 OBVESTILO OGLAŠEVALCEM! Oglasni oddelek NT&RC bo v času od 19. 7. do 31. 8. 2010 od ponedeljka do petka odprt od 7.30 do 16. ure, ob sobotah pa od 8. do 12. ure. mmm AGM NEMEC, d.o.o., Laško KUPIM MANJŠO hišo z vrtom, v dobrem stanju, v neposredni okolici Celja, ugodno kupim. Telefon (03) 577-4169, 031 265-855. 2799 VIKEND ali zidanico, do 40.000 EUR, kupim. Telefon 031 400-673. 2972 ODDAM CELJE, Nova vas. 60,5 m2, prostor za storitve, pritličje, sanitarije, telefon, klima, centralno ogrevanje, urejena parkirišča, oddam. Cena 8,5 EUR/m2. Informacije po telefonu 031 320-049. p PRODAM CELJE, Otok, Vojkova ulica. Prodamo enosobno stanovanje, 41,64 m2, 6. nadstropje, stanovanje je prazno in vpisano v zemljiško knjigo. Cena 59.000 EUR. Telefon 041 970-698. p TRISOBNO stanovanje, opremljeno, v 1. nadstropju, velikost 64,25 m2, možnost odkupa tudi garaže, Šentjur, prodam. Telefon 051 377-169. 2986 ENOINPOLSOBNO stanovanje, obnovljeno leta 2006, opremljeno, v 1. nadstropju, velikost 41,40 m2, dve kleti, v Trubarjevi 55 a v Celju, ugodno prodamo za 51.000 EUR. Telefon 041 611-660. n CELJE, Miklošičeva. Stanovanje na Miklošičevi cesti v Celju, IX. nadstropje, predsoba, spalnica, kabinet, dnevna soba, kuhinja, ločen WC in kopalnica, balkon, klet, uporabna površina 71,40 m2, zgrajeno 1973, obnovljena streha in fasada stavbe, prodamo za 89.800 EUR. Telefon 041 708-198. Svetovanje, Ivan Andrej Krbavac, s. p., Gorica pri Šmartnem 57 c; svetovanje.gajba.net. n IZPLAČILO TAKOJ! 03/49003 36 Žnider's Celje, Gosposka ul. 7 Žnider's d.o.o., Ul. Vila Kraigherja 5, Maribor HITRO NAROČITE NOVI TEDNIK Dvakrat na teden, ob torkih in petkih, zanimivo branje o življenju in delu na območju 33 občin na Celjskem. Poštna dostava na dom. V prosti prodaji stane torkova izdaja Novega tednika € 1, petkova pa € 1,25. Naročniki plačajo za obe izdaji mesečno € 8,30 kar pomeni, da prihranijo, v povprečju namreč izide devet številk na mesec. ■ Dodatni popusti pri plačil« naročnine vnaprej: ■ i 7% pri plačilu za eno leto, 3,5% pri plačilu za pol leta, £ 2% pri plačilu za tri mesece. Naročniki brezplačno prejemajo še vse posebne izdaje Novega tednika. Naročniki imajo tudi pravico do štirih brezplačnih malih oglasov, do ene čestitke na Radiu Celje ter do kartice ugodnih nakupov. rjrnrrv tudi letnik 2010 4~rn s prilogo TV-OKNO! ^^ Vsak petek 48 barvnih strani televizijskega sporeda in zanimivosti iz sveta glasbe in zabave. mmm Prešernova 19 3000 Celje NAROCILNICA Ime in priimek: Kraj: Datum rojstva: Ulica: Nepreklicno naročam Novi tednik za najmanj 6 mesecev podpis: NT&RC d.o.o. bo podatke uporabljal samo za potrebe naročniške službe Novega tednika zaposli •gradbenega delavca (zidarja, tesarja) Za informacije pokličite na GSM 041 625 913 AGM Nemac d.o.o., Sedraž 3,3270 Laško CELJE, Zelenica. Prodamo dvosobno stanovanje v I. nadstropju, 53 m2 (loggia) + klet, leto gradnje 1970, telefon, KaTV, parkirni prostor z odpiralno rampo, za 69.800 EUR. Telefon 041 708-198. Svetovanje, Ivan Andrej Krbavac, s. p., Gorica pri Šmartnem 57 c; svetovanje.gajba.net. n ODDAM STANOVANJE v Celju, na Lavi, 34 m2, novo opremljeno, oddam. Telefon 051 351-676. p BIOGRAD na Moru. Apartmaje, domače okolje, oddam. Cena po dogovoru. Telefon 00385 98162-1048. p TRISOBNO stanovanje, s teraso, oddam v najem. Možnost odkupa. Vrunčeva 1, Celje, telefon 5441-281. 2853 ENOSOBNO opremljeno stanovanje, na Hudinji, oddamo. Telefon 051 254-201. 3006 V BLIŽINI Celja oddam stanovanje mlademu paru brez otrok. Možen poznejši odkup ali dedovanje - dogovor. Možen tudi odkup polovico hiše. Telefon 070 707-365, Tona. 3012 PRODAM ŠTEDILNIK za centralno ogrevanje, kombiniran, prodam. Telefon 5797-061. š 422 MIZO, velikost 140-75 cm in 6 stolov, bukev, prodam po ugodni ceni. Telefon 031 246-988. 3013 PRODAM DRVA, cepana na 1 m, bukev in ostale vrste lesa, prodam. Po želji kupca razrežem in dostavim. Telefon 041 375-282. p BUKOVA drva, razžagana na kratko ali metrska, s prevozom, ugodno prodam. Telefon 031 776-591. 2685 BUKOVA drva, dolžinska, metrska ali kratko nažagana, z dostavo, ugodno prodam. Telefon 051 359-555; www.drva.info. p DESKE in plohe parjenega oreha, hruške, bukve; deske in plohe češnje, lipe, javorja, hrasta, kostanja, akacije; deske za ostrešje in tramove različnih dimenzij, prodam. Vse je zračno suho. Telefon 040 211-346. DRVA, mešana, kratko žagana ter smrekova, z dostavo, prodam. Telefon 040 211346. p PRODAM BORDOJSKA doga, mladiče, stare 8 tednov, prodam. So razglisteni, veterinarsko pregledani in cepljeni. Telefon 031 726931 in (03) 541-5931. 