Štev. 14.
Sreda 12. februarja 1930.
Leto V.
Poštnina plačana v gotovini.
Uredništvo ie v Mariboru*
Ruška cesta, poštni predal 22.
Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pasma ®e ne •prejemajo. Uprava: Maribor, Ruška cesta 5, poštni predal 22. Ljarbtjama VII, Zadružni dom.
izhaja vsako sredo In soboto.
Naročnina za Jugoslavijo znaša mesečno 10 Din, za inozemstvo mesečno 15 Din.
Malih ©jjlaaov, ki služijo v posredovanje in socijalne namene delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. Debelo tiskana beseda stane Din 1.—. Malih oglasov trgovskega značaja, stane beseda Din 1—. V oglasnem delu stane pe-titna enostolpna vrsta D. 1.50. Pri večjem številu objav popust.
v.	.	v	i	i	TV	1.1____ -!! - _	A	Lm.lr.«—s m
Posamezna številka 1.25 Din.
Vplivi na razvoj.
Skrivnosti podjetnikov in škofov.
Vplivi na razvoj človeške družbe in posameznih držav so najrazličnejši. Eni razvoj pospešujejo, eni ga ovirajo, eni pa direktno ali indirektno ustvarjajo v njem; predpravice ali anarhijo. Podlaga razvoju s,o problemi, ki slone na boljših ali slabših teorijah, vedi, znanosti, v glavnem! pa na naravnih zakonih. Veda in znanost sta tračnici, ki ju polaga človeški duh po poti razvoja.
Tako nekako smo mislili in mislimo šei danes.
Seveda ta naravna pot ne sme imeti ovir. To je, o vseh vprašanjih in problemih, ki so v zvezi z razvojem, je potrebna zajamčena svobodna diskusija, da se z njo regulira pravec razvoja. Ce te svobode ni, lahko fraza ali demagogija poljubno hipnotizira javnost, ki ni zrela za presojanje vprašanj.
Naloga človeške družbe je torej, da o vseh vplivih, ki soodločujejo v javnem življenju, resno in stvarno razpravlja ter poizkuse, ki bi hoteli z neugotovljenimi tezami ali predsodki izrabljati razvoj namesto v interesu slabejih ali splošnosti v sebične namene in predpravice posameznih slojev, odločnlo in stvarno zavračati.
Edino po tej poti je pričakovati zdravega naravnega zavarovanja.
Diskusije danes ni. Predlogi podjetnikov glede delavskega varstva se skrivajo; škofi intervenirajo. To so sami mogočni vplivi, h katerim pa delavstvo ne more zavzeti jasnega stališča, ker ne ve, kaj zahtevajo cerkveni predstavniki. Delavstvo ima samo svoje delavske zbornice in svoje — nepolitične organizacije.
Iz teh, dovolj važnih razlogov, Sinatra delavstvo, da je javna diskusija o javnih interesih1 potrebna.
Vrsta predrznih laži.
Kako jugoslovanski komunisti vlečejo boljševike za nos.
(Po »Radn. Nov.«, Beograd.)
V »Pravdi«, službenem organu ruske komunistične stranke, v številki z dne 6. januarja, je izšel dolg članek o Jugoslaviji. Članek navaja vrsto predrznih laži o naših razmerah. Tam se proslavlja velika m uspešna aktivnost komunistične stranke v naši državti. Pripoveduje se, kako ona vodi nezadovoljne in revolucionarne delavske množice v stavke, kako se po vaseh vodijo oborožene borbe med žandarji in kmeti; kako novoustanovljena agrarna banka v nič prodaja imovino obubožanih! kmetov, in ti se s puškami upirajo, da jo branijo. Zmerni voditelji opozicije molče, toda nacionalisti iz Hrvaške vodijo boj za svoje nacionalne pravice ob sporazumu z. mo-. zcniskiini državami. Socialisti, pravi »Pravda«, sodelujejo v vseli državnih komisijah, ki poslabšujejo delavsko zakonodajo. Boj vodi samo komunistična stranka, ki se je na zadnjem letnem zborovanju otresla oportunističnih elementov in je postala okrepljena moralno in idejno
Očividno je, da morejo take laz njive vesti pošiljati in objavljati v svet samo ljudje, ki pišejo zato, da dobe plačilo. Ali ni to predrznost, ce Sc govori o velikih' delavskih stavkah pri nas, ko stavk sploh ni? Kje so te komisije, v katerih; socijalisti Poslabšujejo delavsko zakonodajo. Agrarna banka je šele ustanovljena
Zagrebški delavci protestiralo
proti okrnitvi delavske zakonodaje.
Velikanska manifestacija delavcev in nameščencev.
V nedeljo, dne 9. t. m., je zagrebško delavstvo zavzelo jasno stališče proti nameri gospodarskih krogov glede predrznega poslabšanja delavske socijalne zakonodaje in delavskega varstva.
Eno ogromno zborovanje se je vršilo v kinu »Metropolu«. drugo v prostorih »Kola«.
Na prvem zborovanju je poročal centralni tajnik delavskih zbornic dr. Živko Topalovič iz Beograda, na drugem pa Berberovič iz Zagreba.
Na nesrečo je prišlo vodstvo podjetniških organizacij (zadrug in raznih zvez) v najbolj reakcijonarne beograjske roke malih »zunftlerjev«, ki so napovedali delavskim pravicam
skrajen boj. Delavstvo hoče mir; ne želi boja, pač pa ima pravico d> sedanjih ustanov in še novih. Delavske socijalne razmere v Jugoslaviji so najboljši protest proti poslabšanju delavske zakonodaje. Lani je 150.900 nezaposlenih delavcev iskalo del i. a dobilo ga je le 30.000. Celih 150.000 delavcev, ki so se prijavili, pa je ostalo brez dela!
Govorili so tudi drugi govorniki, ki so stvarno utemeljevali delavske zahteve.
Sprejete so bile resolucije z apelom, da se delavska zakonodaja ohrani in izpopolni z zavarovanjem za starost in onemoglost ter v celoti dejansko izvaja, kar doslej ni bilo.
Prijateljstvo Avstrije in Italiie.
O Schobrovem obisku v Rimu. — Avstrija rabi gospodarske ugodnosti.
Avstrijski kancler dr. Schober je obiskal Rim. Kancler je izjavljal, da je obisk akt vljudnosti. Časopisje pa je ugibalo o raznih tajnih pogodbah in dogovorih. Šlo je pač pri tem obisku za običajne meddržavne pogodbe, nikakor pa ne more biti tu kakega govora o morebitni zvdzi z Italijo proti mali antanti ali srednji Evropi. Avstrija potrebuje Italijo le za pot v svet; nasprotno se pa Avstrija in Italija v gospodarskem! oziru ne moreta izpopolnjevati, ker sta obe državi industrijski.
Avstrijia ima drugje svoje interese. čehoslbvaški zunanji minister je te dni poudarjal potrebo zbližanja med! malo antanto, Avstrija in Madžarsko. To potrebo nedvomno uvide-vaj'o tudfi avstrijski politiki in je torej izključeno, dla bi se nameravali kpalirati z državami, ki vodijo nespravljivo politiko proti srednji Evropi. Zakaj, če kdo potrebuje iz gospodarskih in političnih ozirov miru, je to avstrijska republika. Tudi svoje industrijske izdelke more Avstrija izvažati le v južni Orient, to je glavno v Jugoslavijo in Romunijo.
