KULTURNO
° ^

st
p ■	■ i
%
GLASILO
■3'y: ■
mi:
•'■•v ■- .
•.S'S °.



Poštni urad: 9020 Celovec — Verlagspostamt: 9020 Klagenfurt	Izhaja v Celovcu — Erscheinungsort Klagenfurt P« b, bi
LETO XIX. / ŠTEVILKA 13	CELOVEC, DNE 30. MARCA 1967	CENA 2.- ŠILINGA
ega duha v južnokoroške vasi
Dr. Valentin Inzko, predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev
Naš optimizem
V	velikonočnih praznikih zadobiva naš krščanski svetovni nazor novega hraniva in bodrila. Ob veličastni drami božjega trpljenja in njegovega poveličanja v zmagovitem vstajenju dobe najgloblja vprašanja našega življenja svojo podobo, svojo razlago in srečen zaključek.
V	prvi vrsti dobimo odgovor na vprašanje o smislu in namenu trpljenja, mimo katerega ne more nobeno človeško srce. Da bi nam Bog olajšal razumevanje za trpljenje, je kot človek stopil med ljudi in sprejel na sebe človeško nesrečo in trpljenje. On, ki je bil nedolžen, je do dna izpil kelih trpljenja iz ljubezni do svojih bratov. S prostovoljnim trpljenjem je odrešil človeštvo. Z daritvijo lastnega življenja je premagal zlo in strl njegovo tiranijo nad človeštvom.
S tem se je pričela v zgodovini človeštva nova doba. Od tedaj vemo, da se življenje odkupi s smrtjo in sreča s trpljenjem. Trpljenje je predvsem sredstvo za lastno očiščenje in edina pot do vstajenja. Kakor morajo biti atomi razbiti, da se sproste silne energije, ki so zajete v njihovem sestavu, tako mora najprej trpljenje razbiti oklep samoljubja, ki obdaja naše srce, da se odpre v ljubezni in dobroti, šele po trpljenju se sproste v nas duhovne sile, ki jih duši samoljubje. Šele z voljno prenašanim trpljenjem postane naše življenje tudi za druge. Le kdor v svitu križa doume skrivnostni pomen trpljenja, je zmožen, da s svojo ljubeznijo ogreva smrtno mrzloto, ki jo zlo razširja po svetu. Je to edino sredstvo, da se raztaja led, s katerim sta sebičnost in sovraštvo oklenila človeška srca. Trpljenje ni le najkrajša pot do lastnega posvečenja in zmagovitega poveličanja, ampak je tudi najmogočnejše sredstvo v boju s hudim. Zato nas Bog s trpljenjem obiskuje, ker nam je v njem hotel dati najboljše, kar nam je sploh dati mogel. Vemo, da se čez •trpljenje niso' pritoževali svetniki, ki predstavljajo izbrano elito človeštva.
Zlo je mogoče premagati z dobrim, sovraštvo z ljubeznijo. Življenje praznuje zmago nad smrtjo. To je nauk krščanske velike noči. In je to, kar nas navdaja z radostnim optimizmom in z novo vero v človeištvo, v naše rojake in v čas, v katerem nam je usojeno živeti.
Utrjuje se nam vera v človeka. Ne v človeka, kakor si ga je zamišljal znani skeptik in bogotajec Andre Gide še ob koncu svojega življenja. Človeka namreč, ki bi nadomestil Boga in se nad njega postavil. »Prišepetavanje zapeljivca v raju: bosta kakor bogovi, je treba izpolniti, ali pa človeštvo ni izpolnilo svoje naloge na zemlji«, je zapisal Gide v svoj dnevnik nekaj mesecev pred svojo smrtjo.
Bedna se nam zdi takšna vera v samo-odrešenje pobožnega človeka, ki je bil ideal razumarskih prosvetij encev preteklega veka. V mislih imamo temveč človeka, čigar podobo je tako pretresljivo naslikal moderni nemški konvertit: »Jezus je veliko sonce, katerega nihče več ne izgubi, kogar je obsvetil njegov žarek. Moreš ga pozabiti, moreš ga zatajiti, to na tem ničesar ne spremeni. Pokopan je v srcu in vsako uro se lahko zgodi, da vstane od mrtvih« (H. Ca-rossa: Kindheit und Vervvandlung einer Jugend, str. 325).
Tudi če je pokopan na dnu srca, vedno se lahko zgodi, da vstane od mrtvih! Zato Bog človeštva ne zavrže. Potrpežljivo čaka, ker bo v mnogih srcih vstal, ki žive danes daleč od njega. Nedoumne za nas so skrivnosti božje dobrote in božjega usmiljenja. Zato tudi mi ne smemo izgubiti vere v človeštvo. Res, da komaj moremo slutiti v
Velikonočni prazniki so za nami. Notranje obnovljeni smo zapuščali kristjani naše cerkve v zavesti, da smo vstali s Kristusom k novemu življenju. Tako na velikonočno nedeljo kot na velikonočni ponedeljek smo se srečavali s sovaščani ter si želeli vesele praznike. Naj večji praznik cerkvenega leta nas je združil vse v eno družino.
Stojimo spet sredi novega tedna, v vsakdanjem življenju. Pri tem se vprašujemo, zakaj bi ne moglo potekati brez narodnostnih trenj in prepirov. Drži, tudi tozadevno se je mnogo izboljšalo, vendar tli kljub temu sovraštvo pod odejo nezaupanja naprej. Vzrokov za to je več, iskati jih je treba v preteklosti. O njej, v tem članku ne bomo razmišljali, naš pogled naj bo usmerjen v bodočnost. Na novo želimo urediti življenje po južno koroških vaseh, ustvariti hočemo prijateljske odnose do vseh sovaščanov.
Kdo so ti ljudje, s katerimi naj bi živeli v stalnem soglasju, v prijetni domačnosti in soseščini? So to najprej ljudje istega narodnega prepričanja, slovenski bratje in sestre, s katerimi smo se vključili v
Letošnja Velika noč se je končala brez kakih posebnih senzacij. Kakor je bilo pričakovati, je zaostal tujski promet v Evropi pod rekordom preteklega leta. Medtem ko so turisti, ki so potovali za velikonočne praznike v dežele Južne Evrope, bili lahko zadovoljni z lepim, sončnim vremenom, je doživela Sveta dežela (Izrael, Jordanija) pravo povodenj. Na velikonočno nedeljo so divjali tam snežni viharji, tako da je bilo ponekod snega do 15 centimetrov. V krajih velikonočnega dogajanja, v cerkvi Božjega groba v Jeruzalemu, se je gnetlo v noči na velikonočno nedeljo na tisoče romarjev, da bi se pri božjih službah tako spominjali Zveličar j evega vstajenja.
Italijo je obiskalo med velikonočnimi prazniki ogromno turistov; to je bilo doslej največje število teh v tem letu. Toda kljub poslabšanju vremena na velikonočni ponedeljek, je vladal v kopališčih na Rivieri in ob Jadranu skoraj poletni vrvež. Vendar so vabile k prvemu kopanju le vodne temperature na Siciliji. Velikonočno veselje v Italiji pa ni minilo brez nesreč. Pri eni izmed najtežjih prometnih nesreč zadnjih let je izgubilo življenje deset ljudi: dva osebna avtomobila sta z naj večjo brzino trčila skupaj.
kakšne globine zločina in propalosti more življenje privesti človeka. A tudi tedaj, ko je že čisto na dnu, še vseeno v duši ne za-mrje klic po vstajenju. In je največkrat vprav trpljenje tista pot, po kateri se nad svetom in življenjem razočarana srca zopet dvignejo kvišku. Ali pa se jih usmili kak v trpljenju preizkušeni Samaritan, da jim poda razumevajočo roko in jih iz mračnih globin povede na svetlobo. Knjiga življenja je polna konvertitov. Koliko jih je, ki so iz skeptikov postali otroško verni, iz preganjalcev apostoli, iz zločincev dobrotniki človeštva! Ne smemo izgubiti vere, da je zlo mogoče premagati z dobrim, sovraštvo z dobroto in ljubeznijo.	I. A.
prosvetnih društvih, kulturnih skupinah, političnih, gospodarskih in drugih narodnih organizacijah in ustanovah v smotrno narodno delo. Povezuje in dviga nas slovenska narodna zavest, plemeniti slovenska kultura ter medsebojno bratstvo in razumevanje. Cilj nam je jasen: ohranitev slovenske materine besede v naših družinah, vaškem in narodnem občestvu, gojitev slovenske kulture v službi oblikovanja človekove notranjosti, njegovega značaja, v službi vzgoje sovaščanov ter slovenske narodne skupnosti v deželi in državi.
V vasi pa živijo poleg nas tudi še deželam, ki ne čutijo več tako kot mi, z našo narodno skupnostjo se čutijo povezane le še ob določenih prilikah: kadar obiščejo kako slovensko kulturno prireditev, igro ali pevski koncert, ob cerkvenih slovesnostih, v veseli domači družbi, drugače pa stoje narodnostno gledano že drugod, da ne vedno po lastni krivdi, dobro vemo. To vrsto ljudi bi primerjal ali s kristjani, ki so sicer po krstu udje Kristusove Cerkve, a so se v življenju Cerkvi odtujili, ali pa z ločenimi brati. Odkar je Janez XXIII. sklical cerkveni zbor, klic po združitvi z loče-
»Plima stoletja«
Senzacija ob Rokavskem prelivu
Na obali Velike Britanije, Normandije in Bretagne se je zbralo več desettisoč turistov, ki so opazovali enega najbolj nenavadnih naravnih pojavov v tem delu Evrope.
Pod vplivom Sonca in Lune je morje preplavilo nižje predele angleškega kopnega, medtem ko je bila na obali Bretagne močna oseka in osvobodila številna mesta in naselja, ki so že stoletja jetniki morja.
Ta nenavadni pojav, ki je v srednjeveških legendah napačno imenovan »plima stoletja«, nastane, ko se najpogosteje v času ekvinokcija (enakonočja) sinhronizirano zmanjša razdalja med Zemljo, Soncem in Luno. Zaradi velike plime in oseke v tem času se dogodijo nepričakovane spremembe na obali: morje odkrije že davno potopljena naselja, nastanejo začasni in nenavadno lepi otoki itd., kar vse zbuja pozornost ne le znanstvenikov, marveč tudi številnih turistov.
Doslej so tako veliko plimo in oseko zaznamovali le desetkrat, zato je zanimivo, da je bilo veliko zanimanje za ta pojav. Že nekaj dni poprej so bili vsi hoteli vzdolž atlantske obale rezervirani za radovedne obiskovalce.
Neurja po svetu
Silen vihar s tropskim nalivom je v velikonočnih praznikih zajel pakistansko mesto Karači. Najmanj deset ljudi je izgubilo življenje. Veter, ki je pihal s hitrostjo nad 140 kilometrov, je odnašal strehe s hiš, veliko slabše grajenih hiš se je podrlo. V električnem in telefonskem omrežju je nastala velika škoda. Ulice je preplavilo in promet je povsem zastal. Več sto ljudi je bilo huje in lažje ranjenih.
Iz Osla so prišla poročila o neurju s snežnimi meteži, ki je zajelo Norveško za Veliko noč. Doslej je bilo 13 žrtev. Reševalci
nimi brati ni več utihnil, vrata za spravo in bratstvo so na široko odprta.
Cerkev nam daje najlepši zgled. Tudi mi moramo pozabiti, kar nas je doslej z ljudmi drugega prepričanja ločilo, pa naj so to bratje po krvi, ki se poslužujejo v vsakdanjem življenju še slovenske besede, ali pa osebe, ki so se narodno že popoln mn a odtujile. Nekje so vendar še povezane z našim narodnim občestvom, če drugače ne, pa po svojih prednikih, ki so morda celo še aktivno sodelovali v slovenskih prosvetnih in narodnih organizacijah. Vsaj podzavestno vedo za svoje poreklo.
V vasi pa žive poleg nas tudi sodeželani, ki so prizadejali koroškim Slovencem v preteklosti mnogo gorja in trpljenja, kot so med nami prav tako družine, ki so jim prizadejali trpljenje dn žalost tudi Slovenci. Eni kot drugi vemo za rane — ali naj nikoli ne zacelijo?
Cerkev nas uči: odpuščajte si med seboj, ljubite drug drugega! Ako smo živi udje Kristusovega telesa, ako smo prav razumeli skrivnosti velikega tedna in velike noči, bomo v notranjosti pripravljeni na spravo — pa naj si bo za posameznika še tako težka. Stopiti hočemo v novo življenje, prekaljeno v trpljenju in '.ponižanju, okrepljeno po trpljenju Kristusovem, ki se je žrtvoval za vse človeštvo, ne glede na jezik in narodno pripadnost.
Ne omagujmo nikoli v izkazovanju ljubezni do bližnjega, le kolikor je bomo izkazovali drugim, v tolikšni meri se nam bo vračala. S čistim namenom v srcu in z neprestanim izkazovanjem ljubezni do bližnjega bomo prepričali prej ali slej tudi še tako zakrknjena in Slovencem nenaklonjena srca.
Meseca aprila se bomo spomnili koroški Slovenci 25-letnice izselitve. Zavest, da smo s Kristusovo pomočjo prestali najtežjo preizkušnjo v zgodovini, ko so odgnali nasilneži našega človeka zaradi njegove zvestobe slovenski materini besedi, zaradi njegove anačajnosti z doma in domače grude ter ga oropali domovine, nas utrjuje v pre-pričanju, da nam bosta mir in medsebojno razumevanje po koroških vaseh in v ddželi zagotovljena le, če se bomo vsi v Kristusu ljubili in spoštovali.
iščejo še kakih deset ljudi, ki so izginili v raznih krajih dežele. Več stotisoč Norvežanov je namreč na velikonočno soboto odšlo v naravo, da bi preživeli praznike v gorah. Tudi velike predele Finske in Švedske je zajela prava zima.
Velikonočni promet na Dunaju ni bil močan
Velikonočni promet, ki so se ga avtomobilisti in urejevalci prometa tako bali, je potekal še precej v redu. Ni bilo večjega zastajanja ali čakanja na obmejnih prehodih. To je bilo znamenje, da so vozači vzeli opomine in svarila resno na znanje. Na ta način se je glavni prometni val časovno porazdelil precej enakomerno. Višek je dosegel promet na velikonočni ponedeljek, ob 17. uri. Na mestih, kjer so se kljub dobremu urejanju napravile avtokolone, pa je bilo možno le-te držati v teku.
Ob koncu velikega tedna pa je bilo nekaj težkih nesreč, v katerih je bilo umrlo 11 oseb.
Mirna velika noč brez rekordov
Snežni viharji v severni Evropi in Sveti deželi
Politični teden
Po svetu...
DEGOLIZEM PO VOLITVAH
V FRANCIJI
Degolizem izgublja dih, sredina razpada, levica pa napreduje. Tako bi lahko v brzojavnem slogu strnili osnovno vsebino najr večjega števila poročil kakih 3500 stalnih in 500 posebnih dpisnikov iz Pariza, ki so jih ti poslali v svet po drugem krogu francoskih skupščinskih volitev.
Tako je zapisal tudi naš list v 10. številki.
Seveda francoski volivci niso presenetili samo tujih časnikarjev, temveč tudi svoje politične prvake, svoje izvedence, pa celo sami sebe. Nihče v Franciji — ne glede na politično pripadnost - ni dvomil, da bo imel de Ganile v bodoči skupščini večino. Vendar ni nihče sodil, posebno po prvem volilnem krogu ne, da bo ta večina tako tesna. De Gaulle ima v poslanski zbornici le dva glasova večine. Enega si je pridobil na Korziki, drugega pa v Polineziji (skupina otokov na Tihem oceanu = Pacifiku, volitve so bile v nedeljo, 19. marca.) Če bi bili namreč degolisti osvojili eno samo volilno mesto manj, bi sploh ne imeli večine.
Četudi bi se bilo to zgodilo, bi to še ne bil konec de Gaullove oblasti, saj bi ne bilo druge enotne večine, ki bi lahko ogrozila Peto republiko. Združena levica ne bi imela zadostnega števila poslancev, zato tudi ne bi mogla prevzeti oblasti. V najboljšem primeru bi potrebovala še 50 poslancev, to pa je mnogo. Koalicija s sredino bi ne prišla v poštev, saj si ne moremo zamisliti vlade, v kateri bi bila n. pr. Wal-deck Rochet (komunist) in Lecanuet (desničar). Vsekakor bi se poprej sporazumeli s sredino degolisti in ne levica.
Vendar dejanski pomen francoskih volitev ni v tem, koga bodo pripeljale na o-blast, temveč v tem, kakšno politično težnjo bodo potrdile. Osnovno vprašanje, na katerega naj bi odgovorile, se glasi: katera od treh velikih političnih skupin (degolisti, levica, sredina — desnica) bo dobila večjo podporo volivcev od tiste, ki jo je dobilo degolistično gibanje leta 1962. Razpored glasov med tremi političnimi težnjami naj bi pokazal, kam gre današnja Fran-cija — na levo, desno, naravnost ali morda nazaj. Ta odgovor so predvsem pričakovali od prvega kroga volitev.
