r, Največji slovenski dnevnik v Združenih državah Velja za vse leto ... $6.00 Za pol leta.....$3.00 Za New York celo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 TELEFON: C0RTLANDT 2876. The largest Slovenian Daily Li the United States. □ Issued every day except Sundays 1 i Lastisloyeriskihtdelavcevy Ameriki. and legal Holidays. 75,000 Readers. NO. 98. — STEV. 98. Entered as Second CHass Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., nnder the Act of Congress of March 3, 1879. NEW YORK, MONDAY, APRIL 27. 1925. — PQNDELJEK, 27. APRILA 1925. TELEFON: CORTLANDT 2S76 HINDENBURG - PREDSEDNIK NEMŠKE REPUBLIKE Stari maršal je bil izvoljen z veliko večino. — Njegov nasprotnik Marx, je dobil en milijon manj glasov. — Ženske so se v veliki meri udeležile volitev. — Pred volitvami je dosegla napetost v Nemčiji svoj višek. — Za Hindenburga so glasovali ljudje, ki ponavadi ne gredo nikdar na vo- |iv v lisce. BERLIN, Nemčija, 27. aprila. — Maršal Paul von Hindenburg je bil izvoljen predsednikom nemške republike. Hindenburg je dobil 14,639,399 glasov. Njegova dva protikandidata pa: Marx 13,752,640 in Thaelmann 1,931,59! glasov. Hindenburg ima 986,749 glasov večine. Volitve so bile izvanredno živahne. Po polnoči se še ni vedelo, kdo bo zmagal. V zgodnjih jutranjih urah je bilo pa jasno, da je Hindenburg premagal svoja dva nasprotnika. Splošno se domneva, da so Hindenburga pripomogle k zmagi ženske ter oni Nemci, ki ponavadi sploh ne volijo. Po raznih nemških mestih so se vršile velike demonstracije. Samo v Berlinu je bilo ranjenih 60 oseb. V Porenju ima večino republikanski kandidat. Par ur predno je bil znan natančni izkl volitve, je dospelo v New York naslednje poročilo: — BERLIN, Nemčija, 26. aprila. — Nemčija je razdeljena v dve sovražni armadi, ko čaka izida današnjih predsed niških volitev, po zaključen ju tako vroče in strastne kampanje kot je ni še videla dosedaj. Politični opazovalci so mnenja, da je izid volitev prav tako problematičen kot so bile predsedniške volitve v Ameriki leta 1 9! 6 in da ne more nikdo zagotovo reči, če bo izvoljen republikanski kandidat dr. Marx ali pa monarhistični in nacijonalistični kandidat von Hindenburg. Proroki lahko utemeljujejo svoja ugibanja le z elementom, ki se ponavadi ne udeležuje volitev in ta element obsega skoro deset milijonov glasov. Ljudi, ki se ponavadi ne brigajo za politične dogodke ter ostanejo pri volitvah doma bo najbrž privabilo magično ime Hindenburga. Ce bo znašalo skupno število glasov običajnih 28,000,000, se domneva, da bo dobil Marx varno večino. Ce pa si bo pridobjla navdušena nacionalistična kampanja in velika osebna popularnost vojnega junaka nadaljne tri milijone glasov, bodo prilike republikanskega kandidata precej medle. Razven če bo dobil Marx najmanj tri milijone glasov, bo doživela stvar demokracije v Nemčiji velik poraz. Nacijonalisti so bolj optimistični kot pa republikanci weimarske koalicije. Voditelji Hindenbur-gove kampanje prorokujejo, da bo prišlo na volišča osemdeset odstotkov volilcev v primeri s 67 odstotki tekom volitev v preteklem mesecu. Ce bo glasovalo 31,000,000 ljudi, upajo dobiti osemsto tisoč glasov večine. Nacijonalisti računajo z odpadi v desnem krilu centristične stranke in med demokrati ter tudi trdijo, da si Marx ne bo mogel pridobiti popolne podpore socijalistične stranke. Na drugi strani pa so pristaši Marxa prepričani, da bo lahko dobil milijone glasov, katere je dala bavarska katoliška ljudska stranka bavarskemu, kandidatu dr. Heldu, dne 29. marca. Izjavljajo tudi, da bodo dobili v Hanovru več kot četrt milijona glasov. BERLIN, Nemčija, 26. aprila.—Nacijonalistični časnikarski glavni stan je objavil, da so krožile govorice, da je zadela nacijonalističnega kandidata, maršala Hindenburga, včeraj kap. Te govorice so odločno zanijcali tako v Berlinu kot v Hanovru. Poročevalec Worlda v Hanovru je izvedel, da 8e maršal boljši počuti kot kdaj poprej. Odšel je na "—-----L,!JL-: Hanovra, da gocaka izida Caillaux bo plačal Združenim drž. dolg Caillaux je takoj započel z akcijo, da se pospeši plačanje francoskih dolgov v Združenih državah. — Briand se bo posvetoval s Chamber-lainom. VOLUME xxxni. — LETNIK XXXIII. PA MI Z. Francija. li(I. aprila. —j 1 IV i ko rji k. k;!l<'i> ir;i i«* storil I ... ' vi francoski finančni iiiistcr. Jn- ,ili < 'aiilaux v !KItli lit!, (lil mi lim fi:;::»crv-ka |>o-.»ji!ji v Anic- Peary ni razkril Severnega tečaja. Canadski raziskovalec je zanikal, da je admiral Peary razkril severni tečaj. — Kapitan Dernier izjavlja, da ni mogel admiral ugotoviti svoje pozicije in da vsled tega ni mogel vedeti, če je dospel na tečaj. !iki. ki znašajo ii'»v <[olar.j<\\ ,j -« / ;U!''h :kii!i 'tiri 11>•'" milijo-!>il posvetovati iiumrsunt miiii- > i 'ou f "lnirchillom tekoan oluska. ' ::lcrc_r i je napravil v ta nameni f'aillanx v Londonu. 01;a finančna ministra bodo na-';>ij<-vala z razpravljanjem tako o i oljni Frane i je v Anirliji kot o • ioliru v Zilritžeiiiii državah in na-}" iin'ii nr'.prav je vo liti dvojna ]>r»-| janj.!. T.i prvi stik med ob in:? ( '»o v veliki ne-ri odločil. kedaj in na k-k način bo vprašal <"aiHanx ■ . • • m • • 1 i i W.i-!iitmi on za mnenje jrlede« otvorjenja oiiei,* •hiih podaja n j. Briand 1'iiineoski mini xr««l »ve in Caillaux. sta se lotila nrizmi rtio t /ke naloge, da n vi-deta tozadevna nudnarodna ''M.ifajanja. Ui naj bi bil i kuin'inia ■ o od*roilenja francoskega parlamenta. dne L,-». maja. ' aillanx ji* zaposlen - se>tavlja-njr:n drzavnejra "proračuna za le-*o 1 D2o tor >esta\lja splošni inven-tar francoskih virov in obveznosti. Zunanji minister Rriainl pa pripravlja li-tine. katere namerava predložiti angleškemu ministru za zunanje zadev«* in kojih vsebina I.odo d viiduikom ilabhvinom ifled«' vprašanj varnosti in jrlede raze i-oven ja Nemčijo v smislu. ver-sailKke mirovne pogodbe. Namen leh razprav je izpra/at nje Kolina trr v>t op nemške republike v Li- j narodov. Ministrski predsednik Pa in love je objavil, da l>o mojroee spremljal Brian la v London. MONTREAL. Canada. JO. apr. Lisi "Montreal Standard", je na-vedel včeraj izjavo kapitana -1 Deriiiera, e*uiadske«a iirkt i "-nepra i aziskovidea, da ni nulcril ameriški admiral 1 *'ir<- severnega teea- iitt svoje eksp dieije leta .ja t< 1!)()!». Kapiian Dernier je navedel zapiske. ki kažejo, da je stalo aprila mesveji leta 1 !>()•> ko je bilo raz-rit je baje zavrženo, solne-.