Papei proti boliševikom.
Rimska cerkev proglaša bojkot nad Rusijo.
Rimski papež, ki se je par let pogajal s sovjetsko Rusijo, pošiljal tja misijonarje in organizirali po Rusiji dobrodelne akcije, da doseže politični uspeh in zagotovi cerkvi vsaj minimalne predpravice, je sedaj z ozirom na boljševiško prepoved vsakršnega verskega udejstvovanja, pro-klel boljševizem! in izdal oklic na boj proti boljševizmu.
V pismu na kardinala Pompilla imenuje boljševiško početje strašno in bogokletno zločinstvo proti bogu in proti dušam ruskega naroda.
Omenja tudi, da se je obrnil na vlade med ženevsko konferenco ter tam zastopanim vladam; predlagal, da naj zahtevajo kot predpogoj za
priznanje sovjetske vlade, da sovjetska vladla pristane na svobodo kulta in spoštovanje cerkvenega imetja, dasi ne gre v prvi vrsti za rimsko cerkev. Posredovanje Vatikana pa je bilo takrat zavrnjeno.
V pismu papež dalje navaja svoje zasluge za bedne v Rusiji. Boljševizem', ogroža in pokvarja mladino. Zatvarja cerkve, sežiga svetnike, prazniki so odpravljeni, prireja sc brezbožne karnevale itd.
S tem je proklamiran katoliški bojkot nad Rusijo.
Papeževo pismo pa nami je najboljši dokaz, da tudi Vatikan pozna tajno diplomacijo in uganja politiko, ne da bi verniki o tem kaj vedeli.
Krvavo volilno zborovanje v Braziliji.
5 oseb ubitih, 16 ranjenih, težko ranjen je bil tudi podpredsednik zvezne republike.
Podpredsednik brazilske zvezne republike, dr. Mello Viano, je imel volilni shod konservativne stranke. Nasprotniki so napadli shod in prični streljati z revolverji. Pet oseb ie bilo ubitih, 16 pa ranjenih. Tudi Viano je dobil strel v vrat. Za do-
tični okraj je bilo proglašeno obsedno stanje. Politične strasti'med demokrati in republikanskimi konservativci so se zaradi bližnjih volitev silno razvnele. Vladni krogi menijo,' da je napad organizirala vlada zvezne države Minas Geraes.
in pričela dajati posojila, in pretekli bodo še meseci, da- bo mogla z ozirom na svoje terjatve prodajati kme-tiška posestva. Toda komunisti pišejo, da po vaseh že puške branijo kmetiško posest pred agrarno banko. In končno, kje pa je tista moralno in idejno obnovljena komunistična stranka in kdo so ti njeni oportunistični elementi, katerih so sc otre-
bili ? Ali ni tako pisanje navadna provokacija, katere račun plačajo naivni' delavci, ki so verovali v poštenost komunističnih šefov? In, ti šefi so ali pobegnili v inozemstvo ah pa mirno uživajo denar gladilih ruskih delavcev in kmetov, za kar ni treba nič dragega, kakor da si izmislijo vrsto laži in je pošljejo, da se objavijo v Moskvi.
Bolni, nezaposleni, zaposleni delavci!
Ne pozabite, da pripravljajo na vašo zakonodajo, ki bi vas morala takrat, ko ste v potrebi, očuvati pred najhujšo bedo,
»gospodarski krogi*1 zavraten atentat!
Daljši delavni čas, da ne dobiš dela; slabo socijalno zavarovanje, da v bolezni pogineš; nič delavskega varstva, da se ne boš mogel zakonito braniti proti krivicam; nič zavarovanja za onemoglost in starost, ker te ni več škoda, ko onemoreš!
Tako bi »krogi« imeli najraje! Ali se ti ne zavedaš svojih pravic, svojih dolžnosti do sebe, do rodbine, do svoje preskrbe za starost?
Ej, prijatelj, za te stvari se z uspehom lahko boriš le v svojih stroškovnih organizacijah, ker sam si nič — vsi moč!
Vsi v strokovne svobodne organizacije! Desničarska vlada v Franciji omajana.
Zaupnica Tardieu-u — Pyrrhova zmaga vlade.
V francoski zbornici obravnavajo zakon o socijalnem1 zavarovanju. Bivši minister Lasteyrie je izjavil, da se naj zakon polagoma uvaja. So-cijalistični poslanci so na to nagla-šali. da je malomarno, če se z usodo oserni milijonov delavcev hoče tako igrati. Do zmešnjav je pa prišlo, ko je socijalist Leon Blum rekel, da minister financ! za socijalno zavarovanje nima denarja, za vojaško oboroževanje in za utrjevanje mej pa razmetava milijarde. Seja se je morala prekiniti.
Po otvoritvi seje je izjavil Tar-dieu, da se zakon uvede 1. julija. — Predlogi opozicije pa so bili odklonjeni s 315 glasovi proti 257 glasovom.
Ta zaupnica je torej z oziromi na zaupnico ob nastopu vlade znaten dokaz, da'vpliv Tardieua v politični Franciji vidno pada.
Simpatije delavske vlade za ogrske so-cijajiste —
ne pa za reakcijonarne grofe.
»Daily Herald!« od 1. febr. piše pod naslovom,: »Velika Britanija in Ogrska« sledeče:
»Poskusi grofa Bethlena. da predstavi Snovvdena kot vnetega zaščitnika Madžarov proti Mali antanti in kot navdušenega simpatizerja sedanjega režima v Budimpešti, imajo samo ta namen, da bi omajano notranjepolitično oblast tega režima podkrepili.
Ker pa imajo vpliv tudi na inozemstvo, se Bethlenovih trditev ne more! molče prezreti.
Politika britanske vlade ni niti proogrska niti protiogrska. Čisto gotovo pa ni »proti« narodom Male antante. Snovvden si ie pri svojem delu v Haagu trudil, najti težavnim jn zamotanim vprašanjem čim boljšo rešitev, in mu pri tem ni prihajalo na um, kakemu »protežiranemu narodu« kriti hrbta.
Sedanji režim v Ogrski ni zadeva britanske vlade. Toda simpatije angleških socijalistov gotovo ne veljajo Bethlenu in aristokratski kliki, ki obvlada deželo, temveč ogrskim so-cijalistom, v njihovem boju za demokracijo.«
Rudarski zakon v Angliji sprejet.
Skrajšanje delavnika od 8 na 7 Vs ure.
Angleška delavska vlada posveča posebno pažnjo socijalni zakonodaji. V petek, dne 7. februarja, je bil v parlamentu sprejet nov rudarski zakon, ki v glavnih določilih predvideva tudi skrajšanje delavnika od 8. na 7V2 ure. Istotako je bil kompromisnim potom sprejet zakoni o zavarovanju za slučaj brezposelnosti.
Za zakon je glasovalo 295 poslancev, proti pa 198.
Iz umazane diplomacije in špijonaže.
Dreyfussova afera.
Zgodovini pripada špijonaža, katere umazanost je prišla šele pozneje nia dan.
