novic • -udijs!fa *n1l, . Mirana Jarca ica "0V° mast0 ' LETO IV. - H. 48 V KOČEVJU 21. NOVEMBRA 1959 Cena 10 din V Ribnici je bil 13. novembra skupni plenum Občinskega komiteja ZK, Obč. odbora SZDL, Obč. sindikalnega sveta in Obč. komiteja Ljudske mladine. V prvem delu plenuma je predsednik ObLO Stane Ilc poročal o aktualnih gospodarskih vprašanjih v občini, v drugem delu pa je sekretar Občinskega komiteja ZKS Janez Ficek podrobno obrazložil vprašanje stanovanjske reforme. bile občutno prenizke, zato je nujno, da se uvedejo ekonomske najemnine. Delovni ljudje, prav tako tudi upokojenci, invalidski upokojenci itd. s tem povišanjem ne bodo prizadeti, ker bodo prejemali večje plače, pokojnine. Obrazložil je tudi način plačevanja hišnega davka za Tovariš predsednik je uvodoma v zvezi z izpopolnjevanjem planov lastnike stanovanjskih hiš. Tega •brazložil delovanje gospodarskih gospodarskih organizacij. Slišali davka bodo oproščeni vsi lastniki •rganizacij v celoti. V glavnem bo- smo predloge, naj bi se trgovska novih stanovanjskih hiš za dobo 25 do vsa podjetja izvršila že drugo podjetja združila v eno močno pod- let. leto naloge, ki jih je postavil pred jot j e, njih petletni plan. Dejal je, da danes objektivni pogoji omogočajo vsakemu podjetju, da izpolni pravočasno svoj plan. Kritično je ocenil komodnost nekaterih vodilnih ljudi v nekaterih podjetjih, ki preveč izkoriščajo svoje položaje za potrebna, a tudi nepotrebna službena potovanja, namesto da bi se bolj posvetili proizvodnim nalogam v svojem podjetju, nadalje o visokih nagradah, darilih in podobno. Opozoril je na pismo Izvršnega komiteja CK ZKJ e varčevanju. Potem je govoril o nalogah v kmetijstvu. Kmetijska proizvodnja bo lahko napredovala le v organizirani proizvodnji — v kooperaciji. S kooperacijo so povezani boljši hektarski donosi, izboljšanje in povečanje krmnih rastlin, travišč, s tem pa povečanje živinoreje. Pogodbeno sodelovanje za pridelovanje pšenice ni zajelo ki bo imelo vse pogoje za uspešno poslovanje. S tem pa bo ustreženo tudi potrošnikom. Združila naj bi se tudi obrtna mizarska podjetja, ki so sedaj na več krajih občine, v eno podjetje, ki bi lahko več in boljše proizvajalo. Uvedli bi lahko serijsko proizvodnjo, kar jim je sedaj onemogočeno. Dotaknili so se tudi izobraževanja organov delavskega samoupravljanja. Prav sedaj, ko je Delavska univerza začela s predavanji se nudi vsem, ki delajo v organih delavskega upravljanja, da se seznanijo s pravicami in dolžnostmi v podjetju. Ko so razpravljali o kadrih v gospodarskih organizacijah, so ugotovili, da se v nekaterih podjetjih premalo zanimajo, da bi sklad za kadre uporabili tako, da bi iz tega sklada štipendirali mlade ljudi, ki naj bi po končanih šolah prišli v DRUGI PLENUM CK ZKJ 18. novembra se je v Beogradu pod predsedstvom generalnega sekretarja ZKJ Josipa Broza Tita, začel drugi plenum CK ZKJ. Na predlog tovariša Tita so na plenumu sprejeli naslednji dnevni red: Nekatera organizacijska vprašanja — referent Dobrivoje Radosavljevič, pereči problemi ekonomske politike — referent Mijalko Todorovič in razno. NOVI ZAKONI Izvršni svet Ljudske skupščine Slovenije je na zadnjem zasedanju sprt jel več osnutkov novih zakonov. Osnutek zakona o zdravstvenem zavarovanju kmetov, osnutek zakona o prekrških zoper javni red in .nir, predlog zakona o delovnih razmerjih gospodinjskih pomočnic Povprečna najemnina za m2 prostora stanovanja v Ribnici je znašala 14 din, nova cena najemnine za isto površino pa bo znašala povprečno okrog 42 din za m2. Na«-jemnina se bo določala po točkovnem sistemu. Nove najemnine bo določala posebna za to določena komisija. Tovariš sekretar je govoril med drugim tudi o perspektivnem planu gradnje stanovanj v okraju. Sredstva za gradnjo stanovanj naj se koncentrirajo, kar se tudi že izvaja Sodražica in_ Ribnica, upravnika Za pridobitev novih plodnih zemljišč, vlagamo velika sredstva za melioracije. Na sliki: slap na Bistrici v Sodražici 30 milijonov za regulacijska dela Bistrice Pred dnevi je bila v Sodražici čevje se je obvezala izvršiti agro- polago sredstva iz natečaja za me-razširjena seja upravnega odbora ekonomski del investicijskega pro- lioracijo, bi se ta dela opravila Vodne skupnosti »Bistrica«, katere grama, Vodno gospodarstvo LRS, vzporedno z regulacijo. Občinska so se udeležili predsednika ObLO sekcija za zgornjo Savo pa bo pre- ljudska odbora Ribnica in Sodra-c-■- n(i—.•— ---------vzelo izdelavo hidrotehničnega ela- predvsem v večjih, strnjenih, dustrijskih naseljih. Politične organizacije naj do 28. novembra skličejo izredne sestanke, na katerih naj predsedniki odborov seznanijo člane z gospodarskimi vprašanji občine in stanovanjsko reformo. Člani SZDL naj razpravljajo o teh stvareh na občnih bodoče zborih, ki bodo v teh dneh. 20. decembra bodo v vseh organizacijah KZ iz Sodražice in Ribnice, tovariš Mikulič in ing. Mira Bižalova iz Poslovne zveze Kočevje, gradbeno podjetje Vodno gospodarstvo LRS pa sta zastopala ing. Haler in tehnik Siberle. Predsednik upravnega odbora Vodne skupnosti Rudolf Lovšin je podal poročilo o tekočih gradbenih delih in izvršitvi plana za I. 1959. Na področju Sušja in Sodražice) podjetje. To se mora v sc^rs&s 3&Sj sr«MStSHSKS M3TS bilo pričakovati. Misliti bo treba in anje ' g odborov Socialistične zveze, na ka- zasipanju stare struge, to delo so začeti z delom z arondacijo zemljišč, da bo na ta način omogočena intenzivnejša obdelava zemlje. borata. Določili so tudi plan za 1. 1960. Le-ta predvideva, da je treba takoj začeti z nadaljevanjem regulacijskih del od mlina Oberstar na Jurjeviči do žage pri Cvaru v Za-mostecu. Potrebno bi bilo, da se izvrši regulacija Bistrice od Brež nizvodno najmanj do mlina v Pod-stenicah. V kolikor bodo na raz- Tovariš Ilc je poročal o izvrševanju letnih planov gospodarskih organizacij do 30. septembra. Na LIP so izvršili plan s 97 %. Do konca leta bodo plan verjetno prekoračili od 25 do 30 %. »Opekarna« 82,2 %. KZ Ribnica 75 %, KZ Dolenja vas 65 %, KZ Jurjeviča 69 %, Kovinsko podjetje »Partizan« 74,8 odstotkov, Gradbeno podj. »Gradbenik« 85 %. Trgovska podjetja: ■»Jelka« 77 %, »Merkur« 93 % »Urban« 87 % itd. Slabše rezultate so dosegli pri izpolnjevanju planov tanjša obrtna in gostinska podjetja. V razpravi so si udeleženci ple- kader. V drugem delu plenuma je tovariš Picek podrobneje obrazložil namen in pomen stanovanjske reforme. Dosedanje najemnine, to velja prav tako tudi za Ribnico, so tere naj se člani dobro pripravijo. Na plenumu so med drugim sprejeli tudi sklep, naj bi v podjetjih razpravljali o štipendiranju kadrov, ki so jim potrebni. Študij ZK v Ribnici Duma osvetlili nekatere probleme kmetijstva«. Člani Zveze komunistov v ribniški občini vlagajo veliko skrb za politično-ideol oško izobraževanje. V pretekli sezoni so predelali devet predvid. tem. Pretekli teden pa so predelali deseto temo z naslovom »ZKJ in družbene organizacije«. To je bil uvod v novo sezono izobraževalnega dela 1959—1960. Nadaljevali bodo s študijem Kardeljevega dela »Socialna preobrazba Novo kovinsko podjetje Na zadnji seji obeh zborov ObLO Kočevje, so odborniki razpravljali bila v obeh kolektivih zelo težka pot, predno je prišlo tako daleč, Da bo delo pri študiju potekalo čimbolj uspešno, so organizirali 11 študijskih aktivov ZK. Ti aktivi so organizirani po sorodnih dejavnostih: tako imajo aktiv prosvetni delavci, državna uprava, mladi komunisti, delavci v zadružništvu in kmetijstvu, gospodarske organizacije, gospodinje in upokojenci. Posebnost študija komunistov v novi sezoni je v tem, da si prizadevajo z vsemi silami, da bi na sestanke študijskih aktivov prišli tudi člani Socialistične zveze, sindikatov, Ljudske mladine in ostalih organizacij. Politična izobrazba in razglednost je potrebna vsem državljanom, zato je treba pobudo ribniških komunistov, da tudi ne- opravljali z buldožerjem, je bilo delo v zadnjem času zaradi pogostega deževja precej otežkočeno. Ko so spustili vodo v novo strugo, so .imel, ribiči veliko dela, da so rešili in prenesli iz stare v novo strugo ribji zarod. Tovariš Lovšin je med drugim tudi poročal o ustanovitvi melioracijskih skupnosti in o načrtu za dovršitev melioracijskih del. Več žica sta prevzela gradnjo mostov pri Govžetovem mlinu in mlinu pri Pakižu v Sodražici. Za omenjena regulacijska dela v letu 1960 bi bilo potrebno 26 milijonov din. Poleg tega pa bi bilo še nujno potrebno 4 milijone din za popravilo pragov pod Sodražico, ter za dokončanje del iz leta 1959. Skupno bi bilo torej potrebno 30 milijonov dinarjev. r~JL _____PVf1-________ np*ri a ir K X XJ ST! % V Londonu se je mudil na uradnem obisku nemški kancler Ade-V Londonu je imel razgo- • Kubanske oblasti so v nekem mestu na Kubi zaprle 70 oseb, ki so bile vmešane v protivladno za- vore z ministrskim predsednikom roto. Med zaprtimi je tudi nekaj Macmillanom in drugimi visokimi funkcionarjev bivše Batistove vla-predstavniki britanske vlade. Z de. aovrnev jLndmM "vil,te ,”* M,kljm"k °PoSnfzvS”o™,1f«te Vzhodom Zahodom, razoroži tov.l v Mohite. Tam bo odpr. raz- ing. Bižalova. Ing. Haler