* le za pet stopinj nad obzorjem i;i da je odo nebo več dni oblačno. Ta raziskovalec, ki je veteran v svoji s t roki. j" izjavil, da je poklonila londonska kraljeva zemljepisna družba admiralu zlato kolajno za "njegovo d; io v arktičnih pokrajina'h*\ ne pa za dejansko razkritje severnega tečaja. Sir Clement, odličen zemljepi-see. pravo, da ni moirla piti družini do nobenega, sklepa «rlesl * dejanskega razkritja, severuejra tečaja. niti potem, ko j«* uvedla natančno preiskavo ter preštudirala j podrobnosti. Nemci se na vse načine perejo. Nemci trdijo, da so tekom brezobzirnega vo-jevanja s podmorskimi čolni na vse mogoče načine prizanašali Ameri-kancem. Za včlanjen je v svetovno razsodišče Državni tajnik Kellog se zavzema za vstop Amerike v svetovno razsodišče. — Organizaciji odvetnikov je povedal, da je "čudno", da ni Amerika članica mednarodnega tribunala. WASHINGTON. D- C.. 2G. apr. Državni tajnik in prejšnji poslanik v Londonu. K. dlojrir, je izjavil veeraj 'zver-p. da s" zavzema pov.si m odločno /:\ vstop Amerike v mednarodni Iriljunal. koje-ja nainon je uravnati mednarodne spore. Nair< vori! je deh-rrate ameriške družbe za mcinarodno t-ravo ter izjavil, da je "fu ir.o". da ni Ame- ekom na. l.emška vlada skrajno previdna, da se ne zaplete potom potapljanja ladij, ki mi imele na krovu ameriške državljane, v diploma-tiene težkoee z Ameriko, c*e!o ;>o-teni. ko je biio napovedaiio brez-i obzirno vojevanje s podmorskimi čolni. Podadmira.1 izjavlja, da uiso iz ziro jno mini-1 .........., * . -i- . • . •* ^ *' ; «t*sra razloga 7>otopdi stointrim- jšlirideset sovražnih ladij. 41 to-baje Nemci spustili skozi Angleški kanal, da bi se jim kaj pripetilo, ket* so Io je objavil danes list "El.N,niei V(.flHi ali pa doTnncvali> 1 )einocr:ita Na vsi Mehika proti amerikan-skemu "jazzu". MllXH'O < IT V. Mehika. LMJ. ;tji*i!a. — .Mehiško nI I'm Vi s bo uričido borit i proti iivjadii -odbi. importirani ^|vornih ladij Združenih držav pod imenom' "jazz". celi deželi bo na-lovlj« u eirkular. \ navH;|j J|arnik k] 'j(> v katerem m* jih bo pozvalo, naj iniol na krovw Rnwr]Skfk dr*avlj'a_ se bore z vsemi silami proti ba- , ,, - ,-i „„-,-4 . • - ' i ne, je "ni raditetpa diseiplimran. talnim ameriškim melodijaun. naj \dndral ol se bore z vsem i silami proti ba- nalnim ameriškim melodijam, ki postajajo z vsakim dnem bolj priljubljene v Mehiki. Oirkular, ki je že pripravljen, izjavlja, ''da -so divjaške melodije. izražene v "jazz/' godbi, duševni proizvod afriških črncev, prejšnjih ameriških sužnjev. (To je deloma resnica, a ameriški ernei. prejšnji sužnji, so proizvedli par najlepših in najgloblje občutenih, pečmi kot je naipri-mpT "Down, on the Swaney River, far. far awav"). rdet dežela, ki je prevzela največ razsodb, članiea mednarodnega n /sodišča. — V polni meri s zavzema za u-tan >vljeiije tribunala. na katerega '..i se lahko obrnili vsi narodi s svojimi problemi in svojimi medna rotili ioni spori. Opozicija proti soudeležbi \me-rike 'i>ri svetovnem razsodišču jo po njeprovein mu nju po>lediea te-ga. da sile i>" razumejo nalog ta-kesra me«tlnarodnega tribunala. Opozoril je lia dejstvo, .ta so Združene države iu Anglija te-in zadnjih sto in desetih let uravnale vse me<-> je dosedaj smatralo za zadosten povod za vojno. Sir Esnie Howard, angleški po-slamk. je v svojem kratkem govoru izjavil dri vse dežele s\t-ta v svojem bistvu zanimajo za svetovno razsodišče. Rekel je. da bi moral zreti eel i s~vet z zaupanj' m na svetovno razsodišče in da bi «ra morali spoštovati vsi na-troti i sveta na način kot se v tej deželi spuštuje zvezno vrhovno .soli išče. Na ta način bi se omogoči- njijti podadmirala ~Miehelše-1 1ni,ol^bne tiravnave medna- , i , • , , • , ''rodnih sporov, trd! podadmiral. da je bila- 1 _ | ( harles Evans Ilughes. prejšnji državni tajnik, ki je bil zopet izvoljen predsednikom družbe na včerajšnji .seji in organizacija je sklenila sodelovati s komitejem Ijige narodov glede mednarodne postave. Cilj tega sklepa je preiskava, 'ki bo potrebovala vee mesecev za zaslišanje prič v tuj zadevi. Družba ho imenovala poseben kom i tej. ki bo sodeloval s komitejem Lige. Raizpravljal bo o ^seii problemih, ki so vredni mednarodne pozornosti in objavilo se bo priporočila, ki hi bila vključena v določbe metlnarodnega prava. Do septembra meseca tekočega leta bodo predloženi svetli Lige vsi tozadevni predlogi. Konečno poročilo pa bo sporočeno komiteju Lige dne 1. oktobra tekočega leta. BERLIN. Nemčija, 24. aprila. V o Amerikanei na krovu Ka- neitelje in učheljiee po ,•,.... .. , |mni. 7 - ' 1 | pirati po-1 morskega eolna, ki ji NOVA NASILJA NA BOLGARSKEM Bolgarskim komunistom pripisujejo tri nadalLvr dejanja. — Vprizorjena sta bila dva bombna napada na vojaško patruje v dveh daleč ločenih mestih. — Begunci izjavljajo, da niso komunisti zanetili vstaje. — Borisa smatrajo za tuj-- WASHINGTON, D. ČT^ aprila. - 1 pretekle noči so se završila v različnih prov tri dejanja nasilja ali terorizma. Knjižnica v Plev-ni, v glavnem mestu province istega imena, k] r je baje glavno taborišče komunistov, je bila uni: Neuspešni poskusi so bili tudi vprizorjeni, cLi sv poruši tri mostove v pokrajini Varne. V n Vratca, v severo-iztočni Bolgarski, so streljal: v -ši na vojaško patrulo, kar je imelo za posledic -, d = i je bil en vojak ubit, dva nadaljna pa težko rai»i-t Vojni minister general Volkov jc izjavil d ? da je pričakovati nadaljnih dejanj terorizma, ch r-oborožene sile v polni meri izpolnjujejo < dolžnost. Včeraj zjutraj je obiskal prejšnji agrarski min: ster Omarčevski vojnega ministra Volkova t i. -segel vladi zvestobo. Strogo je obsodil metod - ■ -terih se poslužujejo komunisti ter obljubil, objavil poziv potom časopisja, v katerem bo nn-sil bolgarske kmete, naj podpirajo sedanjo vh c: • RIM, Italija, 26. aprila. — Begunci iz Sofije prihajajo neprestano preko meja dežele, ne le v -grad, temveč tudi preko grške meje. Vsi izja i. -jO, da je pretirana izjava bolgarskega minis* ga predsednika Cankova, da je Moskva zaneti r -danjo vstajo. Komunisti predstavljajo zelo m. S del vstašev. Pet milijonov prebivalcev obseg; odstotkov nezadovoljnih kmetov, večinoma or panih zemljišč od sedanje vlade, ki je skuša-. dovoljiti svoje vojne profitirske pristaše. Nikdo ne verjame, da bi mogel kralj Boris t v -vedriti vihar. Bled, suh, črnolas, (lase je po d : -val po svoji burbonski materi) — je Boris po 1 j en je tujca med Bolgari. Prej je bil rimski lik ter je postal pravoslaven le vsled ambici; r" " -ga očeta. Boris je bil od svoje zorne mladosti napre, c: -ljena postava. Manjkalo mu je intimnih prijal in niti njegov oče, ambicijozni Ferdinand, zr. n r^ Dunaju kot "Ferdl mit der langen Nase", ga j. -nr -ziral in zaničeval. Višji dohodninski da- Močan do tre? r vek v Franciji. PARIZ. Fram-ija. 1^4. aprila. Novi i'raiie<>ski finančni minili-m-Caillaux j«' i/.javil. \. i). . L>, N'.: i ' > ; ^ pot u! < ci sr» y. t1 >. ali 11;<; j. > , Ite^. ki s jt. pojavil le . • dal; ■ ■ ■ ■ s|:<; ■ „]jj. j«, ki ■» ti-:: iali o«! treh p v m ■!> zver. '.