Če je degolizem v krizi, se bo to poka-zalp že pri prvi volilni preizkušnji, so menili. Degolizem je v prvem krogu dobil bitko za glasove, v drugi pa je izgubil bitko za mandate. Izguba 38 poslanskih mest je podobna porazu. To sicer še ni izguba oblasti, je pa izguba varnosti, moči prihodnosti. To še ni konec, toda če se bo ta proces nadaljeval, utegne biti njegova napoved. Celo več! Pričetek konca.
KITAJSKI TISK PIŠE O ANARHIJI
Kitajski »Ljudski časopis« obsoja pojav anarhije v okviru kulturne revolucije in pravi, da je to ,skrajno nevarna tendenca’. -rrs[ 3Aou« ifrEUopnjOAar ipnj os ajsigaru/e EZ •»TrsE{qo t^esa ‘tiAjspoA nmo^ESA ofnj -ordsEU (param) EftiptEUE« Ep ‘EifEpop 3517 ■Ijeve straže« in »desničarski oportunisti«. Ko so maocetungovci iztrgali oblast nekaterim posameznikom, nadaljuje list, so anarhisti zahtevali, naj bodo novi voditelji odstranjeni. Ko maocetungovci vodijo borbo proti razrednemu sovražniku, anarhisti vpijejo: »Vi manevrirate množice. Vi jemljete množice za bedake.« List pravi na koncu, da je za uničenje anarhije v korenu potrebno začeti splošno ofenzivo proti egocentrizmu (samoljuhnosti) med prebivalci.
Tiskovna agencija »Nova Kitajska« pa objavlja izjavo, ki je bila objavljena pred kratkim po sestanku rdečih gardistov na univerzah in na višjih zavodih v Pekingu, ko so sklenili ustanoviti »predstavniški kongres rdečih gardistov«. Agencija našteva naslednje značilnosti novega vsedržavnega gibanja mladine: 1. Zbirala bo vse mlade pod poveljstvom predsednika Mac Ce Tunga, »našega vrhovnega voditelja«. 2. Načelo organiziranja novega velikega zavezništva rdečih gardistov v vsej državi bo »demokratični centralizem«. 3. Zavezništvo rdečih gardistov bo uvedlo pod proletarsko diktaturo sistem volitev, podobnih v pariški komuni. 4. Veliko zavezništvo rdečih gardistov bo jedro za »večje zavezništvo« vseh
proletarskih revolucionarjev v Pekingu z delavci, s kmeti in vojaki. 5. Vsi rdeči gardisti bodo sestavljali rezervno silo ljudske osvobodilne vojske in bodo vsak trenutek pripravljeni »pridružiti se vojski in se udeležiti vojne«. 6. Zavezništvo bo iztrgalo oblast vsakomur, »ki si bo upal upreti se Mao Ce Tungu, tudi če so njegovo mesto, njegov čin in njegov sloves visoki«. 7. Rdeči gardisti bodo za vedno ohranili novo Kitajsko »goreče rdečo« ter bodo razbili sen imperialistov in modernih revizionistov o »organiziranju mirne revolucije na Kitajskem«. 8. Rdeči gardisti bodo v sprednjih vrstah, da »pokopljejo imperializem in revizionizem ter vse reakcionarje ter da izvedejo do kraja svetovno revolucijo.«
RAZVNETA DIPLOMATSKA
AKTIVNOST EVROPE
Evropa je v letošnjem letu postala središče diplomatske aktivnosti. Lahko bi celo dejali, da se je po zanimanju in pomenu povzpela do enake višine kakor vietnamska kriza. Evropo je zajel nov duh. Številna srečanja, ki se te dni vrste drugo za drugim (dvostranske ali večstranske narave), so v bistvu posvečena evropskim temam, med njimi prevladujeta, po rahlih političnih spremembah v Bonnu nemško vprašanje in širše medevropsko sodelovanje kot celota.
Priče smo zelo razgibani dejavnosti sovjetske diplomacije (Kosiginov obisk v Britaniji, obisk Podgornega v Italiji in Avstriji). Bonn in Bukarešta sta vzpostavila diplomatske odnose, ne glede na različne ocene tega dogodka. Britanski premier Wilson je iskal pomoč med zahodnimi zavezniki za pridružitev k Evropski gospodarski skupnosti; to je spet tesno povezano z Evropo kot celoto. Nova nemška koalicijska vlada se je v osebi kanclerja Kiesingerja in zunanjega ministra Brandta predstavila v Parizu. Slednji je odšel v izvidnico tudi v Wa-
shington, kjer so spet prevladovale evropske teme.
Kaže, da ne bi hotel nihče pozneje prenesti očitka, da ni storil ničesar, kar bi — po njegovi sodbi — spremenilo trenutno stanje v Evropi na boljše. Ta novi val namreč ustvarja z novimi pogledi boljše in čistejše mednarodno ozračje.
Avstrija je s svojo politiko tesnih dvostranskih stikov pobudnica takih sprememb. Evropskim vprašanjem je veljal tudi Klausov obisk v Sovjetski zvezi in jugoslovanskega predsednika v Avstriji ter lanskoletnega obiska Podgornega v Avstriji. Gre za Evropo, celino enakopravnih, neodvisnih in svobodnih narodov, ki naj bi pozabili na preteklost ter z novimi- nazori in prijemi zagotovili boljšo prihodnost.
BODOČNOST NEKDANJEGA
INDONEZIJSKEGA PREDSEDNIKA
NEZNANA
Dr. Ahmed Sukamo se je pred kratkim neopazno vrnil iz svoje letne palače v Bogom v Džakarto. Sukamo je prispel v Džakarto z navadnim vojaškim džipom namesto š predsedniškim helikopterjem. Izognil se je časnikarjem, ki so ga pričakovali in mu hoteli zastaviti nekaj vprašanj.
Čeprav se je dr. Sukamo nastanil v palači Merdeka, na poslopju niso dvignili rumene predsedniške zastave, ki je običajno označevala njegovo navzočnost. Časnikarji še vedno nimajo priložnosti, da bi se sestali s Sukarnom, kajti pristojni organi zatrjujejo, da je bolan, čeprav še nihče ni pojasnil, za čim pravzaprav boleha.
Neposredna prihodnost dr. Sukarna je še vedno zavita v skrivnost. Zdaj ne sprejema, več oseb, ki se mudijo na državnem obisku v Indoneziji, niti veleposlanikov in državnih funkcionarjev, in živi v palači, kot bi bil v zaporu. Opazovalci dvomijo, da bo dr. Sukamo dolgo v palači Merdeka. Pričakujejo, da se bo vrnil v Bogor, kjer ima poleg palače tudi veliko zasebno hišo, ali pa bo odšel za dalj časa v tujino, dokler se položaj v Indoneziji ne umiri.
... in pri nas v Avstriji
GLAVNI UPRAVNIK AVSTRIJSKEGA
RADIA SE JE PREDSTAVIL
Novi glavni upravnik avstrijskega radia in televizije Gerd Bacher se je v torek, dne 14. marca, predstavil tujim in domačim novinarjem, tako da jim je pojasnil in razložil novo radijsko reformo.
Gerd Bacher je najavil uvedbo absolutnega načela zmogljivosti v radiu in obljubil radioposlušalcem in gledalcem televizije kakovostne programe.
Najvažnejše točke novega glavnega u-jnavnika so sledeče:
1.	Cilj radijske in televizijske reforme bi bila moderna velika zmogljivost pod-jetja.
2.	V prihodnje naj bi nudili poslušalcem ločene kakovostne programe.
3.	Obvestila, razlage in ustvarjanje mnenja, bi se morali nujno reformirati (pre-osnovati), da bi na ta način monopolno podjetje radio lahko izpolnilo svojo nalogo kot krepitelj in utrjevalec demokracije.
4.	Delo bi poskrbeli strokovnjaki na temelju poročevalske svobode in strankarsko-politične nevtralnosti.
5.	Modernizacija in preustroj radia in televizije v trgovskem območju in v upravi.
6.	Racionalizacija (gospodarska ureditev) in velike investicije (naložbe), ki bi zahtevale nujno zvišanje , radijske pristojbine.
NEONACISTIČNA STRANKA
V	AVSTRIJI
V	Linzu so konec februarja ustanovili nacionalno demokratsko stranko Avstrije (NPD), ki ji predseduje 26-letni študent Rudolf Watschinger. Ta mladi neonacist je znan že od prej po svojih terorističnih akcijah na Južnem Tirolskem. Na ustanovni skupščini svoje pronacistične stranke je povedal, da bo stranka že na prihodnjih parlamentarnih volitvah leta 1970 nastopila s svojo kandidatno listo.
V	senci nove stranke živi tudi dr. Nor-bert Burger, ki so ga zadnji čas pogosto omenjali v zvezi z atentati na Južnem Tirolskem. Prepričan je, da bo avstrijska nacionalna demokratska stranka zagovarjala in širila nacionalne demokratske zamisli in pridobila tiste avstrijske volivce, ki so ne-
zadovoljni z južnotirolsko politiko avstrijske vlade.
Pojav in ustanovitev neonacistične NPD in njeni skrajni smotri so povzročili precejšnjo zaskrbljenost v vrstah avstrijskega prebivalstva, ki še ni pozabilo časov zasedbe Avstrije po Hitlerju. Sodijo, da so k poživitvi skrajnih desničarskih teženj v Avstriji precej prispevali tudi rezultati, ki jih je dosegla zahodnonemška nacionalna demokratska stranka na nedavnih deželnih volitvah na Bavarskem in v Hessenu.
Nekateri opazovalci v Avstriji so manj črnogledi. Menijo, da Burger in preostali lani na novo ustanovljene NPD nimajo kaj prida upanja, da bi s svojimi pronacistični-mi zamislimi prodrli v širše sloje prebivalstva, temveč da se bodo oprli predvsem na tiste študente, ki jih štejejo za simpatizerje pronacističnega profesorja Borodai-kewyeza.
Pokličimo si malo v spomin primer Bo-
rodajkewycza
Na Dunajski visoki šoli za 'svetovno trgovino je poučeval profesor za zgodovino Taras Borodajkewycz. Ta je pri svojih zgodovinskih predavanjih polagoma zastrupljal slušatelje te visoke šole z nacionalsocialističnimi idejami. Prišlo je že tako daleč, da je del študentov te visoke šole že javno pritrjeval pri njegovih predavanjih hitlerjevskim idejam. Proti takemu dejanju in nehanju tega profesoria je začela nastopati demokratično nastrojena avstrijska javnost, kajti že dalj časa se je šušljalo na Dunaju, da poučuje na visoki šoli za svetovno trgovino profesor za zgodovino, ki zastruplja avstrijsko akademsko mladino z nacionalsocialističnimi idejami.
Ker šolske oblasti sprva niso nič ukrenile proti profesorju dr. T. Borodajkewy-czu, je prišlo pred približno dvema letoma na Dunaju do več demonstracij proti njemu in za njega. Pri teh demonstracijah pa je študent Kiiml ubil demokrata Ernsta Kirehvvegerja. Pogreb Kirchtvegerja se je razvil v manifestacijo vseh demokratičnih sil proti vsakršnemu antisemitizmu in neonacizmu za svobodno in neodvisno Avstrijo. Lani maja je bil po teh dogodkih Boro-dajkew)'CZ za zmerom upokojen.
SLOVENCI
dotiia ut po s veta
Dirigent Lojze Lebič Eden izmed letošnjih nagrajencev Prešernovega sklada je tudi dirigent komornega zbora Radiotelevizije Ljubljana Lojze Lebič. Visoko priznanje je Lojze Lebič dobil za uspehe, ki jih je s tem umetniškim ansamblom dosegel v lanskem letu. Kateri so ti uspehi?
Najprej koncert komornega zbora RTV Ljubljana v maju 1966 v Ljubljani, eden tistih, ki so po svoji programski zasnovi, muzikalni interpre. taciji in tehnični obvladanosti že nekaj let pomembni dogodki v slovenskem glasbenem življenju.
Potem koncert, s katerim sta radijski zbor in dirigent Lojze Lebič v lanskem septembru nastopila na velikem mednarodnem festivalu „Musica antiqua Europae orientalis” v poljskem mestu Byd-goszcu. Takrat so bila na sporedu dela dveh sta. rih slovenskih mojstrov Jakoba Gallusa in Gabrijela Plavca. Nastop je bil po splošni sodbi eden vrhunskih koncertov celotnega festivala. Pomen tega koncerta je bil v tem, da je mednarodnemu svetu in še posebej muzikološki eliti, zbrani tedaj v Bydgoszcu, predstavil del naše glasbene preteklosti in hkrati izpričal visoko raven naše današnje slovenske zborovske reprodukcije.
Razstava Josipa Tominca v Narodni galeriji
V	ponedeljek, 20. marca, so v Narodni galeriji v Ljubljani odprli dolgo pričakovano razstavo del goriškega slikarja Josipa Tominca, ki je živel od 1790 do 1866. V prisotnosti predsednika častnega odbora razstave Janka Smoleta in goriškega župana Micheleja Martina in drugih vplivnih osebnosti ter meščanov mesta, so o pomenu slikarja Josipa Tominca toplo spregovorili ravnateljica Narodne galerije Anica Cevc, član deželne vlade za Benečijo. Julijsko krajino dr. Bruno Giust in akademik dr. France Stele.
Slušatelji akademije za gledališče, radio, film in televizijo v ZDA
V	Združene države Amerike je odpotovalo pretekli teden šest študentov ljubljanske Akademije za gledališče, radio, film in televizijo. Pod vodstvom profesorja Borisa Grabnerja so šli na pot: Svetlana Makarovič, Zvone Šedlbauer, Matija Milčinski, Helena Šober - Zajec, Tone Kunt. ner in Marko Simčič. Obisk bo trajal poldrugi mesec in šteje kot kulturna izmenjava slovenskih študentov s študenti oddelka za gledališče univerze v Kansas Cityju, ki prihajajo vsako leto v Jugoslavijo. V vseh večjih ameriških mestih, kjer bodo gostje, bodo prikazali „Učno uro”, s katero bodo pokazali metode igralskega pouka za telesno kultu, ro in izgovarjavo, igrali pa bodo tudi odlomke iz Shakespearove „Ukročene trmoglavke”, Rostan-dovega „Cyrana de Bergeraca”, Čehovega „Snu. bača” in Albeejeve „Zgodbe v živalskem vrtu”, medtem ko bo tvorila drugi del njihovega sporeda Linhartova „Županova Micka”. Povsod bodo prikazovali tudi diplomski film svojega študentovskega kolege Lada Trohe „Kriza vesti”.
Slovenski duhovniki na dušnopastirskem inštitutu na Dunaju
V	okviru Dušnopastirskega inštituta je bil nedavno na Dunaju razgovor o verskem, moralnem, socialnem in kulturnem položaju tujih delavcev v Avstriji. Od slovenskih duhovnikov v Avstriji so se tega sestanka udeležili g. Franc Brumnik, g. Zdravko Reven, oba iz Celovca, ter p. Čuk iz Innsbrucka.
Počaščenje msgr. Antona Oreharja Nedavno je buenosaireški nadškof kardinal Cag-giano počastil slovenskega duhovnika msgr. Antona Oreharja, ravnatelja slovenskih dušnih pastirjev v Argentini s tem, da ga je imenoval za člana du. hovniškega sveta buenosaireške nadškofije. Duhovniški svet šteje s kardinalom 27 članov.
Denar za hišo pisatelja F. S. Finžgarja
V	Sloveniji je stekla akcija sklada za odkup Finž-garjeve rojstne hiše. Na žiro računa sklada (5153-679-2135) se je v prvih desetih dneh nabralo 50.500 starih dinarjev. Od tega je 50.000 dinarjev prispe, valo Društvo upokojencev Slovenije. Pričakujejo, da bo akcija za zbiranje denarja živahnejše stekla v prihodnjih dneh, ko bodo natisnili posebne bloke po 50 in 100 dinarjev in jih razdelili po šolah.
Pianist Dekleva snemal v Celovcu Pianist Igor Dekleva iz Ljubljane je posnel v okviru oddaje »Solistična ura” Radia Celovec tudi dve novosti naših skladateljev — Primoža Ramovša »Preludij in vrnitve” in Josipa Magdiča ,Ritmične ekspresije”.
Sodobna zgodovina Koroške
Ob začetku tega leta je izšla v Celovcu knjiga o sodobni koroški zgodovini (Ge-genwartsgeschichte Karntens) s podnaslovom »mozaik dežele« (Mosaik eines Lan-des). Napisal jo je ravnatelj Trgovske šole in akademije v Celovcu dr. Josef Mader-ner. Podnaslovu »mozaik dežele« je avtor dodal še besedo »poizkus« (ein Versuch). Knjiga je izšla pri založbi Ferdinand Klein-mayer v Celovcu. Izdajo je s finančno pod-poro omogočila »Zbornica za delavce in nameščence za Koroško«.