je poročal o problemih v zvezi z regulacijskimi deli. Predsednik ObLO Dane Samsa je predlagal, naj bi se poleg regulacijskih del Vršila in drugim mednarodnih vprašanjih, stavo o uspehu sovjetske znanosti, Ob Adenauerjevem obisku- v Ve- tehnike in kulture, liki Britaniji objavljajo britanski # Ameriški zunanji minister Her-listi zelo različne komentarje. ter je izjavil, da so ZDA priprav-• Romunski listi v zadnjem času ljene sprejeti mednarodno tekmo- je obljubil, da bodo izdelani načrti, z delom pa se bo začelo, čim bodo zagotovljena finančna sredstva. Upravni odbor je že imel pooblastilo, da lahko najame 6 milijonov kratkoročnega in 40 milijonov din dolgoročnega posojila. Vendar je kljub temu odbor, po- večanju pridobivanja živil, kot so meso, mleko, jajca, ter po znižanju proizvodnih stroškov. Poglavitni namen te akcije je, zboljšati položaj na kmetijskih posestvih in socialističnih gospodarstvih, kjer so ugotovili pomanjkljivost v izpolnjevanju planskih nalog. se pridružiti Sovjetski zvezi v prizadevanjih, ki bi bilo »uspešno in miroljubno«. Opozoril je, da je predsednik Eisenhower sklenil preusmeriti zgodovinski tok od vojne k trajnejšemu miru. Po mnenju Herterja je pomen sestankov z najvišjimi predstavniki v tem, da o združitvi obrata »Stojna« pri da se združita »Dom« in »Stojna« ’studiiskih se- novno izglasoval pooblastilo za podjet. »Avto« s podjet. »Dom« v v -o podjetje Pot združitve je Slaviti. član m mno- eno podjetje. Poročilo o doseženem edino pametna in pravilna, da sporazumu, ki sta ga načelno spre- ustvari močno in solidno kovinsko jela oba delavska sveta obeh podjetij, je podal predsednik komisije, ki je delala na tem vprašanju, tovariš Jože Košir. V obeh podjetjih so dalj časa razpravljali kako in pod kakšnimi pogoji naj bi prišlo do združitve. Razumljivo je, da je vsaka stran postavljala svoje pogoje, ker gre tu za vrsto vprašanj, katere je bilo treba in jih bo še treba rešiti. Podjetje »Avto«, ki bo po izločitvi obrata »Stojna« delovalo v bodoče podjetje, ki ima vse pogoje za uspešen razvoj. Načelen pristanek za združitev sta dala že oba kolektiva, sedaj je treba urediti še notranje stvari v zvezi z delom novega podjetja. Pri vsem tem mora vladati strpnost. Po končani razpravi sta oba zbora soglasno sprejela sklep, da se »Dom« in obrat »Stojna« združita v eno podjetje. To naj se izvrši do 1. januarja 1960. Novemu podjetju in podjetju »Avto« bo tre- fisrSTi srsKS Politične naloge ob stanovanjski reformi Na plenumu Občinskega odbora VREME Ob koncu tedna se pričakuje vdor mrzlega zraka iz Vzhoda. Snežilo bo. Nato pretežno suho in mrzlo vreme, a okrog 24. novembra nekaj snežnih padavin, kasneje Oto- nih padavin. predvsem kot transportno podjetje, ba zagotoviti sredstva za uspešen si je hotelo zagotoviti, da se bodo nadaljnji razvoj, v Kočevju tudi v naprej izdelovale avtomobilske prikolice za njihove potrebe. Urediti je treba tudi vprašanje obratnih sredstev in osnovnih sredstev. Predstavniki podjetja »Avto« so povedali, da so bili v začetku proti združitvi, ko pa so uvideli, da bo združitev v korist skupnosti in nadaljnjemu razvoju kovinske industrije, so pristali na združitev. Urediti pa bo treba še nekatere stvari notranjega značaja in razne podobne probleme. To delo bo opravila posebna komisija, ki jo sestavljajo po dva predstavnika iz obeh podjetij, dva člana ObLO, ter predsednik komisije Jože Košir, direktor Kemične tovarne. Podobno kot v »Avtu« so bili v začetku proti združitvi tudi v »Domu«. V razpravi je predstavnik »Doma« dejal, da je želja kolektiva, da se bodo tudi vnaprej izdelovale prikolice za avtomobile, zato pa morajo ostati v sedanjem obratu »Stojne« tudi stroji, da bodo lahko izdelovali te prikolice. Sekretar Obč. komiteja ZK Boris Mikoš je med drugim dejal, da je v 24. V Tunisu je bilo zasedanje pred- bi utrdili nov način za medsebojno stavmkov 11 azijskih in afriških povezovanje sveta, dežel ter ameriških strokovnjakov ® Avstrijski zunanji minister je povabil predsednika Eisenhower ja naj obišče Avstrijo. Minister se je mudil v ZDA na dvotedenskem uradnem obisku. • V romunski prestolnici so se zbrali zastopniki mladinskih in študentskih organizacij LR Romunije, Jugoslavije, Bolgarije, Italije in Albanije, da bi določili program mladinskega srečanja držav balkanskega in jadranskega območja. Socialistične zveze delovnih kot za pijačo in tobak. Z anketo Srečanje bo od 30. januarja do 3. liudi občine~Kočevie ki le bil pretekli teden, so razpravljali o po- so ugotovili, da je štiričlanska dru- februarja prihodnjega leta v Bu- litičnih nalogah SZDL pri izvajanju stanovanjske reforme. Uvodni žina dala mesečno 5,5 /,, svojih karešti. referat o tem ie podal Nace Karničnik, predsednik ObO SZDL občine dohodkov za pijače in tobak, za 0 Predsednik iraške vlade Kaem Knčevie stanovanje pa samo 3 %. Vsakdo je izjavil, da so iraški sindikati ", , , , . ■ »p „ „mn „kinili obvezni Pa dobro ve, da predstavljata sta- največja pridobitev revolucije in Ob vsakem prehodu z adrnini- ta“^t ko smo u m novanje in prehrana dva osnovna da ne bo nikoli dovolil, da bi kdor- strativnega vodenja gozdarstva ^kup, živilske »akamice spr i činitelja pri vsakdanjem življenju, koli škodoval tej organizaciji, na sprostitev zakona vrednosti na- ,’,redm tu^stanovanj- Vsi se strinjamo, da je bila sta- # y Monacu se je začela prva stanejo pr°bleml> toda samo za- nainrnnjnP ;n ,jh nostaviti na novanjska reforma nujna. Nekaj mednarodna konferenca o vpraša-časno. Vsakdo od nas je danes s jemmne« i j P ^ gta_ pa je kritik, zakaj prejmemo vsi njih, ki se pojavljajo v zvezi z od-prepričan, da^ je način vodenja__________,_____„ninn vihra, enak odstotek nadomestila, oziro- stranjevanjem radioaktivnih od- padkov, nastalih zaradi močnega povečanja atomske industrije in tehnike na svetu. Sestanka se udeležuje 300 delegatov iz 30 držav med njimi tudi iz Jugoslavije. # Delegacija profesorjev jugoslovanskih univerz je po tritedenskem bivanju v Združeni arabski republiki odšla na obisk v Sudan. Na povabilo vlade v Kartumu se bo naša delegacija zadržala še deset dni v Sudahu. % Spričo vneme graditeljev bo avtomobilska cesta »Bratstvo in enotnost« dograjena teden dni pred rokom. Dograditev avtomobilske * je način vodenja ekonomske‘osnova Velik: -engk odstotek nadomestila, oziro-nodjetij po delovnih kolektivih, novanj nam je uničila vojna vinra, nlačo in ne enako p,™. „„„„« ssrsJKS. 'trsjs. s™ FEBE •s TZSSrJtZtt S3: rJSVSffiSS'SS našega življenja. Vse prebivalce Kočevja in okolice vabimo na SLAVNOSTNO AKADEMIJO čast. 29. novembra, DNEVA REPUBLIKE, ki bo v torek . novembra 1959 ob 20. uri v Šeškovem domu. Nastopi ženski zbor Slovenske filharmonije in Slovenski oktet s koncertom narodnih in umetnih pesmi. Zborovodja je Jože Hanc, umetniški vodja dr. Valens Vodušek, sodelujejo pa Gašper Dermota, Janez Lipušček, Marij Kogoj, Božo Grošelj, Tone Kozlevčar, Roman Petrovčič, Artur Sulc in Tone Petrovčič. Vstopnice prodajajo sindikalne organizacije od petka dalje pa tudi v trgovini »Knjigarna in papirnica«. Vabimo k številnemu obisku! OBČINSKI ODBOR SZDL KOČEVJE velikemu prispevku zaposlenih, saj vemo, da vsak prispeva mesečno po 10 % od svoje plače v stanovanjski sklad, veliki pomoči delovnih kolektivov in oblastnih organov, gradnja novih stanovanj vseeno ni zadovoljiva. Temu je vzrok samo to, ker so najemnine administrativno postavljene in neodvisno od cene stanovanja in potrebnega vzdrževanja. Nihče ni vprašal koliko je sta- naj bi jo dala država ali nekdo drug, marveč je to samo del stanovanjskega prispevka, ki smo ga sedaj vsi plačevali v stanovanjski sklad. V mesečnih obračunih lahko vsak vidi, da znaša plača dejansko več kot na roko prejme. Nekdo, ki prejme 30 tisoč je dejansko zaslužil 49.200 din, toda od tega zneska mu odtegnejo prispevek za socialno zavarovanje, pro- novanje stalo, ko so ga dogradili, računski prispevek in prispevek za ceste Paračin-Niš-Malošište bodo marveč je bilo za vsakega važno stanovanjski sklad. Tisti, ki ima proslavili 22. novembra. Skupna samo to da je čimvečje razkošno Polovico manjšo čisto plačo, ima dolžina novozgrajene ceste na pre- EECfEHE EHEBE3 BFHvHB posebno ilustrira primer, da smo 15 tisoč pa 1500 din. rejeni v 498 mladinskih delovnih za stanovanje dali mesečno manj (Nadalj. na 2. str.) brigadah in 20 gradbenih podjetij- — — e ■ ■ • SKUPNA SEJA OBEH ZBOROV OBČINSKEGA LJUDSKEGA ODBORA KOČEVJE Sem ler Ija po Dobrepolju v Kočevju b0 eno $am0 go$ti„$ko podjetje! Običajno vsak teden prinašamo na tem mestu reportažo. Naredimo danes majhno izjemo. Popeljali vas bomo sem ter tja po Dobrepolju, še bolj pravilno pa bi bilo, če bi v naslovu zapisali »Sem ter tja po Vidmu«, ker bo največ vesti iz Vidma. Pa pustimo naslov tak, kakršen je in si rajši oglejmo NAČRTE KMETIJSKE ZADRUGE VIDEM Zadruga Videm je »šla« na zvezni investicijski natečaj za gradnjo hlevov za živino. V prvi etapi bodo zgradili en hlev, kjer bo dobilo prostor 100 glav živine, gradnja bo stala 16,000.000 din. V drugi etapi bodo zgradili enak hlev za isto število govedi. Zadruga