- ►širno popisuje oil-1(-<11)l / ameriške in antrl^ški- strani, da s<- ustavi delovanje nemških podmorskih čolnov. ROJAKI, NAROČAJTE SE NA 'GLAS NARODA' NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDRUŽENIH DRŽAVAH. Ženska govorila sedem ur v parlamentu. DUNAJ, Avstrija. 23. aprila.— Ema Freundlieh. zastopnica soci-jalistov^- dunajskem parlamentu, si lahko lasti slavo, da je prva oHtrnkeijonist.ka v parlamentarni zgodovini. Veeraj je zavlačevala sejo komiteja jrlede najemnin celih sedem ur. da uniči poskuse krščanskih socijalistov. da razveljavi odredbe najemnikov proti hišnim gospodarjem. Visoka zavarovalnina. volitev, dočim se mudi njegov republikanski nasprotni^ dr. M^rx, na Bavarskem. Znani violinist Mischa Elman s:c je zavaroval v soboto pri Equitable Assurance Company za pol miljona dolarjev. Po njejrovi smrti bo upraviema do te s vote Hellen Ivatton. s katero se bo dne B. maja poročil. Otrok s štirimi nogami. SOFIJA. Rolgarsko. 24. aprila. Med maeedortskimi begunci, ki so dospeli sem, je bila tudi ženska, ki je porodila v bolnišnici otroka, kateri ima štiri noge. Dve nogi mu rastesta izpod pazduhe. Zdravniki bodo otroka operirali in tipajo, da bo po operaciji povsem normalen. DENARNA IZPLAČILA y JUGOSLAVIJI, ITALIJI IN ZASEDENEM OZEMLJU. Danes 10 nai« cene sledeč«: JUGOSLAVIJA.: 1000 Din. — $17.20 2000 Din. — $34 20 5C00 Din. — $35 CD Pri nakmtilih, ki znašajo manj kot kot en tišot dlurjeT ratnnaM« kh^j] U centov za poštnino in druge stroške. Razpošilja na zadnje pošte in izplačuje "PtžtnI fekoral ara«", ITALUA IN ZASKDENO OZEMLJSv 200 lir .......... $ 9.40 500 lir..........$22.50 800 lir ........... $13.80 1000 lir..........$44.00 Pri naročilih, Id znašajo man£ kot 19% lir ra^aaaaao posebej po 18 ecr.tav za poštnino in drage stroške. Razpošilja na zadnje pošte In izplačuje Ljubljanska kredite* fc* >ka r Trata. Za pošiljatve, ki presegajo PF7TTIS O <3 DINARJEV ali pa DVATISOČ LIR dovoljnjenio po mogočnosti če poseben popust. Dtnarjen te liram sedal ai stalna, sunja §* rettnt be ){ fts tega raslega nam al atogoce podati aatandne rent m^rf^, pa ceni tistega dne, ko aaas pride poslani denar t roke. POSUjJATVE PO BRZOdAVNiar PlSlfU IZTCSUJEKO NAJKRAJŠEM ČASU TEB RAČUNAMO EA 8TK0ŠKE ti ■mi »■■IsM aaJhsUs »a DmmsMs Psital Moasj Order ail p« New Xssk Bank Draft FRANK 8ASSES STATS BANK tt OofttCDdt Strati, N«w York, n. T arslaphon«? Oertlandt 4MT. ij 'ini^lllttll«ifr|f i • -j''' . ■}&•. GLAS NAHODA, 27. APR. 1925. GLAS NARODA (SLOVENE DAILY) na mestu, prijatelji pokojnega pa so omenili, da denarja ni, pač pa, da ima dobiti 150 dolarjev od organizacije. Pogrebnik je seveda Mr. Linhart je daroval že na stotine in stotine dolarjev za slovensko cerkev in njega, kot prvega pogreb n ilk a Slovencev, ne mara Owned and Published by 8LOVENIC PUBLISHING COMPANY i (A Corporation) Prank Sakser, president Louia Benedik, treasurer rekel, da -za tako ttdzko svoto ga 'danes pater Kjoverta. , . In zakaj .'i j ne more pokopati, «e ne civilno, Mr. Linhartov pogreb je pri vsa-1 Place of business of the corporation and addresses of above officers: 82 Cortlandt St., Borough of Manhattan, New York City, N. Y. GLAS NARODA "Voice of the People" Issued Every Day Except Sundays and Holidays. Za ceio leta velja litt za Ameriko in Kanado ~...................... $6.00 Za pol leta ___________________ $3.00 Za četrt leta ______________________ $1.50 Za New York za celo leto _ $7.00 Za pol leta__________________________ %3£0 Za niozemstva ta celo leto — ♦7.00 Za pol leta________________$3.50 Subscription Yearly $6.00. Advertisement on Agreement. Glas Naroda" izhaja vsaki dan izvzejnsi nedelj in praznikov. Dopisi brez podpisa in osebnosti se ne priobčujDenar naj se blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. GLAS NAROD A", 82 Cortlandt Street New York, N. Y. Telephone: Cortlandt 2876. až-^lfl FRANCIJA IN NJEN DOLG marveč cerkveno. Oskrbniki so mu prigovarjali, da tudi nočejo, da bi bil cerkveno pokopan, in sicer ze vsled toga ne, ker ni pokojnik videl cerkve znotraj z,e eelKh 12 let in da se ne gredo z župnikom priokat zaradi tega. Pogrebnik pa pravi; to ni nič; jaz s«n že z župnikom vse 'sl'ik-isal"; umrli bo cerkveno pokopai>-primanjkljaj pa bodo pokrili lije- keon mrliču cenejši za sto do dvesto dolarjev, ker on nič posebej ne racama in tudi komišna ne daje. Kljub temu. da so rak ve precej drage, se je v zadnjih par mesecih dokazalo, da je bilo par pogrebov, ki so stali blizu $700, on pa je imel enakega za manj kot #500! Tu je torej razvidno, zakaj župnik noče tega pogreibnLka. — Se d a.i pa premislite vse to. dra.gi {rovi sorodniki. V tistem hipu pa | rojaki. kajti če se kdo drzne kaj vstopi uradnik društva, kateremu je pokojnik pripadal, nakar se u-darlta s pogreto ni kom zaradi s vote. Uradnik društva mu dokazuje, da se da s l.">0 dolarji tudi cerkven.« mrtveca e bil zapleten v svetovno vojno, ali narod,^adnjih petindvajsetih letih. Pri ... ... „ . . 1 nekaterih blorvencih, kier ie bila ki >e je pojavu po zaključenju vojne. « . . ' ' ..... . ., i m ■ tt ■ .. t revščina v hisi, je tudi na svoje I« rančija nima nobenih nezaposlenih, m Francozi žive v udob-J w , , ...... . . . - u-i ~__i stroške pokopal mrliča, v zahvalo nih okoliščinah. 2\ien industrijami razvoj izza vojne je bil pr^e-, ... ...... . so mu prav itisti danes nasprotni. netljiv in izvanreden. j _ Kljub notoričnim izkušnjam, kateri je Francija izpostavljena, n« vsled ekonomskih razmer, temveč vsled političnih razlogov, lahko zadosti vsem -svojim obligacijam, — če hoče, — na temelju pri- m« rnih pogojev. ................ Pregledali hočvino najprej nastanek francoskega dolga, njega i Hudič ga je zmotil, ob.,eg in kako in v kakšnih razmerah si ga je narod naložil na ple- 60-letni delavec Janez Mravlje ča. V drugi vrsti bomo pa pregledali stališče Francije napram dol- ji-z Horjula je v poštenju osivel, gu ter njeni zmožnosti, da ga odplača, če bi seveda hotela to storiti. I Toda nedavno ga je premotil hu-I)oMi propagande jt> bilo. direktne in uidirektne, da se enostav- j die, - kakor se je drastično opravi-no kance lira ali odpravi ta dolg. Navedeni so bili vsakovrstni raz- čeval, da si je prisvojil denarnico, logi. da se ta dolg enostavno razveljavi. Francija dolguje sedaj jZdruzenim državam ali pravzaprav davkoplačevalcem Združenih držav nekako štiri tisoč milijonov do-iaijt-v. Na temelju dogovora. sklenjenega ob onem času, znašajo obresti teh ]»osojil pet odstotkov. izza vojne je poteklo nekako test let. Niti najmanjši del temeljne svote ali obrt>Ji ni bil plačan. Nihče nr trdi. da mora Francija plačali ta dolg takoj in nepo sredno. Vedno j«- bilo znano, da so prvotni pogoji Amerike v pogledu liberalni. < « prav pa s«* ni pričakovalo, da bo Francija pla-e.ila soglasno z uveljavljenimi pogoji, je vendar povzročilo veliko prc-^c net"* en je dejstvo, da ni Francija nikdar predložila