V	svojem uvodu je dr. Maderner zapisal: »Predloženo delo je nastalo z namenom, da bi posredovali relativno širokemu krogu bralcev informacije o zgodovinskih, torej družbenopreobrazbenih silah in osebah lastnega prostora in časa. Mislilo se je pri tem prav tako na učitelje in mlade časnikarje — nosilce Ijudskoizobraz-benih poklicev —, kot na krog oseb, ki delujejo v javnih službah, v zbornicah in interesnih skupinah, končno tudi na funkcionarje in mandatarje strank. Tako naj bi nastala v zgoščeni obliki slika gospodarskega, socialnega, kulturnega in političnega dogajanja na Koroškem ob začetku zadnje tretjine 20. stoletja.«
»Kar je pri tem nastalo, je nepopoln mozaik«. Dr. Maderner prizna, da je snov preobširna, da bi jo mogla obdelati ena sama oseba. To je delo, ki bi se ga moralo lotiti več oseb skupaj,. »Gotovo delo tudi ni brez ■napak, ki slone na napačnih informacijah ali napačnem gledanju kakega vprašanja,« pravi avtor ter poudarja, da se je potrudil biti, kolikor je le možno, pri delu objektiven.
Na 229 straneh je bilo tako po obširnem uvodu o problematiki in sistematiki sodobne zgodovine zbrano in obdelano ogromno gradiva pod sledečimi poglavji: »Dežela Koroška, meje in razčlemba, zgodovinski pogled nazaj«, »Gospodarski položaj Koroške«, »Socialna struktura Koroške«, »Kulturni položaj Koroške« in »Politični položaj Koroške«.
V	knjigi, je skušal prikazati dr. Maderner tudi narodnostni položaj v deželi. O •koroških Slovencih pravi, da so poklicani, biti s hrvaško in madžarsko manjšino na Gradiščanskem ter češko manjšino na Dunaju okno v oni danes po političnem sestavu tako drugačni svet, ki je bil nekdaj sestavni del velike podonavske države. Pri reševanju v skromne okvire porinjenega narodnostnega vprašanja je dana republiki prilika, da se izkaže sposobno rešiti, kar se monarhiji v velikih dimenzijah ni posrečilo. Kulturno gledano, dvojezičnost južnega pasu Koroške ne pomeni nobene obremenitve, temveč nalogo — in obogatitev.«
Ob tem jasnem in pozitivnem gledanju na manjšinsko vprašanje v deželi nato ni toliko prikazan doprinos koroških Slovencev k duhovni rasti — kot je bilo to n. pr. prikazano v NuBbaumerjevi knjigi »Geisti-ges Karnten« (Duhovni obraz Koroške), temveč so nakazane predvsem fronte — bojne črte, ki razdvajajo družbo in posamezne skupine v deželi (vrstni red preseneča: »Bund der Windischen«, »Rat der Karntner Slowenen«, »Zentralverband slo-tvenischer Organisationen«, »Karntner •Schulverein Sudmark). Pri'Narodnem svetu se opira dr. Maderner na izjave predsednika Narodnega sveta koroških Slovencev dr. Valentina Inzka, pri stališču slovenske levice pa na izjave predsednika Zveze slovenskih organizacij dr. Franca Zwittra. V knjigi zapisano izjavo v zvezi s Slovensko gimnazijo dr. Zwitter zaenkrat še ni nikjer dementiral — preklical. Dr. Maderner piše: »DaB vom Unterrichtsministerium ge-rade eine hohere Schule fiir Slowenen ein-gerichtet wurde, wahrend das Pflichtschul-wesen noch so viel zu wiinschen iibrig laBt, scheint Dr. Zwitter mehr auf den Wunsch zuruckzugehen, dadurch einen Hort der Reaktion zu schaffen«.
S protislovenskim stališčem dr. Einspielerja in direktorja Jordana se ne bomo v tej zvezi posebej bavili. Argumenti so pri obeh isti in znani. Tako piše dr. Maderner: »Glavna skrb »Zveze vindišarjev« torej ne obstaja, v tem, da bi jih kdo ponemčil, temveč v strahu pred tem, da bi jih kdo nasilno ne poslovenil«. Z drugimi besedami povedano: Rojeni Slovenci naj bi imeli strah pred tem, da bi jih kdo ne poslovenil! Tako mnenje je možno zastopati .samo na Koroškem!
Slovenska duhovščina je v knjigi prikazana kot »goreče nacionalno usmerjena«.
Tu se je pustil voditi dr. Maderner od argumentov »Siidmarke« in od mnenja drugih nemško-nacionalistično usmerjenih krogov.
V knjigi bereš tudi sledeči stavek: »Polagoma je prišlo do ponemčevanja Slovanov (Eindeutschung), ki tekom 1200 let, ki so pošla od začetka pokristjanjenja, še vedno ni zaključeno.«
Knjiga o sodobni zgodovini Koroške je opremljena s številnimi slikami. Medtem, ko je nemško časopisje (tudi tedensko) z glavami listov prikazano v posebni sliki, slovenskega časopisja v njej nikjer ne zasledimo. Arhitektura dežele je prikazana v eni sliki, in sicer vidimo na njej novo grajeno selsko župnijsko cerkev. Pod sliko ter.v besedilu manjka ime arhitekta inž. Janeza Osvvalda, profesorja Slovenske gimnazije v Celovcu. Zakaj se je ime zamolčalo? O cerkvi beremo: »Eine der interes-santesten architektonischen Losungen bie-tet die neue Kirche in Zeli Pfarre am Fusse der Kosehutia. Statt die alte Kirche, die zu klein war, umzubauen, licB man sie un-verandert stehen und errichtete ein neues, modem gestaltetes, turmloses Kirchenge-baude daneben. Die Dominante des alten
Pred desetimi leti, 7. januarja 1957, je za vedno odložil risalno orodje veliki mojster slovenske arhitekture, profesor Jože Plečnik.
Kot sin mizarskega mojstra se je 23. januarja 1872 rodil v ljubljanskem Gradišču, pa se nato od mizarskega vajenca povzpel kot genialni samorastnik med vrhove evropske arhitekture. Ni bil med tistimi, ki so odločno in prevratno kazali novo pot arhitekturnega razvoja, pač pa med tistimi nič manj redkimi izbranci, ki so znali povezati preteklost s sodobnostjo in cepiti večnostne dobrine arhitekturne dediščine na živo deblo nastajajoče umetnosti. Bil je poet arhitekture. Poraibno konstrukcijo je prelil v pesem, doživetje arhitekture v praznično razodetje; iskanje lepote mu je bilo življenjska izpoved in etična dolžnost. In tej dolžnosti, ki ga je moralno najtesneje povezovala s sočlovekom in družbo, je služil s patriarhalno poštenostjo in jo odplačeval z veliko samoodpovedjo.
Oporniki njegove umetnosti temelje v mladostnem navdušenju nad srečanjem s secesijsko svobodno arhitekturo dunajske šole Ottona Wagnerja, v razkritju antične lepote in Michelangelove mogočnosti, ki ju j,e spoznal na študijski poti po Italiji, v resni poduhovljenosti beuronske sakralne umetnosti in v ljubečem razumevanju ljudske umetnosti, za katero mu je odprlo oči zlasti službovanje na umetnoobrtni šoli v Pragi. Po očetu Notranjcu je bil kraševsko
sti.
Turmes bleibt erhalten; der neue Bau-korper tritt weder in architektonischen Ge-gensatz noch in Konkurrenz zum alten Ge-baude. Die Gegensatze zwischen altem und neuem Objekt steigern vielmehr die Wir-kung beider.«
Ravno ob tem primeru bi bilo avtorju možno dokazati, da je manjšina za deželo zares obogatitev.
Slovenski delež v okviru »Katoliške prosvete« (Katholisches Bildungswerk) je prikazan stvarno.
Ne glede na zgoraj navedene ugotovitve pa je treba priznati, da se je dr. Maderner potrudil, nakazati manjšinsko problematiko v deželi vsaj delno tudi tako, kot gledamo nanjo koroški Slovenci. Njegov odnos do Slovencev se jasno izraža v sledečih besedah: »Nekoč so odmevali v državnem zboru na Dunaju narodnostni spori; na Karoškem še ni čisto onemel. Nekoč se je Dunaj izogibal pravim rešitvam; na Koroškem si še niti niso belili glave o tem, na kakšen način bi bilo mogoče sence preteklosti presvetliti z lučjo bodočnosti, v kateri bi gledali na narodnostno mnogoličnost kot obogatitev ne pa kot na nevarnost. Koroški deželni politiki je stavljena s tem vprašanjem mogočna, avstrijska, evropska naloga: popraviti, kar so drugi zakrivili.«
Dr. V. I.
trd, po materi lirično mehak in dobroten, po razgledanosti svetovljan, po srcu pa ves predan mali slovenski zemlji, ki jo je želel poveličati s svojim delom. Kot profesor arhitekture na ljubljanski univerzi je to tudi v polni meri uresničil, saj ni vtisnil nove poplemenitene podobe samo v Ljubljani, ampak je ožjo in širšo domovino obogatil z zakladi svojega ustvarjalnega duha. Od Prekmurja do Goriške segajo, v Beogradu in na Brionih nas pozdravljajo, na Dunaju slovi še izpred prve vojske »Za-cherlova hiša«, v Pragi je dopolni Hrad-čane s svojo -poezijo. Z isto ljubeznijo in skrbjo kot palače in cerkve je oblikoval tudi drobne umetnoobrtne predmete, saj skoraj ni bilo naloge, ob kateri lahko arhitekt sodeluje, ki bi Plečnika ne bila pritegnila in ki bi tudi za njegove sodelavce ne pomenila mojstrske in prizadevne šole, pa naj je šlo za njegove številne učence ali za obrtniške izvrševalce.
Premostil je stoletje našega arhitekturnega zatišja, ko se je organsko živo oprl na tisto izhodišče, ki so ga nakazali že naši baročni arhitekti in s tega zornega kota postaja njegovo delo med staro in novo slovensko arhitekturo naravnost nepogrešljivo. Bolj kot graditelj je oblikovalec — v slehernem delu čutimo toplino njegovih rok in melodijo pesniškega duha, predvsem pa veliki ideal arhitektovega poslanstva, ki mu je prvi ukaz poštenje in drugi neutrudno delo.
Sodobni kulturni S ■ @ ^ B 9 B portret
Tomislav Ladan
Esejist in književni kritik »rbohrvatske-ga jezikovnega kroga Tomislav Ladan izhaja z osrednjega bosensko-hercegovskega planinskega področja. Rodil pa se je v srbski Ivanjki leta 1932. Iz Ivanjke so ga odnesli kot dojenčka, otroštvo in mladost pa je prebil in končal šole do univerze v Travniku, Bugojnu in Banjaluki. Diplomiral je na sarajevski filozofski fakulteti. Klasično je izobražen, leto dni je bil lektor hrvatskega jezika na univerzi v Uppsali, sicer pa služi kruh kot leksikograf v Leksikografskem zavodu v Zagrebu.
Omenjeni kulturnik je literarno delaven od leta 1950. Z esejistiko in tekočo kritiko je sodeloval v večini jugoslovanskega periodičnega tiska; od začetka pa je pisal tudi pesmi in kratko prozo. Predvsem ga zanimajo splošna literarna vprašanja. Veliko hrupa je dvignil s svojo prvo knjigo »Zoon graphicon« (Pišoča žival), ki je pred štirimi leti izšla v Sarajevu. Obsega eseje in kritične zapiske. Lani mu je Matica hr-vatska v Zagrebu izdala drugo knjigo čiste esejistike z naslovom »Premišljevanja«. Knjiga je naletela na izjemen sprejem in kot edino književno delo takoj prejela majsko nagrado mesta Zagreba.
Ladan se uvršča med najostrejše in miselno globoko fundirane pisatelje danes v Jugoslaviji. O tem priča tudi druga njegova knjiga, katere najobsežnejši esej je »Pomalo o ponečemu«, kjer avtor v 28 poglavjih kritično razpravlja o jugoslovanski povojni stvarnosti. »Razmišljanja« so nastala med leti 1959 do 1963. Pri razgreb-škem »Znanju« je izšla tretja njegova izvirna knjiga z naslovom »U škarama« (V precepu). V tridesetih poglavjih prinaša kritično podobo jugoslovanske književne pragmatike. Brez dvoma je bilo tu v zadnjih petnajstih letih storjenega marsikaj velikega, ni pa bilo velikih pesnikov.
Ravno književnost mora ohranjati resnobo in odgovornost, ki ju danes ta dan nenehno uspava kup zlaganih in zabavnih spisov. Če je vest beročega občinstva tisti legendarni leni konj, mora kritična vest književnosti biti obad, ki ga bo drezal z ostjo in prebujal. Ni nujno biti prerok, toda še manj nujno je biti lažnik. Da je ljudem sploh največ do avtomobila in udobja, je le resnica: nekaterim je zmeraj do klasične trojne preproščine: vase, nase in podse, drugim zopet ne. Stara je zahteva, da mora književnost konec koncev ljudem nekega obdobja kazati njihov lastni obraz, pa če je to še tako neprijetno. In da bi čudo bilo še večje, kadar književnost počenja kaj takega, si vselej pridobi tudi občinstvo, pa če se vse skupaj dogaja v še tako neugodnih okoliščinah.
Ni cinizem, če povemo: nikar se pritoževati, če smo brez širokega literarnega občinstva; saj tudi božanski stari Rim ni imel širokega literarnega, pač pa je imel široko gladiatorsko občinstvo; mi zopet nimamo velikega književnega, pač pa imamo veliko nogometno občinstvo.
Sleherna dobra književnost je angažirana. V svetu humanizma, kulture, umetnosti so enakovredna in enako delujejo vsa znana dela preteklosti in sedanjosti. Vendar niti ni vse umetnost niti ni vsakdo umetnik. Glasba, slikarstvo, gledališče, film in književnost so samo posamične veje v mejah umetnosti, prav kot je ona samo ena izmed človeških dejavnosti. Eni na primer vozijo letala, drugi pišejo književnost. In če se tudi pripeti, da ena oseba zna oboje, tega ne spravljamo v en koš in ne merimo z istim vatlom. Vsakdo je lahko angažiran, toda nihče ne more samo zato, ker je angažiran, biti pisatelj ...«
Ta odlomek iz avtorjevega eseja jasno priča o njegovi besedni moči. Ladan pa je tudi izjemen poznavalec vrste jezikov in kot tak se je posvetil tudi prevajanju. Prevajal je Eliota, Veatsa in moderne švedske pesnike. Pripravil je pred letom dvojezičnega Veatsa v posebni knjigi, medtem ko je Eliota izdal skupaj s prevodi Šoljana in Slam-niga že pred štirimi leti v Sarajevu. Tam so v njegovem prevodu izšli tudi filozofski eseji Horkheimerja pod naslovom »Pomra-čenje uma«. Pred kratkim je zagrebška založba »Naprijed« izdala knjigo Herberta Marcusa »Eros i civilizacija«, za Matico hr-vatsko pa je pripravila »Filmsko trilogijo« (tri izvirne scenarije) Igmarja Bergmana.
“I" Franjo Snajder — graditelj in reparator godalnih instrumentov
Jubilej in razstava v Trstu
Slovensko gledališče v Trstu je v četrtek, dne 25. marca, proslavilo stoletnico rojstva znanega italijanskega dramatika Luigi-ja Pirandella z uprizoritvijo njegove komedije »Saj ni res«. Delo je prevedel v slovenščino Smiljan Samec. Režiral pa Jože
Mnogi jugoslovanski in tuji poznavalci in violinisti so že dolga leta občudovali inštrumente Franja Šnajderja. če je že sodba o akustičnih kvalitetah zaradi premajhne časovne odmaknjenosti tvegana, lahko mirno rečemo, da je bila kvaliteta dela in iz nje izvirajoča zunanja podoba teh inštrumentov resnično dovršena.
Za sodobnike pa je bilo morda še pomembnejše njegovo reparatorsko delo. Inštrumenti, ki danes ponovno oživljeni nosijo v notranjosti male vinjete z napisom »Franciskus Schneider reparavit« (popravil Franjo Snajder) je mogoče najti po vsem svetu in številni jugoslovanski in tuji solisti so svoje dragocene inštrumente z mirnim srcem puščali v popravilu v Zagrebu in jih odnašali s hvaležnostjo. O nji je pričala v mojstrovem ateljeju prava galerija portretov znanih virtuozov s posvetili in zahvalami.
Babič. Nastopili so vsi člani slovenskega gledališča v Trstu. — Popoldne pa so v razstavni dvorani Kulturnega doma odprli jubilejno razstavo slovenskega slikarja, Tržačana Avgusta Černigoja. Razstavlja okoli 40 del iz novejše dobe. Z njo praznuje slikar 40-letnico svojega umetniškega delovanja.
Pred 10 leti je umrl arhitekt mojster Plečnik
Nedavno je po dolgi in neozdravljivi bolezni umrl v Zagrebu graditelj godalnih inštrumentov in njih izvrstni reparator — mojster Franjo Snajder.
Rojen v Končanici se je izučil pri Len-hardu v Pečuhu na Madžarskem in nato delal v ateljeju Bilata v Budimpešti. Leta 1928 se je naselil v Zagrebu in tam odprl svoj atelje, v katerem je ustvarjal do svoje prerane smrti.