2901 2902 PRAŠIČE, mesni tip, 25 do 50 kg, za nadaljnjo rejo ali zakol, možna dostava, prodam. Telefon 031 544-653. š 398 PRAŠIČE, domače vzreje, težke od 30 kg naprej, možna dostava ter breje ali nebreje mladice linije 12, prodam. Telefon 031 509-061. 2815 DVE kobili in dva žrebca prodam. Telefon 031 846-874. Ž 68 ŽREBICO, staro 2 leti, mirno in vajeno paše, ugodno prodam. Telefon 041 996-166. 2962 KRAVO simentalko, visoko brejo in bikca simentalca, ugodno prodam. Telefon 041 527-070. 2962 TELIČKO, mesni tip, staro dva meseca in pol, prodam. Telefon (03) 705-7027.2963 LETOŠNJO kozo in kozla, srnaste pasme, prodam. Ostalo po dogovoru. Telefon 041 935-595. 2978 TELICO limuzin, težko približno 400 kg in jagnje-ta, prodam. Telefon 041 209-372. 2977 MEDIAFIN KOM d.0.0.. Dunajska 21, Ljubljana Celje: 031508 326 delovni čas: vsak dan non-stop mM MALI OGLASI - INFORMACIJE POROKE Celje Poročili so se: Polona ŠLANDER iz Košnice pri Celju in Dean KOKOT iz Šmarja pri Jelšah, Martina ŠTRAVS in Gorazd ŠPEGEL, oba z Dobrne. Žalec Poročili so se: Suzana VEBER in Blaž VOZELJ, oba iz Pernovega, Leila MUMLEK in Damjan ŽGAJNER, oba iz Ljubljane. Mozirje Poročili so se: Janja PARADIŽ in Gregor TERNIK, oba iz Radelj ob Dravi. Laško Poročili so se: Brigita KLEPEJ iz Rimskih Toplic in Matej HROVATIČ iz Podčetrtka, Nataša OJSTERŠEK iz Ojstrega in Jožef OJSTERŠEK iz Hruševca. Velenje Poročili so se: Monika PISAR iz Črne na Koroškem in Miha MARUŠIČ iz Logatca, Nina ORTER iz Velenja in Uroš JELEN iz Kavč, Alenka KOČNIK in Stanislav TOČAJ, oba z Malega Vrha, Mateja BRIŠNIK in Vojko BRIC-MAN, oba iz Florjana ailfll 1 www.radiocelje.com Celje Umrli so: Drago MIKLAVC iz Šmartnega ob Paki, 55 let, Karolina GRADIŠEK iz Marija Reke, 78 let, Franc DEŽELAK iz Laškega, 79 let, Martin KOVAČ iz Zgornje Rečice, 52 let, Vera MEŠL iz Strmca nad Dobrno, 59 let, Kristina KOLAR iz Celja, 87 let, Tomislav TRUPEJ iz Pečovja, 70 let. Žalec Umrla je: Helena HORVAT iz Podvina pri Polzeli, 66 let. Laško Umrla sta: Franc ZUPA-NEC iz Rogaške Slatine, 62 let, Milan VIDEC iz Šentru-perta, 71 let. Velenje Umrli so: Sretko TESIĆ iz Šoštanja, 56 let, Ana Marija KAJBA iz Kamnika, 67 let, Ana KUGLER z Gomilskega, 83 let, Jožef MAJKO iz Gornjega Grada, 81 let, Olga TAJNŠEK iz Velenja, 79 let, Stanislav STAKNE iz Braslovč, 73 let, Jurij ŠINKO iz Celja, 55 let, Frančiška Helena JERALA iz Nakla, 70 let, Cvetko RECKO iz Celja, 75 let, Jožef PEČNIK iz Velenja, 86 let, Jožef BOVHA iz Ljubljane, 84 let, Anton VEHOVAR z Raven na Koroškem, 80 let, Mojca NEMEČEK iz Šmartnega ob Paki, 38 let, Nevenka STRNAD iz Ljubljane, 59 let, Ludvik PERME z Rif-nika, 62 let, Marija KUGONIČ iz Šmartnega ob Paki, 73 let, Frančiška ŽAGAR iz Velenja, 87 let. NEMŠKE ovčarje, cena 100 EUR, prodam. Telefon 070 550-823. 2973 TELIČKO, staro 3 mesece, prodam. Telefon 041 900-791. š 423 TELIČKO simentalko, staro eno leto, mesna pasma, prodam za 600 EUR. Telefon 031 391-152. 2984 TELICO simentalko, staro deset mesecev, prodam. Telefon (03) 5771-060.Š 424 BIKCA simentalca, 250 kg in teličko frizijko, 320 kg, prodam. Telefon 5733-232. l 283 TELICO simentalko, v sedmem mesecu brejo-sti, prodam. Telefon 031 233-002. 2990 VEČ brejih telic in krav prodam. Telefon 041 290-750. š 425 DVA burska kozliča, stara 10 tednov, prodam. Telefon 051 223-446. 2992 OVCE, pet samic in deset jagnjet, poceni prodam. Telefon 041 983-114. 3004 TELICO simentalko, brejo 8 mesecev in telico simentalko, težko 210 kg, prodam. Telefon 031 768-175. š 430 TELICO simentalko, staro 15 mesecev, težko 410 kg, prodam za 700 EUR. Telefon 031 640-437. š 428 TRI visoko breje pašne telice (dve sivi, ena ls) prodam ali menjam za mlado kravo ali telico za zakol. Telefon 031 533-745. p PRAŠIČE, od 30 do 120 kg, možna dostava, prodam. Telefon 041 882-359. š 433 NESNICE, grahaste, rjave in črne ter bele težke piščance, prodamo. Kokoši so redno cepljene. Nakup 10 živali - petelin brezplačno. Kmetija Winter, Lopata 55, Celje, telefon (03) 5472-070, 041 763-800. p ZAJCE, velike in majhne, prodam. Telefon 041 232-594. 3011 KUPIM VSE vrste krav in telic, za zakol, odkupujemo. Plačilo takoj. Telefon 040 647-223. Š396 Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a spomin nate, dragi Tini, v naših srcih bo vedno ostal. Z A H V A L A Kruta usoda nam je v 52. letu vzela dragega moža, atija, brata, zeta, svaka in strica MARTINA KOVAČA iz Zg. Rečice 4 pri Laškem (2. 9. 1958 - 3. 7. 