pogojev za uravnavo in da ni stavila dosedaj še nobenega predloga, da zadevo uravna. Pomniti je Irba. da odpade več kot tisoč milijonov dolarjev dolga na, posojila, dvignjena po zaključenju vojne. Vodilni Francozi in vLsoki uradniki francoske vlade so izjavljali, da je bil ta doig najti t« kom vojne in da j«* l»it porabljen za skupno f jstvo pa je, da je rekord Združenih držav glede ne-sebičnosii in liberalnosti v vseh postopanjih, tako z zavefzniki kot sovražniki tekom vojnih časov, nadvse uzoren iu da ga ni mogoče primerjati z rekordi drugih dežel. Ugovarjati, se t;»tk«»j >5'ši izpred oltarja: hinavci, brezverci, Boga tajite, svito vero nabadate. časti-to duhovščino preganjate, .. Izpred oltarja grmi. da Glas Naroda Predsednikom nemške republike je bil torej izvoljen maršal Ilindenburg. S tem je rečeno, da je pri pred-edniških volit vali zmagal kajzer. Kot kaže. so s llindenburgom Nemci zadovoljni. Zaenkrat se pa ne vpraša, če so Nemei zadovoljni ž njim. Sedaj v dobi. ko j«* uveljavljeno kot najvišji zakon — samoodlo-čevanje narodov — je poglavitno vprašanje, če bodo Francozi zadovoljni s Ilindenburgom kot predsednikom nemške republike. * Včasih ga kak človek malo po-'lomi. Govori kaj, česar l>i ne smel. Novice iz Jugoslavije- Posledica tohotapske afere v Zagrebu. V zvezi z veliko tihotapsko afero v zagrebški carinarnici «lo-anavajo "Novosti" i/, zanesljivega vira. da je generalni direktor «:irin. V asa Dimitrijevič. po naročilu linančnega ministra odredil, da se lz zagrebške carinarnice premesti 20 uradnikov, ki z.a-menjajo z uradniki iz Beograda. Celja. Maribora. Subetiee. Skop-lj:i i»! Novega Sada. j/Cadnja alera v zagrebški carinarnici > tihotapstvom svile zavzema ogromne dimenzije. Država je • >šfeodov;i,iia. kolikor je doslej ugotovljeno. z:» dva milijona dinarjev. napada duhovščino, vero in vse, j V takem slučaju ga ponavadi lju kar je božjega. Glas« Naroda eitamrijdjc zgrabijo za j' 'zik. Krivici je ž<» nad dvajset let. in vendar še (običajno zaaje hlapcu z glave kapa. Ilotee jo pograbiti, je padel s konja v inoeno deročo vodo. ki ffa j«* odnesla s seboj, ne da bi mu mogel priskočiti kdo na pomoč. Nesrečnež je postal vsled lastne neprevidnosti žrtev valov. Vlom v Begunjah. Ponoči so neznani storilci vlomili v hišo posetnika Antona jZefn-gerja v Begunjah ter odnesli iz shrambe do 25 kg suhega svinjskega mesa 12 kg masti in več po-jsich obljubil, da bo res nekaj to-sode v skupni škodi 1500 Din. Po j čil. kar ne bo delalo sramote svo-sledovih se sumi. da sta bila ta- jemu imenu. tovn dva in sicer tnoaki in ženska. — ■ > ^ '—rirj klieoni v lislu. Listi so pa taki i:t taki. N»*ka-teri imajo več citat d je v, nekateri manj. pa tudi taki se dobe med njimi, ki sploh nobenega nimajo. Moj nasvet je vsledtega naslednji: C«1 hočeš svoj greli pred javnostjo oprati, pošlji preklic v Naš Dim. Prepričan, si lahko, da ga ne bo nibč i čital. * Na Bolgarskem je revolucija, .favnosti je le malo znano, zakaj se h i je jo, kako se bije jo in koliko je žrtev. Iznajdljivi časnikarji -kušajo na ta ali oni način izpolniti to veliko vrzel. In baš vsled tega je dan -s v lisi ih priobčena noviea. da j«* bil na Boltrarskeun rojen otrok s štirimi nogami. Če l»i bi!;> v Mehiki revolucija. bi bil ta otrok v Mehiki rojen. * Oni. ki ustvarjajo modo. no določili. da ne sme ženska poletna obleka telit at i vrč kot štiri funte. C« »vi j i naj tehtajo en funt. Vse drugo k;ir ima ženska na sebi, pa tri funte. Ozrimo >e nekoliko nazaj a-"zgodovino in videli bomo. kaj je 'imela ž'*nska pred dobrimi petdesetimi leti na sebi. Dostojno oblečena ženska j" morala nosili tedaj: dolge široke spodnje hlače s čipkami na koncu: flanelasto spodnje krilo; dv-e batirnnki. poštirkano belo krilo, dvoje nadaljnih pisanih spodnjih kril. preko vsega tt'ga pa obleko. Iz v- *ga je razvidno, da so imeli tiste dni ljudje z moralo veliko več dela kot ga ima ju dandanašnji. Razloček je ta, da .j'* bila t »-daj morala v nevarnosti, dandanes pa moški. * (C <>' bores mladi deklici prikupiti. jI moraš o tistem govoriti, kar ji je že znano. Najhitr-jš«' se utrudi tisti človek, ki je sklenil iii v samega sebe. * v V Wasliingtonu je nekdo sprožil predlog, naj s<> postavi velik spomen'k na čast onim možem, ki so po dolgotrajnih prizadevanjih uv ljavili o>em*najsti amendment. Spomenika menila ni treba. Ali ni dovolj, da pije tem možem vsa Amerika na zdravje? * ' 'udež bi bil, če bi reka začela teči proti svojemu izviru. In čudež bi bil. če bi iinoj Koverta pridigo, v kateri bi najmanj desetkrat ne rekel: Dajte, za božjo voljo, kristjani moji. dajte, dajte! * V soboto po priredilo ncvyor-ško slovensko pevsko društvo 'Slovan' svo.7>o prvo spomladansko veselico v Pesiehevi dvorani na Grove Street. "Slovan" je najboljše jugoslovansko pevsko društvo, kar jih premore Greater New Vork. Nadaia se je velike udeležbe, posebno, ker je gostilničar P^r- Sreča v nesreči. \* Beogradu seje pripetila tm-J« gičiia nesreča, pri kateri pa se je uresuičnil pregovor o sreči v nesreči. Dveletni sinček trgovca II?-j'x Mijatoviča je s »petega nad-stropja padel na tla: otrok je ostal živ. zlomil si jt> 1(> levo nogo. Cetaški vpadi v Macedonijo -o s konj ]>opol notna prenehali. Kakor javljajo iz Sk> plja. so obmejne oblastfi docela zatrle gibanje razbojniškili to'p iu je javna varnost u]>ostavljena. Y zadnjih dneh so polovtli poslednje člane tolpe vojvode Divljanca. ki je bi? strah in trepet prebival-tva. Sm£t v podzemskem rovu. Ko je šel te dni Sava Pitanovie, r.shižbejue pri podzemski železnici v premogovniku Breza v Bosni. v rov i:i obesil svojo svetiljko na kabel, ki vodi električni loic za i>ogou motorji, je nenadoma nastal kratek stik. Struja 500 voltov je nesrečnega delavca na m--stu ubila. Nesreč \ se je zgodil.i isled male poškodbe na kablt;. V ?mrt zaradi m srečne In-bezr-.i. Te 11 ii( so j,- ur. ! -zniAki progi pr: Novi Gradiski odigral.i igrozna ljubavna tragedija. Matija Berauee in ^iargita V seller, oba i>: Nove Gr.^dišhe. sta se vrgla | od tovorni vlak, ki je v tzil i/ r'agre-ba ]>roto I'.'-odn. "Berauee ie in! takoj mrtev, "'■'^•■lieri 've pa ji- vlak odrinil in je ostala, če*udi m j. na. p:" živl.e nju. V sa-.r! ju j» gnala nt -rečna ljubezen Fan Noli na Dunaju. Bivši albanski ministrski predsednik. ki živi v emigraciji na T)u naju. j-» noor>i radi zločina tatvine na leto dni te/ike ječe. Ker pa ni bil voljan cd sedet i kaz«-u. je 'porabil ngodno priliko in dne apvila z dela na problem v Laj4eršp'-rir obbd\0. Nevarni možakar sr bržkone skriva gt»z-dov:h, ali pa si je nn-d'cin pn svojem tatinskem receptu oskrbel civilno obleko iu uši I čez me.jf». ■Od strahu umrla. A' selit Jasenien se je t«- dni v pozni no«"i vračala 17-lctna Ruža Matanovič domov. Xa potu je šla ]-r.