Berlinski odvetnik dr. B. Weil, ki je dobil vpogled v doslej neznane spise nemškega zunanjega urada in v zasebni arhiv rodbine grofov Minister, je priredil o znani Dreyfussovi aferi predavanje.
Več desetletij je od tega. Obtožen je bil francoski stotnik Dreyfuss špijonaže in obsojen. Glavna priča je bil' francoski oficir Esterhazy. Obtoženca je branil odvetnik Albori ter zlasti tudi pokojni slavni pisatelf E. Zola.
Kljub pomanjkanju dokazov je bil Dreyfuss obsiojen in po treh letih ob priliki revizije njegovega procesa pomiiloščen.
Kako je bila taka krivična obsodba mogoča, zakaj danes vemo, da obsojenec ni bil kriv.
Grof Mtinster, takratni nemški poslanik v Parizu, je bil pošten in resnicoljuben mož. Ko je prišla I)rey-f us sova zadeva na dan in ie bil obtožen, je poslanik sklical vse svoje osobje in uradno vprašal, kdo je imel zveze z obtoženim Dreyfussom. Izjavili so vsi nameščenci, da Drey-fussa ne poznajo. Med zaslišanimi je bil tudi vojaški ataše Schwarzkop-pen, ki je imel zveze z majorjem Esterhazyjem in od njega prejel francoske načrte, ni pa tega poslaniku povedal.
Nemški poslanik Minister je nato izjavil predsedniku francoske republike in predsedniku vlade, da pri poslaništvu Dreyfussa ne poznajo.
Francoska vlada je pa vedela, da je prišel dopis, ki je špijonažo razkril, iz nemškega poslaništva in zato tudi ni verovala častni besedi nemškega poslanika.
Aleksander Neverov.
Ment — Mo bogato mesto.
(Rutka poveri iz dnd velik« lakote. Prevedel I. V.)	27
Jeropka, majhni mužik, je pripeljal kar tri. Kaže jim na dlani uro in stoji oprt z roko v bok. Sedaj-sedaj ogoljufa Kirgize ... saj je pač... Azija ... nespametna.
Kirgizi svetijo z zobmi, premetavajo uro z roke na roko, s prsti tipljejo pokrove. Jeropka kriči staremu Kirgizu, ki mu je obraz ves zgrban-
čen, na uho”
— Ura je zelo dobra ... nemško delo!
Kirgiz kima z glavo.
— Iz »mirikanskega« zlata! že kriči Je*
ropka glasneje!	...	*	.	^1
Semjon, rdeča brada, vlači iz prašnate, globoke vreče ženska krila, jih Razgrinja kakor jadra in istotako kriči Kirgizu v ušesa:
— Bik jakša*)! Gospe so nosile!
Kirgizi brbrajo — tara-bara, tara-bara ničesar ne razumeš.
Semjon malone pleše okrog njih.
— Gosposko krilo, gosposko krilo. Moskva
delal, veliki mesto ...
Ivan Barala praska z nožem podplate na
škornjih.	............ mT , .
— Babaj*), potiplji, potiplji! Ne boj se, ne raztrgaš jih. Po vodi lahko hodiš in ne premočiš jih.
Dreyfuss je bil obsojen menda na petnajst let in deportacijo.
Kmalu po obsodbi je pa objavil neki švicarski list vest. da sta v do-tično špijonažo zapletena Schvvarz-koppen iti Esterhazy, ne pa Drey-fuss. Poslanik se je pritožil na zunanje ministrstvo, da ga je ataše nalagal in tudi s Schwarzkoppenom je imel ostre nastope.
Poslanik Minister je očital atašeju prelom besede, ta pa mu je rekel, da je vzdrževal z Esterhazyjemi zveze na izrecen ukaz nemškega generalnega štaba in dejstvo z vednostjo državnega tajnika Biilowa zamolčal. Povedal je obenem' poslaniku, da so vsi tozadevni spisi, tudi takozvani
Petit Bleu, izvirali od' majorja Ester-hazyja.
Še več!
Francoska vlada je naprosila nemško, da dovoli poslaniškemu uradništvu, dla vsaj pri reviziji procesa priča v olajšavo pokrivem obdolženega Dreyfussa. Btilow je pa ukazat poslaništvu v Parizu, da pričevanje odkloni. Bulow je rekel pri tem, da Nemčija nima nobenega interesa na tem, da se Francija hitro rehabilitira od kočljivega procesa. Nemčija ima dobiček, če ta zadeva dalje razjeda francosko vojsko in sc Evropa škandalizira nad! stvarjo.
Lepa, kaj ne, ni taka diplomacija!
Za delavsko pravovarstvo!
Splošno delavsko pravovarstveno društvo ustanovljeno.
V pondeljek, 10. t. m,, se je vršil v Ljubljani ustanovni občni zbor »Splošnega delavskega pravovar-stvenega društva«. Pravila je banska uprava že vzela na znanje. Društvo ima namen pospeševati poznavanje obstoječih zakonov in uredb in svojim članom preskrbovati pravno pomoč zlasti v slučajih, ki zadevajo njih delovni ali socijalni položaj. Izvzeti so slučaji čisto privatnoprav-nega značaja kakor tudi kazenski slučaji zaradi onečaščujočih deliktov. Društvo dosega svoj namen s prirejanjem predavani in konferenc, z izdajanjem) publikacij in s posredovanjem pouka svojim' članom potom svojih pisarn, ki se bodo po potrebi ustanovile v Ljubljani, Mariboru in Celju.
Za tekoče leto se je določila pristopnina 2 Din in letna članarina 12 Din, za pravne osebe (korporacije, društva) pa 100 Din. Clan lahko1 postane vsakdo, ki se sam preživlja in
ki ga odlbor sprejme. Odbor se ie konstituiral tako-le: predsednik: Čo-bal, podpredsednik: Mlinar, blagajnik: Kopač, tajnik: dr. Jelenec, odborniki: Petejam, Vuk, Jakomin, namestnika: Vrankar, Ajdiškova, nadzorstvo: Svetek, Ošlak in Tekavc. Začasni društveni naslov: Ljubljana, poštni predal 290. — Poznavanje obstoječih zakonov in predpisov je za vsakogar potrebno, ker se nihče ne more zagovarjati, da obstoječega zakona ni poznal.
Zakoni pa državljanom ne nalagajo samo dolžnosti, priznavajo mu tudi pravice. Teh pravic pa se more posluževati seveda samo tisti, ki zakon in njegove odredbe pozna. Društvo je zlasti potrebno v sedanji dobi. ko se izdaja izredno mnogo novih zakonov in so nekateri zakoni zelo strogi.
Podrobnosti o pristopu, oz, prijavljanju članov, bo društvo pravočasno objavilo v »Defavski Politiki«.
Doma in po svetu.
Zbliževanje med Madžarsko in Jugoslavijo. Minister za trgovino in industrijo Juraj Demetrovič izjavlja, da se trgovski in gospodarski od-nošaji med Madžarsko in Jugoslavijo stalno popravljajo. To zbližanje je potrebno tudi z ozirom1 na sodelovanje z ostalimi sosednimi državami.