V današnjem času industrijskega izdelovanja je gotovo vsak tak mojster zaostal, a tembolj razveseljiv pojav, kajti le resnična predanost tej skrivnostni umetnosti, katere zakone sta že v začetku 18. stoletja dokončno opredelila Stradivari in Guar-neri, a so še zmerom (kljub visokemu razvoju akustike in kemije) nerazumljeni. Samo taka goreča in zvesta predanost še danes ohranja pri delu nekatere mojstre, ki se skušajo približati tem nedoseženim umetninam in jim iztrgati poslednje skrivno-
Skrit biserni jubilej v Selah
^^Naše prireditve__________________
KatoliSko prosvetno društvo v Globasnici gostuje na belo nedeljo, dne 2. aprila 1967, ob pol treh popoldne (14.30) pri Šercerju v Šmihelu pri Pliberku z veseloigro »DIVJI IN NEDELJSKI LOVCI«.
Prijatelji smeha prisrčno vabljeni!
Farna mladina iz Pliberka bo priredila na belo nedeljo, dne 2. aprila 1967, ob pol treh (14.30) popoldne v Škocijanu Finžgar-jevo igro
»RAZVALINA ŽIVLJENJA«.
Vsi prisrčno vabljeni!
Naši visokošolci na Gradiščanskem
Spoznavanju problemov in težav hrvaške manjšine na Gradiščanskem je služil izlet, ki ga je izvedla Koroška dijaška zveza začetka marca. Izleta so se udeležili samo visokošolci — člani in nečlani zveze.
Po ogledu zanimivosti glavnega mesta dežele, je bil na programu sprejem pri državnem poslancu g. Fritzu Robaku. Znano je, da imenovani državni poslanec zastopa svojevrstno manjšinsko politiko, ki se da primerjati .z manjšinsko politiko koroškega deželnega poslanca g. dr. Einspielerja. Fritz Robak je pripadnik socialistične stranke in se priznava za Hrvata. Po kratkem uvodnem referatu državnega poslanca je sledila diskusija. Vprašanja so se nanašala na razne probleme hrvaške manjšine. N a j,večje zanimanje je vladalo za šolska vprašanja. Pri kočljivih točkah šolskega vprašanja se je državni poslanec vselej spretno izgovoril, češ da mora zastopati samo mnenja in želje svojih-volivcev. Tukaj tiči seveda zajec za grmom. Saj je znano, da mnenja in želje volivcev v veliki meri ustvarijo in sooblikujejo politiki in demagogi, h katerim se prišteva tudi državni poslanec Fritz Robak. Šolsko vprašanje postaja na Gradiščanskem iz dneva v dan bolj pereč problem. To je bilo spoznati iz izvajanj državnega poslanca in na večer ponovno iz izvajanj poslevodečega predsednika Hrvaškega kulturnega društva g. direktorja Alfonsa Korn-
MAŠNO VINO pri Kristijanu BREZNIKU, Celovec, Viktringer StraBe 5, tel. 22 51.
feinda. Pod masko slavnega »Elternrechta« se tudi tu hoče marsikaj na novo urediti, brez upoštevanja okoliščin in dejstva, da kričijo po »Eltemreohtu« vselej najmanj poklicani ljudje. Ob teh primerih lahko vidimo, da niti ena niti druga večinska stranka ne ve, kako bi uredila manjšinska vprašanja brez izgube glasov.
Zvečer je sprejel skupino poslevodeči predsednik Hrvaškega kulturnega društva g. direktor Alfons Kornlfeind. Tudi tu so govorili predvsem o vprašanju šolstva. Glede srednje šole za obe manjšini na Gradiščanskem obstajajo še gotove nejasnosti. Problem stanovanja za obiskovalce te srednje šole, ki bi naj, bila v Oberwartu, še sploh ni urejen. Manjka ustreznih dijaških domov. Ustanovitev dijaškega doma za hrvaške dijake v glavnem mestu dežele je nadaljnja želja Hrvaškega kulturnega društva.
Z običajnimi zahvalami in s povabilom na pibtiobisk Hrvatov na (Koroškem, ki ga je izrekel predsednik KDZ, se je izlet končal.
DJEKŠE
Od Vseh svetnikov do sv. Jožefa
Od Vseh svetnikov do sv. Jožefa smo imeli 9 pogrebov. Najprej se je poslovil od tega sveta Lipej, Slamanik. Dopolnil je 85 let. Pokopan je bil 3. novembra v Šmihelu. Šmihel je dješka podružnica. Lipej je živel pri Enciju v Šmihelu.
Drugi, je Melhej (Melhior) Lezernik. Melhej je dopolnil 84 let. Živel je pri Sla-maniku v Hudem kraju. Če si prišel k Sla-maniku, si videl Melheja, kako je sedel na postelji in kadil pipo. Delati ni več mogel, brati ni več videl.
Tretji je Lorene Pavlič ali na kratko Cene ali Lencej. Dopolnil je 76 let. Srčna kap. Umrl je nenadoma. V starosti je vsled nesreče zgubil eno roko. Dokler je še dobro videl, je rad bral Tednik in Nedeljo.
Četrta je Herkova mati na Djekšah. Dopolnila je 85 let. Ko je bil v drugi svetovni vojni en sin v ruskem ujetništvu, je hodila k Črešnikovemu križu in molila ža
Evangelij pripoveduje, kako se je v Be-taniji Lazarjeva sestra Marta trudila, da dragemu gostu Jezusu čimbolj e postreže in ga pogosti. Zato velja sv. Marta za pa-trono farovških gospodinj. Nekateri jih imenujejo kar z imenom: Marta.
Ena taka Marta praznuje 1. aprila biserni jubilej svojega službovanja v župnišču. To je naša farovška Mici.
Marija Linasi, po /rodu iz Bistrice v Rožu, se je po dokončani ljudski šoli nekaj časa učila šivanja pri svoji teti na Jesenicah, služila v Celovcu, 1. aprila 1907 pa je prišla v Apače kot pomočnica teti, ki je gospodinjila svojemu sinu č. g. Josipu Linasiju. Leta 1910 je ta postal župnik v Selah in se je z obema preselil tja. Poleti 1915 sta mati in sin zaporedoma umrla, mlado gospodinjo pa je za župnikom »podedoval« njegov naslednik Alojzij Vauti.
Tako je zdaj že 52 let skrbna gospodinja svojemu gospodu. Gladko ji je šlo delo od rok, bodisi v kuhinji, pralnici ali na vrtu. Kar zasuče se, pa j,e kosilo že na mizi — tako so jo včasih označili gostje. Leta 1935 je bil v Selah na oddihu takratni pomožni škof, sedaj nadškof v Salzburgu, dr. Andrej Rohracher. Še po dolgih letih se je potem spominjal tistih počitnic, češ da mu je v Selah hrana zelo dobro teknila, ker je bila tako okusna pripravljena.
Spretna je bila tudi pri ročnih delih, pri pletenju nogavic in jopic, pri izdelovanju in krpanju perila in obleke. Celo talarje je po vzorcu svojemu gospodu izdelovala dn to bolje kot marsikateri krojač. Da je tudi na vrtu razen rožic gojila zelenjavo za prehrano, se razume.
Delavna je bila pa tudi izven svoje službe kot agilna članica prosvetnega društva. Še deset let po prvi vojni je nastopala na odru, večkrat v glavnih vlogah, n. pr. kot Uršula v igri »Turški križ« ali Almira v »Miklovi Zali«. Mnogo posla je imela kot knjižničarka. Takrat je mladina še rada brala in si je iz knjižnice izposodila letno do poldrug tisoč knjig.
Materinsko skrb je posvečala dvema žup-
sina rožni venec, da bi se sin srečno vrnil domov. Res je to dočakala. Malo pred smrtjo je rekla: »Moje življenje je bila solzna dolina.« Gotovo je dočakala tudi mnogo veselih trenutkov v svojem življenju. Pokopana je bila na kvatrni četrtek v postu.
Isti dan je bila pokopana Volpa Krapež. Volpa pomeni: Valburga. Volpa je bila teta gospoda kaplana Cipuša. Krapeži so prišli s Primorskega. Mož rajne Volpe je bil rojen na Primorskem. V Hudem kraju so si zgradili hišo in ondi živijo. Odkar imajo tudi v Hudem kraju že dobre ceste, so si kupili avto in hčerka rajne Volpe vozi z avtom. Volpa je dopolnila 77 let.
šesti je Tomaž Hojnik. Bil je prej posestnik v Hudem kraju. Zdaj je živel pri Potniku na Djekšah. Umrl je za možgansko kapjo. Prepeljali so ga najprej v bolnico v Celovec, a tam mu niso mogli pomagati. Dopolnil je 74 let.
Otroci so to zimo precej 'bolehali. Več otrok, obolelih na škrlatinki, so morali prepeljati v celovško bolnico. En otrok je gori
nikovima nečakinjama, najprej Zalki, pozneje Zofki. Ta se je pod njenim okriljem tekom 17 let razvila iz male šolarice v de-kle-nevesto. Še sedaj tako rada prihaja vsako leto s svojo družino iz Holandije na počitnice k svoji krstni botri in stricu.
Sredi leta 1940 je moral župnik v pregnanstvo. V zameno pa je dobila gospodinja Mici mlajša gospoda, najprej g. Drobi vnika, o oktobru pa g. Memmerja, kateremu je gospodinjila več kot dve leti in bi še dalj, a tudi njo so zagrabile hitlerjan-ske klešče.
Z mnogimi drugimi Selani aretirana januarja 1943 je bila 9. aprila od zloglasnega sodnika dr. Fraislerja obsojena na 4 leta zapora. To kazen je presedela v Aichachu in Kolbermooru na Bavarskem. Svojega gospoda je v tem času dvakrat videla: pri njegovi obravnavi v Gradcu in Berlinu. Po vojni se je konec avgusta 1945 srečno vrnila na svoje mesto v Sele.
In zopet je krepko podpirala tri vogle hiše. Do 75. leta se ji starost ni poznala, potem pa so se starostne težave začele oglašati, posebno srce je pešalo. Izročila je ku-havnico mladi pomočnici Marički. Za kako težje delo ni več sposobna, a brezdelje bi jo morilo. Pa že najde kako lažje delo. Njeno važno opravilo je, da bere svojemu gospodu. Kadar se ta odpravlja od doma, ga s krtačo v roki pregleda od nog do glave. Stari možje sami ne gledajo dosti na svojo zunanjost; izgovarjajo se: za me je že dobro! A Marta hoče, da je njen gospod »žavbern«.
»Marta, Marta! Skrbna si in mnogo si prizadevaš. A le eno je potrebno ...!« Tako je pohvalil in opozoril Marto gospod v Betaniji. Na »eno potrebno« tudi naša Marta ne pozablja. Vidimo jo vsak dan v cerkvi in pri obhajilni mizi. In za cerkev j,e darovala od svoje skromne rente že lepe zneske in jih še bo.
Radi jo imamo. Zato bi jo še dolgo radi imeli v svoji sredi. Ko jo pa Gospod odpokliče, naj jo pridruži sv. Marti, da tam obhaja neminljivi jubilej.
umrl in bil tukaj pokopan 4. marca. Bil je okrog poldrugo leto star. To je bila Marija Miiller.
Kot osmi je umrl posestnik, pd. Herk. Pri pogrebu svoje matere, Herkove matere, je bil še tukaj, potem se je šel zdravit v Hall na Solnograško. Ondi je nenadoma umrl. Bil je tukaj pokopan 5. marca. Ob grobu mu je govoril gosp. prof. Ramsba-cher. Dopolnil je šele 63 let.
In kot deveta je to zimo umrla Hana Zikulnig. Bila je v 70. letu starosti. Po napadu v črevesju so jo prepeljali v Celovec v bolnico. Ondi je umrla. Pokopal jo je sorodnik g. kaplan Leitner.
Naj vsi počivajo v miru!
Na petek Marije 7 žalosti pred cvetno nedeljo, nam je prišel na pomoč g. prez-biter Valentin Kapus iz bogoslovja v Celovcu. Prišel je že prejšnji dan. Že na predvečer in potem na praznik žalostne Matere božje je sedel dolge ure v spovednici in odpuščal grehe. Naj bo prepričan, da smo mu zelo hvaležni!
Slovenski izobraženci so zborovali
V	ponedeljek, dne 20. marca 1967, so se zbrali člani Zveze slovenskih absolventov visokih, srednjih in višjih strokovnih šol k srečanju v Celovcu. Udeležilo se je predavanj dopoldan in popoldan 50 akademikov in učiteljev.
Navzoče je pozdravil predsednik Zveze, ravnatelj Slovenske gimnazije, dvorni svetnik dr. Joško Tischler. Prvo predavanje je imel nadzornik Rudi Vouk, ki je govoril o .dvojezičnem šolstvu na Koroškem. Predavanje je bilo zanimivo predvsem zaradi tega, ker je prikazal predavatelj sedanji dejanski položaj na dvojezičnih šolah.
V	diskusiji so bila nato podana stališča glede na šolsko odredbo iz leta 1945, člen 7 državne pogodbe in manjšinski šolski zakon iz leta 1959. Tudi o šolskih prilikah na Gradiščanskem je bilo govora.
Nato so se koroški slovenski izobraženci oddolžili spominu pred desetimi leti umrlega arhitekta dr. dr. h. c. Jožeta Plečnika. O tem velikem Slovencu je govoril preč. g. pater Roman Tominc, najboljši poznavalec Plečnikovega življenja in dela. Po predavanju je pokazal g. pater Tominc 150 barvnih slik, ob katerih smo spoznali Plečnikovo genialno delo. Predavanje je napravilo na udeležence močan in globok vtis. Predavanje o Plečniku je imel dr. Tominc iprad nekaj tedni tudi pred Koroško dijaško zvezo v Celovcu.
Popoldan sta govorila nato še dipl. trg. Janko Urank o socialnem zavarovanju in pokojninah, odvetnik dr. Janko Tischler pa o pravnih zadevah v zvezi s prometnimi nesrečami. Številna stavljena vprašanja so bila najboljši dokaz, da sta bili predavanji posrečeno izbrani.
Udeleženci so odhajali s srečanja z željo, da bi se slovenski izobraženci sestali večkrat v letu.
SELE
(Starosta občine se je preselil v večnost)
Starosta naše občine je bil med možmi Peter Zaiblačan, pd. Mihe v Zgornjem Kotu. Februarja je stopil v 89. leto. V vojaški službi je bil nad osem let, tri leta kot aktiven, nato nad pet let v prvi vojni, v kateri je bil tudi kot vojni ujetnik v Rusiji. Majhno posestvo v strmini bi ne moglo prehraniti družine, ako bi mož ne bil služil denarja s težkim delom v gozdu. To ga je utrdilo, da je do visoke starosti ostal trden in zdrav. Zelo rad je bral in bil zaveden Slovenec. V nedeljo, 12. marca, se je preselil v večnost in zapustil na domu sina Franca samega. Blag mu spomin!
BILČOVS
V	minulem letu je v naši župniji bilo rojenih skupno 23 otrok: 10 fantov in 13 deklet.
Poroke so bile štiri doma, dve drugod.
Umrlo je 9 oseb. Najstarejša oseba je dosegla visoko starost 79 let. Med njimi so bili trije moški in šest žensk.
Med ženami je bila Ana Martič, pd. Robarca, ki je bila na bolniški postelji skoraj 25 let. Bila je z možem Valetinom leta 1942 izseljena in je bolna morala zapustiti lepo domačijo pri Robarju v Želučah. Leta 1945 se je vrnila v svoj domači kraj, kjer se je njena bolezen poslabšala. Trpela je vdana v božjo voljo in-domači so ji ljubeznivo stregli. Smrt jo je rešila strašnega trpljenja.
V	letu 1966 so se poročili sledeči pari: Dne 17. aprila je bila poroka Gregija Lesjaka, pd. Adamovega, ki je pripeljal svojo nevesto iz Slovenjega Plajberka v osebi Ane Lausegger. Ženin si je s pridnostjo pozidal novo hišo, kamor je peljal svojo ženo. Naj bi v tej hiši dolgo uživala srečo v zdravju in zadovoljnosti.
Dne 24. aprila je bila poroka Blaža Wan-schov, ki je s pridnostjo in Sledljivostjo po-
(Dalje na naslednji strani)
OGRAJE
iz aluminija
za vrt in okrog doma
Podjunska trgovska družba
0)mt je ^Uiitav &
Dobrla ves A-9141 Eberndorf Telefon 04236-281
Ob 25. obletnici izseljevanja koroških Slovencev bo v nedeljo, 23. 4. ob 14.30 uri v veliki dvorani Doma glasbe v Celovcu
SPOMINSKA PROSLAVA
z govori, pevskim nastopom in recitacijami, na katero naše rojake vljudno vabimo.
Vstopnice dobite v pisarni Krščanske kulturne zveze, pri zastopnikih naših krajevnih društev in v knjigami Mohorjeve družbe v Celovcu.
PRIREDITVENI ODBOR
Herbicidi v sadovnjaku
Za tiskovni sklad so darovali
ABSOLVENTKAM GOSPODINJSKIH ŠOL
Prisrčno vas vabimo na srečanje nekdanjih in sedanjih gojenk, ki bo v nedeljo, 9. aprila 1967, v Št. Petru pri Št. Jakobu.
Začetek sestanka bo ob pol 2. uri popoldne.