-kf) p« kopališča. Praznov«-rn« dekle jc v strahu začelo bežati pn ko pokopališča. Ilaljina se ji je zataknila na nekem želi 'ju m kri/ii in ttekiica je padla na grob. Kriknila je in se onesvestila, lili/-nji sose(I je prihitel na pok(»pali->ee ter je skušal in zavest no mla-♦Lenko prenesti na dom. Xa p«»ti je dekle umrlo — od -strahu. Tihotapstvo s kokainom. V Pančevu je beojrrajska | >'»1 i -cija prišla na sl"e peča z \ tiliotapljanjem kokaina, katerega razpn>ilaja po Zagrebu. Beogradu. X«n"em Sadu in po raz-i'ih_drugih mestih Vojvodine. Policija .;<■ našla tudi večm k«)!ii"-no še neprodanega kokaina. vre«l-i:ega približno 21)0.000 dinarjev. Tihotapci so večinoma inozemci, ki s<> dobivali kokain v Avstriji ter ga preko Maribora uvažali v Jugosla vi jo. V spanju skočil skozi okno. V Mo.staru je IIušo Dračo vstal ponoči iz postelje ter s.' v spanju približal oknu svoj«' .sobe. Ker j«' bilo okno o v Tirani več juiroslovans- ■ 'kili in wrangflovskih oficirjev, ki organizirajo albansko armado. \* zahvalo / \ to podporo je baje Ahmed Zoiru resigniral na Sv. Naum. liok i v roki z Jugoslavijo i« Sla h iie +ndi Anglija, ki je «lo-bila plačilo (>♦•»rolejske koncesije. "Najzanimivejši pa.-us v Fan Nelovih izvajanjih je zaključna I izjava. «l i so za enkrat nuzniere ta» ke. da se v Albaniji ne da ničesat" -preminiti. Treba pa i^očakati u-"■odnei-ih časov. \* intere-u Albanije in našega mini upamo, da teh "ng<>lnejših časov" še ne bo tako kmalu. Španpke poklicne stranke pod kuratelo diktatorja. Španska patrijotična unijonistič-na stranka je izdala te dni tnani-i"eM. v ka.tercm izjavlja, da je pre pehala obstojati kot stranka, ampak predstavlja samo patrijotič-no unijo, ki hoče vzgajati ustvarjajoče s4» -Jranke in jim stati ob strani toliko časa. dokler se spontano* ne porodi nova Španija. Pa-trijotično unijo je Ustanovil pred • niin leteni dircktorij. ki je uvi-del. da omejitev na notranjo politiko ni več mogoča in da se mora njegov organ — patri jot "-na uni- ia — posvetiti tudi zunanji politi- i. • hI. Garanciiska ponudba Rusije baltiškim državam. Ofieijelna litavska brzojavna a-gf nt ura "E!ta" poroča, da namerava sovjetska vlada še v kratkimi času staviti baltiškim državam ponudbo glede sklenitve garancijske pogodbe. Slovensko Amer. Koledar za leto 1925 smo že skoro razprodali. V kratkem času smo ga prodali vee tiso?. Kdor ga hoče imeti, naj ga takoj naroči, ker ga je le še par sto izvodov zalogi. Cena s poštnino rred 40 CENTOV. Oni naši zastopniki, ki Se niso naročili koledarjev, naj se požu-rijo, da ne bo prepozno. SLOVENIC PUBLISHING CO., 82 Cortlandt St., N. Y. O. NAJBOLJŠO PRILIKO za obisk stare domovine nudi Vam veliki izlet v Jugoslavijo. katerega priredi naš zavod z najlepšim in najudob-nejšim parnikom — "PARIS" dne 16. maja. Vse potnike bo spremljal en naših v tem skušenih uradnikov do Ljubljane oziroma Zagreba. Odločite se pravočasno da Vam zamoremo preskrbeti najlepše kabine. Posluzite se te izvanredne prilike in pišite za nadaljna navodila na; FRANK SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt Street New York, N. iiA-i, -. ... i, i ■ i Oil prvi zori 24. maja 1498, se|(; Duhovniku se je lice razrlaklo j»> dvignil mlad ix>potni čimošolec f-az stopnice samostanske cerkve svcftega Marka v Florenci. kjer je bil prebil noč. Poklonil se je proti cerkvCTtira vratom, se |>o-kriial in krenil naglo na trg. kamor so ito^ili ob petkih mestni okoličani svoj*- prideike na prodaj. Tam se je vrgel na kolena in >e sklonil nizko k tlaku. Ko je tako kleče vztrajal nekaj hipov, *<• mu je približal od Palače človek in mu položil roko na rame: — Piagnone! Bi tmdi rad dobil koničast klobuk ? -\Ha
  • u daljne jutranje zore je vstala na t Mi ogromna temna pega. zadnja sled grmade, ki je bila t Mm dogorela prejšnji dan. Mladi človek obupno vzdihnil: — kakor vonj dima eipresovini in (rmisni okus po tlečem suknu in praženem človeškem mesu mu je jiajrolnil nos in grlo. Premražen v tem strašneim giiUMU se je okre-nil črnošolec in zaklical bolestno: — Padrone diletto, addio! Va brne. va bene! Skoro bežal je s trga hi Iz mesta in |>o cesti na sever proti Bo-logni in dalje proti Pa d o vi. kjer je počival tri ure in krenil nato v Ci*dad. Tu je stopil v stanovanje kanonika pri cerkvi sv. Marije, Ambroža de Oanepisa. Potrkal je na vrata in vstopil: — In nomine .c/>ntissimi. — je vzkliknil duhovnik, ki je sedel za mizo in pisal; — vrnil si se! Popotnik »<• je vrgel duhovniku pred noge Ju mu poljubil roko. — Gospod me je vrnil. — je d«*jal mladi z ginjenim glasom. — N«1 maram v Rim. Daj. da me koj blagoslovijo in se vrnem v hribe! — Samo duhovnik v hribih hočeš biti.' — je vprašal duhovnik iznot. Tecum in mon-tes! Naslonil se je udobno v stolu in .strmel predse in se smešil s svoj inn hladnim, mrtvim smehom in je govoril, kakor bi slovkoval za besedilom narekovane prisege: — Pojdeni ... v hribe. . . ne tlanes. . . ne jutri. . . ob. . . uri in času. . . ko pride. .. Nato je mrmral: — Kaj takega, kakor sem tu pisal, jim je povedal, zato šo ga sežgali! Nato pa se je prav plcmiško-živo vznevoljil in menil: — Površni človek! Imena njegovega mi ni povedal! zadrhtela kakor napeta struna. V žalostnem somraku meglenega večera se je odzvala bolestna tišina, kadeor brezupnoprazen prepad in šele čez nekaj hipov »e je zbudil šum bližnje reke in stok vetrov čez dobravo. Duhovnik je šel po cerkvi navzgor pred oltar. Oči je upiral v slike na steni, v sloke, svetniške like. ki so se nenaravno lomili v obokani strop, thin kjer je hrbet neupogljiv. — Potegnil je križ čez obraz in prsi. sklonil glavo, da bi molil in mislil sveto misel. JSveta misel se je izlivala, ugodje vdane molitve je splahnelo. V bližnji bodočnosti se bo vršil skoro ves promet izključno le po zraku. Zrak ima dosti manj odporne sile kot jo imata celina in voda. Vsi vodilni baloni bodo opremljeni s plinom helijem, vsled česar bo odpadla nevarnost eksplozije. Xa j idealne jša prometna pot je brez dvoma zrak. Že odpor tega medija, ki je 773 krat manjši nego odpor vode. nam priča, da se more doseči največja" brzina na poti skozi zrak. Čeprav je tehnika zračnega prometa še prav mlada, je vendar že prekosila v»;i ostala prometna sredstva in sicer tako s pomočjo letala kakor tudi s pomočjo dirižibla (vodilnega zrakoplova. ) Tacaš imamo dva tipa zračnih Duhovnik je stresel glavo. — prometnih sredstev: letala v obli- Tisto leto jeseni je potoval peš mlad novomašnik iz Čedada v Tolm in. Njegovo ime je bilo — H a n e z Potrebuje ž. T. Cerkveni zvon sv. Urba pod Tolminom je jeknil ostro lostni somrak februarskega večera. Ubiti glas se je kakor opotekal v vetrove, ki so suvali od Kolovraita mimo Kozlovega roba. preko umazanih tolminskih hiš ii; nad žitnieo čedajskega kapitlja na Dvoru, tain kjer se je polje o-žilo v skalnat kljun nad Tolutin-sko. postrvi bogato in Soško Belo vodo. Mož. ki je zvonil, je 'bili duhovnik, obhodnik tolminskega vika rja in po potreibi njegov ce.r-kvenik. Z odločnimi, ostrimi gib-ljaji telesa je vlekel za uglajeino vrve o in glasno molil. Njegovo obličje je bilo trdo, uporno, kakor da ni v resnici in je le iz sanj. l»ilo je lice, kamor se je bila vte-hsila beda. jeza. bridkost devetih rodov, žalostna prošlost tolminskih sotesk, grap. črč in laizov. koše vin in meja. ves dolg in log zemlje in ljudi, strahov in stoterih nadlog. Izgubilo je bilo to lice Vso mladostno vedrost in se ni bilo razvilo v zdravo oblost moškega obliijja. 