je sodelovala tudi na zveznem investicijskem natečaju in sicer za znesek 8 milijonov din za nabavo živine. Hleva bosta na Vidmu. Temelji za prvi hlev so že skopani, pripravljajo pesek, v kamnolomu lomijo kamen itd. V načrtu imajo tudi zgraditev strojne remize, ki jim je zelo potrebna. Da ne bo treba vso živino za novi hlev takoj nabaviti, so začeli že sedaj misliti na to. Zadruga že ima nekaj živine v ta namen. Pa nekaj besed o POGODBENEM SODELOVANJU V pisarni KZ Videm imajo 96 pogodb za skupno pridelovanje pšenice in ječmena. Kooperacija pa ni dosegla takih uspehov, kot je bilo pričakovati. Baje je bilo pomanjkanje semen italijanske pšenice, vendar so jo kmetovalci kljub temu sejali, vendar precejšen del mimo zadruge, ali točneje povedano, brez pogodbenega sodelovanja. Za pogodbeno setev ječmena je bilo med kmetovalci zanimanje, tako da je zadrugi celo zmanjkalo semena. Sedaj bodo začeli s sklepanjem pogodb za krompir, travišča, deteljo in hibridno koruzo. Pogodbena vzreja živine in prašičev zavzema vedno večji obseg. Kmetje hodijo sami v pisarno KZ in sklepajo pogodbe. Trenutno imajo skplenjenih 100 pogodb za mlade živali, tako imenovane »baby beef« in prašiče bekone. Ko že govorimo o živini pa še nekaj besed o UMETNEM OSEMENJEVANJU ŽIVINE Le-to se je že dobro uveljavilo. Umetna osemenjevalnica je na Vidmu, osemenjevanje živine pa opravljajo na Vidmu, Kompoljah in Strugah. V te kraje pride osemenjevalec vsak dan, na Vidmu pa vršijo osemenjevanje celo dvakrat dnevno. SEDAJ PA DAJMO PROSTOR PODJETJU »APNENICA« V »Apnenici« imajo zaposlenih 27 ljudi. Plan za leto 1959 jim narekuje 4600 ton apna ali za 100 ton več kot lani. Do 30. 9. so proizvedli skupno 3750 ton apna. Mesečna proizvodnja znaša povprečno 480 ton apna. Po dosedanjih pokazateljih bodo plan dosegli in verjetno tudi presegli. Delavci so plačani, vsaj za večino del, po učinku dela. Povprečni mesečni zaslužek je 13.000 dinarjev! Apno gre dobro v promet in še premalo ga imajo, da bi zadostili vsem potrebam. Za to je razumljivo, da so začeli v podjetju že pred leti razmišljati, da bi kapacitete proizvodnje apna povečali. Kakih 200 metrov od sedanje peči pri železniški postaji Dobrepolje, na bližnjem hribu, so odkrili pravo bogastvo izvrstnega kamna za apno. Strokovnjaki Geološkega zavoda iz Ljubljane so naredili štiri vrtine. Vzorci kamna so prvovrstni. Sloji kamna so bogati in bodo zadostovali za 50 let. Na tem kraju bo do leta 1961 zgrajena nova peč za žganje apna. Podjetje ima za rekonstrukcijo in gradnjo nove peči že zagotovljenih 72 milijonov .investicij. V ta znesek moramo šteti tudi nekaj lastnih sredstev podjetja. Z deli bodo verjetno začeli že letos, ali najkasneje v začetku prihodnjega leta. Z novo pečjo se bo povečala proizvodnja apna za trikratno sedanjo proizvodnjo. Ce pa k temu prištejemo še večje število novih delovnih mest, ki jih bodo zasedli domačini — Dobrepoljci, potem lahko povemo, da bo Dobrepolje s tem veliko pridobilo. NAMESTO »RAŠICE« Da ne bo z »Rašico« v Dobrepolju nič, ste verjetno že seznanjeni; zato pa bodo v stavbi, ki je bila namenjena za »Rašico«, izdelovali razne električne izdelke. V zadnjih mesecih so uredili še gornje prostore stavbe pri železniški postaji Dobrepolje. Z novim letom naj bi predvidoma nov obrat »Tela«, tovarne električnega materiala Ljubljana, že stekel. Obrat bo imel precejšnjo samostojnost. Strojno opremo bo preskrbela »Tela«. ki je v ta namen že dobila kredite. Zaenkrat naj bi dobilo zaposlitev okrog 100 ljudi. Pa še pojasnilo, zakaj ni bilo nič z »Rašico«? Zaradi večjega števila tovrstnih tovarn, ki proizvajajo pletenine, bi bila verjetno proizvodnja v Dobrepolju nerentabilna, zato so se raje odločili za »Telo«, kjer ima proizvodnja električnih proizvodov lepo bodočnost. Pred nekaj dnevi so bili na področju občine zbori volivcev. več zanimivih predavanj za kmetovalce. V Dobrepolju imajo nov kinoprojektor za filme na ozkem traku. Za nakup kinoprojektorja je KZ prispevala 50.000 din. Lepe uspehe dosega tudi šola za starše, ki je imela pretekli petek že četrto predavanje. Predavatelji so iz Ljubljane. Obisk je zelo lep, kar dokazuje, da je bila šola za starše, ki jo je organizirala Ljudska univerza v Dobrepolju, zelo potrebna. S tem bomo našo pot po Dobrepolju zaključili. Kakor smo videli, vlada tudi v tem kraju pestro življenje, ki mu dajejo ton kot povsod — ljudje. K. Oražcm 18. novembra je bila v Kočevju skupna seja obeh zborov Občinskega ljudskega odbora. Dnevni red seje je bil obširen. Odborniki so najprej poslušali poročilo o stanju v gostinstvu. Po daljši razpravi so sprejeli sklep, da se ustanovi za Kočevje in okolico eno gostin- Razprava se je vrtela tudi o vzrokih slabega delovanja nekaterih gostinskih podjetij, ki delajo z izgubo. Dotaknili so se tudi vprašanja družbene prehrane v okoliških krajih Kočevja, ki je slaba in je nujno, da se izboljša. Na osnovi temeljite razprave so od- v primerjavi z ostalimi v okraju. Tako odpadejo sko podjetje, ki bo imelo mnogo borniki obeh zborov sprejeli sklep, večje možnosti za razvoj gostin- da se vsa gostinska podjetja v Ko-stva kot doslej razdrobljena in čevju ter v Stari cerkvi, Livoldu manjša gostinska podjetja. Ko so in Mozlju združijo v eno podjetje, razpravljali o tem vprašanju, je S tem bodo podani vsi pogoji, da bilo več mnenj o tem, ali naj bi bo tudi gostinstvo napredovalo, oz., bilo dvoje ali eno samo gostinsko da bo šlo v korak z razvojem osta-podjetje, ter ali naj pridejo v sestav novega gostinskega podjetja tudi gostinska podjetja iz Stare cerkve, Mozlja in Livolda, ali pa naj se jih izroči privatnikom. lih panog gospodarstva v občini. Z novim gostinskim podjetjem bo omogočena tudi boljša kadrovska politika gostinskih delavcev, omogočeno bo vodstvo prave personalne politike, zmanjšali se bodo ad- tako tudi občinami stroški enega občinskega uslužbenca na prebivalca v občini 1842 din, kar je razmeroma malo. Zaradi razmeroma nizkih plač, je odšlo že večje število uslužbencev iz državne uprave na druga službena mesta, v podjetja in drugam. Na državni upravi so imeli letos ocenjevanje uslužbencev. Zaradi posebnosti predpisov ocenjevanja je bil uslužbenec lahko ocenjen samo se odlikuje pri delu ali zadovoljuje, kar je prineslo med uslužbence precej negodovanja. Uvesti bi bilo treba še vmesno stopnjo ocenjevanja, recimo: je dober pri delu. Na seji je bilo na dnevnem redu tudi sprejem garancijskih izjav za Pogled na Videm - Dobrepolje H KOČEVJU? Odločali so in odločili, da se področje občine, razen Strug, ki šteje 10 vasi in se priključijo Kočevju, ves ostali predel priključi občini Grosuplje. Tu bi morali narediti izjemo za vas Podpeč, kjer je nekdo od vaških mož, ki je bil zadolžen za zbor volivcev, vso zadevo poenostavil Sel je od hiše do hiše z listom, na katerem je bilo dvoje vprašanj: ali ste za priključitev k občini Grosuplje ali h Kočevju. Volivci so se izjavili za Kočevje. Koliko bo njihova želja uresničena ne vemo, ker bi taka razdelitev krajev nikomur ne koristila. URAD V STRUGAH V Strugah želijo, da bi imeli svoj krajevni urad. Uslužbenec krajevnega urada naj bi opravljal tudi posle matične službe. Odgovoren naj bi bil tudi za vodstvo tamkajšnjih organizacij. Struge so dokaj oddaljene od središča občine, zato naj bi se njihove želje upoštevale. Ko smo se seznanili s temi stvarmi, pa spregovorimo še o IZOBRAŽEVALNEM DELU V DOBREPOLJU Kmetijska zadruga Videm je v sporazumu z Ljudsko univerzo organizirala predavanja s spremljavo strokovnih filmov. Predavanja so vsak petek. Sedaj so imeli že tri. Na predavanju so se seznanili z raznimi vprašanji kmetijstva, socializacijo kmetijstva na vasi, zakonu o zemlji itd. Na programu imajo še eno predavanje iz kmetijske problematike. Tudi v zimskem času bo zadruga organizirala, vsaj tako imajo v načrtu, DOPISUJTE V »NOVICE« Program za bolnišnico je potrjen Kakor smo že poročali v eni izmed prejšnjih številk našega lista, je Okrajni ljudski odbor pristopil k dokončni ureditvi vseh tehničnih in drugih formalnosti za gradnjo nove bolnice v Kočevju. Sedaj lahko obvestimo vse naše bralce, da je bil pred Komisijo za revizijo investicijskih programov pri Izvršnem svetu LRS obravnavan investicijski program za gradnjo bolnice in po daljši razpravi tudi potrjen. Ker je Okrajni ljudski odbor Ljubljana kot investitor že pripravil vse potrebne projekte, bo v kratkem vložen tudi glavni projekt za gradnjo bolnice. Investicijska vsota se po glavnem projektu v bistvu ne bo povečala in bo znašala v celoti za gradnjo 700 milijonov. Ker revizijska komisija ni dala na projekt nobenih bistvenih pripomb tehničnega značaja, smatramo, da ne bo večjih zadržkov pri potrjevanju glavnega projekta. Ker se je pri potrjevanju investicijskega programa ponovno načelo vprašanje ali naj stoji bolnica v Kočevju ali kje drugje, lahko smatramo sklep o potrditvi te za toliko pomembnejši, ker je bilo ponovno osvojeno načelo, da je bolnica temu delu Dolenjske potrebna in da je Kočevje po svojem položaju primerno za gradnjo take bolnice. Bolnica, ki jo bomo prihodnje leto začeli