Direktor mednarodnega urada dela. Albert Thomas, pride v Jugoslavijo definitivno 26. februarja. V državi se bo mudiil le dva dni. Pozneje se objavi, kdaj in kako mu bo mbgoče obiskati in sprejeti delavske korporacije. Delavske organizacije se bodo prijavile za sprejem, da mu povedo svoje želje glede ohranitve svojih socijalno-političnih pridobitev.
Bivšo laško pivovarno je kupila trgovina z usnjem Gerkman. Pivo-
varno je preuredil novf lastnik v moderno usnjarno. Stara cementna! tovarna pa se preuredi v tekstilno tovarno. Razen teh industrij se osnuje gostilničarska pivovarna. Vsa podjetja utegnejo zaposlovati v kratkem blizu tisoči oseb.
Tudi pravoslavna cerkev se je izrekla proti sežiganju mrličev. Kljub temu hoče društvo »Ogenj« v Beogradu vztrajati na postavitvi krematorija. Posledica bo pač ta, da bodo ljudje začeli zapuščati cerkev in da bodo mariborski brezkonfesijonalci kmalu dobili še več tovarišev tudi med Srbi.
Avtomobilska nezgoda. Pri grosupeljskem Šmarju na Dolenjskem je ponesrečili na klancu ob ovinku okoli pol osmih zvečer Pečnikarjev avto. Avto je bil zaseden. Avto je tam zavozil čez rob ceste in se pre-
kucnil spodaj na travnik. Vzrok nezgode ni še pojasnjen. Šofer pravi, da je počila pnevmatika!, kar je na ovinku ovrlo kretnjo. Avto se ie domala razbil in so bile tri osebe težko ranjene. Ranjence so prepeljali v bolnišnico: njih rane niso nevarne.
Otvoritev radgonskega mosta. V nedeljo je bil otvorjen novi most med Gornjo Radgono in Radkersburgom, ki veže Jugoslavijo in Avstrijo preko Mure. Slavnosti se je udeležil dravski ban Sernec in podban dr. Pirkmajer ter avstr, kancler dr. Schober.
Španska vlada razglaša, da je mir in red v deželi. — Odstopivši diktator Primo de Rivera se je pismeno zahvalil za podporo med diktaturo — Mussoliniju.
Veliko socijalno delo na Češkem. Te dni je bila med mestom, Prago- in centralnimi uradom socijalnega zavarovanja podpisana kupna pogodba za velika stavbišča v praških predmestjih Pakrac, Žižkov in Dej-vice. na katerih bo centrala za socijalno zavarovanje gradila za svoje člane stanovanjske hiše, zaenkrat v iznosu 60 milijonov Kč. Projektiranih je 35 velikih hiš z najemnimi stanovanji z eno sobo in kuhinjo za nepremožne družine in hiše z zgolj enosobnimi stanovanji za samce.
Volitve na Madžarskem bodo letos jeseni. Sedanja zbornica bo pred razpustom še ratificirala haaške re-paracijske dogovore.
Skoro tisoč kaznencev je poslala dhe 4. t. m>. iz Alžirja Francija v' ka-zneniško kolonijo v Gujano. To so večinoma obsojenci, ki so se udeležili osvobodilne vojne afriških Ri-fov. Kaznenoi so tam zaposleni v prisitnem>, da — umirajo, ker so jako nezdrave podnebne razmere. To so iste metode kakor v Italiji, kjer pošiljajo kaznence, tudi politične, ta-korekoč v gotovo smrt.
Likvidacija ukrajinske cerkve. Izredni cerkveni zbor autokefalne pravoslavne cerkve v Kijevu ie proglasil nadaljnje obsojanje cerkve kot brez pomena in smatra ukrajinsko cerkev kot likvidirano. Sklep so podpisali metropolit Borecky. nadškof Maluškevič in škof Karabi-nevič. Sklep je v zvezi z obdolžitvi-jo ukrajinske cerkve po sovjetski vladi, da je v zvezi z ukrajinskim nacijonalističnim osvobodilnim1 gibanjem, česar cerkev ne taji. Pod takimi okolnostmi je bila cerkev prisiljena likvidirati vse sveje instance iu urade.
Za ločitev cerkve od države so se anglikanski škofje izrekli iz lastne inicijative. Čemu se pri nas te-miu tako upirajo?
Trahom v Hammersteinu. V taborišču nemških kolonistov iz Po-votžja, ki so se izselili iz Rusije in sedaj čakajo, da se jih naseli v Nemčiji ali pa pusti izseliti v Kanado, je
*) Zelo dobro. Kirgiika beseda.
*) Striček, »trie. Po ru*ki djadja, po kirgiški: babaj.
Iz telečje kože so. Sam bi jih rad nosil, a smiliš
se mi.	...	.
Kirgizi kimajo s kosmatimi kapami in nepričakovano odhajajo.
Jeropka beži za njimi.
— Šajtan-majtan*), žal vam bo za mojo uro.
— Stojte. Pametno besedo! Dajte tri pude. Kirgiz mahne z roko.
Mnogo blaga se je pojavilo iz vagonov. Kričanje se je še povečalo. Srebro zamenjujejo za bankovce, zlato zamenjujejo za bankovce. Grebejo tobak iz vreč, mahajo s suknjiči, ženskimi krili, potrkavajo s škornji.	.	...
Miška bi rad zbežal na postajo. Ali boji se. Če ne uspeje skočiti na vlak, ostane, Zagleda ... Kirgiz gre mimo. Ni zdržal. Potegne nožič iz žepa in ga kaže. Kirgiz se obrne. Vzame nožič, ga odpira in zapira, z zobmi poskuša jakost, s prsti poskuša ostrino. Miška mu kriči v ušesa, sklanjajoč se iz vagona.
— Prodam!
Kirgiz govori po kirgiški, in stresa z glavo. Še glasneje kriči Miška:
— Pud!
Še bolje stresa Kirgiz glavo, ....	. ,
Miška se ozira okrog. Mrši obrvi, da bi našel razumljivo besedo in nalašč lomi in pači ruske besede. Vsaj tako ga mora razumeti.
— Pšenič, pšenici Pud!	.	.	.,
Iz drugega vagona govori neki ruski človek
Kirgizu po kirgiški:
— Pudl
*) Šaijtan = hudič, zilome/k.
— Kirgiz ves jezen pljune.
— E-e, urus!
Miška tiho sprašuje ruskega človeka:
— Koliko da?
— Nič ne da. Zmerja.
A ko Kirgiz odhaja, kriči Miška za njim iz
polnih pljuč:	.
— Kirgiz, Kirgiz! Šurljum-murljum-kurljama!
Kupi kapo.
Mužiki se smejejo Miški in sam Miška se smeje, kako se je naučil hitro govoriti po kirgiška Ne strpi, ne more več sedeti. Skoči iz vagona, nos ga bije vonj vročih ščij, ki se kuha v veliki loncih.
— Vroče šči, vroče ...
Na železnih pečkah leži pečenka, kamelinc glave, drobovje koštrunov, kuhana riba. Posode mlekom vabijo. Za srce prijemlje vonj kruha.