15ilo je lice trpečega človeka: eno lice za sto tolminskih lic. To pa so lica tolmiai--kih prvorojencev, ki se rodijo vsi v enem mescu, v megleno jutro žalostne in zadnje jeseni pred prvo zimo in so bili spočeti v tisti kratiki /tolminski ženJtoKanj-ski dobi. dva tedna pred pepelni-eo. Saano enkrat so se morda raz-vezale življenja in smeha žejne u-tnice v poljub in radost in jih je takoj zvezalo življenje: ko je mati odstavila otroka, ko je oče prvikrat zaklel, ko je stara mati z«pela svojo strašne žalosti polno oesoni o romarjfu. ki so mu noge zra.stle v živi kamen in oči iztekle od starosti. . . Obhodnik, ki je zvonil, je morda čustvoval v okusu mladostne bajnosti in pravljičnosti: v temnem gnevu nad Judežem, ki je denar zaigral, aLi nad biriško vla-čupo. in nad stralio4nostjo treh srehov. ki ne bodo odpuščeni. — Ko je bil domolil. je še vedno gnal vrv v reakem merilu, ki ni soglašalo z besedami, ki jih je mrmral: — Sabbata pangit. funera plan-git. fulgnra frangit. dissipat ven-tos, pacat cruentos. Zvonil je z nekako čudno znanostjo in z občuitje«n velik®, svete zadovoljnosti, da ga čmje nekako devetsto duš_v Tolmiwu, ^atominu. v Doljah, v Ravneh, na I-jubuiju, na Praipretnem. v Za lazu in Žabčah. Ko pa se je domislil, da ga slišijo skoro najjasneje Volčani \ sosedni fari, je Morda je bila iz njegove krvi. iz vzdušja maličev, rogeljčev. hudičev in hudob, zračila slika pe-telo, ki sije, se kretce, vabi. . . ki en^kod rzne n a zomost i: žen sito *'hudič jo vzemi in ti. Bog. meni pomagaj in me naredi starega in mrzlega, kakor je bil David. . . *7 Duhovaiiik je mislil iz globoči-lte srca in je mislil: — Prinesel si luč! Pa kje je na svetu in kdaj Kje je svertlo in toplo? Ali je bilo pod patriarhi v Ogleju, ki so prepadih ali pod Benečani, ki so lakonmi? Od Bcz-jakov hodijo morilci, Magosrov rod. in plenijo in morijo; in ljudstva veka jo po stari pravdi in so šli s kosami nad gosposko, pa so obnemogli in so bili ptiči neba štirinajst dni pijani človeškega mesa. Kje je luč? Kje je mi? — Kdaj? Sam inraik, strah, bolest! - (Bolest smrti in smrtnega strahu. \ Za- • • Strah padavice in nečedne beneške bolezni — "ognja", groza teles v grobeh, ki vstajajo. Nadloge nad nadlogo: vojska in kuga in lakota in desejtina in šumenje v vetrovih in strup v ur-oikih. . . Kri-ist-us, Sin zLve'ga Boga in oče svete evangeljske besede! Ti meni pomagaj in nam vsem! Duhovnik se je prebudil iz svoje žalostne misli, se okrenil in šel 5z cerkve., Zaikleni! je vrata. Od Dvora je bilo slišati lajanje psov. z vrha Kozlovega roba je jeknil .'•azilisk. novo strelno orožje, ki .ga je prožil vsatk večer "capita-tius arcis Tolmini"'. čuječi Jurij Stampa v posmeh Beinečanom in Cedajceni in tolminskim plemičem, ki niso hoteli biti cesarjevi. Duhovnik se je nasmehnil in mrmral : — Pomračnike plašiš. -Tur i j. izpod streh, magnifici eonsortes v Čedadu pa se ti smejejo. Se imajo na Tolminskem desetino, visita t iones in jura. Čez hip je dodal: ki zmaja in vodilno ladjo. Ni pa več daleč čas. ko se pojavi sedanje mu letalu nov konkurent, namreč letalo s premakljivimi krili. Oba sistema bosta potem tekmovala za prvenstvo. Naše sedanje letalo še ni doseglo svoj najvišji razvoj niti glede ekonomije niti glede varnosti. Prav verjetno je, da bomo dosegli z letali brzine nad 500 kilo- šati na 200 kilometrov. Težišče zra čnega prometa' po principu "lažji nego zrak" pa ne leži toliko v veliki hitrosti, koliko v možnosti pre nasanja velikih tovorov na velike daljave. V to svrho je vodilna ladja mnogo sposobnejša nego letalo in sicer že zaradi tega. ker se plovna zmožnost vodilne ladje ne do-se/a z delom motorja, temveč na podlagi specifične teže plinov. Kakor znano, bazira plovba z vodilno ladjo na principu razlike v teži zraka, ki ga odrivajo mase plina. Četudi pridobimo v normalni plovni višini 1000 metrov z odrivanjem na kubični meter zraka samo 1 kg. vspona, vendar ni dvoma, da bod ovodilne ladje mogle prenašati več sto ton tovora. Odpor vodilne ladje proti vodoravnemu premikanju s povečanjem prostornine ne bo postal ne-" j premagljiv. Nasprotno: ta odpor . . 1. „ .1..1 ..................lir' metrov v eni uri. Ne bomo pa do- rse bo clal sorazmerilo eelo lažje pre segli take brzine z nadaljnjim I>o- jma.ati. ker odpor ,)linovih lnas, jačevanjem motorja, marveč z lle na. sok itn poletom.' Veliko hitrost po-!Ja,no je torej? da bo 1)rost0rnina Je sicer se pa zračni odpor lahko šc — Pa se cTajte, no! Kaj meni mari! Oni s pismi in tožbami, ti in Netilia us in Frankopan s kolom. --- Veter je sunil po dolini in vr-trel duhovnemu dolgo rjavo suknjo ob noge. Snknja je bila domača preja, tolminska volna in lan iz Sinigalije. Sel je z velikimi koraki navzgor proti hišam. Xa pragju pri prvi ga je ustavila slabotna in nizka žena. — Janez! — je zaklicala. Njen U «rosjn- Neže. Iz početka m ni Margareta ničesar mislila o t eni ter se še eelo veselila teh obi>kov. kajti o'o takih prilikah, je lahko pomagala v kuhinji ter smela celo samostojno pripravljali kaka jedila. Majhnih namijravanj in tlovtipov jrospe Neže ni razumela — in ravnotako ni pripisovala niti najmanjšega pomena par sladkim besedam gospoda sodnika, ki >o se ji zdela nesimpatiene in prazne. Niti na misel ji ni prišlo, da bi jih smatrala za neke vrste dvorjenj«-'- Cela osebnost sodnika je bila tako pu-sta in okorenela in obnašal se je tako ošabno, da je videla Margareta v njem le starikavega. bolthnoga moškega. egoista in vtelešene*ra birokrata, ki je bil tako oddaljen od -pomladi in Ljubezni kot je noč od dneva. Seveda, častniki >o znali drugače dvoriti. ]>oselino pa poročnik Olševski. ki pa tudi ni bil po njenem okusu. Strastni izbruhi mladega poročnika >o jo polnili s strahom. Njegov pogled, njegove besede, katere ji j.- govoril na uho. niso niti izdaleka odgovarjale nežnim d»-kliejim sanjam o nežno-re>ni. k niebu kipeči ljiibeizni. Kar je sodniku manjkalo, namreč globokega, nežnega čustvovanja, je inlo pri poročniku prcvoe: kar j.