graditi, je namreč posebna vrsta bolnice, ker združuje klinično in ambulantno službo. Njena naloga je poleg že običajnih nalog bolnišnice v veliki meri tudi zdravstveno-prosvetna, kar je posebno važno za naše kraje, kjer je v tem pogledu še vedno velika zaostalost. Z ozirom na izredno veliko zanimanje, ki vlada pri prebivalstvu nimo, da bodo imeli obrati gostinskega podjetja veliko samostojnost pri delu, kar bo stimulativno vplivalo na zaposleno osebje. Odborniki so bili seznanjeni o izvrševanju planov gospodarskih organizacij za obdobje zadnjih devet mesecev. Reči je treba, da podjetja dobro izvršujejo planske naloge. Celotni dohodek v zadnjih devetih mesecih t. 1. je bil dosežen v industriji skupno 75,2 %; narodni dohodek 81,4 %, v prometu 84,8 %, narodni dohodek 106,1 %, gradbeništvo 58 %, narodni dohodek 61,5 odstotkov; kmetijstvo in gozdarstvo skupaj 62,8 %, narodni dohodek 84,7 %; komunala skupaj 69 %, narodni dohodek 76,1 %; obrt, nepavšalizirana, brez podjetja Mesnina 83 %, narodni dohodek 78,8 %. Trgovina ie v tem obdobju ustvarila skupno 75,5 % od planiranega prometa celotnega dohodka, narodni dohodek pa 86,9 %, Poslovna zveza in Kmetijske zadruge skupaj pa so ustvarile prometa celotnega dohodka 70 %, narodnega dohodka pa 73,6 %, za gradnjo bolnice, bomo naše V nadaljevanju seje so bili od-bralce redno obveščali o poteku borniki seznanjeni z delom uprave vseh priprav za to gradnjo. Ker Občinskega ljudskega odbora. Na predvideva petletni perspektivni ObLO je sedaj skupno 58 usluž- ministrativni stroški itd. Naj orne- nekatere gospodarske organizacije. Garancijske izjave za najetje kreditov so potrdili Poslovni zvezi Kočevje, Trgoprometu, Kmetijsko gozdarskemu posestvu, Kemični tovarni in Ključavničarstvu. Po daljši razpravi so odborniki sprejeli sklep o združitvi podjetja »Dom« in obrata podjetje »Avto« z imenom »Stojna« v eno podjetje. (Več o tem poročamo v posebnem sestavku). Po krajši razpravi in z nekaterimi dopolnitvami, so sprejeli odlok o občinskem prometnem davku. Ker je bil predsednik sveta za finance Ignac Nagode zelo obremenjen pri delu, je bil razrešen dolžnosti predsednika, na mesto njega pa je bil imenovan Jože Košir. Na dnevnem redu te seje so bile tudi volitve in imenovanja. Izvolili so šest člansko komisijo za male asanacije. Imenovali oz. izvolili so tudi nekaj članov v nekatere institucije. * • PLAN V ŠTIRIH LETIH Po dosedanjih pokazateljih bo petletni plan gospodarstva v naši državi izpolnjen že v štirih letih. Po dosedanjih izgledih in pokazateljih bo izpolnjen plan na vseh načrt gospodarskega razvoja ljub- bencev, od tega je 5 uslužbencev področjih gospodarstva tudi v ko-ljanskega okraja za gradnjo bol- okrajnega značaja. Kader na ob- nišnice v letu 1960 100 milijonov dinarjev, je naloga Režijskega odbora za gradnjo bolnišnice, ki ga je imenoval Občinski ljudski odbor v Kočevju, prvenstveno ta, da čini se trudi, da bi bil kos svojim nalogam. V dolgoletnem delovanju, večje število uslužbencev ObLO je čevski komuni. O 'tem vprašanju so razpravljali tudi na zadnji seji obeh zborov ObLO. Pokazalo se je, da so gospodarske organizacije v državni upravi že Vsa povojna dobro razumele naloge, ki jih imajo lgta, so si pridobili že veliko iz- pomaga investitorju premagati vse kušenj pri svojem delu. Uslužbenci težave, ki bi eventuelno ovirale so razmeroma manj plačani kot v redni začetek del. gospodarskih organizacijah, prav do skupnosti in bomo tako lahko tudi našo komuno uvrstili v velike uspehe vse naše dežele z Izpolnit- vij o petletnega plana v štirih letih. Politične naloge ob stanovanjski reformi (Nadalj. s 1. str.) Z novo stanovanjsko reformo, se bo prispevek za stanovanjski sklad priključil redni plači, zato pač ne morejo vsi enako dobiti, temveč dobimo samo tisto, kar so že do sedaj vplačevali. Udeleženci plenuma so v diskusiji obravnavali vse te primere in so si bili enotni, da je politično zgrešena misel, da bi morali vsi prejeti enako nadomestilo za podražitev stanovanja. Nesocialno in krivično je bilo ravno sedanje stanje, ko smo vsi plačeyali enak odstotek, toda v vsoti denarja različno, za nova stanovanja, dejansko pa so stanovanja lahko dobili samo nekateri in tako prebivali v modernih in cenenih stanovanjih na račun drugih. Danes je slehernemu odprta pot da pride do kvalifikacij, tudi najvišjih, ki se pridobe z univerzitetno izobrazbo. Z višjo kvalifikacijo se povišajo osebni dohodki in kdor družbi več daje, ta bo z višjo plačo lahko stanoval v modernih stanovanjih, se vozil z avtom, dobro živel itd. Kdor pa se zadovoljuje z delom nekvalificiranega de- lavca, bo moral stanovati v skromnejšem stanovanju. Kot smo že pisali, bo ljudski odbor lahko do enega leta oprostil plačevanje višje najemnine družinam, ki bodo v obliki nadomestila prejele manj, kot pa se bo povišalo stanovanje. V tem času pa bodo ti morali del stanovanja oddati ali se preseliti v skromnejše stanovanje. Na plenumu so razpravljali še o odnosu stanovalcev do stanovanja, lastništvu ali pravici užitka do stanovanja, bodočih gradnjah in o drugem, o čemer bomo še poročali. Na koncu so sprejeli te sklepe: • Odbori osnovnih organizacij Socialistične zveze morajo biti nosilci politične akcije pri izvedbi stanovanjske reforme. Na rednih letnih občnih zborih je treba vsem razložiti vzrok in pomen te reforme. • Plenum je priporočil ljudskemu odboru, da izdela primerjave amortizacijske dobe za 80 in 100 let, ker od tega zavisi višina najemnine in stanovanjski sklad. % Občinski sindikalni svet naj izračuna povprečne mesečne do- hodke za zaposlene in ugotovi najnižje ter najvišje osebne dohodke. • Občinskemu ljudskemu odboru so priporočili, da naj bi izdelal pravilno kategorizacijo stanovanj. Pripravi naj vse potrebno za ustanovitev Zavoda za stanovanjsko izgradnjo, ki bi vodil vso gradnjo in projektiranje stanovanjskih stavb. • Odbori osnovnih organizacij SZDL naj sodelujejo s komisijami za ocenjevanje stanovanj. Član. komisije naj bo tudi predstavnik osnovne organizacije SZDL. • Gospodarskim organizacijam in vsem delodajalcem so priporočili, da naj 6,5 % povišanje prejemkov čimprej vključijo v redne mesečne dohodke, ne da bi ta znesek posebej vodili. 0 Plenum je sklenil, da se po sprejemu zakona o stanovanjski reformi in proučitvi analiz šele izdajo določila v okviru občine o amortizacijski dobi stanovanj. • V okviru Delavske univerze naj se pripravi tečaj za člane hiš-nijj,svetov jia katerem bi spoznali vso novo zakonodajo, ki se nanaša na hišne svete. Mc Vodovodna skupnost Kočevje— Ribnica s sedežem v Kočevju, je zelo pomembna institucija za urejevanje vodovodnega režima. Zato je prav, da napišemo nekaj več o tem, s kakšno problematiko se ba-vi ta skupnost. Pred ustanovitvijo Vodovodne skupnosti je na področju kočevske občine upravljal z vodovodi Mestni vodovod, na ribniškem področju v zadnjem obdobju pa vodovodni odsek v sklopu kovinskega podjetja »Partizan« Ribnica. Tako stanje je bilo vse do ustanovitve Vodovodne skupnosti Kočevje-Ribnica 15. julija letos. V Ribnici in Kočevju, posebno pa v višjih legah v Salki vasi, rudniškem področju, Cvišlerjih in v stanovanjih v višjih nadstropjih v samem mestu, je bilo občutno pomanjkanje vode. Vse to je zahtevalo ureditev tgga stanja. Leta 1958 se je začelo s prvimi deli za zgraditev skupnega vodovoda Kočevje-Ribnica s skupnim zajetjem in črpališčem v Blatih pri Rakitnici. Do ustanovitve Vodovodne skupnosti je zamisel z gradnjo tega skupnega vodovoda toliko napredovala, da je zgrajeno že črpališče v Blatih in povezava z ribniškim vodovodom, h kateremu so bile na novo priključene vasi Nemška vas, Prigorica in Dolenja vas. Za osvetlitev nekaterih problemov načina preskrbe z vodo na področju, ki ga zajema skupni vodovod Kočevje-Ribnica, bomo navedli nekatere podrobnosti, in sicer za občino Kočevje in Ribnica. Voda, Skupni vodovod Kočevje - Ribnica bo preskrbel s pitno vodo naselja, ki leže na področju obeh občin. Se prej pa moramo povedati. da bo treba zgraditi vodovod Slovenska vas-Blate, trasa je dolga 8 km, in dograditi višje ležeči rezervoar nad Kočevjem in definitivno priključiti ribniško področje na novo zajetje v Blatih. Tam je potreben še čistilec za vodo, kar nameravajo urediti v kratkem času. V občini Kočevje bo novi vodovod preskrbel z vodo naslednja naselja: dosedanja naselja, ki že imajo vodo, mesto Kočevje, Slovensko vas, Mahovnik, Staro cerkev, Breg, Mlako, Cvišlarje in delno Salko vas. Razširili in podaljšali cevovode pa bodo v naslednjih naseljih: Gorje-Srednje in Nove ložine, Koblerje, Konca vas, Gorenje, Malo goro, Klinjo vas, Zeljne, potem Onek, Mačkovec, Staro Brezje, Koprivnik. Hrib, Dolgo vas, Livold, Zajčje polje, Cmi potok, Stalcerje, Rogati hrib, Nove laze, Kočevsko Reko, Primože, Mlako, nadalje Mozelj, Kočarje, Rajndol in Turkovo Drago v spodnjem delu občine. V občini Ribnica pridejo v poštev sledeča naselja: dosedanji kraji, ki že imajo vodo, Ribnica, Gorenja vas, Breg, Hrovača in Goriča vas. Razširili in podaljšali cevovode pa bodo za vasi: Žlebič, Sušje, Dolenji Lazi, Otavice, Lipovec, Blate, Rakitnica, Grčarice. V