2010) Vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem in znancem se za izrečeno sožalje ter darovano cvetje, svete maše in sveče iskreno zahvaljujemo. Posebna zahvala njegovemu kolektivu Pivovarne Laško, d. d., kolektivu Paron, d. o. o., podjetju Gušt, d. o. o., osebju Osnovne šole v Rečici, Vrtcu Laško in organizaciji veteranov Laško. Hvala govornikoma gospodu Ivšku in gospodu Piklu za ganljive besede slovesa, vsem praporščakom, cerkvenemu zboru in gospodu župniku Stanku Domanjku za lepo opravljen obred. Zahvaljujemo se pogrebni službi Komunale Laško za skrbno organizacijo in prevoz na zadnjo pot v rečiško dolino. Vsem in vsakemu posebej, ki ste našega Tinija pospremili na njegovo prezgodnjo zadnjo pot, se iskreno zahvaljujemo. V globoki žalosti: vsi njegovi L 282 EU1 PRODAM DOMAČO koruzo, naravno sušeno, možna dostava, prodam. Telefon 041 261-676. 2794 DOMAČI kis in jabolčnik prodam po ugodni ceni. Telefon (03) 564-8563, 070 262-920. 2832 VINO, črnina in belo vino, mešane sorte, prodam. Telefon (03) 5798-253, 051 310-288. 2985 JABOLČNIK iz neškropljenih jabolk prodam. Telefon (03) 5778-362. 2989 JABOLČNIK, lanski, izredno dober za briz-ganec, ugodno prodam. Telefon 041 812-100. 3014 Z A H V A L A Ob boleči izgubi drage žene, mame, stare mame in tašče HELENE HROVAT iz Podvina pri Polzeli 26 (15. 12. 1943 - 7. 7. 2010) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za izražena ustna sožalja, darovano cvetje, sveče in svete maše ter spremstvo na njeni zadnji poti. Hvala gospodu župniku za opravljen cerkveni obred in pogrebni službi Morana. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči vsi njeni z 75 PRODAM BURSKE mladice, oves, koruzo, slamo, kocke prodam. Telefon 041 649-414. Š4i4 GUMI voz, 16 col, s kasonom, dva komata za konje, 21 in 23 col, vse v dobrem stanju, prodam. Franc Brežnik, Lopata 16, telefon 5471-303. 2975 KUHINJO, novo, 2*3 m, zapakirano in trosi-lec umetnega gnoja, 200 l, prodam. Telefon 5795-592. 2968 AVTOMOBILSKO prikolico, dolžina 2,80 m, širina, 1,54 m, kot nova, s homologacijo, prodam. Telefon 041 340-693. 2982 BIOLOŠKO zdravilo, sintetizirano iz lastne aloe aborescens, prodam. Telefon 041 355-416. 2981 OTROŠKI voziček Peg perego, star 3 leta, ugodno prodam za 50 EUR. Telefon 051 301-611. Š 426 MICHEL katalog Nemčije 2007, specialko, prodam za 30 EUR. Telefon 031 802709. 3007 42-letni moški, višje in lepe postave, želi čedno dekle za skupno življenje in delo. Pogoj: resnost. Telefon 031 730-571. 2959 SEM upokojenec srednjih let in iščem življenjsko sopotnico. Za resne ponudbe pokličite po telefonu 031 867-102. 3001 MOŠKI, 69 let, 165/70, želim spoznati življenjsko sopotnico. Nisem voznik, nekadilec, razvezan, ne po svoji krivdi. Telefon 5719-370, 041 881-029. 3008 UPOKOJENEC vdovec sprejme upokojenko za življenjsko spremljevalko do smrti, preskrbljeno, do 65 let, zaželena voznica. Telefon 051 384-855. 3012 Ženitna posredovalnica ZAUPANJE ima preko 2000 oglasov. Veliko ponudb, ki so za mlajše dame brezplačne, ostalim strankam pa nudimo številna spoznavanja po dostopni ceni. 035726319,031836378 031505 495,090 62 86 (1,99 EUR/min) Leopold Orešnik, s.p., Prebold PO telefonu 041 629-644 ali osebno vam po vaši želji svetujemo in izposodimo veliko raznovrstnih strojev in naprav za gradbeništvo, obrt, vrtnarstvo, vinogradništvo, itd. Izposojevalnica SAM, Ul. bratov Dobrotinš-kov 13, Celje. n IZVAJAMO vse vrste strojnih izkopov, izgradnjo dvorišč (tlakovanje, asfaltiranje...), izgradnjo in sanacijo kanalizacijskih sistemov ter ostala gradbena dela. Telefon 051 377-900. GMG Vinder, d. o. o., Zadobrova 126, Škofja vas. 2632 IZVAJAMO različna krovsko kleparska dela s pločevinastimi in opečnimi kritinami. Že 14 let na tržišču. Telefon 041 771-740. Srečko Fendre, s. p., Ul. Kozjanskega odreda 23, 3250 Rogaška Slatina. š 421 PREMOG in drva, zelo ugodno, z dostavo. Telefon 041 279-187. Prevozništvo Vladimir Pernek, s. p., Sedlašek 91, Podlehnik. n www.novitednik.com Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče, solze, žalost in bolečina te zbudila ni... Z A H V A L A Ob boleči izgubi drage mame, stare mame in tašče VERE KORENT (16. 10. 1935 - 7. 7. 2010) se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, znancem, prijateljem in sorodnikom za darovano cvetje, sveče in sv. maše ter spremstvo na njeni zadnji poti. Hvala pogrebnemu zavodu Morana in gospodu župniku za lep obred. Posebna zahvala vsem zaposlenim v domu Nine Pokorn Grmovje, ki so ji s svojo srčnostjo in prijaznostjo pričarali dom in zaradi katerih se je pri njih počutila srečno. Žalujoča hčerka Mojca z družino z 74 »Kjerkoli si, so tvoji prijatelji tisti, ki ustvarjajo tvoj svet.