- manjkalo enemu, je prikipevalo j>ri drugem. Margareti pa jii ugajalo niti prvo. niti drugo. V tihih -anjah >i je sama ustvarila idealno tpostavo svoje sreče, in ker je ta postava tako visoko. nedoe»ežno plavala a* oblakih, ji ni prišlo niti na m:sel. da bi nahajala na nizki zemlji barbarska roka. ki hi strla njene sladke sanj«- v prah. 8 sodnrkom je postala ipolagoma povsem jkrostodušna. dokler je ni nikdo opomnil na to. Na cesti je srečala zdravnikovo Lino ter jo hotela prijazno pozdraviti ter ji podati roko. — a v njeno veliko presenečenje jo je obbinila sta likava gospodična s sovražnim i>ogledom ter ji pokazala hrbet, ne da bi ji odvrnila pozdrava. Vsa presečen a od tega nepričakovanega obnašanja je vprašala Margareta neko poznano ji damo. kako naj razlaga obnašanje Line. Ženska sC jt> nekoliko ironično nasmehnila. — Draga moja. vi vendar me morete zahtevati, da vam pade krog vratu deklica, kateri oJtnjujetc ženina. — Od tu ju je m ženina 1 — kako dobra igralka ste: Ali mislite, da ho ostalo v liraslovu neopaženo. ee zapusti mlad mož svojo izvoljenko.' Preje je bil sodnik v>afed;uija kruh pri zdravnikovih. Ženske so ž- šivale balo, a sedaj ne prestopi več njih praga, pač pa je skoro vsaki dan pri vas. . 4 — Pri meni Vzklik ogoreenja -e j.- i^vil iz ]»rsi Margarete. — No. pri \as ali v hiši vašega Mriea, kar je pač vseeno. On vendar ne bo prihajal k va «. radi starega >triea ali def»ele Neže. Pa v.jnlar pride, radi *.trie«. — je vzkliknila Margareta, s tteoočiiu s,- glasotn. — .laz ne brigam za sodnika. — zagotavljam vam. — Tako zagotavljanja poznamo. — je odvrnila dama. _ kajti to j ; rekla že marsikatera. Sedaj pa z Bogom, gospodična. Želim vam najboljši uspeli! i rna senca je legla na oči Margarete in odJiite h je domov. — Nerža. Neža. ali veste, kaj pravijo.' — je vzkliknila ter ji sporočila svoje doživljanje. Staika pa je hladno skomignila z ramama. — No. enkrat nu-r i vendar priti na dan. V takem majhnem gnezdu pač ni mogoče presenetiti ljudi z zarokami — Zaimka mi t Tedaj pa je starka odločno prijela deklieo za roRo: — Zahvalile s ljubemu liogu na kolenih, da se poteza za vašo roko tak dobro stoječ človek kot je sodnik. Na koga pa čakate.* Za gospodično s praznim žepom se ne jKjt.-za>o princi in grofi. Ali hočete večno živeti na stroške strica; Stiskati mora radi vas in ne more napraviti mojega pot rebrnega poletnega potovanja, ker imamo vedno ženina v hiši. Prosite Boga, da se vas .sodnik usmili ter vas vzaane. kajti večja sreča vas m- more doleteti. Starka jo je ošvrknila z jeznim pogledoan t*-r zaloputnila vrata za seboj. Margareti so >c pričela tresti kolena. Zdelo se ji je. da io je kdo z močnim udarcem podrl na tla. Omahnila je na stol. Ni jokala ali stokala. Bleda kot smrt iu nepremično, kot iz kamena, je zrla ven. v spomladansko naravo. Tretje poglavje. Tako se je bližala, korak za korakom beda. Ko je prišel naslednjega večera sodnik, da iirra * profesorjem partijo šaha. je dvignila Margareta. polna odločnosti, svoj bledi obraz ter rekla gospej Neži: — OprnKtite me radi Imlezni. Prišlo je do burnega nastopa. Mlada dr klica pa je zbežala v svojo solm. se zaklenila ter ni hotela odpreti kljub močnemu trkanju Neže. Sodnik se je čudil tej odsotnosti gospodične in fndi profesor je vprašal presenečen, kje se mudi Margareta. — Pri kuhanju si j,- oparila roko. — je vzdihnila go^pa NVža. — Sveti Bog. ubožiea hoče napraviti vse najboljše, kadar pride «?o-vpOd sodnik in taki at jjozabi na vse previdnost. — Tako, tako. — je rekel sodnik do3>rohotno. _ Lepo je. če je ženska tako nesebično in gosjwxlarski razpoložena — Moram jo pogledati. — je rekel profesor ter vstal, a gospa Neža ga je energično prijela za rokov ter rekla : — Tukaj ostanile. Lahko pa greste po paket tobaka, gospod profesor, kajti mošnja je prrrzna. — Prosim vas. za to je še čas. — je skušal ugovarjati sodnik. Gospa Neža pa je že potisnila svojega gosj>odarja proti sosednji sobi. Ko so se zaprla vrata za njim. se je naskmila Neža na stol sodnika ter rekla prijazno: — Kako vam je ugajala danes zvečer telečja glava! — Izvrstno, delikatno. — je Mzkliknil sodnik. — Kaj takega je boijšr kot kunec. — se je smejala starka ter uadfrijcvala: — Vse to je Margareta skuhala tako dobro, — ubo- _____JC £V »TON K _V 1E W_ C O,*!« «W_YO* K Slika nam kaže del železniške proge pri La Paz v južno-ameriški državi Boliviji. Na par mestih hudourniki odnesli izpod proge vso zemljo, tako tla je tir visel v zraku. Mate Mani: Inštruktor. Hudič Lueijan se je ves potrt priplazil iz pekla na svet. Njegov predstojnik ga je bil prod vsem starešinskim zborom ozmerjal in ga imenoval največjega bebca in lenuha, kar so jih kdaj videle pod zemeljske stene. Peklo ga je to in gorko premišljevanje mu je še bolj razgrevalo črne možgane. 14Največji bebec nikakor nisem; saj sem vendar spravil v pekel že marsikatero dušo. ki je bila zares pobožna! Pa mi stari očita, da mu dovajam samo brezverce, vernika pa nobenega! Kakor tla bi mu brezverci sami od sebe cepali v past in kakor da bi bilo verne res tako imenitno loviti! Se vidi. tla je naš stari še čisto po starem kopitu in tla ne pozna sveta!" Lucijami je njegov predstojnik naložil težko nalogo, da mu mora privesti kaj izrednega. siee»- ga pošlje na Brezje in bo moral devetkrat po kolenih okoli glavnega oltarja! Ur . . . Streslo ga je. Bebec Lueijan nikakor ni bil. pač pa len do skrajnosti in pa pijači udan. Za en liter vina. so govorili o njem, da bi izpustil dušo iz rok. za dva litra bi pa eelo misijonarji čisto v krščanskem duhu ! Taka značajna svinja tla je bil! In to je predstojnika jezilo; zato mu je moral enkrat pošteno zabrusiti v zobe. kar niu gre. Lueijan je premišljeval. Poznal je svojo dobro stran, pa tudi za svojo slabo. "Kakor vse kaže. zdaj ne bom smel nekaj Časa več piti!" lil popraskal se je po svojem črnortločeni nosu. žalostno pomahal s čopastim repom še enkrat po mislil na kraško in dalmatinsko črnino. pa odločno zmajal z glavo: "Nak — toliko časa niti kaplje več!" In Lueijan je šel trezen na tlelo. IT. (J os p od Skrbina je bil vsestranski vzor in težko je označiti na primeren način njegove vrline, lvojen jo bil pod srečno zvezdo in vzgojen tako. da je bil njegov zna čaj kakor točno prepisan iz najboljših del velikih pisateljev in globokih mislecev. (Kajti samo veliki pisatelji in globoki misleci vzgajajo, in to vedno) Težko je reči, katera njegova krepost je bila največja, ker so bile vse velike. Oblečen je bil vedno dostojno in nikdar mu ni visel kak gumb v poslednjem stadiju odpadanja od suknje. V politiki je iz načela hodil z desnieo. bil je pravoveren in Pil ni in kadil tudi ne, kar mu je nasprotnik reform in revolucije, dosti pomagalo, da se je solidno oženil z zvestim srcem in z delavno ročico. Posvetil se je učiteljskemu poklicu ; kajti sejati prave in dobre kovati pravilno to našo dovzetno misli v mlada, dobra srca in obli-mladino. kaj je pač lepšega! In gospod Skrbina si je natančno izdelal in zamislil