vaseh kot so Jurjeviča, Mali Sajevec, Vinice, Lipov-ščica in Ravni dol, bodo tudi v naprej dobivali vodo iz starega vodovoda in ne bodo vključeni v skupni vodovod. Po podatkih popisa prebivalstva iz leta 1953 je živelo na kočevskem področju, kjer bo dovajal vodo nov vodovod, nad 10.000 prebivalcev, v ribniškem predelu pa okrog 5500. Potrebe po vodi bodo z novim vodovodom krite še za vrsto let naprej. Kot smo že omenili, bo glavni vodni vir skupnega vodovoda v Blatih pri Rakitnici. Vodo bo dajal »Obrh«. Njegova izdatnost daleč presega zahteve vodovoda, ki potrebuje povprečno ca. 90 litrov na sekundo. Obstoječi vodovod v Ribnici bo delno vključen v skupni vodovod in bo prispeval ca. 4 litre na sekundo. »Obrh« je kra- škega izvora, zato bo potrebno mehansko in bakteriološko čiščenje. Ta voda bo črpana v rezervoar na primerno višino nad čistilno napravo, od tu pa bo gravitacijsko speljana v kočevsko in ribniško kotlino. V kočevski kotlini bo treba vodo ponovno prečrpavati pri Cvišlerjih za višje ležeča naselja Onek, Mačkovec, Staro Brezje do Koprivnika, pri Zajčjem polju pa za višje ležeče naselje Štalcarji do Kočevske Reke, Mlake itd. Okrog 124 km bo znašala dolžina cevi. Projektiranih je 26 rezervoarjev s skupno prostornino 3288 kubičnih metrov. Celokupni stroški so predvideni na 1 milijardo din. Povedali smo že, da je zajetje in črpalnica pri »Obrhu« že zgrajena in že povezana z obstoječim ribniškim omrežjem. Ker potrebnega klorinatorja še ni, se zaenkrat črpa voda od tod samo za vasi Nemška vas, Prigorica in Dolenja vas. Zgrajena sta rezervoarja nad Dolenjo vasjo (za ribniško kotlino) in nad Slovensko vasjo (za kočevsko kotlino). Položen je glavni vod od Slovenske vasi do Kočevja, na drugi strani pa od »Obrha« speljan vodovod do Ribnice z odcepom za Dolenjo vas, Prigorico in Nemško vas. Začeli so z gradnjo rezervoarja nad Kočevjem. Dokler ne bo rezervoar nad Slovensko vasjo dobival vodo iz »Obrha«, se bo zanj začasno črpala voda »Ubriha« pri Slovenski vasi, ki bo po novem cevovodu dotekala do rezervoarja nad Kočevjem in dalje gravitacijsko proti Kočevju. Brez dvoma je gradnja skupnega vodovoda za kočevsko in ribniško področje upravičena. Z gradnjo vodovoda bo prebivalcem tega področja možno izboljšati življenjske pogoje, saj vemo, da je dobra in zdrava voda vir zdravja, gospodarstvu pa bo odprla nove možnosti razvoja. Iz vsega kar smo navedli, lahko spoznamo, da ima Vodovodna skupnost Kočevje-Ribnica veliko in odgovorno delo. Vodovodna skupnost je pri reševanju vprašanj izboljšave dovajanja vode dobro zastavila svoje delo. Želimo le, da bi zastavljene načrte uresničevali čim uspešnejše in da bi bili pri tem deležni široke podpore vseh prebivalcev. K. O. voda, voda ... POSREDUJEJO Po zadnji vojni sem prišel v Kočevje. Zanima me, katero ozemlje so pred vojno imeli za Kočevsko in koliko je tu živelo Nemcev oziroma Slovencev. M. S. Kočevje Za Kočevsko smo imeli območje, kjer so živeli Kočevarji-Nemci, oziroma mešano Slovenci in Nemci. Približna meja je bila: od Ložin mimo Strug do Dvora, ves Rog do obronkov Bele krajine, mimo Brezovice do Spodnjega loga, na Skrilj-Moravo-Borovec-Grčarice in prek Kočevskega hriba nazaj. To je bila ena zaokrožena enota. Povsem zase pa je bil otoček Nemcev še v vaseh okoli Drage. Na Kočevskem je živelo 18 tisoč prebivalcev, od tega 13 tisoč Nemcev. Ozemlje pa je obsegalo 800 kvadratnih kilometrov. Ob dnevu Združenih narodov sem slišal, da je pred vojno obstojalo Društvo narodov, ki je imelo podobne naloge. Ali lahko poveste, kdo je ustanovil to društvo in koliko članov je imelo. D. N. učitelj Ustanovljeno je bilo na pobudo predsednika ZDA W. Wilsona z namenom, da se onemogočijo nove vojne. Društvo je zborovalo vsak november, in sicer v Ženevi. Stalni člani so bili: ZDA, Anglija, Francija, Japonska, Italija in Nemčija. Volili pa so še nestalne člane. Nemčija je kmalu izstopila iz Društva narodov in kakor vemo. društvu ni uspelo preprečiti druge svetovne vojne. Star sem 19 let in sem od vojnih dni 75 °/o invalid. Imam pohabljeno desno roko, vendar sem sposoben za lažja dela. Zelo rad bi delal. Povsod sem že poskušal, a me nočejo vzeti. Mislim, da imam v naši družbi tudi jaz pravico do dela ali pa invalidnine, ker sicer ne morem živeti. Vinko Koprivec, Loški potok Socialistična družba skrbi za vsakega. Ker ste sposobni opravljati lažja dela, bo domače podjetje »Smreka« gotovo našlo tudi za vas kako delo. Če ste brez sredstev za preživljanje, Vam mora dati občina podporo. Občino tudi lahko zaprosite, da Vas pošlje v Zavod za rehabilitacijo invalidske mladine v Kamnik, kjer bi se lahko izučili za kak poklic. S prijateljico se vedno pregovarjava. Ona trdi, da ima Nemčija najboljše in najmodernejše ceste v Evropi, jaz pa trdim, da ima Italija. Kdo ima prav? Zanima me tudi, od kod izhaja priimek »Vesel«. Ali res iz nemščine? Miss Julka Jamnik, Toronto Mi hitimo z gradnjo modernih cest in žal nimamo časa, da bi se potepali po vseh evropskih cestah in ugotavljali, katere so boljše. Brez dvoma imata navedeni dt-žavi moderne ceste, toda težko je reči, katere so absolutno boljše. Priimek »Vesel« izhaja iz besedice biti vesel. Po našem mnenju je to povsem slovenska beseda. 4 IIIP/Z NAŠIH «a«,ff HP- k krajev F® j-jl 0P KOT Žim 5TEPADUV BORBI 7A HA5 Vodovod v Poljanski dolini Z gradnjo vodovoda v Poljanski dolini so začeli leta 1936. Vodovod naj bi po popolni izgraditvi oskrboval Poljansko dolino v dveh področjih. V spodnji dolini, vasi Dol, Prelesje in Kot, v zgornji dolini pa iz glavnega rezervoarja nad Kovačjo vasjo vasi Kovač j a vas, Deskova vas, Stari trg ob Kolpi, Močile, Pako, Predgrad, Jelenjo vas, Zagozdec, Dol. in Gornjo Podgoro, v perspektivi pa s ponovnim prečrpavanjem še Ceplje. Kralje, Videm, Zadre, Brezovico in Nemško loko. Naj povemo, da je bilo od prvotnega projekta zgrajeno naslednje: črpalnica pri Dolu, tlačni vod do rezervoarja nad Kovačjo vasjo ter cevovod v Predgrad, Kovačjo vas, Deskovo vas, Stari trg in Močile. Ostale vasi so ostale brez vodovodov. Zaradi premočnega vodnega udara v tlačnem cevovodu nastopajo stalne okvare. Teh okvar in z njim negodovanja potrošnikov vode ne bo prej konec, dokler ne bo tlačni cevovod zavarovan z odgovarjajo- čim tlačnim kotlom in nadomestitvijo mufnih stikov s prirobnični-mi. Za popblno dograditev projektiranega vodovoda v Poljanski dolini, bi bilo potrebno položiti še okrog 10 km vodovodnih cevi, zgraditi tri rezervoarje s skupno vsebino okrog 150 m3 in zgraditi čr-palnico za gornje področje vodovodnega omrežja. In stroški za uresničenje teh del? Investirati bi bilo potrebno okrog 36 milijonov dinarjev. KER NI CESTARJA Proti Polomu je cesta v precej slabem stanju. Na tej cesti so bili nastavljeni cestarji od leta 1952 do oktobra 1958. Cesta je dolga sedem kilometrov in 500 m. Takrat je bila cesta kar dobra, odkar pa ni več cestarja, je vedno slabša, ker ceste nihče več ne popravlja. Tudi za kolo je cesta že skoro nemogoča. Prebivalci Poloma se čudijo, ali ni za to cesto res nobenih finančnih sredstev? Prav bi bilo, da bi se merodajni malo bolj zanimali tudi za ta del ceste od Male gore — Polom, da bi bila sposobna za promet. -Ho-To Nemogoče stanje na šoli v Strugah 11. novembra je imel šolski odbor v Strugah sejo. Poleg članov šolskega odbora sta bila na seji tudi predsednik ObLO Marjan Miklič in sekretar Občinskega komiteja ZK Grosuplje Drago Jeras. Na seji so razpravljali o neznosnih razmerah, ki vladajo na tej šoli pri pouku. Tamošnja učiteljica U. A. je malomarno opravljala dolžnosti učitelja in vzgojitelja v ŠTEVILNE SO BILE ŽRTVE, KI SO JIH NAŠI KRAJI DALI ZA SVOBODO IN BOLJŠE ŽIVLJENJE. PRIOBČUJEMO NJIHOVE KRATKE ŽIVLJENJEPISE V POČASTITEV NJIHOVEGA SPOMINA DANILO OBERSTAR Doma je bil iz Sodražice, rojen pa je bil 15. 11. 1924. Dom ga je vzgajal v naprednem duhu. Leta 1941 je obiskoval šesti gimnazijski razred v Ljubljani. 1. decembra 1941 so dijaki te gimnazije imeli deset minutni molk kot protest proti Italijanom. Ker je bil šesti razred initiator tega, so bili dijaki izključeni iz šole, med njimi tudi Danilo za dobo enega leta. Prišel je domov, potem se pa vpisal v gimnazijo v Kočevju. Ker so Italijani internirali člane profesorskega zbora, se je spet vrnil domov. Pomagal je pri delu Krajevnega osvobodilnega sveta, zbiral orožje, hrano in drugo za partizane. 10. maja 1942 je odšel v partizane, v Krimski odred, s katerim se je cembru 1943, ko je nekega dne prišel domov, so nenadoma prišli tudi Nemci. Aretirali so ga in odpeljali v Begunje, od tam pa v zloglasno taborišče Mathausen, od koder se ni več vrnil. franc Stupica Rojen je bil 24. 1. 1927 v Kotu pri Ribnici. Po končani osnovni šoli se je odločil za strugarja, učil pa se je v Sodražici. Ko so prišle leta 1942 v Sodražico partizanske enote, se jim je tudi on pridružil. Dodeljen je bil v Cankarjevo brigado in z njo sodeloval v številnih bojih. Leta 1943 je v neki akciji v bližini Žužemberka v boju padel. SLAVKO PETRIČ Petričevi družini v Sodražici se je 11. 12. 