Na veselo svidenje!	ODBOR
Za uničevanje širokolistnili plevelov je učinkovitejši regi on, dočim je za trave učinkovitejši gramoxon. Pri uporabi moramo zelo paziti, da ne poškropimo zelenih delov gojenih rastlin, zato ne priporočamo škropljenja s škropilnicami na pritisk. Na drevesna debla ne učinkujeta. Uporabljamo v količini 3 do 5 1 na ha, kar je odvisno od razvoja plevelov, ki jih moramo s herbicidom ovlažiti. Ker uničujeta le zelene dele rastlin, ne pa tudi korenin, ju moramo skozi vse leto uporabljati 2 do 3 krat, če želimo imeti površino vse leto čisto. Lahko pa uporabljamo 2 vrsti herbicidov, in sicer 4 1 na ha reglona oz. gramoxona in 5 kg na ha simazina. V tej; sestavni gramoxon oz. reglon uniči zelene dele rastline v 1 tednu, dočim je simazin v količini 5 kg na ha dovolj učinkovit, da uniči korenine že itak oslabljenemu plevelu, ki je ostal brez zelenih nadzemnih delov.
Z uporabo herbicidov je mogoče obdržati v nasadih celo leto čisto zemljo brez uporabe ročne delovne sile. Kljub temu svetujemo, naj sadjarji poleg škropljenja s herbicidi zemljo tudi obdelujejo. Uporaba samih herbicidov zemljo močno zbije.
Inž. M. J.
Mihael, Krčanje; Peter Smole, Malošče; Mihael Lubas, Vogrče; Wertschnig Ljudmila, Škofiče; Supantschitsch Maks, Labod; Begusch Irena, Bistrica v Rožu; Truppe Franc, Ločilo; Breznik Marija, Pliberk; Milač Ana, Blato; Randev Janko, Dob; Zeichen Marija, Ledince; Reichman Roza, Lipa; Brenčič Johan, Vovbre; Hobel Marija, Sinča ves; Muchel Katarina, Gorenče; Fritz Mat., Drobole; Fugger Anton, Ro-žek; Riedl Katarina, Pliberk; Hutter Peter, Večna ves; č, g. Jančar Franc, Slovenji Plajberk; Felser Agnes, Kapfenberg; Augu-stin L., Banja ves; p. Švard Alberik, Ob-steig; dr. Mihelčič Franc, St. Johann im Walde; č. g. Vilfan Janez, Zwickenberg; č. g. Demšar, Št. Vid/Glina; č. g. Vodnik Franc, Preitenegg; č. g. Nadrag Alojzij, Škofiče; Miiller Marija, Zahomec; Breznik Franc, Dunaj; Sienčnik Helena, Dobrla Ves; Samonik Dora, št. Jakob; Valentinič Agnes, Podrožica; Lepuschitz Johan, Ravne; Prvinšek Anton, Potoče; Kernjak Valentin, št. Ilj; dr. Pavle Zablatnik, Celovec; Klampferer A., Zagoriče; Ojcl Franc, Zgornji Breg; Kraucer Ana, Gaisbiichel; Milavec Andrej, Breg; Hutter Marija, Globasnica; Hutter Matilda, Globasnica; neimenovana, Globasnica; Pasterk Marija, Železna Kapla; Grili Anton, Plaznica; Kuhar Katarina, Vinograd; Tazol Jožefina, Miklavčevo; Skuti Nežka, Goriče/Žitara ves; Hanžič Mirko, Rebrca; Roš Ana, Železna Kapla; Ožmalc Anton, Malčepe; Mi-čej Andrej, Podjuna; Ražun Pavel, Št. Vid, Podjuna; Kuster Johan, Mokrije; Golavč-nik Ana, Boja ves; Smrtnik Marija, Boja ves; Kuster Marija, Žitara ves; Krainz Amalija, Škocijan, Johana Reiter, Brnca; Filip Krasnig, Škocijan; Marija Zupanc, Kdflach; Marija Strittich, Dunaj; Marija Pinkitz, Rakole; dr. Joško Tischler, Celovec.
Po 10.— šil.; Stuler J., Dunaj; Schwihor-schitz Franc, Dunaj; Mat. Kelih, Borovlje;
Oskrbovanje zemlje s herbicidi nadomešča čisto obdelavo oz. dopolnjuje različne načine oskrbovanja zemlje v sadovnjakih. Iz dosedanjih podatkov je razvidno, da herbicidi dobro vplivajo na* zalogo humusa v tleh. Z uničenjem listne površine plevelov, zmanjšujejo transpiracijo in ugodno vplivajo na prirast debla in višino pridelka. Herbicidi zmanjšujejo tudi škodo, ki jo povzročajo voluharji in miši. Če uporabljamo herbicide v pravem času in v primerni koncentraciji, zmanjšujejo v primerjavi z obdelovanjem proizvodne stroške. V sadjarstvu se uveljavljajo predvsem simanzin 50 gesaprim, deharban M in sestavina si-manzina z deherbanom in gesaprima z de-herbanom, oba v razmerju 4:2 kg/ha. Kot novejši sredstvi pa prideta v poštev v sadjarstvu še reglon in gramokson.
• Simanzin 50 spada med selektivne herbicide in deluje preko koreninskega sistema. Učinkuje na plevele eno-in dvokaličnic v času kalenja. Delovanje simazina je počasno, vpija se v zgornje plasti zemlje, kjer se v enem letu razkroji. Uporabljamo ga 4, 8 in 10 kg/ha. 4 kg na ha priporočamo samo v primerih, ko imamo opraviti le z enoletnimi pleveli. 8 kg na ha uniči enoletne ter poškoduje večletne dvokaličnice in trave. 10 kg na ha pa uniči enoletne in večletne plevele, (razen preslice, zlatice in slaka) tako da je parcela čista še oktobra.
Ilci nas m Ho-zašUttn
(Nadaljevanje s 4. strani)
zidal lepo hišo v Pugradu. Dandanašnji čas je dela dovolj in je tudi vsakemu možno, da si zdaj postavi svoj lastni dom. Žal se večkrat dogaja, da ne pride fant do lastnega doma, ker svoj zaslužek ne porabi prav, ampak zapravlja po nepotrebnem. Mi želimo novemu paru, da bi dolgo let v svoji novi hišici s svojo nevesto Mojcijo užival srečo in veselje.
Tudi mladi Žegar je pripeljal v novo popravljeno hišo pri Žegar ju svojo nevesto iz sosednje hodiške župnije. Vsi mu želimo, da bi tudi on s svojo ženo dolgo užival v zdravju v lepi hiši svojo srečo.
Dne 15. oktobra pa je bila v naši farni cerkvi poroka iz župnije Radiše. Theo-bald Perne, mizar z Radiš je pripeljal svojo nevesto Katarino Wrulich in ji je pred oltarjem sv. Jakoba v Bilčovsu obljubil zvestobo do smrti. Pri Miklavžu so se nekaj lepih ur veselili te slavnosti. Tudi mi jim želimo veliko zakonske sreče na sončnih Radišah.
VELINJA VES
Ne samo vesele, ampak tudi žalostne novice prinašamo danes. Že pregovor pravi: »Žalost mora priti!«
Sicer nam je smrt do sedaj še prizanesla, toda dne 8. marca se je le oglasila v Velinji vesi pri Meharju. Dolgo je rajni Janez Krušic, Meharjev oče, moral ležati na bolniški postelji in je bolečine bolezni zelo vdano prenašaj. Bil je do zadnjega pri polni zavesti in je bil tudi previden z zakramenti za umirajoče. V soboto, 11. marca, se je zbralo veliko ljudi od blizu in daleč, da so ranjenemu skazali zadnjo čast in ga spremili k zadnjemu počitku na pokopališče pri cerkvici sv. Petra in Pavla. Zastopani pa so bili tudi naši gasilci, katerih ustanovni član je bil rajni. Leta 1906 je bil zraven pri ustanovitvi požarne hrambe v Bilčovsu, leta 1927 pa spet'pri ustanovitvi velinjske požarne brambe. Vzel je v svojo skrb lepo Meharjevo hišo, kjer je vedno skrbno gospodaril in skrbel za svojo številno družino.
Pri pogrebu sta bila tudi še dva duhovnika, g. dr. Pavle Zablatnik, profesor iz Celovca in g. Jančar iz Slovenjega Plajberka. Na grobu se je poslovil domači župnik od rajnega Krušica. Tudi zastopnik gasilcev iz Celovca je imel lep nagovor in se mu je zahvalil za vse, kar je v prid požarni hrambi v življenju storil. Tudi zastopnik zbornice iz Celovca se je v lepih besedah poslovil od njega in se mu zahvalil za vse delo in skrb ,za domačijo pri Meharju in za svojo družino. Domači pevci so mu zapeli lepe žalostinke na domu in ob grobu. Naj se po trudapolnem delu spočije v domači zemlji pri velinjski cerkvici Janez Krušic, bivši Mehar v Velinji vesi!
•	Gesaprim je selektivni herbicid, ki deluje na eno- in večletne plevele. Na plevele učinkuje prek korenin in skozi listno površino. Uporabljamo ga tako kot simazin: 4, 8 in 10 kg na ha priporočamo za sadovnjake, kjer je le enoletni plevel, dočim za uničevanje večletnih plevelov priporočamo 10 kg/ha. Po škropljenju ostane še preslica.
O Deherban M je selektivni herbicid, ki deluje na širokolistne plevele v rastni dobi. Deherban M deluje na plevele preko listne površine v teku 2—3 tednov. Pri uporabi 2 kg na ha je uničil vse širokolistne enoletne plevele. Večletni pa so se v rastni dobi obrastli. Travam ne škoduje.
•	Sestavina deherbana M 2 kg na ha in simanzina ali gesaprima 4 kg na ha se je obnesla in učinkuje podobno kakor 8 kg simazina ali gesaprima naha.
•	Gramoxon in reglon sta herbicida, ki delujeta na veliko število rastlin. Učinkujeta samo na zelene dele rastlin in v dotiku z zemljo takoj izgubita svojo moč.
Mohor Peter, Dobrla ves, 400,— šil.; dvor. svetnik dr. Joško Tischler, Celovec, 250.—; Urbanc Anton, Caracas, 4 $; Woschitz Hubert, Spittal, 120.—; neimenovana, 70.—; VVornig Angela, Celovec, 60.—; dr. Ložar Rajko, Manitovroe, 4 $.
Po 50,— šil.: č. g. Fatur Jakob, Zekschach; Vidmar Jožef, Hallein; Kassl Valentin, Štri-holče.
Po 40,— šil.: č. g. Anton Kuchling, Bistrica/Zilja; č. g. Andrej. Karioelj, št. Jakob; Korenjak Janez, Trebljenje; dr. Franc Breznik, Linz, 35.— šil.
Po 30,— šil.: Kreutz Marta, Blato; dr. Jos. Grafenauer, Korneuburg; č. g. J. Štrekelj, Gorenče; Kuntara IVilliam, Eveleth, USA, 1 $; Zorenč Lojze, Cleveland, 1 $.
Po 20.— šil.: pater Ramšak Florijan, št. Andraž; Lampredht Ignac, Podgrad; Lesjak Janez, Gozdanje; Kuttin Oskar, Knittel-feld; Hlebtschar Johan, Weitensfeld; Ivanc Boris, Trofaiach; Potočnik Pavel, Pliberk; Mali Matilda, Celovec; Perne Alojz, Št. Vid/Glina; prof. StrauB Bernard, Žihpolje; župni urad št. Rupert; Lausegger Andrej, Podgora; č. g. V. Pipp, šmiklavž; Krušic Franc, Velinja ves; Filipič Marija, Velinja ves; Schellander Avguština, Kotmara. ves; Stingler Angela, Velinja ves; Kropivnik Ana, Velinja ves; Reichman Gregor, Že-luče; Rassinger Franc, št. Peter; Leitgeb Terezija, Pliberk; Kropfitsch Valentin, Velinja ves; Ivančič Franc, Podravlje; Povoden Marija, Piskerče; Poker Uršula, Pi-skerče; Arneitz Franc, Ledince; Wedenig Jožef, Apače; Kolenik Apolonija, Borovlje; č. g. Brumnik Franc, Tinje; Dovjak Marija, Rožek; Lenart Wiedner, Podravlje; Waukmuller Marija, Bistrica/Rož; Partl Genovefa, Sveče; Ressmann Katarina, Ledince; dr. J. Hornbock, Podgorje; Schulnig Ana, Poreče; Waldhauser Marija, Sveče; Krainer Jožef, Rikarja ves; Kropiu-nik Tomaž, Podsinja ves; Kropfl Jožef, Svetna ves; Bliiml Katarina, št. Janž; č. g.
Kristo Srienc, Šmihel; č. g. Škofič Jakob, Loče; Pasterk Ana, Dobrla ves; Golavčnik Jožef, Zagorje; Franc Kuster, Dobrla ves; Kropiunik Martin, Bilčovs; Partl Filip, Mače; Rupitz Apolonija, Grabalja ves; Permo-schitz Helena, Velikovec; Wrantschurnig Marta, Žvabek; Klemenz Valentin, Diča ves; Planteu Valentin, Velikovec; Pristovnik Katarina, Sele; Zabavnik Franc, Brdo; Peter Flach, Graz; Boštjančič Oswald, Beljak; č. g. Thurner Eduard, Grebinj; Wie-land Hans, Judenburg; Baumanu Johan, Velikovec; Wedenig Zofija, Šmarjeta, Vel.; Peterschinek Martin, Srednje Trušnje; Schick Johana, Libuče; Tischler Ana, Tinje; Hafner Filip, Št. Janž; dr. Jože Jagodic, Leisach; č. g. Hafner Janez, Graz; Blaž Sturm, Lipa; Ivan Rus, Struga; č. g. Laura
Ried Jožef, Pliberk; Malle Marija, Mače; Rutter Ana, Št. Peter/Vaš.; Markuš Johan, Feldbach; Strohmayer, Admont; Pachtev Johana, Blato; Markič Marija, Mala ves; Petrovnik Marija, Vogrče; Markun Anton, Korte; Pasterk Rok, Lepena; Kuster Apolonija, Žitara ves; Gregom Jožef, Žitara ves; Rupitz Štefan, Pogrče; neimenovan, Nagelče; Prosen' Katarina, Goselna ves; Mišic Justina, Pribla ves; Potočnik Marija, Lovanke; Skuti Terezija, Podkraj; Čik Herman, Drbeša ves; Čik Alojzij, Libuče; Marija Volk, Dobrla ves.
Po 5.— šil.: Horvath Anton, Knittelfeld; Einspieler Ana, Bilčovs; Jožefa Umek, šmiklavž; Sablatnik Blaž, Goriče; Roblek Eva, Belovče.
Vsem darovalcem iskren Bog plačaj!
i/ Celovcu
PRIPOROČA:
Knjigo RAK — bolezen naših dni. 248
str., vezano. Spisal dr. Jože Žitnik. Nad vse sodobna in potrebna knjiga. Kaj je rak? Kako nastane rak? Kako spoznamo raka? Vrste raka. Kako preprečujemo raka? Kako se rak zdravi? — Ne bojte se te knjige, čeprav se bojite raka! Cena: 36.— šil.
Dr. Janžekovič: Smisel življenja, 292 str., broširano. Opisuje mlademu človeku pameten nazor o smislu življenja in vsega, kar človek gradi. Podaja najosnovnejše resnice, ki so hkrati stebri krščanske vere. Priporočamo vsem izobražencem. Cena: 18.— šil.
Kraljestvo božje 1966, 174 str., broširano. — Naj novejša izdaja, ki obravnava eku-mensika vprašanja. Cena: 20.— šil.
PRIPOROČA DUHOVNIKOM:
Stanko Janežič: Radost življenja, 259 str., broširano. Duhovne misli za nedelje in praznike. Cena: 25.— šil.
IMA NA RAZPOLAGO:
Ivan Matičič: Skozi plamene prve svetovne vojne, vez., 398 str. Naj novejša izdaja, ki je spremenila prejšnji naslov »Na krvavih poljanah«. Pisatelj Ivan Matičič je kot pripadnik 2. polka gorskih strelcev iz Ljubljane prebil skoraj štiri leta na raznih frontah. Cena: 60.— šil.
Izšla je knjiga Janka Mlakarja: »Herta«, broš., 235 str., ki je dolgo časa izhajala v mesečniku »Vera in dom«. Pisatelj opisuje lep lik krščanskega dekleta. Cena: 25.— šil.
Vladimir Vauhnik: Nevidna fronta. Pisatelj, ki je bil za časa II. svetovne vojne vojaški ataše v Berlinu, opisuje svoje spomine, kako je obveščal zaveznike o Hitlerjevih načrtih. Cena: 110.— šil.
Knjižica: Gospa Sveta opisuje zgodovino in znamenitosti starodavne Marijine božje poti. Tiskana na lepem papirju in opremljena z lepimi slikami. Cena: 12 — šil.
Naznanjamo, da smo prejeli »Bogoslovni vestnik«, štev. 3—4. (Cena: 57.— šil.) in knjižico »Liturgija po vzhodnem obredu« (Cena: 20.- šil.).
ZA NAŠO MLADINO:
Josip Jurčič: Jurij Kozjak, broš., 150 str. Povest o slovenskem janičarju. Cena: 15.— šil.