Miška kaže staro očetovo kapo, kaže s pasom:
— K*upi, kupi!	t.. Zagleda pečke s koštrunovim drobovjem, od
stane
— Tetka, daj lačnemu!	g Branjevka zamahne z zajemalko. Zopet s
potopi Miška v ljudsko gnečo, bega okrog zov. Obkrožijo ga Kirgizi z vseh strani m «r tako, da celo Miški ni prav. Ta vleče za no drugi za kapo. Tretji, najstarejši, s črnimi je prijel celo za suknjič. Brbra, se slači, da di v
skusil suknjič.	/
Miška kriči:
— Po ceni ne dami
»Delavska Politika" zastonj!
Zadnji številki našega lista smo priložili poseben letak, namenjen za vse one delavce in uradnike, ki še niso naročniki
»Delavske Politike'4.
Prosili smo naše čitatelje, da nam pri delu za nabiranje naročnikov pomagajo s tem, da izroče tisti letak svojim znancem in prijateljem.
Ker poznamo naše naročnike in njihovo željo, da postane »Delavska Politika« lepega dne večji in vplivnejši list, smo sigurni, da so to delo dobro opravili.
Danes imamo ponovno prošnjo do Vas. Listu so priložene
naročiine karte,
iz katerih vidite, da se ne strašimo žrtev.
Odločili smo se pošiljati vsakomur, ki napiše na priloženo karto svoj točen naslov in prilepi nanjo znamko za 50 para,
„De!svsko Politiko" brezplačno za mesec dni na poskušnjo.
Izročite to karto svojemu znancu ali prijatelju in mu svetujte, naj poskusi z
»Delavsko Politiko"
za mesfec dni,
UPRAVA.
Vseohži napredek Konzumnega društva
Vpliv delavske žene v ^Konzumnem društvu. — Nad 10 milijonov hranilnih vlog. — Naraščanje posmrtninskega sklada. — Zadružna vzgoja
vajencev.
Preteklo soboto se je vršila širša seja načelstva Konzumnega društva za Slovenijo, ki je obravnavala tekoče probleme te zadruge. Iz tajniškega poročila, ki je bilo seji predloženo, podajamo tu nekaj najvažnejših podatkov o delovanju in razvoju te zadruge.
Zadruga ima skoro petdeset od-dajališč in to po vseh važnejših delavskih centrih, razen rudarskih revirjev TPD. Zadrugo upravlja 9-člansko načelstvo, izmed katerih stanuje pet na' sedežu v Ljubljani, ostali štirje pa vsak iz po enega okrožja tako, da so v načelstvu direktno zastopana mariborsko, jeseniško, prevaljsko in celjsko okrožje. Okrožja vodijo okrožni odbori, katerim so prideljeni strokovno usposobljeni okrožni nadzorniku Podružnice vodijo krajevni odbori, ki jih; je 38 po številu. Skupno število odbornikov krajevnih odborov je 404, od1 tega 345 moških in 61 žensk.
Okrožni odbori so bili ustanovljeni s pravilnikom, ki ga je potrdil občni zbor zadruge 1. 1929, ki se je vršil1 v mesecu marcu. Ta nova institucija ima namen, kolikor le možno decentralizirati upravno delo ter gojiti krajevno inicijativo. Dosedaj se je dobro uveljavil Okr. odbor v Ljubljani. Po pravilniku teh odborov bi se morata vršiti nova volitev okrožnih odborov vedno dva meseca po občnem1 zboru zadruge. Ker je ta rok nekoliko prekratek, je seja širšega načelstva sklenila spremeniti to odredbo iz dva na tri mesece, tako, da se bodo plenarne seje izvršile lahko dieloma v tem, deloma pa v prihodtnjem mesecu.
Krajevni odbori so se dosedaj že vsi konstituirali in v zadnji številki »Konzumenta« so bila priobčena tudi imena blagajnikov, ki morajo biti glasoml pravil potrjeni od strani načelstva. Potrjeni so bili vsi blagajniki razen štirih, katere moramo še opozoriti, da odpravijo nekatere ne-dostatke. ki preprečujejo njihovo potrditev.
Ženski odseki. Iz zgornje statistike je razvidno, d'a vabilo zadruge ženskam k sodelovanju ni ostalo z njihove strani preslišano. Vidimo, da žensko agilno sodelujejo in jih ie bilo celo 61 izvoljenih v funkcije krajevnih odbornic. Vodstvo zadruge polaga na sodelovanje žensk veliko važnost, zato je odobrilo predlog, da se ustanovi zanje posebna or-
ganizacijska oblika, ki bo njihovemu posebnemu področju najbolj odgovarjala. Znano je. da se ženske na ceno in kvaliteto blaga mnogo bolje razumejo, kakor moški, ki z nakupom v prodajalni nimajo tako tesnega stika. Zato se bodo na sedežu vsakega krajevnega odbora ustvarili posebni 3- do 5-članski ženski odseki z nalogo, posebej se baviti z vprašanjem cene in kvalitete blaga, ter predložiti svoje želje krajevnemu odboru in poslovodji in jih obenem sporočiti centrali. V tajništvu v1 centrali se pa ustanovi posebno žensko tajništvo, ki bo potom; tajništva zadruge vse te želje, pritožbe, nasvete predlagalo v d.irektno rešitev ravnateljstvu in načelstvu zadruge. — S tem. dejstvom bodo dobile ženske članice novo torišče za svoje delovanje in je čisto nedvomno, da bo s tem, ženstvo k zadrugi še bolj pritegnjeno, kar bo vsem v veliko korist.
Hranilne vloge kažejo, da vzbuja solidno delo zadruge vedno večje zaupanje, kajti narasle so že na preko 10 milijonov dinarjev.
Posmrtninski sklad je važna pridobitev za one člane, ki mislijo na to, kaj bo z njihovimi družinami, če jih doleti smrt in ki so se prepričali, da nudi ta sklad tudi velike olajšave, če kdo zapade v dolgotrajno bolezen ali brezposelnost. Lansko leto je pristopilo k temu skladu 244 članov, ki so zakupili skupno za 1,712.000 Din blaga. Letos se bo število zelo pomnožilo še zlasti zato, ker je napravil letošnji kongres prav moder sklep, da dobi družina umrlega člana poleg posmrtnine, ki ji pripada od novračil še 1000 Din pogrebnine.
Širša seja načelstva je odobrila tudi pravilnik o polaganju zrelostnih in strokovno usposobljenostnih izpitov in načrt vprašanj na vajence iz terne »Organizacija zadružništva« in »Uprava Kodesa«. Dalje je bil potrjeni pravilnik za revizije okrožnih nadzornikovi ter instrukcije o ravnanju z blagom. Seja se je dalje bavila z vprašanjemi dolžnikov, poviška prometa, večjega vplačevanja deležnega sklada, organizacije okrožnih uslužbenskih sestankov, ter vzela na znanje poročilo o stanju uslužben-stva, ki ga je naslednje število: centralna pisarna 21, skladišča 13, in v oddajališčih 106, od tega 3 okrožni nadzorniki, 47 poslovodij, 2 gostilničarja, 28 pomočnikov in 26 naraščajnikov, skupno 140 oseb.
izbruhnila nalezljiva očesna bolezen, trahorn. Najbrž so jo zanesli seboj iz Rusije. V taborišču je točasno 4600 izseljencev, odi katerih je 900 obolelo. Bolezen je zelo dolgotrajna in če ni pravočasne pomoči, človek oslepi. V takem; stanju tud^i ne morejo misliti na naselitev v Kanadi, ker bi jih kanadske oblasti ne pripustile na svoje ozemlje.