« MILAN Skupaj smo premagovali strmine gora, prisluhnili šepetu tihih dolin in šumu zelenih rek, skupaj smo občudovali valovanje morja in raziskovali skrivnosti tujih dežel. Smeh nas je spremljal povsod, kajti imeli smo tebe. Optimizem nas ni nikoli zapustil, prinašal si nam ga ti. Vztrajnost je bila naša vrlina, učili smo se s teboj. Sedaj si kar odšel. Nenadoma. Ne moremo dojeti. Naš smeh je zamrl ... Milan, pojdi naprej proti soncu. Nekoč se dobimo tam. Boris, Branka, Vanči, Miša, Mirč, Cveta, Robi, Draga, Slavc, Milojka 3003 Bolečino se da skriti, tudi solze včasih zatajiti, toda v srcu močno boli, ker te več ni. Z A H V A L A Ob boleči in prezgodnji izgubi našega dragega, skrbnega in ljubečega atija in dedka IVANA ŽAFRANA iz Voduc 37, Gorica pri Slivnici (25. 11. 1950 - 25. 6. 2010) se najtopleje zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki so nam v težkih dneh stali ob strani, darovali sveče in denarno pomoč in nas v teh težkih časih tolažili. Ob žalostnem dogodku bi se radi zahvalili tudi pevcem, trobentaču in cerkvenemu pevskemu zboru. Hvala govorniku za izrečene besede ob slovesu. Hvaležnost izražamo gospodu župniku Marku Šramlu za lepo opravljen cerkveni obred in pogrebni službi Zagajšek. Hvala vsem, ki ste se poslovili od njega in ga spremljali na njegovi zadnji poti. Žalujoči: žena Milka s hčerko Darjo, hčerka Romanca z družino, sinova Robi in Jani z družinama ter ostalo sorodstvo Š 427 30 VODNIK NOVI TEDNIK KINO PLANET TUS Spored od 16. - 19. 7. Kinematografi si pridržujejo pravico do spremembe programa. Shrek za vedno - družinska animirana pustolov. 3D 13.40, 16.15, 18.40 Perzijski princ: Sipine časa - epska akcijska pustolov. 13.10, 16.25 Seks v mestu 2 - romantična komedija 21.05 Poslednja pesem - mladinska romantična drama 12.10, 16.00, 20.20, 22.40 Mrk - domišljijski romantični triler 12.00, 15.50, 18.20, 20.50, 21.30, 23.20, 23.59 Zgodba o Johnu Lennonu - biografska glasbena drama 16.40, 18.50 Pisma Juliji - romantična drama 12.20, 16.35, 18.55, 21.15, 23.35 Predatorji - znanstveno fantazijska akcija 11.50, 14.10, 17.00, 19.20, 21.40, 23.59 Mora v ulici Brestov - grozljivka 19.05, 21.20, 23.40 Odrasli - komedija 13.00, 16.50, 19.00, 21.10, 23.20 Ulični ples - glasbeni film 3D 12.10, 16.10, 18.20, 20.30, 22.50 legenda vsak dan petek, sobota sobota, nedelja KmH PETEK 19.00 Teden egiptovskega filma: Akvarij - drama 21.00 Teden egiptovskega filma: Tat in psi -dokumentarni NEDELJA 20.00 Teden egiptovskega filma: Mumija - drama C SOBOTA 22.00 Črna knjiga - drama VELENJE (Hotel Raka) PETEK 19.00 Poslednja pesem - mladinski, romantična drama 21.00 Božična zgodba - melodrama SOBOTA 19.00 Triaža - drama 21.00 Poslednja pesem - mladinski, romantična drama NEDELJA 16.00 Poslednja pesem - mladinski, romantična drama 18.00 Božična zgodba - melodrama 20.40 Triaža - drama PETEK, 16. 7. 19.30 Kavarna Lucifer Velenje Mariachi Real Jalisco Havana koncert kubanske skupine 20.00 Ploščad pred Termami Zreče Imitatorji Elvisa Presleya in Franka Sinatre 21.00 Atrij Savinove hiše Žalec Koncert skupina Lusier 21.30 Pri hotelu Savinja Laško Vodna simfonija SOBOTA, 17. 7. 10.00 Muzej novejše zgodovine Celje Zverinice iz Rezije lutkovnapredstava Lutkovnegagle-dališča Zapik 10.00 Ekomuzej hmeljarstva in pivovarstva Slovenije Žalec Kako se kuha pravljica o Rdeči kapici lutkovnapredstava Lutkovnega gledališča Velenje 10.00 Travnik pri Domu kulture Velenje Kremenček Rdečebradi predstava KUD Dudovo drevo Velenje; igra B. Oder 18.00 Grad Podsreda_ Udeleženci seminarja za flavto zaključni koncert 20.30 Žička kartuzija Mariachi Real Jalisco Havana koncert kubanske skupine v okviru poletnih glasbenih večerov 21.30 Pri hotelu Savinja Laško Vodna simfonija RAZSTAVE Pokrajinski muzej Celje: Alma M. Karlin: Poti; Svetišča ob reki, Srednjeveški tlakovci na Slovenskem; do preklica. Muzej novejše zgodovine Celje: Celjski magistrat - Besede z balkona, do 30. 9.; Ne meč'te piskrov stran - instalacija Jureta Cvitana, Manje Vadla in Marka Požlepa na temo Emo posode; do 19. 9. Iz muzejskega sveta: razstava karikatur avtorja Geira Heigna; do 31. 8. Galerija sodobne umetnosti in Likovni salon Celje: Slikanje za radost, japonsko slikarstvo devetdesetih; do 15. 8. Galerija Račka: zbirka Grda Račka -dopolnjena zbirka erotičnih predmetov; do 31. 8. Špitalska kapela Celje: Jože Šubic: Devet postaj tvojega okusa; do 18. 7. Galerija Plevnik - Kronkowska: Living designs for pets, večmedijska razstava Massima Premude; do 31. 7. Galerija likovnih del mladih: razstava likovnih del avtorjev do 20 let na temo Etno oblačila in folklora mojega ljudstva in razstava likovnih del otrok iz Afganistana; do 30. 8. Zgodovinski arhiv Celje: Holokavst, genocid ... ob 11. juliju, evropskem dnevu spomina na žrtve genocida v Srebrenici; do 30. 