Tone Seliškar: Bratovščina Sinjega galeba, vez. 108 str. Pisatelj opisuje pustolovščine mladih fantov na morju. Cena: 21.50 šil.
Družba sv. Mohorja v Celovcu Viktringer Ring 9020 Klagenfurt
Kako krmimo kokoši nosnice
Kokoši nesnice potrebujejo zase dn pa za razvoj jajc predvsem pravilno sestavljeno krmo, dovolj, toplote dn svetlobe ter nič manj važno, vodo in zrak. Seveda pridejo te zahteve bolj do veljave spomladi, ko je vreme toplo, dneva dolgi, kokoši si pa tudi že lahko same poiščejo bogato beljakovinsko krmo na paši. Torej md čudno, če se ravno v tem času njihova nesnost zelo poveča.
To povečanje pa ni med rejci nič kaj razveseljivo, saj se hkrati z naraščanjem manjša tudi njih cena. Težnja sodobnega kmetijstva je zato, da nesnost kokoši povečamo pozimi, to je v času, ko je tržno pomanjkanje svežih jajc. Da pa to lahko dosežemo, jim je pozimi potrebno nuditi že zgoraj omenjene pogoje.
Kako si torej uredimo kurnico, da bo pozimi dovolj jajc?
Važna je predvsem toplota, ki pa naj ne bo višja od 15 — 18 stopinj Celzija. Do te višine moramo temperaturo dvigniti z ogrevanjem ali kako drugače. Podobno je s svetlobo: če ni naravne dovolj, jo bomo nado-mestili z umetno. Pravilno in preizkušeno je, da imajo kokoši dnevno okrog 12 ur svetlobe, to je nekako od 6. do 18. ure. To sta torej dva najvažnejša pogoja; poleg tega je treba tudi dokaj skrbno sestaviti krmne obroke, da jim nadomestimo vse vitamine in pa snovi, ki jih dobe na paši. Tako jim bomo dajali 'poleg žitaric še naribano, z otrobi zmešano krmno peso, če pa želimo poudariti barvo jajčnih rumenjakov, primešamo dnevno po nekaj gramov mlete paprike. Ne smemo pa pozabiti, da kokošim normalna rast krempljev terja razkopavanje, to pa jim omogočimo, če v kurirke nanosimo mivko, pomešano s presejanim zidnim ometom. V drug kot pa na-(Dalje na 8. strani)
MLADINO 1 PROSVETO
Skavtska prireditev je uspela
Za veliki teden, v torek zvečer ob pol osmih, so naši skavti jpripravili pri Božjem grobu v Podjuni križev pol. Prireditev je lepo uspela, kajti prišlo je k Božjemu grobu okoli šest sto ljudi, ki so zbrano sledili postajam križevega pota.
Skavtsko geslo kliče k pripravljenosti za pomoč bližnjemu. Pomagaš bližnjemu lahko v materialnih zadevah, lahko pa tudi v duhovnih zadevah. Zamisel skupnega križevega pota je hvalevredna, saj mnogim pomaga, da lepše in pravilneje doživijo smisel velikega tedna in velike noči. Zato je bil skavtski načrt posrečeno izbran in nas veseli, da je njegova izvedba uspela.
Obenem ta uspela prireditev kaže našemu dijaštvu smer, v katero naj uravnava svojo dejavnost in mladostno živahnost: v službi našemu ljudstvu. Izobraženec, ki je vreden tega imena, mora vedno misliti tu-
di na to, kako bi svojemu ljudstvu, tako v narodnem kot v verskem in kulturnem, oziru, nekaj dal. Drugače je sebičnež, egoist, ki na žuljih drugih živi sam zase.
Ta prireditev kaže še drugo: ne bojmo se idejne opredeljenosti! Bloditi ;po močvirju nevtralnosti, po labirintu polovičarstva škoduje razvoju osebnosti, narod pa vodi v pogubo. Nevtralca in idejnega ne-opredeljenca vodi strah, vodi uživanjaželj-nost. Je privezan in ni zmožen svobodnega poleta, ki ga dajejo jasni cilji ter ideološka trdnost in doslednost. Recepti preteklosti za marsikaj danes niso več primerni. Kakor je danes doba dialoga in sodelovanja, je pa tudi doba, ko ustvarjajo srečno bodočnost samo ljudje, ki so zvesti svojim načelom, ki imajo jasne cilje in so celi ljudje, ki brez strahu in sramu zagovarjajo svoje ideje.
Valvasor in grad Bogenšperk
Ako pri Ivančni gorici ali Radohovi vasi zaviješ na avtocesti Ljubljana — Zagreb proti Temeniški dolini, prideš do starega, še dobro ohranjenega gradu — Bogenšperk, ki je iz 15. stoletja.
Leta 1672 je kupil graščino Bogenšperk Janez Vajkard Valvasor. Ta mož je svojo mladost preživel v Mediji pri Zagorju. Tam se je naučil tudi nekaj slovenščine.
Leta 1672 — se je Valvasor tudi poročil in je dobil precejšnjo doto. Valvasor je takoj, ko si je uredil dom na gradu, začel urejati založniško središče. Grad Bogenšperk je bil v tistem času bolj kulturno razgiban kot Ljubljana.
Valvasor je vabil na Bogenšperk pomembne kulturne delavce. Na graščini so se naselili Andrej Trost iz Novega mesta, Matija Grajžar, Peter Mungerstorf, Ivan Werex, pa tudi Jurij Bobič (Wobitsoh), po rodu iz Most, med Kamnikom in Kranjem. Med Valvasorjevimi sodelavci je bil tudi Nizozemec Almanach in slikar Ramb-sohiissel. Nekateri od teh so stanovali v sosednjem Šmartnem pri Litiji, drugi pa so imeli stanovanje kar na Bogenšperku. Seveda je imel Valvasor še več drugih sodelavcev zgodovinarjev, geografov, bakrori-sarjev in bakrorezcev, saj je natisk njegovih del zahteval precej strokovnih sodelavcev. Prav je, če omenim Pavla Vitezo-viča - Ritterja, Hrvata iz Senja.
Tri leta po prihodu Vi tezo vica na Bogenšperk so slavili tam dvojno slavje. Na Bogenšperku so natisnili prvo tiskano delo Pasijonsko knjižico, drobno delce: 17 grafičnih listov.
Še istega leta pa je izšlo mnogo bolj pomembno delo: Topografija sodobne vojvodine Kranjske, ki je vsebovala 316 bakrorezov, od tega jih je izdelal Pavel Vitezo-vič - Ritter 54. To je bil velik uspeh ljudi na Bogenšperku in Valvasorja.
Pavel Vitezovič je za nekatere knjige napisal tudi uvodne in pozdravne pesmi, tako na že omenjeni knjigi o Kranjski z iz-
Ali smo tudi
»Pred prazniki so otroci prinesli iz šole spričevala. Ko sem se zvečer vrnil iz službe, je vsa vesela prihitela k meni hčerka z res lepimi redi. Moral sem jo pohvaliti; zaslužila je pohvalo. Na drugi strani mi je pa bilo njeno spričevalo dokaz — črno na belem —, da znanje slovenščine (doma govorimo samo slovensko!) ni otroku v angleški šoli nikaka ovira, nasprotno v pomoč mu je.
Ko sem z zadovoljstvom ogledoval spričevalo, mi je hčerka hitela pripovedovati, kaj jim je učiteljica v šoli rekla: ,Veš očka, učiteljica Miss Verna Clarkin je dejala, da je ponosna na tiste, ki znamo dva jezika.’ Te izjave sem bil bolj vesel, kot ne vem
virnim naslovom: Topographia Ducatus Carnioliae Modernae (1679).
Sestavljanje knjig in njihovo tiskanje, pa vzdrževanje številnih sodelavcev je graščaka na Bogenšperku precej izmozgalo in ga spravilo na — boben . ..
Ljudje tedaj niso imeli smisla za knjige. Šolstvo je bilo slabo razvito in plemenitaši so se raje predajali vojskovanju in zabavam, kakor da bi kupovali knjige in podpirali Valvasorjeva stremljenja. Tiskarne pa iso zahtevale plačilo, zato je začel Valvasor prodajati svoje premičnine. Prodal je nekatere gradove in hišo v Ljubljani. Ko je dospela kriza do vrhunca, je začel razmišljati tudi o prodaji Bogenšper-ka, ki je bil tesno povezan z njegovim življenjem, delom in uspehi. Saj je imel na tem gradu ves svoj' dragoceni pisateljski arhiv, zibirke, pa tudi bogato knjižnico, ki je štela 10.000 knjig. O pomembnosti njegove knjižnice se lahko prepričaš, če obiščeš grad danes.
Valvasor si je prizadeval, da bi ostale njegove knjige doma, na Kranjskem. Zato je ponujal knjige v nakup najprej prijateljem in celo. kranjskim deželnim stanovom. Pa ti niso imeli razumevanja za to ogromno bogatijo knjig in bakrorezov.
V stiski mu je priskočil na pomoč Vitezovič, ki je stopil k znancu, zagrebškemu škofu Aleksandru Mikuliču. Ta je bil ljubitelj znanosti in knjig in je pristal na kupčijo. Zato je prišla tedaj slovita Valvasorjeva knjižica in tudi grafična zbirka z več tisoč listi v Zagreb, kjer je še danes.
Prodaja gradov in druge imovine, zlasti pa knjižnice in grafičnih listov je spravljalo Valvasorja v obup. Postal je siromak in je 8. oktobra 1692 prodal bogenšper-sko graščino Janezu Andreju Gandiniju.
Spomladi leta 1693 se je z družino preselil v Krško, kjer si je kupil hišo. Zdaj je bil slavni mož moralno strt in je zbolel. Zdravje mu je pešalo in nekaj mesecev pozneje, dne 19. septembra 1693, je v Krškem umrl star komaj 52 let.
mi ponosni?
česa. Videl sem, da je tudi hčerki zrastel ponos.« Tako se glasi pismo iz Amerike, ki smo ga prejeli.
Objavili smo to dogodivščino, da bodo ponosni tudi tisti naši starši, ki vse storijo, da bi svojim otrokom zapustili tudi svojo slovensko govorico. Na žalost je med nami tudi nekaj slovenskih mater, ki jim ni prav nič do tega, da bi njihovi otroci znali dva jezika. Namesto da bi dosledno govorili z otroki v jeziku svojih staršev, govore z njimi v drugi govorici. S tem pa zapirajo otrokom možnost, da bi se mimogrede naučili enega od slovanskih jezikov, ki so razširjeni od nas pa tja do azijskih meja.
Če vam se zgodi . . .
Če tako glasno kihnete, da se vsa družba na vas ozre, recite: Moj ded je bil trobentač pri vojakih in jaz sem dedno obremenjen.
Če vam šestletni otrok pokvari uro, se veselo nasmehnite in recite gospodinji, kako čudovit tehnični talent ima njen sinko.
Če tako nerodno zamahnete z roko, da razbijete vazo, vzkliknite na glas: »Hvala Bogu, da nima to v tej premožni hiši nobenega pomena!« Vsi domači se bodo ponosno nasmehnili.
Če gospodar pove 'dovtip, ki ste ga slišali že stokrat, se vseeno nasmejte do solz.
NADA:
Tako pa ne!
Shod je končan. S Tildo sva šle po megleni ulici domov.
»Kje pa je Vlasta? Ni je bilo pri shodu.«
»Je rekla, da ne pride več.«
»Zakaj?«
»Izneverila se je. Menda pojde k plesnim vajam.«
»Čudno!«
Zavile sva v vežo.
Naslednje jutro srečam Vlasto na hodniku.
»'Pri sestanku te ni bilo, Vlasta?«
»Ne!«
Pa zakaj, če smem vprašati.«
»Lahko vprašaš, pa ne mene! Tildo in druge pobaraj!«
»Tildo? Ne razumem!«
»Jaz pa dobro razumem in globoko čutim. Nočem biti za peto kolo!«
»Preobčutljiva si, Vlasta!«
»Preobčutljiva? Če bi ti hrbet obrnile, kakor meni, če bi na lepo vprašanje zarenčale kot pes, če bi videla, da si jim odveč — kaj bi storila?«
»Pretiravaš, Vlasta!«
»Prav nič! Glej, jaz nimam družbe. Vsa srečna sem se vpisala v kongregacijo. Upala sem, da najdem tam dobra, sočutna srca — toda ...«
»Kaj, toda?«
»Ne bom ti pripovedovala, ponavljam: Vprašaj Tildo!«
Po hodniku je prišla Tilda. Sunkoma se je obrnila.
»Zakaj tako, Tilda?«
»Pustite me! Z njo ne govorim.«
»Čudna si?«
»Čudna si ti, ki me siliš!«
»Zakaj preziraš Vlasto?«
»To je moja stvar.«
Takrat sem razumela vse. Kakšna svetnica bi morala biti Vlasta, da bi bila rada v družbi, ki ne zna odpuščati, še manj pozabljati! Prav nič čudno ni, da se umika puščobi in gre tja, kjer jo sprejmejo z veseljem. Saj jo tovarišice same podel
Preveč pelina je v nas, pa premalo medu!
ZANIMIVOSTI
»SEDAJ JIH JE DOVOLJ!«
V	Austinu (Združene države Sev. Amerike) je 40-Ietna Američanka Alberta Herre-ra te dni zapustila porodnišnico, kjer je podarila življenje dvajsetemu otroku.
»Prvega otroka sem dobila s šestnajstimi leti,« se je ob tej priliki pohvalila »rekordna« mati. »Že takrat sem si mislila, kako lepo je imeti zelo veliko družino. Vendar — sedaj pa jih je dovolj!«
BERAČ JE BIL MILIJONAR
V	Desenzanu v Italiji je pred kratkim umrl neki dvainosemdesetletni berač. Pred smrtjo je še pravočasno napravil oporoko, v kateri izroča svoje premoženje bližnjemu domu za onemogle. Njegovo imetje obstoji iz zemljišč in vrednostnih papirjev (akcij) v vrednosti — 20 milijonov šilingov!
ŽE DVAJSETIČ OROPANI
V	Amsterdamu na Nizozemskem so vlomilci pred dnevi že šestnajstič izropali izložbe neke zlatarske in draguljarske trgovine. Po predzadnjem vlomu je lastnik dal napraviti pred izložbena okna močne zaščitne mreže, in sicer tako, da so bile spuščene od 22.45 naprej. Zato so zlikovci pri zadnjem vlomu prišli 4 minute prej. — ob 22.41!
ZA NASE MALE
(Siene htu^eneija mehi
V snegu na bregu je stal čuden možic: metlo je v roki držal brez rokavic.
Lonec je mamici vzel — oj, ta prismuk! — in ga na glavo je del si za klobuk.
Jezen obraz je imel, črne oči in nos, a še Matičku ni bil z metlo polomljeno kos.
Ko ga je žarek objel, žarek z neba, se je solziti začel prav od srci.
Ko mu je dežek nato solze umil, se je preplašil hudo, zbežal in skril...
Zdaj ni nikoder za njim v bregu sledi, metla je le za spomin, lonec in ogeljčki tri.
Anica černejeva
Kako se rastlina razvija iz semena
Nekaj fižolovih semen dajmo v vodo. Čez 24 ur jih vzemimo iz vode in jih primerjajmo s suhimi semeni. Namočena zrna so postala debelejša. Vsadimo jih nato v cvetlični lonček s suho žagovino. Lonček po-krijmo z desko in postavimo na sončno, toplo okno. Žagovina naj bo vedno mokra! Po nekaj dneh opazimo, da je kalček oziroma njegova koničica predrla lupino in rije v žagovino navzdol. Na koreničici opazimo neke dlačice. To so korenske dlačice, ki so pripravljene za srkanje vode in hrane in zemlje. Čez nadaljnjih nekaj dni opazimo, da je fižol vzklil in potegnil s seboj klična lista, ki se razprostreta. Vsi deli razvijajočega se kalčka, ki prodro na svetlobo, ozelenijo in postajajo vedno močnejši. Pri razvoju potrebujejo semena torej vode, toplote, svetlobe m zraka.
Seme pokriva semenska lupina. Če lupino olupimo, ostane jedro s kalčkom, ki je osnova nove rastline. Dve poljajčasti polovici tvorita klična lista, ki sta polna redilnih snovi. Med kličnima listoma leži klično stebelce, ki ima na vrhu klični brstič. Ta je osnova mladike in prvih dveh pravih listov. Spodaj pa preide v klično koreničico. V kalčku so torej zasnovani že vsi glavni rastlinski deli: korenina, steblo in listi.
Opazili smo, da ima kalček fižola dva klična lista. Zato pravimo, da je fižol dvo-kaličnica. Dvokaličnice so skoraj vsa naša domača listnata drevesa in večina naših cvetnih rastlin. Pri nekaterih rastlinah, na primer pri pšenici, koruzi in drugih pa ima kalček le eno kalico. Te rastline so enoka-ličnice.
(Po knjigi »Prirodoslovne vede«, Trst)
REŠITEV PRAVOKOTNIKA
iz prejšnje številke »Našega tedna« se glasi: vino, edin, lani, Ivan, kača, amen, Neža, ovca, čoln. — V prvi vrsti od leve na desno: VELIKA NOČ.