1918 rodil sin Slavko. Živel je v napredni družini, zato je bil tudi sam naprednega mišljenja. Po končani osnovni šoli je šel v Ljubljano, kjer se je izučil pekovske obrti. Okupacija ga je našla pripravljenega. Z OF se je povezal že leta 1941. Zbiral je šoli. Zaradi neurejenih razmer doma, mož je baje alkoholik, je trpel pouk v šoli. V septembru ni bilo pouka dva, v oktobru pa tri dni. udeležil številnih bojev. Po itali Odsotnost s šole ni javila šolskemu janski ofenzivi je bil dodeljen Can- orožje, municijo, hrano in drug ma-odboru, niti pristojnim organom karjevi brigadi. 7. septembra 1943 terial. Bil je član mladinskega ak-Občinskega ljudskega odbora. Tu- je s svojo četo napadel italijanski tiva v Sodražici in sodeloval pri di kadar je poučevala, je bil pouk bunker v vasi Zgornje Kamence zbiranju prostovoljcev za odhod v pri Novem mestu. Ko je bil zadet njegov tovariš, je šel ponj in bil tudi sam smrtno zadet. Srna in psiček, nekaj nenavadnega! Po sliki sodeč je zaradi pri rodnega sovraštva še precej nezaupanja. Prizor je posnel Janez Lunder iz Grosuplja in nam sporočil, da je srna last tamkajšnjega lovca, psiček »Svrk« pa je bil njegov. TO IN ONO pomanjkljiv. Po daljši razpravi so ugotovili, da tovarišica U. A. ni sposobna opravljati tako odgovornega poklica kot je učiteljski v današnji socialistični družbi. Zato so sprejeli sklep, da se predlaga ObLO Dobrepolje, da se jo takoj razreši dolžnosti na šoli, šola pa naj se začasno zapre. Med tem časom pa naj občina preskrbi novo učno moč, da ne bo trpel šolski pouk. Ko smo se o tej zadevi zanimali na ObLO smo zvedeli, da so že določili novo učno moč iz Vidma, ki bo začasno poučevala v Strugah. Na struški šoli so imeli doslej pouk samo za nižje razrede, to je do četrtega razreda. Pouk pa bo treba uvesti tudi za višje razrede osnovne šole. To naj bi storili takoj! Za to pa sta potrebna v Strugah dva učitelja. -ta IVAN PIRC Rodil se je 21. 5. 1902 v Žimari-cah, nazadnje je živel v Sodražici. Po poklicu je bil trgovec z lesom. Dom ga je vzgojil v naprednega človeka. Za narodnoosvobodilno partizane, do kamor jih je tudi vodil. 10. maja 1942 je tudi sam šel v partizane, v Krimski odred. V času roške ofenzive je po naključju padel v roke Italijanom. Internirali so ga na Rabu in kasneje v Renecciju. Po kapitulaciji Italije je takoj odšel v partizane. Nekaj časa je bil pri Rajonskemu odboru Sodražica, potem pa je šel v Ljub- gibanje je začel kmalu delati. Zbi- ljansko brigado, kjer je opravljal dolžnost političnega komisarja čete. Z brigado se je udeležil mnogo bojev. Padel je v boju s sovražnikom 17. 5. 1944 v Kačji ridi pri Novem mestu, ko je reševal ranjenega tovariša, ki je bil tudi ubit. ral je finančna sredstva, skrbel za hrano, orožje, municijo in poskrbel, da je vse to prišlo v roke partizanom. V avgustu 1942 so ga Italijani odpeljali v Ribnico z namenom, da ga pošljejo v internacijo. Zaradi njegove bolezni tega niso storili, zato pa so ga konfini-rali v Ribnici. Po kapitulaciji Italije je prišel domov, potem pa je šel v partizane. Zaradi bolehnosti so ga poslali v Sodražico, kjer je opravljal odgovorne naloge. V de- ZAKAJ NI JOGURTA? Jogurt je zelo zdrava in kalorična hrana. To hranilo se je tudi v Kočevju že udomačilo. Več mesecev so ga stalno nudili v slaščičarni, mlečni restavraciji in v kavarni. Sredi oktobra pa je jogurta nenadoma zmanjkamo in od tedaj ga ni mogoče nikjer več dobiti. Kje so vzroki temu? Mnogim potrošnikom bi bilo ustreženo, če bi jogurt spet začeli prodajati. -ič KAKO PLAČUJEMO DAVKE? Kako plačujejo davčne obveznosti davčni zavezanci v naših občinah? V primerjavi z ostalimi občinami v okraju, kar dobro. Po podatkih z dne 10. novembra daje pregled o plačevanju davkov takole sliko: v občini Dobrepolje je bilo poravnano 73 % davčnih obveznosti, v Kočevju 89 %, Laščah 73 %, Ribnici 84 % in v občini Sodražica 80 %. DRAGA H KOČEVJU O sklepu zbora volivcev v Dragi, da se njihove vasi zaradi reorganizacije občine Sodražica priključijo občini Kočevje, smo v našem listu že poročali. Na 17. seji obeh zborov ObLO Kočevje, je prišla na dnevni red tudi želja volivcev iz Drage, Podpreske, Trave in tamkajšnjih vasi, da se priključijo občini Kočevje. Svojo utemeljitev so med drugim obrazložili, da vidijo v gospodarsko razviti občini in močnem socialističnem sektorju kmetijstva pogoje za nadaljnji napredek svojih krajev. Odborniki so predlog volivcev iz dragarskih vasi, da se priključijo kočevski komuni, soglasno potrdili. Jitametna nesxeca s smrtnim Izidam Dne 13. novembra 1959 okoli 17. KU Stari log se je z motornim ko-ure se je pripetila prometna ne- lesom odpeljal naprej, vozniki sreča na cesti II. reda Smuka-Stari vprežnih vozov pa so vozili za njim log. Tega dne zjutraj so odšli trije in to v presledkih drug za drugim, vprežni vozniki z vprežnimi vozmi Ker je imel voznik Jože Rutar in konji v gozd Luža nad Smuko, najboljši voz, je vozil naprej. Kot da bi spravili iz gozda do ceste hlodovino. Z njimi je odšel v gozd tudi upravnik KU Stari log J. B., ki je delo nadziral. Ko so hlodovino spravili iz gozda in jo naložili na vozove, so se z vprežnimi vozmi in konji po kratkem odmoru v vasi Smuka odpravili proti Staremu logu. Upravnik SPOMINSKI DNEVI 23. XI. 1920 so se vršile volitve v ustavodajno skupščino kraljevine SHS. Komunistična stranka, kot tretja najmočnejša stranka, je dobila 59 poslancev med njimi 6 Slovencev. 23. XI. 1943 je XIV. divizija NOV uničila belogardistično postojanko Grahovo. 24. XI. 1944 so oddelki XVIII. divizije uničili močan nemško-belogardistični oddelek na hribu pri Koprivniku. Pobitih je bilo nad 200 sovražnikov. 26. XI. 1943 je bilo prvo zasedanje AVNOJ v Bihaču. 28. XI. 1943 je prišla ameriška vojna misija k Glavnemu štabu NOV in POV Slovenije. jo2e Sega Rodil se je v kmečki družini 16. 3. 1910 v Sodražici. Ko se je izučil mesarske obrti, je opravljal obrt v domačem kraju. Do kapitulacije Italije je delal kot referent za prehrano in skrbel za hrano za partizanske edinice. Leta 1943 je vstopil v vrsto NOV. Ko se je 25. 2. 1944 mudil na obisku pri svoji družini, je nemški bombnik bombardiral Sodražico. Pri tem napadu je bil Sega ubit. JANEZ ŠILC Rojen je bil na Kržetih-Gora 27. 12. 1927 v kmečki družini, ki je dala narodnega heroja Majdo Šilc. Janez je bil njen brat. Vzgled sestre Majde je tudi njega napotil v partizane. Pridružil se je partizanski edinici, v kateri je bila njegova sestra. V NOV je sodeloval od leta 1943. Padel je v težkem boju s sovražnikom na Ilovi gori 5. novembra. FRANC URH Rodil se je 10. 12. 1925 v Sodražici. Bil je študent. Solo je obiskoval najprej v Sodražici, potem pa v Ljubljani. Po kapitulaciji Italije je vstopil v narodnoosvobodilno vojsko. Mesec dni nato je bil v boju pri Cerknici ranjen od nemške običajno, se je tudi tega dne vsedel na prednji del voza in to v vlečni drog med zavorno napravo in vprego, delavec S. G., ki se je vozil z njim, je sedel zadaj na hlodovini. Ko je Jože Rutar privozil pred Stari log do kraja koder se začne cesta vzpenjati, je padel pod voz in sicer tako, da sta ga povozili obe levi kolesi voza. Bil je na mestu mrtev in bi bila tudi vsaka zdravniška pomoč brezuspešna. Dobil je notranje poškodbe na prsih in glavi. Kako je ponesrečeni padel pod voz, še ugotavljajo. Okolnosti pa kažejo, da je bila tudi tu vmes ne- previdnost in tudi neupoštevanje granate in kasneje je v partizanski predpisov. Vožnja na vlečnih dro- bolnišnici rani podlegel, govih je nevarna in tudi proti predpisom in naj bo ta primer v opozorilo vsem voznikom vprežnih vozil, ki lahkomiselno sedijo na raznih nevarnih mestih in se tako izpostavljajo nevarnosti, namesto, da bi vodili vprežno živino za povodec. A. K. POPRAVEK V zadnji številki smo objavili članek našega dopisnika K. P. z naslovom »Rudarji so izpolnili plan«. Tu je bilo navedeno, da je rudarjem govoril tudi inž. Jože Cenčič, pravilno pa bi moralo biti samo Jože Cenčič. KP na Kočevskem je do spo- orožili, nato pa izpustili. Sef Emo-mladi leta 1942 doživela teške ne, ki je bil zagrizen fašist, se ni udarce, vendar so njeni kadri rasli, hotel predati partizanom in je kri-ker so delo nadaljevali preostali čal »Eviva Duce!«; zato je bil člani in kandidati partije, skojevci, ustreljen. mladinci in simpatizerji ob izdatni 25. marca 1942 je prišla na Me-pomoči vodstva iz Ljubljane. stni vrh nad Kočevjem I. četa ba- Z odselitvijo kočevskih Nemcev taljona »Ljubo Šercer«. Komandir leta 1941, ter po hudi zimi z de- je bil Bojan Polak-Stjenka, ko-belim snegom, so bili podani ugod- misar pa Ante Novak. Četa se je ni pogoji* za razvoj partizanstva ustavila pri Ledeni jami, kjer je na Kočevskem. taborila do 9. aprila. Tega dne je V marcu 1942. so skojevci in imela večji spopad z Italijani nad mladinci masovno odhajali v par- Mahovnikom. Po tem spopadu se tizame. Med prvimi so odšli iz me- je četa premaknila na Prežo, kjer sta Kočevja in rudnika: Primožič je ostala do 24. aprila. Pritok no-Vili, dva brata Murovič, Kump, vih borcev je bil vedno večji. Zato Vidmar Ciril, Stimac Jože, Mulac se je okrog 20. aprila formiral Ko-Ivan in drugi. Odhajali so po gru- čevski bataljon. Komandant bata-Pah. Na rudniku je bilo zaposleno Ijona je bil Stjenka, komisar pa večje število beguncev iz Štajer- Ante Novak. Dve četi tega bata-ske.Ti so stanovali v skupnih sam- Ijona sta se premaknili na Struž-skih stanovanjih. Večkrat so se iz- nico. praznile preko noči cele sobe, ker 24. aprila so izvršili Italijani so odšli stanovalci v partizane. močan napad na Prežo. Napad je Marca leta 1942 je Novomeška bil odbit. Partizanska grupa odpeljala iz 25. aprila je tretja četa Kočev-Smuke emonsko živino. Naslednje skega bataljona izvršila napad na jutro so se pripeljali na Smuko oddelek Italijanske vojske in po-uslužbenci Emone in karabinerji. bila 12 okupatorjev. Partizani so jih pričakali in raz- 26. aprila 1942 je patrola III. se je v kratkem času razširilo na pretežni del okraja Kočevje. 