9. Galerija Elektro Celje: Mravljica - tihožitja; do 30. 7. Galerija Mercator Celje: Arpad Ša-lamon: Variacije; do 9. 9. Galerija Velenje: razstava akaderm-skega slikarja Jožeta Mariniča; do 21. 8. Savinov likovni salon: Nova fotografija - pripovedi, razstava fotografij; do 31. 8. Kulturni dom Slov. Konjice: Žička kartuzija - evropski in kulturni epicenter na naših tleh: Fotografije Konjic nekoč in danes; obe do 1. 9. Anina galerija Rog. Slatina: Terme-pis, razstava fotografij Jureta Kravanje; do 1. 8. Muzej Laško: Kranceljpint, papirne rože Marice Lesjak; do 31. 7. Slovensko-bavarska hiša Podsreda: fotografska razstava od Donačke do Bo-horja fotografa Mirana Orožima; do 31. Pokrajinski muzej Celje: Kulturno-in umetnostnozgodovinska razstava, Lapidarij in Celeia, mesto pod mestom (Knežji dvorec). Hermanov brlog - MNZ Celje: Kraški ovčar pri Hermanu lisjaku; do 31. 12. Pokrajinski muzej Celje, Planina pri Sevnici: Etnološka zbirka Šmid. Zgornji trg Šentjur: stalna arheološka razstava Rifnik in njegovi zakladi. Poletje! R/f v CELJU,' knežjem mestu SOBOTA, 17. 7. 11.00 Mestna plaža Čalapinkova velika zabava PONEDELJEK, 19. 7. 18.00 do 20.00 Mestna plaža Oblikovanje iz gline delavnica; v primeru slabega vremena vgostilnici Špital Ipavčeva hiša Šentjur: Ipavca - življenje in delo Gustavain Benjamina Ipavca. Muzej Laško: Laško - potovanje skozi čas; Geologija okolice Laškega; Pivo-varstvo in zdraviliški turizem. Muzej novejše zgodovine Celje: Živeti v Celju, Zobozdravstvena zbirka. Otroški muzej Hermanov brlog: Kraški ovčar pri Hermanu Lisjaku. Fotografski atelje Josipa Pelikana: stalna postavitev. Dvorec Strmol: Kuharca (Pokrajinski muzej Celje); Hetiške tkanine in vezenine (Pokrajinski muzej M. Sobota); Mednarodna zbirka likovne umetnosti Galerija Vlada Geršaka Celje, razstavni prostor Salona pohištva Tri-pex Celje, gostišče Hochkraut Tremer-je, restavracija na celjski železniški postaji, Celeiapark in pošta Celje: likovna dela Vlada Geršaka. Galerija Dan: prodajna razstava del različnih avtorjev. Galerija Oskarja Kogoja Celje: prodajna razstava izdelkov iz serij Nature in Energy Design ter Cesarica Barbara Celjska, oblikovalca Oskarja Kogoja ter grafik Rudolfa Španzla na temo Celjski grofi. Knjižnica Gimnazije Celje - Center: likovna dela dijakov umetniške Gimnazije Celje - Center. Galerija Mozaik Celje: razstava stalne umetniške zbirke. Sobota, 17. julij, od 15. ure, Športni park Šentjur: Bazenjenje; športne igre v bazenu in ob bazenu, glasba, osvežitev Ponedeljek, 19. julij, od 20. do 22. ure, igrišče pri OŠ Hruševec: Odbojka na mivki Celje fokus Petek, 16. julij, ob 19.30, Celjski mladinski center: Anders Petersen - Vsebina tehnika; predavanje Petra Koštruna Sobota, 17. julij, ob 21. uri, Celjski mladinski center: Zaključna razstava in projekcija fotografij PLANINSKI KOTIČEK Planinsko društvo Celje Matica vabi v soboto in nedeljo, 17. in 18. julija, na Olperter (3476 m). Odhod posebnega avtobusa s parkirišča pred garažno hišo na Ljubljanski ob 4. uri. Prijave v društveni pisarni. Planinsko društvo Zabukovica vabi v soboto, 17. julija (do nedelje 18. julija), na pohod po zahodnih Julijskih Alpah. Odhodi: Zabukovica, Migojnice AP ob 5.10 in Žalec AP ob 5.20. Informacije na tel 041 783 836. ministrstvo za šolstvo in Sport urad za mladino V začetku leta smo pri celjski Mestni tržnici na Linhartovi ulici 18 odprli Kulturno info točko - KIT, da občane ozavestimo o naši kulturni dediščini. Vsak mesec organiziramo novo razstavo, medtem vsako drugo soboto izvajamo promocijske dejavnosti na področju kulturne dediščine. Kulturno info točka je odprta (vstop prost): - pon, tor, řet, pet: 8.00 -14.00 h - sreda: 12.00 -18.00 h - sobota: 10.00 -12.00 h (občasno) Kontakt: tel. št 03 1 94 63 34 gsm 040 333 374 mladi@portab.si www.poitab.si E CC celjski mladinski center prostor 5Y0b0dn#i «Sej n ďužonja Petek, 16. julij, ob 21. uri: Aleš Ha-dalin - vokal in Franci Vrtačnik; koncert evergrin glasbe Nedelja, 18. julij ob 10. uri: Maček Muri išče Mačjo kroniko; akcijska otroška komedija v izvedbi družinskega gledališča Kolenc □ D >=- www.radiocelje.com Ste v družini veseli naraščaja? Bi radi veselo novico sporočili še drugim? Pošljite nam podatke o rojstvu otroka in objavili jih bomo v novi rubriki Imamo dojenčka! Na naš elektronski naslov tednik@nt-rc ali po pošti na Novi tednik, Prešernova 19, 300 Celje, sporočite podatke o otroku in materi. Zraven lahko priložite tudi fotografijo. DRUŠTVO REGIONALNA VARNA HIŠA Telefon 492-63-56 KRIZNI CENTER ZA MLADE Telefon 493-05-30 ŠENT - Slovensko združenje za duševno zdravje (dnevni center in stanovanjske skupine) Gregorčičeva 6 - pisarna, 3000 Celje tel. št. 03/ 428 88 90 MATERINSKI DOM Telefon 492-10-14 DRUŠTVO SOS TELEFON ZA ŽENSKE IN OTROKE -ŽRTVE NASILJA 080-11-55, vsak delavnik od 12.00 do 22.