Pregovori in reki
Vprašala bo starost, kje je bila mladost.
Delo in red držita svet.
Kdor noče, kadar mora, ne more, kadar hoče.
Bodi sam priden, pa ti ne bo treba biti zaviden.
Boljša je domača gruda, ko na tujem zlata ruda.
Kdor noče, kmalu izgovor najde.
Ura enkrat zamujena, se ne verne več nobena.
	
jp	OO	|	OO	^	QO	00	00	OO	oc /\ OO |\j OO J OO ^
Franc S. F i n ž g a r :	y
Zmrdliiva Spelica
Presneta reč, to storijo vam moram povedati. Vam deklicam in dekličem, ki sem vas bil vesel v Žingarici in v Murki, prešernih, kar se le da, in polnih živega življenja; muhastih in preprostih, sploh vsega na izbiro: tudi takih, ki se jim predobro godi, in takih, ki jim prede kaj trda .za kruhek.
Štorija,. kakor je kratka, le utegne biti koristna.
Srečal sem prijatelja Primoža. Ogovorim ga: »Kaj delaš, Primož moj?«
»Misijonarim!«
»Ti že, ti! Namesto zamorčkov kupuješ četrtinke po krčmah.«
»Tudi to. Ampak misijonarim, da veš. Če utegneš, stopi z mano k ,Zlati goski’ in ti razodenem.«
Šla sva in sedla. Primož je začel: Moj prijatelj Janez Svitloba me je povabil za svoj god na večerjo. In tudi druge. Kar zijal sem, za tako mizo nas je posadil. Med nami je bila tudi njegova hčerka Spelica, drobcena frkljica, ki je začela po malem že frčati. In smo zajeli: jed za jedjo, vse imenitno. Tam na koncu mize, kjer je bila Spelica in njena teta, pa je bil vedno nekakšen prepir. Vlekel sem na uho in dognal, da špelici ni bilo zlepa kaj všeč. Vse je obgodrnjala, si izbirala, odklanjala in se zmrdovala, da je oče nekajkrat z namršeni-rni obrvmi srdito pogledal proti njej. Tudi mene je trlo (s Špelico sva še dosti dobra prijatelja), a sem svojo nejevoljo rajši poplaknil z dobrim vinom. Toda koval sem hudoben naklep in ga tudi izvedel.
Po dveh dneh sem spet obiskal Janeza, saj sem vedel, da ga ne bo doma, in poprosil mamo, ali sme Spelica z mano na sprehod, ko je tako lep dan. Seveda je smela.
Prav previdno sem jo izpeljal iz mesta, grede jo povabil v slaščičarno, da si je izbrala po mili volji, sam pa kupil nekaj piškotov in bonbonov. Hodila sva in zašla v gramozno jamo med barakarje. Tam sem poiskal najbolj strgano leseno, vegasto kočo in kar zavil skozi duri:
»Dober dan!«
Spelica je obstala pred pragom, plašno gledala v kočo in kar ni si upala vanjo.
»Le noter, Spelica!« sem jo vabil. Neho-toma je prijela krilo, že tako hudo kratko, a se je le še bala zanj, da si ga ne ogrdi v tem brlogu. Po tleh nič poda, shojena ilovica. Mizi bi komaj prisodil to ime, za postelje so bili nekakšni pogradi. Na enem sta se pehala dva fantka, ogorela v lica, pa vsa razcapana. Mati je pri mizi krpala mo-
ževe hlače, večji fantek se je ukvarjal s šolsko nalogo.
»Fantič, ti si pa priden!« sem ga ogovoril in mu ponudil piškotov. Kar stresla se mu je roka od hrepenenja. Tedaj sta planila mlajša dva in tudi prosila. Nasul sem jima bonbonov. Najmlajši pa je še rekel: »Kluha, lačen!«
»Tega nimam s seboj, ljubček. Le počakaj! Mama, tu imate denar; naj skoči tale. po krhh!«
»Sam Bog vas je prinesel. Mož je spet
Silvin Sarde n ko:
rOdili6iioh(u zapfra
Glej, s Kristusom iz groba gre hudih sanj tesnoba; čez nebes zadnji gre oblak.
Kdor dan je videl Sinov, ob blaženih spominov ne tone duša več mu v mrak.
Kam nesete dišave čez jutranje dobrave, ve, žene? On vas prehiti: „Pozdravljene bodite!'1 Ne slišite častite Besede, ki se vam glasi?
Kaj plakaš, Magdalena? Ljubezen te iskrena , prevarila je spet?
Velikonočna zarja pokaže ti vrtnarja . . .
Pa prav! Ti si prenovljen cvet.
O dajte mi peroti, na Sion mu naproti vsa zmagoslavna grem!
brez dela in že tri dni živimo samo od krompirja v oblicah.«
Spelica je stala za durmi, ni zinila, le debelo je gledala in ves časa imela opravka z lepo manikiranimi rokami, kakor bi se bala, da se je'nesnaga ne prime kar po zraku.
»No, sedaj pojdiva, špelica! Mati, vi pa pridite vsako jutro k meni! Za kruh vam bom dajal, dokler mož ne dobi dela.« špelica si je obliznila rdeče naličene ustnice in si hitro hitro pomagala iz brloga.
Večji fantek je stekel mimo naju po kruh, mala dva sta se oprijela mene in govorila in čenčala, špelica je brzela pred mano. Pa jo začne najmanjši pikati:
cSpomliii
TRATNIKOVEGA OČETA
iiiiimmiiMiiiiiiimiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHi
Nepotrebne skrbi prijateljev
Tako je minila zima 1912—1913. Večkrat sem se peljal domov. Vsak teden pa sem bil povabljen tudi k sestri, ki je bila kuharica pri nekem ravnatelju elektrarne tukaj v Celovcu. Vedno sem dobil dobro kosilo in dolgo cigaro, če me enkrat ni bilo, je že spraševal sestro:
»Kaj je s Francem? Je mogoče zaprt?«
V Celovcu pa je bilo takrat tudi več domačinov in redno smo hodili na »mavž-no« k Zepeju Ambrušu, ki je bil zaposlen pri Spitru, ali pa tudi v gostilno pri »R6B1-vvirtu« na Starem trgu. Vsi ti moji tovariši so imeli tudi že po več zvezd na ovratniku, le pri meni se ni nič zganilo. Pa je to nje skrbelo kot mene in spraševal, me je enkrat eden in potem spet drugi:
»Franc, kaj je s teboj, ali si bil zaprt ali kaj? Že leto in pol si vojak, pa še nobene zvezde!«
In ko sem potem na vigred res prišel z zvezdo domov, so se tega oče in vsi prijatelji bolj razveselili kot jaz.
Drugo zvezdo pa mi je prislužil oče. Na jesen smo imeli namreč na italijansko-ko-roški meji manevre. Šli smo z našimi konji čez Št. Vid in Trg v Beljak. Ko gremo skozi mesto, vidim ob cesti očeta ter mu zakličem, da gremo v Št. Janž. On mi je rekel, da pride za mano.
Takoj ko pridemo v vas, prosim nadporočnika za dopust in ga tudi dobim. Očeta sem nato že srečal v Šmartnu in sem hotel z njim v mesto. Pa pride zraven Kupčičev iz Spodnjih Borovelj in mi pove, da je prišel ukaz polka, da ne sme nobeden od 7. polka v mesto, in sicer zato, ker Belja-čani leta 1866 niso hoteli moštva tega polka prenočiti v mestu. Jaz bi še kar šel z očetom, on pa je menil:
©Vaš oficir za ta ukaz še ni vedel in te je pustil naprej; te bom pa raje jaz spremljal, ker drugače imaš lahko še sitnosti.«
Pa sva se obrnila in šla počasi nazaj. In res je že prišel nadporočnik sam vprašat, če sem mogoče že prišel nazaj. Ko me zagleda, se nekoliko začudi in me vpraša, zakaj, sem že tukaj. Povedal sem.mu, da sem grede zvedel za omenjeni ukaz polka in sem se nato vrnil.
Drugi dan sem dobil nalog, da moram v Belo po nekaj konj, ki jih naj prepeljem v Paternion in naj tam pri nadporočniku Kiirnerju pomagam z rezervisti sestaviti nov strojnični oddelek. Ko se pri njem javim, mi pravi:
»Ti si edini aktivni vojak! Glej, da boste do večera gotovi!«
Res je bilo veliko dela in moral sem biti skoraj; povsod sam zraven. Na večer je nadporočnik že lahko pregledal novo sestavljeni strojnični oddelek in bil tudi zadovoljen. Jaz sem prevzel strojnico, starega četovodjo pa je poslal h konjem.
Ko se je zvečerilo, grem gledat k našim. Srečam nekega narednika, ta mi pomaha in zakliče:
»Goska; goska, ki imaš usta iz voska!«
»Ne smeš tako!« sem ga skušal poučiti.
»Prav ji je, zakaj pa se nas tako boji!« je segel starejši vmes.
Manjši pa je pobral kamenček in ga nerodno zalučal za njo. Špelica ni videla, dečku sem zapretil s prstom, a se ni zmenil.
»Še pridite!« je zaklical in zbežal.
Podvizal sem se, da sem naglo došel Špelico. Čisto onemela je.
»No, kaj misliš, kako bi bilo, če bi bili ti lačni dečki zadnjič pri večerji, ko si se ti tako grdo kujala in zmrdovala?«
Špelico so polile solze.
»Nikoli več! Nikoli več! Joj, joj, kakšna revščina!«
Nato sva šla nemo drug ob drugem v mesto prav do njenega doma. Zvedel pa sem, da je doma takoj odprla svoj hranilček, stresla iz njega ves prihranek, ga dala materi in za Miklavža nesla z deklo velikansko potico v barako. In mali fantek je ni več ne pikal ne kamenčkov lučal za njo.
»Ali sem misijonar?« me je ponovno vprašal Primož.
'»Si!« In sva trčila.
Čas v pregovorih
Čas se ne bo klanjal tebi; ti se moraš klanjati času. (Rusi)
Trenutek časa je dovolj, da se skoti zločin. (Španci)
Še tisoč let in potok bo še vedno tekel, kot je tekel pred tisočletjem; tisoč let je kratko razdobje, »nikoli« pa je dolg za bilijon let. (Francozi)
Če čas tebi noče služiti, pa ti času služi. (Turki)
Čas je loviti ribe, pa tudi čas sušiti svoje mreže. (Kitajci)
Čas bo prinesel vsega onim, ki hočejo dober čas dočakati. (Nemci)
Kdor nima časa in samo čaka, da mu čas sam kane, bo prehitro prišel do spoznanja, da bo moral izgubljeni čas odkupovati s pokoro. (Španci)
Kar ti delaš s časom, delajo ljudje s teboj. (Nemci)
Kdor dela vse ob svojem času, temu je sleherni dan vreden tri dni. (Nemci)
Ne bo preteklo tisoč let, pa bomo vsi ljudje plešci in slepci. (Španci)
Kmalu po prvi vojni je neki deželan gledal v ljubljanski Operi zelo 'povprečno uprizoritev Verdijevega »Trubadurja«. Sredi predzadnje slike je vprašal zraven sedečega prijatelja: »Kaj pa so zdaj peli?« Prijatelj mu je tiho zašepetal: »Miserere!« Brumni deželan pa nestrpno: »Ne sprašujem te, kako so peli, ampak kaj!«
»Resman, čestitam!«
Jaz sem mislil, da se norčuje zaradi dela, ki sem ga danes imel, in se nisem dosti zmenil. Ko mi tudi drugi čestita, se mi je zdelo neumno in sem mu kar rekel, da to delo, ki sem ga danes imel, vendar ni bilo tako lepo, da bi mi čestital.
Ta mi nato šele pove, da sem bil danes javno pohvaljen in postal tudi korporal in to zaradi zglednega vedenja in vojaškega mišljenja.
Zdaj sem se hotel obrniti, a me je že zagledal naš nadporočnik. Poklical me je in mi pred celo četo čestital. Stisnil mi je v roko tudi pet kron, da bomo zvezdo laže zalili. Neki tovariš pa je imel zvezde na zalogi in, še preden smo šli v gostilno, se je že svetila druga zvezda na mojem ovratniku.
Orožne vaje so se vlekle po celi Ziljski dolini in potem čez hribe v Oberdrauburg, od tam smo nato z vlakom .potovali nazaj v Celovec.
Konec leta so vsi četo vodje odslužili svojo obvezno vojaško dobo. Njih mesta so postala prosta in jaz sem dobil še tretjo zvezdo. Zdaj so se pa spet čudili prijatelji in znanci, ko sem v dobrem pol letu prilezel od navadnega vojaka do četovodje. Spraševali so me, če sem se obvezal na daljšo dobo.
Leta 1914 smo se preselili v staro Linden-hain-kasarno, kjer sem imel precej samostojno službo. Naš nadporočnik je prišel vsak dan in naročil, kar je bilo potrebno, nato pa spet odšel. Dobili smo tudi lepe, mlade konje, ki smo jih šele pri nas učili voziti. Nekoč smo se peljali v Glinje stre-
Mirjam Lovrenčič:
Otvskooo tazmLILfanfe
Svoje očke si uprla v Njega,
ki je na les križa razpet, in si mi rekla:
»Glej, mamica, bubajo ga rokce in nogce!« Vprašujoče si se zazrla v me: »Zakaj to?«
Za nas, otrok moj, za nas je trpel On,
ki je neskončna Dobrota in usmiljenost, da nam je odprl nebo.
Za dafea
ZNA MOLČATI
»Nežka, kar se jni nas zgodi, se ne sme nikjer zvedeti. Ali znate molčati?«
»Seveda znam. Pri prejšnji gospodinji sem razbila deset krožnikov in pet kozarcev, a še zdaj nihče ne ve, kdo je to napravil.«
ČISTO SLUČAJNO
Mama pride z roditeljskega sestanka in pokara sina:
»Te ni sram, zadnji si v razredu!«
Sin se brani:
»Seveda sem zadnji, ampak to samo zato, ker je Matej, ki je bil še slabši od mene, zbolel.«
PRVI POZDRAV
V šoli se uče o pozdravljanju. Da bi učiteljica to stvar bolje razložila malčkom, vpraša Janeza:
»No, Janez, kaj pa reče vaš ata najprej, ko pride z dela domov?«
»Kaj pa je danes za kosilo?«
MAMINI ČEVLJI
Andrejka je nekega dne videla mamo, ki se je odpravljala v mesto, kako si je natikala čevlje z visokimi petami. Drugega dne je hotela tudi sama. obuti take čevlje, pa je rekla:
»Mamica, daj mi, prosim petaste čevlje!«
DA JIH BO VEČ
Šestletna Minka je nekje zvedela, da je treba papigam dati v kletko škatlo, kamor potem papagajka znese jajčka. Ko pride domov, brž poišče dve škatlici in ju da v kletko k papagajem.
»Zakaj pa dve?« se začudi mama.
»V eno bo znesla samička, v. drugo pa njen mož!«
Ijat. Ker so imeli drugi po poti grede še vaje, sem se jaz peljal s konji in municijo čez Humperk in Borovlje v Glinje, kjer smo bili nastanjeni v skednju neke gostilne. Veselje je bilo, peljati se s temi mladimi in lepimi konji.
• Malo pred vasjo sem moral zaviti po strmi kamniti poti. Tam pa je bilo ravno raz-obešeno perilo in je plapolalo v vetru. Konji se mi splašijo, da jih nisem mogel več zadržati. Vo.z je poskakoval čez kamenje in že sem mislil, da bom treščil z vozom vred v vogal neke hiše. Skočim z voza in se ujamem v vajeti, da so me konji vlekli .poleg voza po nekem mostišču. Zadnji trenutek se vajeti vendarle iznebim, ker drugače bi me sigurno med vrati ubilo. Ko se poberem in hitim za konji, so mirno stali na gumnu. Zunaj pa so leteli skupaj ljudje in vpili:
»Je že mrtev!«
Neka ženska je prinesla vodo in lizol, da smo odrtije izmili, ker ni manjkalo'samo hlač na kolenih in bluze na laktih, ampak tudi povsod precejšen del kože in mesa. Prišel je kmalu tudi zdravnik, kajti takoj se je raznesla vest, da so konji ubili nekega četovodjo; a ni bilo hudega. Čez 14 dni sem že lahko šel na moj tritedenski dopust.
A že čez nekaj dni smo zvedeli za umor prestolonaslednika Franca Ferdinanda v Sarajevu. Kmalu nato je sledila vojna napoved Avstrije Srbiji in konec je bilo prijetnih dni pri vojaščini in obenem tudi konec mladosti.
KONEC
Kako krmimo kokoši nesnice
(Nadaljevanje s 5. strani) trosimo senen ali 'beljakovinsko še bogate jSi lucerni,n drobir, ki bo kokoši dokaj zaposlil. Predvisem pa nikar ne skoparimo z raznimi zelenjavnimi 'dodatki (ostanki solat ali drugi kuhinjski, odpadki). Tekne jim tudi kakovostna silaža, namesto nje pa jim j,e dobrodošel nakaljani oves. Več pri-mernih zabojčkov napolnimo s prstjo, vanj,o pa vsejcmo precej na gosto oves, ki precej hitro kali. Zaboje pustimo na toplem, kjer bodo kmalu porasli, z mladimi rastlinicami, ki so najboljša krma za perutnino. Seveda postopek večkrat (ponovimo, da nam te zaloge ne zmanjka.	Fr. I.