2. maja je izvršil Kočevski bataljon napad na Bosiljevo loko. Ta napad ni popolnoma uspel, čete uničila dva italijanska kami- 5. maja je druga in tretja četa jona pri Čolnarjih. izvršila napad na Kočevsko Reko. V noči od 24. do 25. aprila je Italijanska posadka v Kočevski III. četa vdrla v vas pri Fari, raz- Reki je bila verjetno obveščena, da bila prostore »Dopolavoro« in are- se prapravlja napad, zato jo je kotirala učiteljico, ki je agitirala za rajžno pobrisala preko gozdov v »GILL«, zaplenila eno puško, dve Kočevje. Njenemu vzgledu so sle-lovski puški, pet bomb, pet radio- dile tudi italijanske posadke iz aparatov in večjo količino hrane. Banja loke, Morave in Štalcerjev. 26. aprila so Italijani izvršili 6. maja se je vršil miting v Ba-močan napad na Stružnico, kjer nja loki. Na tem mitingu je bil sta bili I. in II. četa. Ker je bil javno izvoljen ljudski odbor kot le-napad odbit, padlo je 30 Italijan- galna ljudska oblast. Naslednji dan skih vojakov in italijanski major, je bil v sestavi Kočevskega bata-so Italijani napad ponovili še 29. Ijona formiran kolesarski vod, ka-in 310, aprila. Po zadnjem napadu terega komandir je bil »Boter« in sta se premaknili obe četi na Ko- teška mitraljeska četa, komandir pič, naslednji dan pa na Cvarovo je bil Nedelko. žago. 5. maja se je patrola kočevskega Prvega maja zjutraj je patrola bataljona, sestoječa iz osem mož, III. čete pod vodstvom tov. Lajka nahajala v zapuščenem mlinu pri prisilila italijansko posadko na Suhem potoku. Obveščena je bila, Brodu, da se je predala. Se isto da namerava iz italijanske posto-popoldne so prispele III. in del II. janke v Spodnjem logu večje šte-čete na Brod, kjer se je popoldne vilo italijanskih vojakov na dopust vršil partizanski miting, na kate- v Italijo, ki bodo nosili s seboj rem je bila razglašena splošna mo- večjo količino na Kočevskem naro-bilizacija. Italijanske posadke iz panega blaga. Takoj je napravila Kuži j a in Fare so zbežale še isti zasedo v gozdu Pekel, to je na cesti dan v Kočevje. Nastalo je prvo med Rimskim in Rajndolom. Ko osvobojeno ozemlje v Sloveniji, ki so se pripeljali Italijani na vozu iz Spodnjega loga, je patrola vžga- lijansko postojanko v Koprivniku, la po njih in jih 11 pobila. Le eden Ubit je bil en Italijan. Naslednji je odnesel zdravo kožo. dan je odšla italijanska posadka V začetku maja je II. četa Ko- iz Koprivnika, čevskega bataljona napadla itali- 16. maja je del Kočevskega ba-jansko posadko v Dragi. Ker prvi taljona napadel italijansko posto-napad ni povsem uspel, so ga čez janko v Starem trgu ob Kolpi, nekaj dni ponovili. Po tem napadu 16. maja je župnik Pravhar ustaše je italijanska posadka umaknila novil v Loškem potoku na Taboru iz Drage. Belo gardo. 6. maja je 5-članska partizanska 17. maja 1942 so partizanske patrola napadla italijansko kolono edinice napadle belogardistično popri Količini in jo zavrnila. stojanko na Taboru. Belogardisti 9. maja so edinice Notranjskega so se po kratki borbi predali, odreda napadle italijansko pošto- Sredi maja 1942 je II. četa Ko-janko v Loškem potoku. Naslednji čevskega bataljona napadla itali- dan se je italijanska posadka jansko kolono na poti iz Gabra umaknila v Ribnico. Med umikom proti Osilnici in jo zavrnila, so jo napadli partizani in jo po- Koncu maja 1942 je bil izvršen gnali v beg. partizanski napad na italijansko 9. maja so partizani izvršili na- postojanko v Osilnici. Ubitih je bilo pad na italijansko postojanko v 6 Italijanov. Mozlju. V juniju sfe je formiral Kočevski 10. maja zvečer so partizanske odred, kateri je imel v svojem se-edinice napadle italijansko posadko stavu prlbližho 900 borcev. Ko-s Sodražici in jo pognale v beg. mandant odreda je bil Vasja, ko- 13. maja je teška mitraljeska misar pa Florjan-Močnik. četa napadla in zaplenila 2 kami- Napadi na italijanske patrple in jona in ujela 2 italijanska vojaka, postojanke so se dnevno nadalje- 14. maja zvečer je mitraljeska vali. Italijani so se prestrašeni sti-četa izvršila napad na Dijaški dom skadi v svojih brlogih, v strahu v Kočevju, kjer so imeli Italijan- pred partizansko pestjo. ski oficirji zabavo in jih več ra- V juniju 1942 je prišel v Ko-nili. čevski Rog tudi glavni štab PO 15. maja zvečer je del Kočevske- Slovenije, CK KPS in Izvršni od-ga bataljona izvršil napad na ita- bor OF. Obvestila delavskih univerz in klubov DU KOČEVJE V torek 24. novembra ob 19. uri bo v Stari cerkvi javno predavanje Vinka Trčka »Spoznal sem Sovjetsko zvezo«. Istega dne bo ob 19.30 uri predavanje tudi v Kočevski Reki. Dr. Nučič bo imel predavanje »Čudež ali naravni pojav«. Osnovne organizacije ZK obveščamo, da bo predavanje v okviru študija ZKJ po temle razporedu: 23. novembra ob 19. uri v Se- škovem domu za osnovne organizacije »Avto«, Vodovod, Elektro, Kemična tovarna, Ključavničarstvo, Tekstilana, KGP, UP, Poslovna zveza, »Zidar« ter za Seškov, Kolodvorski, Cankarjev, Rožni, Podgorski, Roški. Bračičev levi in desni teren ter za teren Mlaka. Predaval bo Jože Košir. Za člane osnovne organizacije ZK iz Stare cerkve bo predavanje 26. novembra ob 19. uri v osnovni šoli Stara cerkev. Predaval bo Boris Mikoš. Delavska univerza Kočevje se zahvaljuje upraviteljstvu osemletke »Mirka Bračiča« za uspešno sodelovanje pri pridobivanju slušateljev za Solo za starše. Vse družbene in gospodarske organizacije ter društva naprošamo, da ob torkih ne sklicujejo sestankov, občnih zborov in podobno zaradi predavanj Delavske univerze. DU RIBNICA 1. seminar za člane DS in UO Lesnoindustrijskega podjetja Ribnica: 23. nov.: od 14. do 19. ure bo predavanje »Obrazložitev osnovnih finančnih in gospodarskih pokazateljev v podjetjih«; 25. nov.: od 14. do 19. ure »Načela delitve dohodka in gospodarjenja s skladi gospodarskih organizacij«; 27. novembra: predavanje »Principi razdeljevanja sredstev za osebne dohodke na osnovi produktivnosti dela podjetja«. Istočasno bo tudi seminar za ostala večja podjetja v ribniški občini. KLUB DOMA RUDARJEV V ponedeljek 23. novembra: ob 16. uri čitanje v knjižnici; ob 18. uri debatni večer, razgovor s predsednikom občine o razvoju komune. V torek 24. nov.: ob 16. uri predvajanje diafilmov ozvočenih na magnetofonski trak. Povest o Trmasti in pametni muli; ob 18. uri čitanje v knjižnici. V sredo 25. nov.: ob 16. uri filmska predstava — celovečerni film; ob 18. uri mladinska televizijska oddaja. V četrtek 26. nov.: ob 17. uri predavanje spremljano z diafil-mom. Tematika: industrija premoga; ob 19. uri razgovor dramske skupine. V petek 27. nov.: ob 16. uri čitanje v knjižnici. V soboto 28. nov.: ob 18. uri mladinska televizijska oddaja; ob 19. uri proslava obletnice nove Jugoslavije. Turistično društvo pred novimi nalogami S PLENUMA OBČ. ODBORA ZDRUŽENJA REZERV. OFICIRJEV Dejavnost na vseh področjih! V prostorih hotela »Pugled« je pospeševanju turizma na Kočev-imelo 17. t. m. svoj občni zbor Tu- skem pa bi bil prav gotovo v tem, ristično olepševalno društvo Ko- da bi se vzpostavile boljše pro-čevje. Zboru so poleg domačih čla- metne zveze. Asfaltirana cesta od nov prisostvovali tudi Janez Pir- Ljubljane preko Kočevja do ja-nat, podpredsednik OLO Ljubljana, tiranske obale bi bila za turizem še obilo drugih problemov. Urediti bo treba notranja nesoglasja v društvu in v akcijo pospeševanja turizma zajeti čim več ljudi, posebno mladine, z organiziranjem izletov po Kočevski pa ljudem nar, poapreaseaniK uuu jjjuuijana, uuaic ui ....— ---------. 1 x* .. Lojze Jamnik in tov. Matajc kot na Kočevskem ena najvažnejših omogočiti spoznavanje na še ožje nnnjn4nTmii>-n oirvninn in rpmiKI{'Skp nriHnhi tpv kniti t.nii turisti. Id domovine. V interesu občine in nas domovine. V interesu občine in nas vseh je, da čimbolj pomagamo upravi društva. Za uspešno delovanje društva pa so na občnem zboru izbrali nov upravni odbor, ki naj bi šel po poti, ki je do sedaj rodila največ uspehov in prispevala predstavnika okrajne in republiške pridobitev, kajti tuji turisti, ki turistične zveze, in predstavniki prihajajo k nam, negodujejo ravno občinskih političnih in družbenih zaradi slabe ceste in premajhne organizacij. propagande. Posvetiti bo treba tu- Ker ima društvo svoj občni zbor di večjo skrb domačim turistom, samo vsake dve leti, se je nabralo Poseben problem so prenočišča in precej gradiva, ki so ga morali na ta problem bodo skušali rešiti z ---------—------ ■ __ občnem zboru predelati. Ugotovili organiziranjem privatnih turistič- mnogo k zadovoljstvu domačinov so, da je bilo delo društva po obč- nih sob. Poleg teh pa ima društvo in tujih turistov, nem zboru pred dvemi leti v začetku dokaj uspešno, pozneje, pa je nazadovalo in ni prišlo več do pravega izraza. Nastalo je nekakšno mrtvilo. 