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 18.00 do 22.00. Faks za gluhoneme 01-524-19-93, e-mail: društvo-sos@drustvo-sos.si ZAVOD VIR, DNEVNI CENTER ZA POMOČ ODVISNIM Telefon 490 00 24, 031 288 827 SLOVENSKO DRUŠTVO HOSPIC OBMOČNI ODBOR CELJE Dodajati življenje dnem in ne dneve življenju; Kocenova 4 - 8, Celje tel.: 03/548 60 11 ali 051/ 418 446 DRUŽINSKI INŠTITUT BLIŽINA, telefon: 03/492-55-80 Skupine: za starše, za razvezane, za ženske, žrtve psihičnega ali fizičnega nasilja, za moške storilce nasilja ali žrtve psihičnega nasilja CENTER ZA POMOČ NA DOMU Telefon 03 427-95-26 ali 03 427-95-28 DRUŠTVO OZARA CELJE Pomoč ljudem s težavami v duševnem zdravju, Kocenova ul. 4, 3000 Celje Pisarna za svetovanje in stanovanjska skupina: ponedeljek-petek od 8.-16. ure; telefon: 03 492 57 50 ali 492 57 51 Uradne ure: ponedeljek in sreda od 9.-13. ure. DRUŠTVO ZAKONSKI IN DRUŽINSKI INŠTITUT ETEOS 031 555 844, www.eteos.si, info@eteos.si, Gosposka ulica 2, Celje Svetovanja in pomoč pri dojenju, prehrani in vzgoji najstnikov. Srečanja za starše z otroki do 6 leta starosti. AL-ANON - skupnost svojcev alkoholikov vam pomaga v primeru alkoholizma v družini. Pokličite tel. 01/251 30 00, 041/590 789, spletna stran: ww.al-anon.si Podjetje NT&RC, d.o.o. Direktor: Srečko Šrot Podjetje opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 190, fax: (03) 54 41 032, Novi tednik izhaja vsak torek in petek, cena torkovega izvoda je 1 EUR petkovega pa 1,25 EUR. Tajnica in naročnine: Majda Klanšek. Mesečna naročnina je 8,30 EUR. Za tujino je letna naročnina 199,20 EUR. Številka transakcij-skega računa: 06000 0026781320. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Tisk: Delo, d.d., Tiskarsko središče, Dunajska 5, direktor: Bogdan Romih. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 8,5% davek na dodano vrednost. NOVI TEDNIK Odgovorna urednica: Tatjana Cvirn Namestnica odg. ur.: IvanaStamejčič Računalniški prelom: Igor Šarlah Oblikovanje: www.minjadesign.com E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si E-mail tehničnega uredništva: tehnika.tednik@nt-rc.si RADIO CELJE Odgovorna urednica: Janja Intihar Namestnica odg. ur.: Bojana Avguštinčič E-mail: radio@nt-rc.si. E-mail v studiu: info@radiocelje.com UREDNIŠTVO Milena Brečko-Poklič, Brane Jeranko, Špela Kuralt, Rozmari Petek, Urška Selišnik, Branko Stamejčič, Simona Šolinič, Dean Šuster, Saška Teržan Ocvirk Tajnica uredništva: Tea Podpečan Veler AGENCIJA Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Pomočnica direktorja in vodja Agencije: Vesna Lejič Propaganda: Zlatko Bobinac, Simona Brglez, Vojko Grabar, Viktor Klenovšek, Nina Pader, Rok Založnik, Marjan Brečko Telefon: (03)42 25 190 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si ZA RAZVEDRILO Nagradna križanka 0 9T 1 IfM • _ * t JL ' ' AVSTRALSKI M0T0-. CIKUST V RAZREDU IM 0T0 G P, ČLAN MOŠTVA DUCATI (CASEY) 1 ms ZVRST JAMAJŠKE GLASBE ZVOČNI ZAPIS ENOTNI VEKTOR VMATE-MAHKI VEK AVTOR: GREGA RIHTAR ŠTIRINAJSTA ČRKA GRŠKE ABECEDE DANSKI OTOK V OTKAPRI PLUGU, RALKA ANTON DERMOTA SOL OKSALNE KISLINE GEOMETRIJSKI POJEM JUNAK GOTOV-ČEVE OPERE AMATERSKO PETJE 10 12 SLOVENSKI SLIKAR, GRAFIK, FIGURALIK IN KRAJINAR VIDMAR DEL OČESA, IRIS ŠKERL TRETJI DAVIDOV SIN NAŠ PISATELI (ANDREJ) ELEKTRIČNO NEGATIVNI OSNOVNI DELEC SIN BRATA AU SESTRE PESNIK «POTNIK FENIčAN- SKA BOGINJA LJUBEZNI 15 27 HRVAŠKI MESTO V OTOK SEVERO- SEVERNO ZAHODNI ODMOLATA FRANCIJI ŠVEDSKI SMUČARSKI CENTER ZUPNUA ZEM EU- SKA OŽINA NA MALAM PONAVUA-LECVŠOLI FILOZOFIJA STOIKOV SKAKALKA V DALJINO KOLARIČ MESTECE BLIZU RIMA REKA NA S. NORVEŠKE EVE ARDEN STEZA, PO KATERI SE GIBLJE DIVJAD GOJENEC ČASTNIŠKE ŠOLE 26 SODNIK V GR. MITOL PODZEMLJU TINKARA KOVAČ LJUDJE ISTE BARVE KOŽE NAPOVED ČESA SLABEGA AMERIŠKI IGRALEC (BRAD) ANGLEŠKO-AMERIŠKI PISATELJ (THOMAS) SKANDINAVSKI DROBIŽ NASILNA TATVINA 28 14 SLAVNOSTNI OGENJ OGNJENIK NA SICILIJI ROMAN ALEKSEJA NIKOLA-JEVIČA TOLSTOJA JAPONSKA UMETNOSTNA DRSALKA PIVSKI VZKLIK NEKDANJI «TROËNOV AVTOMOBIL NEMŠKO ŽITNO ŽGANJE NAŠ BOTANIK (FRAN) URADNI SPIS DEL SKLADBE JUŽNOAM. ORJAŠKA KRASTAČA IME DVEH PRITOKOV RENA NEMŠKA IGRALKA DAGOVER IZRAELSKI PARLAMENT 17 MANJŠI UPOR ZADNJI DEL LETALA AM. IGRA. LEC OATES AM. ASTRONAVT ARMSTRONG LATINSKI IZRAZ ZA ZRAK SESALEC Z MRENO NEMŠKI FILOZOF OMMANUEL) 21 NOGOMETNI VRATAR HANDA-NOVIč NAPAD, NASKOK HRVAŠKI PISATELJ (TOMISLAV) OŽJA ERIKA SORODNICA VOUK ZA POLTON ZNIŽANI TON H TITAN 13 ČEBELJI SAMEC BOJAN KRIŽAJ NEMŠKI PISATELJ (tULHELM) PRITOK ARAKSAV ARMENIJI PRITOK DONAVE PLESNA PRIREDITEV TEKMOVANJE NAVODI IRENE EPPLE POTUJOČI PASTIR 18 16 PRIPADNIK IQ GOTOV AM. PEVEC IN IGRALEC MINEO 20 23 25 11 22 24 NAUKO LETALSTVU ESTONSKI ESTRADNI PEVEC (GEORGU) ORIENTALSKI PRAŠEK ZA LASE MESTO V SEVERNI BELGIJI NORDIJSKA MORSKA BOGINJA Nagradni razpis 1. nagrada: 2 vstopnici za večer komedije Laži, ampak pošteno na Starem gradu 2. nagrada: darilni bon v vrednosti 20 EUR Kozmetike Alenke Marguč v Celju 3.