Razprodaja pri nemških komunistih, Nemška komunistična stranka ie prišla v denarne zadrege, kar je Pripisati okolnosti, da Moskva redno ne pošilja denarja, ki ie v zadnjem času skoraj popolnoma izostal. Stran-Pa ima ogromen aparat, ki ga je treba vzdrževati. Komunisti pa, ki so navajeni na redno ter obilno podporo iz Moskve, ne razumejo, da je treba organizacije vzdrževati iz lastnih prispevkov, si sedaj ne vedo: drugače pomagati kot da razprodajajo nepremičnine, da pridejo do denarja. Pri glavnem strankinem glasilu, »Rote Fahine«, je izbruhnil štrajk, ker uprava ni mogla izplačati zaposlenemu osobjui mezde. Štrajk je trajal tri ure, na to so se vrnili delavci zopet na delo, potem ko je vsak prejel 50 mark predujma.
29 rudarjev zasutih. V rudniku Standardville v Združenih državah ameriških so jamski plini povzročili eksplozijo, pri kateri je v nekem rovu zasulo 29 rudarjev. Dosedaj so izkopali 20 mrtvih.
Nova stranka v Ameriki. Velein-dustrijalec in predsednik Carnegie-jeve ustanove S. L. Chureh in upr. svetnik General Motor Go. Pierre du Pont sta1 ustanovila novo politično stranko, ki se bo borila tako proti konservativcem- kakor proti liberalcem!, katerim očitata hinavščino. Predvsem se hoče nova stranka boriti proti nesmiselnosti ortodoksne prohibicije in kukluktanovcem ter proti »vsakršnemu načinu religijoz-ne diktature«.
Zopet nova revolta kaznencev v
Ameriki. Kljub modernizmu, ki se kaže na vseh poljih civilizacije, so kaznilnice v Ameriki po večini še daleč za evropskimi in mestoma uprav barbarske. To je povod ponovnim izbruhom; raznih revolt po ameriških kaznilnicah, kadar kaz-nenci svojega gorja ne morejo več Prenašati. Tako ie prošli teden) že drugič izbruhnila1 revolta v kaznilnici Canon City v unijski državi Colo-rado. Lansko leto so požgali polovico kaznilnice in se ustavljali 17 ur oboroženi premoči, dokler niso bili ukročeni. Nek kaznenec se je takrat postavil na: stran paznikov in pomagal vstajo zadušiti. Zato so ga pozneje vsi ostali zaničevali. Prosil teden so sc kaznenci zopet pobunm. zažgali so mizarsko delavnico, ki .ie edina pri zadnji revolti ostala nepoškodovana. Pazniki so takoj udarili »poplah1« in se lotili gašenja, medtem ko je policija s strojnicami di -žala kaznence v šahu, ki so oblegali virata in skušali pobegniti. Nekega osovraženega paznika so razsekali, kaiznenca pi, ki je pri lanski revolti Pomagal paznikom in je tudi topot stopil na njih) stran, so zabodli. Ko ie prišlo na pomoč tudi vojaštvo, so bili kaznenci premagani. V zadnjem polletju beleži ameriška kronika ze sedem velikih kaznilniških revolt. Predsednik Hoover namerava zahtevati od kongresa 5 milijonov dolarjev za izboljšanje higijenskih in upravnih razmer v ameriških kaznilnicah.
Dvojna morala ruskih sovjetov in drugih. V Berlinu se je nedavno izvršil prodes proti ponarejevalcem ruskih červoncev (rubljev). Vsi obtoženci, dasi je bilo ponarejevanje dokazano, so bili oproščeni. Rusija sedaj vprašuje, če še velja za Nemčijo in Rusijo med njima sklenjena rapallska pogodba? O procesu pravi, da se v procesu ni razsojalo,po zakonih, juridično, ampak povsem Oolitično. S tem se je uradna nemška politika izpremenila v tabor sovjetskih sovražnikov. Tu so res sodili Nemci politično. — Mi pa tudi vemo, da Rusija v svojih diržavnin zavodih izdeluje tuj denar (dolarje): to je pa zakonito in pravilno in utrjuje medsebojne odnošaje.
Ljubljana.
Nova redovniška postojanka — ljubljanski Rožnik. Na prijaznem Rožniku pri Ljubljani se naselijo menihi in ustanove tam- svoj kon-vikt. Če se obistmi vest. da so sti-ški cistercijanci kupili posest od Ljudske posojilnice za 360.000 Din, potem! ima že skoro vsak ljubljanski grič svoj samostan in svoj konvikt. Naravnost škoda je. če se to zgodi. Naloga ljubljanske občine in tudi drugih oblasti bi bila1, da drugače skrbi za razvoj lepe svobodne ljub-I Ijianske okolice in s tem tudi za tuj-
ski promet, kakor da pripušča, da se naseljujejo v lepi okolici zaprti zavodi, samostani in konvikti, ki so potem1 stoletna ovira razvoju okolice, zlasti pa ureditvi prometa za mestno prebivalstvo in tujske goste. Ob priliki bomo prešteli vse te stvari in obenem; povedali, v kako mučnem položaju je danes ljubljanska občina zaradi takih nepremišljenih koncesij. Danes je Ljubljana veliko mesto in. Rožnik je ena glavnih zlet-nihl točk. ki mora ostati ohranjena Ljubljani ne samo z oziromi na domačine, ampak tudi na tujce.
Maribor.
Prodaja avtobusnega podjetja in naši narodnjaki. Mi narodnjaštvo ta-kozvanih mariborskih »voditeljev« vedno pravilno cenimo. Samo za one, ki se vendarle dajo včasih preslepiti z bobnečimi frazami in ognjenimi protesti, omenjamo najnovejšo afero mariborskega narodnega gospodarstva:	Nedeljski »Slovenec«
poroča, da je že nekako sklenjena kupčija, s katero bo mestna občina prodala svoje avtobusno podjetje nemškemu prevozniku g. Liningerju. Svojčas so naši narodnjaki ravno s tem podjetjem prav krepko borili in bi vedeli zlasti Slovenci iz Sv. Lenarta v Slov. goricah, posebno njihov vodja g. dr. Gorišek, marsikaj zanimivega povedati. Radi kakšnega nemškega napisa, če isti ni ravno v izložbi velenarodne primorske trgovine, dvignejo cele bataljone protesta, ali pa kakega »Črnega orla«, če se isti ne nahaja slučajno na poslopju sodišča, kjer kraljujeta kar dva črna orla in se radi njih nihče ne vznemirja. Toda prodati milijonsko podjetje mestne občine Nemcu Liningerju, to se narodnim voditeljem zdi čisto v redu, čeprav bo potem odločal o usodi celega kadra uslužbencev Nemec Lininger. Takšni so narodnjaki: Za smešne malenkosti bi se zgrizli, za milijone narodnega gospodarstva se ne brigajo, ker pač nimajo pojma o pravi vsebini narodnih potreb. Vsak otrok seveda pri teh vesteh pomisli predvsem to: Zakaj se bo podjetje rentiralo g. Liningerju, če se mestni občini ne? G. Lininger seveda ne bo izmetaval sto-tisočev za ničvredne in nepotrebne paviljone pri državnem mostu itd. Pa tudi temu se čudimo, da poročajo o uspešnih avtobusnih podjetjih mesta Celja, Ljubljane in sploh od vsepovsod, samo mariborska občina baje ne more nikamor iz deficitov. Sijajno spričevalo izbornih gospodarjev!