Avstrijski izvoz rezanega lesa upada
Avstrija je 1966 izvozila okroglo 2,73 milijona kubičnih metrov rezane smreko-vine, v prejšnjem letu 2,8 milijona, torej lani za 2,8 odst. manj. Zlasti je padel izvoz v Nemško zvezno republiko, močno povečan izvoz v Italijo tega upada ni mogel izenačiti. Več kot 87 odst. vsega izvoza je šlo v dežele Evropske gospodarske skupnosti. V decembru 1966 je Avstrija izvozila 189.300 kubičnih metrov razne smreko-vine, v novembru pa 207.000 kubičnih metrov.
-V. (.'A —
| HLADILNIKI
Bauknecht, AEG, Santos, Linde,
135 litrov, naj novejši modeli po reklamni ceni	S 1.950.-
AVTOMATIČNI pralni stroji
Bauknecht, Scharpf, Zanker,
Hoover	od S 4.800.-
HLADILNIKI ZA GLOBOKO ZMRZNJENJE
Hladilniki za hitro hlajenje,
Bauknecht, Linde, Liebherr,
Elin	od S 2.990.-
šivalni stroji
(Kovčki itd)
Rast & Gasser, Elna, Viktoria, Voll-Zick-Zack	od S 2.990.-
Možnost plačevanja na obroke. Dostava na dom.
Postrežba in tehnična služba.
Popolna garancija na vse stroje. CELOVEC, St.-Veiter-StraBe 44 Telefon 52 20 Nova zgradba nasproti Deželne bolnice ŠT. VID ob GLINI, Klagenfurter Strafie, telefon 25-78 Haus der GoBer Bierniederlage VELIKOVEC, Klagenfurter StraBe 1 Telefon 661
RADIO CELOVEC
SLOVENSKE ODDAJE
NEDELJA, 2. 4.: 7.30 Duhovni nagovor. S pesmi, jo in glasbo pozdravljamo in voščimo. — PONEDELJEK, 3. 4.: 14.15 Poročila, vreme, objave, pregled sporeda. Žena in dom. — 18.15 Dober večer našim malim poslušalcem! — TOREK, 4. 4.: 14.15 Poročila, vreme, objave. Športni mozaik. Cerkev in svet. — SREDA, 5. 4.: 14.15 Poročila, vreme, objave. Kar želite, zaigramo. — ČETRTEK, 6. 4.: 14.15 Poročila, vreme, objave. Saša Martelanc: S popevko okrog sveta — ,TStardust” (4.). — PETEK, 7. 4.: 14.15 Poročila, vreme, objave. Od petka do petka po naših krajih in pri naših ljudeh (Domače novice). Antonin Dvorak: Iz „ciganskih melodij”. Poje Mitja Gregorač; klavir: prof. Marijan Lipovšek. Slovenska ljudska univerza — 7. — SOBOTA, 8. 4.:
9.00	Od pesmi do pesmi — od srca do srca.
Avstdfcka hdu/Udia
ČETRTEK, 30. marca: 11.00 Poročila — 11.03 Viri zgodovine: Ephesos — 12.00 Razvoj orkestra — 18.30 Poročila — 18.35 Italijanščina za začetnike —
19.00	športni kalejdoskop — 19.20 Zabeleženo za vas
—	19.30 Čas v sliki — 19.55 Izložba in kratki filmski mozaik — 21.50 Inozemski odmev.
PETEK, 31. marca: 10.00 Spotoma na Islandijo
—	11.00 Poročila — 11.03 Poznate Miss Johns? — 18.30 Poročila — 18.35 Z besedo in dejanjem — 18.55 Tip revija — 19.00 Kuhinja v televiziji — 19.21 Zabeleženo za vas — 19.30 čas v sliki — 19.55 Izložba in kratki filmski mozaik — 20.15 prenos iz gledališča L6wingerbuhne: „Samski davek”, burka v 3 dejanjih — 21.40 Poročila in v žarometu. Sedem dni svetovnih dogodkov — 22.10 Problem epilepsije (božjasti) — 22.40 Jazz v Evropi.
SOBOTA, 1. aprila: 17.00 Poročila - 17.03 Za družino: Moda drugače — 17.30 Družina Leitner — 18.05 Lahko noč oddaja za otroke — 18.05 Iz zgodovine avtomobilskega dirkalnega športa — 18.30 Zabeleženo za vas — 19.30 Čas v sliki — 19.55 Izložba in kratki filmski mozaik — 20.15 Prenos zahodno-nemškega radia: „Moj prijatelj Harvey” — 21.45 Čas v sliki — 22.05 Nočni program: „S Satanom si ti”, kriminalni film.
NEDELJA, 2. aprila: 17.00 Kratka poročila — 17.03 Za otroke od 5. leta dalje: „čudna ura škrata” — 17.10 Za otroke od 11. leta dalje: Saltkra-kan. Počitnice na Vranjem otoku — 18.35 Mladinski svet — 18.05 Lahko noč oddaja za otroke — 18.10 Na obali so zrezki dragi. Potovalno poročilo — 19.00 Cerkev danes in jutri — 19.30 šport — 20.10 Poročila — 20.20 Simfonija štev. 5. v c-molu, Lud-wiga van Beethovna — 21.10 „Amphitryon”, igra Jeana Giradouxa — 22.45 Kristjan v času — 22.55 Poročila.
PONEDELJEK, 3. aprila: 18.30 Poročila — 18.35 Francoščina pri vas doma: Tečaj francoščine — 19.00
SADJARJI!
Sadna drevesa vseh vrst v veliki izbiri v strokovni drevesnici jabolčnih, hruškovih in češnjevih drevesc. Po znižanih cenah dobite: češplje, slive, maravdlne, ribezlje, kosmulje in vinske trte.
Ing. MARKO POLZER, pd. Lazar
ŠT. VID V PODJUNI
Radioaparati Šivalni stroji Kolesa
V VELIKI IZBIRI
(Hudi&kaiu
KERN
Klagenfun, Burggatte
Ure in nakit v veliki izbiri pri
Oottfried flnrather
Klagenfurt, Paulitschgasse 9
Popravila izvršim takoj in solidno, kupujem in zamenjam zlato in srebro (tudi strto zlato).
Vse poljedelske stroje, vse za gospodinjstvo ugodno in na obroke Vam nudi tvrdka
HANS WERNIG
KLAGENFURT Paulitschgasse (Prosenhof)
V borbi za zdravje — 19.21 Zabeleženo za vas — 19.30 Čas v sliki s športom — 19.55 Izložba in kratki filmski mozaik — 20.15 „Smrt okoli ogla”. Igra iz serije ljudje usode — uvodne vrste — 21.15 Mestni pogovori, diskusija občinstva — 22.25 Čas v sliki.
TOREK, 4. aprila: 18.30 Poročila - 18.35 Angleščina — 19.00 Razmišljanje prinaša obresti — 19.21 Zabeleženo za vas — 19.30 Čas v sliki — 19.55 Izložba in kratki filmski mozaik — 20.15 Točka za točko — 21.15 Obzorja, razgledi, poizvedovanja, pojasnila - 22.00 Čas v sliki - 22.20 „Ljudje” (11. nadaljevanje).
SREDA, 5. aprila: 10.00 Televizija v šoli: Kolesar — 11.00 Program za delavce — 11.03 Črni akti
—	17.00 Poročila — 17.03 Za otroke od 5. leta dalje: Gašperčkove pustolovščine — 17.45 Za otroke od 14. leta dalje: Kaj lahko postanem 18.15 Lahko noč oddaja za naše otroke — 18.30 Poročila — 18.35 Francoščina — 19.00 Prizori iz Avstrije
—	19.21 Zabeleženo za vas — 19.30 Čas v sliki — 19.55 Izložba in kratki filmski mozaik — 20.15 ... in jutri se bom jokal. Življenjski film — 22.05 Čas v sliki — 22.25 Kaj menite o tem? Diskusija glavnih urednikov.
ČETRTEK, 6. aprila: 11.00 Televizija v šoli: Poročila — 11.03 Mostovi k ljudem. Gledališče — 12.00 Kaj lahko postanem Trgovski poklici — 18.30 Poročila — 18.35 Italijanščina za začetnike — 19.00 Športni kalejdoskop — 19.21 Zabeleženo za vas —
19.30	Čas v sliki — 19.55 zložba in kratki filmski mozaik — 20.15 „Izdajalec”, Hermana Wouka — 21.35 Prometni pregled. Oddaja v službi prometne vzgoje — 22.25 Čas v sliki.
PETEK, 7. aprila: 10.00 Televizija v šoli - 11.00 Program za delavce: Poročila — 11.03 Smrt okrog ogla — 12.00 Obzorja — 18.30 Poročila — 18.35 Pogled na deželo: Poljedelski pregled — 19.00 Trg ob koncu tedna. Aktualni tržni pregled — 19.21 Zabeleženo za vas — 19.30 Čas v sliki — 19.55 Izložba in kratki filmski mozaik — 20.15 Pojdimo na zrak. Domač quiz — 20.50 Artistična predstava
—	22.05 Poročila in v žarometu. Sedem dni svetovnih dogodkov — 22.35 Kovinasta mreža. „Peti mož”.
SOBOTA, 8. aprila: 17.00 Poročila - 17.03 Za družino: Ročno delo za dojenčka — 17.30 Ekspedicija v kraljestvo živali — 18.00 Lahko noč oddaja za otroke — 18.05 Ohranitev Wasa. Dokumentarno poročilo o dvigu jadrnice iz leta 1628 —
18.30	Poročila - 18.35 Tip revija - 18.40 Kaj vidimo novega? S Heinzom Conradsom — 19.30 Čas v sliki — 19.55 Izložba in kratki filmski mozaik — 20.15 Poper in sol, igra Karla Bunje — 21.35 Čas v sliki — 22.00 do 23.30 Velika nagrada evrovizije 1967. Evropsko prvenstvo popevk.
Televizija Ljubljana
PETEK, 31. 3.: 9.40 TV v šoli: Živalstvo; Francija; Nuklearni inštituti — 10.35 Angleščina — 11.00 Osnove splošne izobrazbe — 14.50 TV v šoli — 15.45 Angleščina — ponovitev — 16.10 Osnove splošne izobrazbe — ponovitev — 17.25 Poročila —
17.30	Oddaja za otroke — Sarajevo — 17.15 TV obzornik — 18.15 Aktualna tema — 18.35 V. Hugo; Nesrečniki — zadnja oddaja — 20.00 TV dnernik
—	20.30 Cikcak - 20,37 Joči, ljubljena dežela -angleški film — 20.00 Zadnja poročila.
KMETJE POZORI
NAJNOVEJSE KMETIJSKE STROJE, MLATILNICE, TRAKTORJE, KOSILNICE, MOPEDE, KOLESA, HLADILNIKE, PRALNE STROJE, ELEKTRIČNE MOTORJE
BRZOPARILNIKE (kotle) KOTLE ZA ŽGANJEKUHO SADNE STISKALNICE (»preše«) VSEH VRST
vam nudi ugodno domača tvrdka
Johan Lomšek
Št Lipš, Tihoja 2, P. Dobria ves — Ebemdorf, Telefon 04237 246
GTiTCl
ZNAMKA ZAUPANJA
6RUNDNER
Klagenfurt • Celovec
Wienergasse 10 (Promenadna cona)
SOBOTA, 1. aprila: 9.40 TV v šoli - 14.50 Isto
—	16.10 Poročila — 16.15 Prenos športnega dogodka — 18.00 TV obzornik — 18.15 Vsako soboto
—	18.30 Zaplešite z nami — II. oddaja — 19.00 Glasbeni kotiček: Srečanje z Eldo Viler — 19.15 Človek in kultura - 19.45 Cikcak - 20.00 TV dnevnik -20.30 Večer humorja in satire — 21.20 Serijski film
—	22.10 Rezerviran čas — Posnetek finalne košarkarske tekme iz Madrida — Zadnja poročila.
NEDELJA, 2. aprila: 9.30 Poročila — 9.35 Neznani kraji — ponovitev — 10.00 Kmetijska oddaja — 10.45 Operna scena — ponovitev — 11.15 Kalejdoskop — ponovitev — 11.35 Serijski film za otroke
—	12.00 Nedeljska TV konferenca — Ponavljamo za vas — 15.15 Moskva: Glas pomladi — 16.05 Poročila — 16.10 Dokumenti in čas — 16.40 Narodna glasba — 17.10 Serijska mladinska igra — 17.50 Serijski fikn — 18.40 Prenos športnega dogodka — (odmor reklame) — 20.00 TV dnevnik — 20.45 Cikcak — 20.50 Izbor popevke za pesem intervizije —
21.50	Propagandna oddaja — 22.00 Zadnja poročila.
PONEDELJEK, 3. 4.: 9.40 TV v šoli - 10.40 Ruščina — 11.40 TV v šoli: Kaj je elektrika — 14.50 TV v šoli — ponovitev — 15.50 Ruščina — ponovitev — 17.15 Poročila — 17.20 Mali svet — oddaja za otroke — 17.40 Risanke — 17.55 TV obzornik
—	18.20 O našem govorjenju — 18.45 Znanost in tehnika - 19.05 Portreti - 19.15 Tedenski športni pregled — 19.40 Aktualna tema — 20.00 TV dnevnik — 20.30 TV drama — 21.30 Mali komorni koncert — 21.45 Knjiga, gledališče, film — 22.05 TV dnevnik.
TOREK, 4. 4.: 18.25 Poročila - 18.30 Karlo Kocjančič: Poet fotografije — kulturna reportaža —
18.50	Rezerviran čas — 19.40 TV obzornik — 20.00 Celovečerni film — 21.30 Dialogi o filmu — 22.10 Zadnja poročila.
SREDA, 5. 4.: 9.40 TV v šoli - 10.35 Angleščina
—	11.00 Osnove splošne izobrazbe — 14.50 TV v šoli — ponovitev — 15.45 Angleščina — ponovitev
—	16.10 Osnove splošne izobrazbe — ponovitev —
17.00	Poročila — 17.05 Na deveti otok — serijska potopisna reportaža — 17.30 Poljudno znanstveni film — 17.55 TV obzornik — 18.15 Tisočkrat zakaj
—	oddaja za otroke — 19.00 Reportaža — 19.30 Mozaik kratkega filma — 20.00 TV dnevnik — 20.30 Cikcak — 20.37 TV drama — 21.35 Jazz festival na Bledu — 22.00 Zadnja poročila.
ČETRTEK, 6. 4.: 9.40 TV v šoli - 11.00 Angleščina 11.30 Glasbeni pouk — 14.50 TV v šoli — ponovitev — 16.10 TV v šoli — ponovitev — 16.40 Glasbeni pouk — ponovitev — 17.05 Poročila —
17.10	Tiktak: Pajac — 17.25 Slike sveta — 17.55 TV obzornik — 18.15 Kalejdoskop — 18.35 Zabavno glasbeni zaslon — 19.00 Dežurna ulica — humoristična oddaja — 19.40 Cikcak — 19.54 Medigra —
20.00	TV dnevnik — 20.30 Aktualni razgovori —
21.10	Koncert zagrebških solistov — 22.10 TV dnevnik.
Velika izbita
perila in blaga pri
jC. fkome
Klagenfurt Alier Platz 35
PETEK, 7. 4.: 9.40 TV v šoli - 10.40 Angleščina
—	11.00 Osnove splošne izobrazbe — 14.50 TV v šoli — ponovitev — 15.45 Angleščina — ponovitev
—	16.10 Osnove splošne izobrazbe — ponovitev — 17.05 Poročila — 17.10 Egner: Razbojniki iz Karde-mome — 17.35 TV obzornik — 18.15 Filmski pregled — 19.30 Operna scena — 20.00 TV dnevnik — 20.30 Cicak — 20.37 Celovečerni film — 22.00 Zadnja poročila.
Več senenih grabelj na vprego obračalnikov za seno na vprego 1 traktor vlačilec znamke Etn arh s Znamke Rapid.
Po ugodni ceni in čez mero opremljen na prodaj.
A. i. T. BLAŽEJ
ŠT. VID V PODJUNI Telefon 042 39 - 34 63
Izhaja vsak četrtek. Naroča se na naslov: „Naš tednik” Celovec, Viktringer Ring 26, 9020 Klagenfurt. - Telefon uprave in oglasnega oddelka 26-69. - Telefon uredni-stva: 43-58. Naročnina znala mesečno 7.— šil., letno 80.— šil. Za Italijo 2800.— lir, za Nemčijo 20.— DM, za Francijo 22.— ffr., za Belgijo 250.— bfr., za Švico 20.— šfr., za
Anglijo 2. f. sterl., za U. S. A. in ostale države 6.— dolarjev na leto. — Lastnik in izdajatelj: Narodni svet koroških Slovencev, diše, p. Žrelec. — Tiska Tiskarna Družbe sv. Mohorja v Celovcu, Viktringer Ring 26.
Odgovorni urednik: Janko Tolmajer, Ra-
Hoš tednik