-5. nagrada: vstopnica za večer komedije Laži, ampak pošteno na Starem gradu Pri žrebanju bomo upoštevali vse pravilne rešitve (geslo), ki jih bomo prejeli na dopisnicah na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje do četrtka, 22. julija. Danes objavljamo izid žrebanja križanke, ki je izšla 9. julija. Rešitev nagradne križanke iz št. 53 Rešitev: SESTAVA, INTERES, PIR, UZI, AAR, AR, MICHAEL, DEL, BAKKE, AFORIST, TARTANA, PAR, OPOLO, AHMED, OSMAN, PANK, ABRI, SCAT, PAM, AKNA, TINA MAZE, SRH, NK, EK, LOG, TESTATOR, MESAR, RADE, WATT, ALK, AA, ELEKTRA, WILLEM, BERAČ, DAFOE, LE, ANK, NA, RAINA, JA, BRONHITIS, GEA, JESENKO, OTS, ANT, DAN Geslo: Igralci v filmu Boj za kri. Izid žrebanja 1. nagrado, 2 vstopnici za večer komedije Od tišine do glasbe na Starem gradu, prejme: Alenka Sitar, Rožna ulica 1, 3202 Ljubečna. 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 Ime in priimek: Naslov: _ OVEN Ona: Čim prej naredite konec tej smešni zvezi, saj vam ne bo prinesla nič drugega kot razočaranje. Kdaj se boste končno začeli zavedati, da je čas denar? Ne pritožujte se, saj je krivda predvsem vaša. On: Sodelavci vas bodo dobesedno zasuli z delom, vi pa boste uživali kot že dolgo ne. Pazite, da vam zato ne bo zmanjkalo energije za romantično zvezo z znanko, ki ste jo spoznali pred kratkim. Ona: Prav blesteli boste na intelektualnem področju, kar bo imelo prijetne posledice tudi na drugih področjih, še zlasti pri nasprotnem spolu. V središču pozornosti se boste počutili več kot odlično. On: Čeprav se vam zdijo težave nerešljive, ne obupajte. Dobili boste pameten nasvet in z malce truda tudi uspeh ne bo izostal! Trenutno neuspešno obdobje je le kratek predah do novih uspehov. DVOJČKA ^ Ona: Zaradi samoljubja ste osebi, ki vas ima rada, povzročili veliko gorja in krivic, zato se ji še dolgo ne boste mogli odkupiti. Poskusite z manjšim darilom in tako vsaj omilite škodo, ki ste jo napravili. On: Podali se boste v precej tvegane poslovne vode, a vam bo nekdo pri tem zelo pomagal, zlasti s svojimi vezami in poznanstvi. Za uspeh bo treba sicer še malo počakati, vendar bo zanesljivo prišel. POMOC: KARAOKE-amatersko petje, MRENAR-sesalec z mreno, REPETENT-ponavljalec v šoli, STECINA-steza, po kateri se giblje divjad, TI-titan 2. nagrado, darilni bon v vrednosti 20 EUR Kozmetike Alenke Marguč v Celju, prejme: Jožica Jeram, Latkova vas 235, 3312 Prebold. 3.-5. nagrado, vstopnico za večer komedije Od tišine do glasbe na Starem gradu, prejmejo: Franc Gaberšek, Cesta na Ostrožno 130, 3000 Celje; Ivo Kukovič, Botričnica 19b, 3230 Šentjur in Matija Ciglar, Petrovče 21, 3301 Pe-trovče. Vsi izžrebani nagrajenci bodo obvestila o nagradah prejeli po pošti. TEHTNICA Ona: Če boste skušali na vsak način ugoditi prijateljičini želji, se bo vse skupaj končalo slabo. Vedno znova se spuščate v stvari, ki se vas sploh ne tičejo in kjer lahko ustvarite le še večjo zmedo, kot je že. On: Če se boste še naprej predajali ljubezni in avanturam, si lahko na nepričakovan način zagotovite prijetno življenje, polno sreče, ljubezni in blagostanja. Torej izpeljite zastavljeni cilj do konca, uspelo vam bo! Ona: Ozrite se malo okoli in hitro boste opazili nasmeh neznanca, ki bo obljubljal še kaj več, kot le bodoče prijateljstvo. Obeta se vam zelo prijetno doživetje v dvoje, ki se ga boste še dolgo spominjali. On: Napetost bo povsem popustila, saj se boste končno prepričali, da ni več nobene ovire med vami in partnerko, ki se je zadnje čase obnašala nadvse skrivnostno. Zdaj bo ta skrivnost prišla končno na dan. Ona: Čeprav je bilo sprva videti še tako brezupno, se bodo kmalu pokazale nove alternative, ki vam bodo končno odprle pot do uspeha pri osebi, za katero si želite, da bi bila več kot pa samo prijatelj. On: V vaše življenje bo vstopila neznanka, ki vam bo v veliki meri spremenila pogled na ljubezenske zadeve. Spremembe bodo predvsem prijetne, zato se jih ne boste kaj prida otepali. DEVICA Ona: Spet si boste prizadevali za naklonjenost prijatelja, ki ste ga pred kratkim po nepotrebnem