Zopet spori v Derwuschekovi tovarni. Pri tovarnarju Denvuscheku menda ne bo nikoli brez prepira med delodajalcem in delavci. Sicer je dobil pred kratkim g. Derwuschek nekega namestnika, ki sedaj repre-zentira v podjetju g. Dervvuscheka in je prišel iz Rumunije. Kljub temu pa se niti pod tem Derwuschekovim namestnikom ne drži red kolektivne pogodbe. Tovarnar Derwuschek plačuje delavcem v režiji namesto po Din 3.25, kot je sklenjeno v kolektivni pogodbi, samo Din 3.— na uro. Delavci so se ravno sedaj vnovič pritožili po svojem delavskem zaupniku in bomo videli, kaj bo g. Der-wuschek ukrenil. Menda g. Derwu-schek ne bo hotel bogateti na ubogih delavcev na ta način, da bi jim od kolektivne pogodbe odtrgal bornih 25 par, sedaj v zimi, ko itak delajo s celimi tedenskimi »počitnicami«. Opozarjamo na to srezkega poglavarja in pa Inšpekcijo dela pri banski upravi v Ljubljani, da ne bo prišlo zopet do lanskih scen v tovarni.
Slepec prosi zaposlitve. 20 letni slepi pletar košar, ki se je izučil te obrti v zavodu za slepce v Grazu, išče zaslužka v Mariboru. Delodajalci pletarske stroke so naprošeni, da tega reveža zaposlijo in mu omogočijo eksistenco. Prijave sprejema so-cijalno-pollitični uradi mestnega ma-gistratata mariborskega. Rotovški trg št. 9.
Podružnica »Svobode« Maribor.
V petek, dne 14. februarja, se vrši v »Ljudskem domu« zanimivo skiop-tično predavanje o postanku stroja (Rojstvo železnega sužnja). Začetek ob 20. uri. Vstop vsakomur prost! Delavstvo vabimo, da se udeleži v čim večjem številu tega prediavanja, kakor tudi vseh nadaljnjih predavanj, ki bodo vsak petek.
Športni klub »Svoboda« Maribor obdrži svoj redni občni zbor v nedeljo, dne 16. februarja, v »Ljudskem domu« z začetkom ob 10. uri dopoldne. Na tem; občnem; zboru: se bo med! drugim določil tudi širši delokrog kluba z uvedbo raznih športnih panog, kakor lahka atletika, plavalni in zimski šport itd. Vsi, ki so se, ah ki se še hočejo prijaviti v novo snujoče se sekcije kluba, se vabijo, da I se občnega zborai udeležijo.
CITfMTEJ)ELflVSKO POLITIKO
noRoco se ; m P R I B OR
POŠTni PREDALA
Studenci pri Mariboru
Ljudska univerza v Studencih priredi v četrtek 13. t. m. ob 19. uri predavanje »Potovanje v Esript« s skioptičnimi slikami.______
Lajteršberg.
Občni zbor strokovne organizacije viničarjev in malih kočarjev se
je vršil v nedeljo, dne 9. t. m., v gostilni Dreisger, ter je bil dobro obiskan. Iz poročila predsednika Ulbla kakor tudi tajnika in blagajnika je bilo razvidno, da se organizacija krepko razvija, ter da je izvršila v preteklem1 letu mnogo intervencij in razprav, katere predvideva »Uredba o viničarskem redu«. Po poročilu funkcijonarjev je referent iz Maribora obrazložil pomen strokovne organizacije in položaj viničarjev, nakar se je izvolil nov odbor s predsednikom! Ulblom na čelu, kateremu je občni zb&r naročil, da se s pomočjo dosedanjih članov organizacije čim-
bolj potrudi razširiti organizacijo viničarjev tudi na ostale kraje, kjer še danes ne postoja.
Ruše.
S 1. februarjem so se stranke naselile v novo stanovanjsko hšo, ki jo je zgradila tvornica; za dušik z 12 stanovanji, ki je po številu deveta. S tem pa še stanovanjska kriza za Ruše ni rešena, tvornica pa bojda ne misli več graditi stanovanj, pač pa daje inicijativo za gradnjo zasebnih stanovanj. Res je tukaj precej interesentov za gradnjo, a stavbšča so tako draga kakor v kakem velemstu. Dobro bi bilo torej tudi tu uvesti davek na stavbene parcele, saj je znano, da se plačuje tu samo najemnine ka stavbišče, na katereni stoji ena baraka, 12 Din letno za kvadratni meter.
Z občinske seje dne 6. februarja, 1930. Uvodoma je g. župan pozdravil novo imenovanega občinskega odbornika Franca Gornika, ključavničarja v tvornici za dušik, ki je zasedel mesto odišlega odborn. 2ižka. Dnevni red je bil prav obširen: 1. Volitev krajevnega šolskega odbora po novem šolskem zakonu; 2. razdelitev podpor kulturnim društvom v iznosu Din 2000.—; 3. napeljava vodovoda: 4. izvedba ceste na Pohorje: 5. resolucija ministrstvu socijalne
Advokata
dr. Korun Milan
in
dr. Jelenec Celestin
naznanjata da sta preselila svojo pisarno v
1
(palača Državne hipotekarne banke)
Nabirajte nove naročnike
Kupujte samo pri tvrdkah, ki ogla* sujejo v ,,Delavski Politiki" —.
politike in narodnega zdravja k reformi socijalne zakonodaje; 6. sprejem v občinsko zvezo; 7. dodelitev občinskega izpraznjenega stanovanja reflektantom; 8. upravk cest.
K prvi točki so se izvolili v šolski odbor: Janko Josip. Bučar Lud., Jug Josip in Ing. Šlajmer Fedor. Podpore kulturnim društvom se razdelijo sledeče: Svoboda Din 700, bralno društvo Ruše Din 700, pevsko društvo Ruše Din 300 in prosvetno društvo Krekovo Din 300. Napeljava vodovoda se raa izvesti zadružno; zadevo se odda upravnemu odseku (Strnad, Ozvald, Jug) v proučitev. K cesti na Pohorje je občina voljna prispevati zakoniti del stroškov za cesto, ki gre po njenem teritoriju. Resolucijo k peti točk ima sestaviti socijalni odsek občine za prihodnjo sejo, kakor tudi dodelitev občinskega stanovanja. V občinsko zvezo se sprejmeta prosilca Šnofel in Škarlovnik. — Ceste, ki so v slabem stanju, se imajo nasuti z gramozom že spomladi. — O vodovodu in cestah spregovorimo še posebej.
Črna.