23-članski odbor, ki je bil ustanovljen zato, da bi društvo čim uspešneje delovalo, ni popolnoma izpolnil svojih nalog. Zadanega programa, kot je izgraditev plavalnega bazena in novih turističnih koč, nismo mogli izvršiti zaradi materialnih ovir. Društvo tudi ni dobilo potrebnih sredstev za urejanje parkov, zato so le-ti začeli propadati. Pri članih samih pa ni bilo dovolj poleta, da bi društvo vseskozi uspešno delovalo. Sicer pa je treba društvu priznati, da je opravilo naloge, ki jih ne bi nihče drugi. Bilo je pobudnik novega razvoja in olepšanja mesta Kočevja, ki je po večletnem prizadevanju društva prijetno izpre-menilo svoje lice. Predstavnik turistične zveze Slovenije je poudaril, da se je republiška zveza vedno lahko zanesla in naslonila na Kočevsko turistično zvezo, ki je bila sposobna, da organizira prireditve »Gaj« shajališče kočevskih športnikov Hov obrat družbene prehrane Sedanji obrati družbene prehra- urah. Nujno je, da bi tem preskr- _________________ ne, to je Ljudska restavracija, re- beli tople malice, toda sedanji ob- celo v mednarodnem merilu, kar stavracija »Metka« in gostinska rati tega ne zmorejo, je uspelo v Sloveniji le malošte- podjetja, ki nudijo hrano abonen- s sredstvi za1 gradnjo stanovanj vilnim društvom. Zato mesto, kot tom, so pretesni in bi bilo potreb- in ob pomoči delovnih kolektivov, je Kočevje, ne sme biti brez moč- no, da se zgradi nov obrat. Po za- bi novo restavracijo kmalu uredili, nega turističnega društva. misli upravnega odbora Zavoda za Poglavitne naloge v prihodnjem pospeševanje gospodinjstva iz Ko-delovanju društva pa bodo v tem, čevja naj sedanjih obratov ne bi da bodo s posebnimi predavanji širili Z adaptacijami, temveč bi skušali vzgajati ljudi. S široko zgradili novo restavracijo. To bi propagandno akcijo bodo poskušali uredili tako, da bi v eni izmed no-turistom čimbolj približati Kočev- vih stanovanjskih stavb, v pritličju sko, pokrajino bogatih naravnih uredili moderno restavracijo za lepot in spomenikov iz naše bližnje družbeno prehrano, ali daljnje preteklosti. Pri tem bo Zanimivo je, da je od 570 abonen-potrebno tesno sodelovanje z lov- tov, ki se hranijo v restavracijah skimi družinami, s taborniki in samo 132 takih, ki tudi zajtrku-planinskim društvom ter ostalimi jejo. Vsi ostali pa so navadno brez organizacijami. Glavni prispevek k toplega obroka v dopoldanskih V soboto je bil plenum Občinskega odbora združenja rezervnih oficirjev in podoficirjev kočevske občine. Plenumu so poleg članov občinskega odbora prisostvovali predsedniki in ostali člani osnovnih organizacij ZROP. Poročilo o delu in .uspehih je zajelo vrsto vprašanj s katerimi so se organizacije rezervnega kadra srečavale z vsakdanjim delom. Poročilo so dopolnila posamezna poročila', ki so jih podali zastopniki osnovnih organizacij Stara cerkev, Fara, Osilnica, Kočevska Reka in Predgrad. Iz vsega je razvidno, da je delo rezervnih oficirjev in podoficirjev na področju kočevske občine zelo uspešno. Poleg ostalega dela so člani te organizacije nosilci družbenega in političnega življenja v svojem kraju in kot taki vlagajo vse napore za našo socialistično skupnost. Kljub temu pa je razprava pokazala, da bi #nnogi tovariši lahko storili več in s svojim delom bi razbremenili svoje tovariše, ki opravljajo večje število dolžnosti v posameznih organizacijah. Tehten je bil prispevek komandanta garnizije JLA Ribnica tov. podpolkovnika Jovanoviča, kajti le ta je prikazal, da se s pravilnim delom da doseči uspehe. Nujno potrebno pa se je s tistimi tovariši, katerih delavnost ni najboljša, razgovarjati, in spoznati težave in probleme, ki jih ti imajo. S tako metodo in ostalimi ukrepi bomo nedvomno dosegli zaželjene uspehe. Porok za uspešno delo v bodoče je obsežen program dela, ki predvideva vrsto predavanj iz področja vojnih znanosti, dalje razne vojaške vaje in obisk garnizij JLA. Poleg strokovnega dela se bodo rezervni oficirji in podoficirji udejstvovali na kulturnem in športnem področju z raznimi prireditvami, ki jih bodo prirejali skupno z ostalimi organizacijami in tudi sami v okviru svoje organizacije. Naloge, ki jih predvideva obsežen program oodo mnogo lažje izpolnjene, ker odslej bo delalo na področju kočevske občine osem osnovnih organizacij ZROP. Čeravno vlagamo vse sile za razorožitev in ohranitev miru, mora biti rezervni kader naše JLA vedno pripravljen skupno z našimi delovnimi ljudmi braniti pridobitve socialistične revolucije in našo socialistično skupnost. Tega se zavedajo rezervni oficirji kočevske-občine in zato bodo storili vse potrebno, da se nenehno vzgajamo v tem cilju mi in da vzgajamo naš mladi rod. Udeleženci plenuma so sprejeli sklep, da se letošnji Dan JLA — 22. december dostojno proslavi s-številnimi akademijami in proslavami po vseh večjih krajih v občini, v Kočevju pa bo osrednja proslava za Kočevje, Rudnik, Staro cerkev, Livold-Dolgo vas in ostale kraje. Da pa bo šolska mladina obudila spomine na herojsko borbo naše slavne JLA bo odbor poskrbel, da bodo učenci po vseh šolah,-pisali naloge s temami o JLA. Najboljše naloge bodo nagrajene. SZDL TERENA RUDNIK V četrtek 3. decembra ob 4. url popoldne bo v prostorih doma Svobode v šalki vasi OBČNI ZBOR Prosimo vse člane SZDL terena. Rudnik, da se našega letnega občnega zbora udeležijo v največ,iem> številu! Odbor SZDL terena Rudnik IVoiice 1 Delniškega odra i Ljubljani Oktobra se je zbralo v garderobah Delavskega odra v Ljubljani 30 pedagogov in režiserjev, ki vodijo šolske igralske skupine, oziroma predavajo o gledališču na učiteljiščih. Obravnavali so trenutne probleme mladinskih gleda- demije. lišč v Sloveniji in poslušali predavanja o repertoarju otroških gledališč, o estetski vzgoji otroka, o praktičnem delu z mladino na odru in še o odrskem jeziku in inscenaciji mladinskih predstav. Seminar je razkril nujne potrebe po novih igrah za mladino in po kvalitetnih predstavah za, otroke; razveseljivo razumevanje za te probleme je pokazala Drama SNG v Ljubljani, kjer pripravljajo posebne mladinske dramske večere, in založba Mladinska knjiga, ki bo v prihodnjem letu izdala zbirko tekstov za šolske proslave in aka- Posvetovanje z zastopniki vseh fakultet KOLEDAR Sobota, 21. novembra — Marija Nedelja, 22. novembra — Cecilija Ponedeljek, 23. nov. — Klemen Torek, 24. novembra — Janez Sreda, 25. novembra — Konrad Četrtek, 26, novembra — Katarina Petek, 27. novembra — Bernard KOČEVJE Poročili so se: Rogan Anton, tesar iz Livolda 53, star 29 let in Knavs Jožefa, delavka iz Livolda 50, stara 32 let, Križaj Ernest, tekstilni podmojster iz Klinje vasi 5, star 24 let in Zrimšek Jožefa, učiteljica iz Zeljn 21, stara 27 let, Marincelj Ivan iz Kočevja, Trg •ecitaci 3. oktobra 27, star 29 let in Jakšič je. Udeleženci, ki so bili zvečina Kristina iz Kočevja Rožna ul. 27, gojenci ljubljanskih gimnazij in stara 21 let. Horvat Vladimir ,z strokovnih šol, so naštudirali pod Kočevja, Rudnik 23, star 25 let vodstvom dramskih igralcev An- Lunder Antonija iz Salke vasi dreja Kurenta in Mare Černetove 61, stara 23 let, sta sklenila za-večer ljubezenske pesmi povojnih konsko zvezo v Ljubljani, slovenskih avtorjev. Mladi izva- Rodile so: Gor Danijela, gospo-jalci so bili prijetno presenečeni, dinja iz Stare cerkve 42 - deklico ker so se zaključne produkcije ude- Danico, Hribar Roza, rudarski teh-ležili tudi pesniki Mila Kačičeva, mk iz Salke vasi 97 - deklico Prve dni novembra so pri Delavskem odru v Ljubljani zaključili prvi letošnji tečaj za recitaci Janez Menart, Ivo Minatti in Tone Pavček in po končanem programu v prisrčnem pomenku izmenjali z njimi misli o sodobni poeziji in recitiranju. * Zaključen je letošnji natečaj za Vesno in Škufca Pavla, gospodinja iz Poloma 2 — dečka Darka. Umrl je Rutar Jože, voznik iz Starega loga 3, star 29 let. Iniciativni odbor za ustanovitev potrebo po enotnem sodelovanju kluba študentov Kočevje, je v so- vseh študentov. boto, 14 novembra povabil z vsa- Ustanovni zbor kluba je bil J ke fakultete po enega zastopnika sredo 18. " ™kojS; iz vsega območja bivšega okraja Meniliz miadin- izvirna dramska dela, ki ga je Kočevje. Izdelali so do podrobno- J PnreanizacHami na terenu, sredi februarja letošnjega leta raz- sti program kluba. Vsi zastopniki, skimiorgania j 1 odbor pisal Deiavski oder v Ljubljani, predvsem pa letošnji novinci, so kar je postavil 1 Prispelo je 21 del, od katerih je bili zelo zadovoljni in so v celoti za. ' ,, -n ^v_ ocenjevalna komisija tri nagradila, odobrili dosedanje delo iniciativne- rej deloval, njegovo ., Prvo nagrado je prejel Miloš Mi- ga odbora. Nekateri tovariši so mi- Uenje Pa je