prizadeli. Sprva vam bo sicer šla beseda malo težje z jezika, a ste lahko prepričani, da boste obnovili prijateljstvo. On: Viharna odločitev je lahko nevarna, a vas bo želja po avanturi uspela premamiti. Imeli se boste skrajno lepo, vendar pazite, da ne boste pretiravali, saj se vam to lahko nekoč še maščuje. mmL Ona: Dober glas seže v deveto vas. To se bo spet pokazalo, saj vam bo dobra poslovna poteza odprla marsikatere vrata v prihodnost. Zgrabite priložnost, dokler je še tu, kasneje bodo vsa prizadevanja zaman. On: Zdelo se vam bo, da ste nekaj zamudili, v resnici pa prehitevate dogodke. Umirite se, poglejte okoli sebe in videli boste, da se vse razvija tako, kot ste želeli. Ne pozabite, vse ob svojem času! STRELEC ^ Ona: Ker boste prehitro prišli, boste ugotovili stvari, ki jih že dolgo sumite, a niste imeli pravega dokaza. Ohranite trezno glavo in skušajte zadevo rešiti mirno. Bolje tako, kot da za vedno izgubite partnerja! On: Sprejeli boste povabilo na prihajajočo zabavo, od katere si precej obetate. Poskrbite, da bo tam tudi oseba, ki vam pomeni več kot priznavate ljudem okoli sebe. Odkritost se vam bo izplačala. KOZOROG Ona: Nekdo v bližini bi vam prav rad pomagal, a vi kot da ne vidite ponujene pomoči. Vse boste poskušali rešiti sami, kar vam bo sicer nekaj časa uspevalo, a pazite, da vam ne bo na koncu zmanjkalo moči. On: Le tako naprej, pa boste kmalu realizirali svoje sanje. Čaka vas nekdo, ki se ga že dolgo izogibate, tokrat pa se vam to ne bo posrečilo. Povejte mu, kaj si mislite, pa vas bo pustil na miru. VODNAR Jfet Ona: Bodite realni in si ne zidajte gradov v oblakih, saj se vam lahko vse hitro poruši. Postavite si raje trdne temelje, za ostalo je še čas. Vsekakor ste na dobri poti. On: Srčna izvoljenka vam bo pomagala pri reševanju kočljive zasebne zadeve, ki ji sami doslej niste bili kos. Sprejmite ponujeno pomoč, ki vam bo ta hip prišla še kako prav. Ona: Nostalgično razpoloženje vam bo v spomin priklicalo neko staro ljubezen, ki je še niste preboleli. Želja po vrnitvi bo naraščala, na koncu pa boste enostavno poklicali osebo, ki jo tako pogrešate. On: Slovenski pregovor pravi, da stara ljubezen nikoli ne zarjavi. To se bo pokazalo tudi v vašem primeru, vendar pazite, da za avanturo ne izve partnerka, drugače boste imeli velike težave. VEDEŽEVANJE ASTRO, Plin. 4, Celje 090 4208 Zupan nakupil srečke Ob desetletnici društva Gaja za ohranjanje slovenskih narodnih jedi in običajev so imeli tudi bogat srečelov. Mag. Branko Kidrič, župan občine Rogaška Slatina (desno), ki društvu stoji ob strani vsa leta, se je tudi tokrat izkazal. Kupil je precej srečk in s tem dokazal, de je res desna roka društva. Še vedno najboljši Ravnatelj dr. Anton Šepe-tavc je bil takole navdušen, ko je izvedel rezultate mature dijakov I. gimnazije v Celju. Od 42 zlatih maturantov s Celjskega je »njegovih« kar 23! Foto: SHERPA Spremembe dveh tednov Posnetek direktorja Premogovnika Velenje dr. Milana Medveda z ženo Darjo, direktorico občinske uprave v Šoštanju, časovno sicer ni zelo oddaljen. Medvedova sta takole sprejemala goste na letošnjem Skoku čez kožo, kjer je bilo veliko govora o bloku 6 v Termoelektrarni Šoštanj. Glede te teme, torej šoštanjske šestice, pa se zdi, da je posnetek star milijon svetlobnih let. Predvsem zaradi navdušenja in upanja, ki ju je bilo čutiti tisti prvi petek v juliju, dva tedna kasneje pa je, kar se bloka 6 tiče, vse drugače in obrazi v Šaleški dolini, ki gradnjo podpirajo, so vse bolj mrki. Foto: SHERPA »Ta glavni« Dve prvi dami; prva dama Piva in cvetja Andreja Križnik (levo) ter prva dama laške občinske uprave, direktorica Sandra Barachini, sta z veseljem izpraznili vsaka svoj kozarec. In tako tudi v tem smislu dokazali, da niso le »dedci« glavni v nobeni panogi. Foto: SHERPA Boleči roka in glava Da ne bi bilo pomote, tole kremženje ne pomeni, da laški župan Franc Zdolšek ne mara piva. Čisto rad ga ima. Celo tako zelo, da ga na prireditvi Laščani Laščanom sam toči in tudi postreže. Ampak, ko je pogledal na množico čakajočih, si je verjetno mislil, da ima blazno veliko občanov. Toliko, da ga je vmes začela boleti roka. Sicer pa ga zaradi tega in onega, saj veste, ljudje niso nikoli čisto zadovoljni, velikokrat boli predvsem - glava. Foto: SHERPA Za vedno mlad Hari Flis je neuničljivi snemalec TV Celje, zelen po duši in mlad po srcu. To kaže tudi njegova majica, ki jo je še z večjim veseljem kot sicer oblekel tisti dan, ko so mladi v okviru Ulične olimpijade urejali igrišče na Lavi, kjer predseduje v mestni četrti. Zdaj mu manjka samo še košarkarska žoga, da preveri, če je igrišče uporabno. Foto: GrupA