V nedeljo, dne 16. t. m. priredi tukajšnja »Svoboda« svojo vsakoletno običajno veliko pustno veselico v veliki dvorani gostilne Geršak. Začetek ob 4. uri popoldne. Svira prvovrstni Šramel-orkerster. Maske dobrodošle! Pred veselico ob 3. uri pa se vrši istotam predavanje s skioptičnimi slikami: »Oceanski parnik« ali pa »Strahote svetovne vojne«, h katerem« je vstop prost! — Vsi prijatelji in znanci »Svobode« so na prav prijetno zabavo in ples uljudno vabljeni!
Zabukovca.
Dramatični odsek tukajšnje »Svobode« priredi v nedeljo, dne 16. februarja, ob 4. uri popoldne v dvorani ge. A. Piki v Grižah, Ivan Cankarjevo dramo v treh dejanjih »Kralj na Betajnovi«. Ker se na tukajšnjem odru prvič uprizori delo slovečega proletarskega pisatelja Cankarja, naj delavstvo ne zamudi prilike, ter naj poseti prireditev v obilnem; številu.
Tržič.
Zopet je nastala vrzel v naših vrstah. Po Novem letu sta nas za vedno zapustila zadružnica Kosmač Elizabeta in zadružnik Krištofek Franc, predilniški mojster v pokoju; preminula sta bila zavedna člana Konzumnega društva za Slovenijo. Ostala nam bost v trajnem spominu. — Posmrtnin-ski sklad Konz. dr. za Slovenijo je počel kazati svojo dobro stran. Izplačalo se je naslednikom Elize Kosmačeve Din 1391.— posmrtnine, dasi je ista šele 15. 12. 1929 pristopila k skladu; upoštevanja vredna vsota, ki pride težko prizadetim gotovo prav. Iz tega vidika bi bilo želeti, da v Tržiču preneha dividendarija in da se do zadnjega! vsi prijavimo za ta sklad, kateri bo povečan nudil v bodoče še več koristi. — Predsednik strok. org. Kosmač Ivan se najtopleje zahvaljuje načelstvu Konz. dr. za Slovenijo za nakaKzano pomoč, ki mu jo ni odreklo, dasi je pokojna bila komaj par tednov prijavljena. — Delavci, agitirajte in oklenite se Vaše zadruge, ona je edina obramba, ki nudi v potrebi uspešno pomoč. Vsak tržiški delavec bi moral biti član Konz. dr. za Slovenijo in član posmrtninskega sklada. —
Zadružnik.
Jesenice.
Prof. dr. A Belar, znanstvenik svetovnega slovesa,' predava v petek, dne 14. t. m. ob 7 uri zvečer v kinu »Radio« o potresoslovni vedi (seigmografiji). Predavanje bo spremljano s skioptičnimi slikami. Ime predavatelja, ki je lastnik observatorija pod Triglavom, jamči za zanimiv večer. Predavatelj je izumitelj potresomernih aparatov in ena pravih kapacitet na polju seigmografije, zato bo iz zakladnice svojega bogatega znanja nudil občinstvu presenetljive vpoglede v geološki ustroj in delovanje našega planeta. Obisk predavanja se s tem že sam po sebi priporoča.
»Dunajska revolucija 1. 1848. in Slovenci«, je predavanje s skioptičnimi slikami, ki se je naznanilo za prejšnji petek s predavateljem iz Ljubljane, pa ga je srezko poglavarstvo zabranilo.
n in n iz
iv
Ali ste že krili |
svoje potrebe v tiskovinah ■
Dobavljamo vse tiskovine v prvovrstni izpeljavi in po naj nižjih cenah za vsa društva, industrijo, trgovine, pisarne itd.
Ljudska tiskarna d. d.
Maribor, Sodna uflica St. 20
Kot najboljše masažno in domače zdravilno sredstvo proti
zobo- in glavobolu, prehlajenju, trganju, za negovanje telesa, ust, osvežitev in krepitev mišičevja ter živčevja sploh, se vporablja že pol stoletja priznana
LEVJA
MENTOL-DROŽENKA
(francosko žganje)
Dobiva se v originalnih plombiranih steklenicah v pristni predvojni kakovosti v vseh drogerijah in trgovinah z mešanim blagom, kakor tudi v vseh prodajalnah Konzumnega društva za Slovenijo.
MALA NAZNANILA.
Poceni ure, zlatnino in srebrnino ter vsa v to stroko spadajoča popravila pri
Albertu Eccarlus
urar, Maribor, SlomSkov trg 5
LIP UŠ IGNAZ
mehanična delavnica za šivalne stroje in kolesa izdelava prvovrstna po najnižjih cenah-
MARIBOR, KOHOSKfl CESTA 90.
V ulkaniziranj e
Gumi ji za avtomobile, snežne čevlje, galoše itd. se sprejemajo v popravilo po solidnih cenah.
TERB1IC, Marmor, Slavni trg 4.
MehaniCna delavnica
za popravilo vseh vrst gramofonov, šivalnih strojev, pod jamstvom solidne in brezkonkurenčne cene,
JUSTIN GUSTINČIČ, MARIBOR
TATTENBACHOVA ULICA 14
Zadostuje dopisnica, da pridem po Vaše stroje in gramofone na dom.
ČITAJTE!
novo izišlo, socijalno dramo Rudolfa Golouha
Elektrotehnična delavnica
PRATTES & TRABI,
Maribor, Vodnikov trg it. 3.
Popravila vseh vrst električnih strojev in aparatov, novo ovijanje sežganih elektromotorjev, dynamo-strojev, transformatorjev itd. Lastna preizkuševalnica, točna in ku-lantna postrežba, zmerne cene, nakup in prodaja porabljenih motorjev in dynamo-strojev.
zastonj
KRIZA.
Naroča se pri upravi »Delavske Politike« v Mariboru, Ruška cesta 5. Vsaka naša knjižnica, vsak naš či-tatelj mora naročiti to našo najboljšo socijalno dramo.
Vsi letni naročniki dobe
14 karatno originalno amerikansko
zlato nalivni peto
Zahtevajte takoj brezplačno na ogled wcli“. Naroča se Administration der „Radio-welt“ Wien I, Pestalozzigasse Nr. 6, ki prinaša obširne radioprogratne, interesantne slike in ima lepo urejene poučne tehnične članke.
TOVARNA „SOFRA“
kartotek, štampiljk in emajlnih tablic, graviranje, prodaja .Adler* pisalnih stiojev in vseh v to stroko spadajočih potrebščin.
- T. SOKLIČ........
Maribor, Aleksandrova cesta št. 43, Trg Svobode (Nova Scherbaumova zgradba)
V tekstilnem bazarju
Vetrinjska ulica št. 15
Maribor
se dobi pristno angleško sukno za obleke, plašče, svilo, platno itd. po 1 najnižjih cenah. -- Oglejte si izložbe.
D. ROSINA
1 Maribor, Vetrinjska ulica 2*
! nud najugodneje nogavice, rokavice, čevlje, razne drobnine, vrvi, špago, papir, šolske po-j trebščlne parfumerijo, košare, igrače i. t. d.
Tiska: Ljudska tlskavla d. d. v Mariboru, prerfstavltel) Josip Oilak v Mariboru. — Za konzorcij Izdaja ta urejuje Vllčtor Eržen v Mariboru.