svoj učni načrt in si ga napisal in ga od dne do dne izpopolnjeval. In pred njegovim očmi je vstajala lepa slika njegovega vzornega delovanja. Mladi, ukaželjni zarod sedi v klopeh. Živahne njih oči se upro naravnost v njega. Niti eden se ne gane. Pozornost in pazljivost učen eev je naravnost odlična. On jim razlaga. Potem poizkuša, kako so razumeli in kaj so si zapomnili. Odgovori so izvrstni. Tn tako dan dnem. Nadzorniki se temu ču- A dijo in njemu — učitelju Škrbini — čestitajo k izredni muspcliom. In prelepi sanj vzbudi gospoda Skrb i no trkanje. Vstopi Lueijan. Moj poklon. gospod učitelj!" In je Lueijan pravil, da potrebuje inštruktorja in tla so njegovi prijatelji priporočili njega, gospoda Skrhino . . . Dobro se je to zdelo gos pot hi Škr luni. le še ogledati sj j(. moral tega gospoda Lueijana. t; os pod Lueijan je bil zdrav, prikupen mladenič dvajsetih let. morda nekoliko preživih oči. sicer pa splošno jako dostojne vnanjo-Nti in finega vedenja. Iz boljše hiše! (Hudič je ponavadi tak. če ni nag.) In sta napravila dogovor. 1'čonee Lueijan je vzbujal naravnost občudovanje Škrbinovo. Par ur — pa tak napredek! Sijajen spomin, oster- razum in pa 1 marljivost Izredno bitje, ta mladi [ Lueijan! (Kakor vsik vrag pač.) In tako se je zgodilo, da je gospod Skrbina pridržal svojega učenca večkrat pri kosilu in ga predstavil svoji ženi. (Jospod Skrbin se je hudomušno smehljal deviški zadregi in tleski skromnosti Ltteija-novi, ko je prvikrat sedel v družbi gospe Škrbinove, ki nikakor ni biki napačna. Gospej p« je bil Lueijan tudi jako všfe. Kakor je pa bil gos j »od Skrbina z Lucijanom nad vse zadovoljen, tako so inu učenci v šoli začeli delati skrbi < >ni vzorni, prej tako pa zljivi in pridni učenei so kar čez noč postali liičvredneži: začeli so in trn jih je moral neprestano opo-lagnti. nehali so paziti in učiti se minjati in jeziti se nad njimi Oni dan na primer je prišel v razred in na tabli je bil narisan on sam — z ogromno fajfo v ustih in s kmetsko marelo po je bilo dan za dnem. ui:<>, tlenua. 12 maja: Pres. Wilson. Trst. 13. maja: ilauretania, Cherbourg. 14. maja: l>e Grasse Havre; Columbus, Cher-b. >urp. IT" emeu; L>eutst-h:.ir;d, Ilou-Igne. Hambug. 16. maja: Paris, Fiavre. spremljal potnike umdnilr Frank Sakser State Bank. tvrdfca S tem parnlkom be 19. maja: t;e!ir.a. e. Cherbourg. Hamburg: Pre. men, Bremen. 20. maja: A quit-1 ilia. Cherbounr; Atnerit-a, Cherbourg in P-renu n. 21. maja: Pittsburgh. Cherbourg. Antwerp. 23. maja: 23. m a'a: I.t-viattian. Cherbourg; Majestic, Cherbous:: New- Amsterdam. Rotterdam: < »rr-a. t*!u rboiirc: i '"ti r.'.bo Ge-noa; Audania. Cherbcuirg ia ILuii-burK- 26. maja: Mutnchen. Cherbourg, Fromer 27. maja: Berengarla, Havre. Cherbourg; ^ul'frcnT. 28. maja: Bt-lgrenland. Cherbounr Antwern; Cl-veland, Boulogne, Hamburg. 30. maja: Olympic. Cherbourg: France, Havre; I'resident Itonsevelt. Cherbourg^ Bremen: Ordur.a, Chertx'Urg; Mliitie-kahda, Boulogne. 30. junija: Pres. Wilson, Trst; s Vem parnl-k.im po spremljal potnike uradnik tvrrtke Frank Sakser St;ito liank. Okorn ; Imperial, Val. Peternel; C.reens t*urjs, Frank Novak; Homer City in okolico. Frank Farenchak; Irwin, Mike Piiushek; Jehnstown, John Polanc tn Martin Koroshetz; I.uzern«-; Anton Osolnlk; IJoydoll. John Jereb. Mid way. John Žust; Moon Run. Fr. Ma ehek in Fr. Ptnlmilsek; I'itlsburgh, Z Jnkshe, Ig. Magister, Vine. Arh in U Jakt»hi«»!i; Reatlinjr. .T.Pezdire; ;>tee!ton, A. Hren; Turtle Creek in okolico. Fr Schifrer; West Newton. Josef.h Jovan; White Valley. Jurij Preiveli; Willoek J. Peternel. West Vlrjrials: Coketon, Frank Kocla*. Wisconsin: Milwaukee. Joseph Tratnik in Job Koren; Racine In okolico, Frauk Je Icne; Sheboygan, H. Svetlin. Washington: » Black Diamond, G. J. Forenta. Wycminf: ftoek Spring«, TjohIb Tancher. Poleg i5orinaved«nlh so i>ooblagfenl ichlratl naročnirij tuil rsl tajnlk] - «L. J Zastopniki "Glas Naroda" Zastopniki kateri so pooblaščeni na-tliatl naročnino za dnevnik "Glas f? a roda". \ sak zastopnik Izda potrdilo sa sroto, katero Je prejel. Zastopnike rc^akoxa toplo priporočamo. Naročnina a "G'as Naroda" le: Za eno leto $0.00; za pol leta $3.00; ot Štiri mesce $2.00; za četrt leta 1.50. Naročnina za Evropo je $7. za eno leto. California: San Frcnelseo. Jacob laosla. CoU.rado: Denver. Frank Skrabec; Leadvill«) M. TamnIV ; Pneblo. Peter Cnllg, John Germ. Fraik Janesh; Sal Id a, Loois Costello; Walsenburg, M. J. Bavuk. Ddisna: Indlanpolls. Louis Budman. llinola: Aurora, J. Verblch; Chicago, Joseph Blish; Cicero, J. Fabian; Granville, Joseph Pershe; Joliet, Frank Bambich J. Zaletel in John Kren; La Salle> J Spelich; Maseoutah, Frank Augustin North Chicago. Anton Kobal, Gertrod >griu; Springfield, Matija Barborich Waukegan. Frank Petkovfiek. Franklin to okolico, Anton Beljak. VodoplTM. in J. D Maryland: KltzmiUer. Fr. Michigan. Detroit, Ant. Janezfch Jndnich. Minnesota: Chisholm. Frank Goufe; Ely, Joa. I. Peshel; Eveleth. Lonis Gouže; Gilbert, Louis Vessel; Hibbing, John Por-Se; Virginia, Frank Hrrat^ch. St. Louis. Mike Grabrtjan. East Helena, Frank HreDa; Klein. Greogr Zobec. New York: Gowanda, Karl Sternliha,; Fall*, Frank Maala. Little Barberton, A Okollsh, John Balant; Cleveland, Anton Bobek, Anton Situ-čič in Charles Karlinger; Coilinwood, Math. Slapnik; Lorain, Louis Balan in J. KomSe; Niles, Frank KogovSek; Youngs town, Anton Eikdj. PtMHyliiafai Ambridge, Frank Jakahe; Bessemer, f-ouia Hribar; Braddock, J. A. Gciin; Bnmghtoa. Antoh Iparec; Bordine, Jobs Demshar ; Conemaogh, Vid Bo-vsniek in 1 Brezovec; daridge, Anton Koasglov. Fr. Tnahar, A Jerina: Dnnlo j ., . . JL Ant. TboMJ; Export, Louis SnpanOC udariL Iv&na so videli, kako je Mi MattTKaarin- ouvmaac FANT STAR 40 LET s i i-(>(' (. v. -!i /naniti ^ tlekleit>iu. ali vi!ovo hr»'x otrok, ki last u je farmo. Pisiie poti "Fant", co GIa-3 Naroda, 82 Cort-landt St., New York, N. Y. NAPRODAJ POSESTVO na /irornjih Pohv.'/ah. štajersko. >arsiš'*-en lt' :<«!. ž a ara za i"s na vo-rli. K«lor se /.aninia naj - ■ Mary Bastle, 2930 Fond dn Lac Ave., Milwaukee, Wis. Cx & 1.:! VABILO NA BANKET. katei*: ira prir. li tlruštvo >tev. S. s. J\ Z. v Pittsburgh. Pa., v sofuito. die.' 2. maja 1J>2."> v K.riinj->ko - Slovenskem |)e Sjuvenee *ix Hrvate i/. Pil ?-burirha in okolice. da -e t * lepe zabav«- v pulnt^ji*. -številu udeleži'. Za dobro ctlboi. NAPRODAJ POSESTVO, okraj KoC-evje. pol grunta, hiša. tlni^a j m islopja ter lep p>/.tl, v bližini žnpre. Potlrolmosti se izve pri lastniku: John Stampfel. 1662 Woodbine St., Brooklyn, N. Y. (3x 2-1. 27.2S) NAPRODAJ 4 SOBNA HISA 'vnjral 40> liM) v Moxhaiu. Jnhns-tiiwn. Pa. V hiši je - lektrik:i. voda in -.trašniee, tudi jdiii .i'- pri lotil. Pojasnilu daje: Michael Kro-fina, 271 Grove Ave., Johnstown, Pemia. (:tx 24.25.27 > Kje jj,- LEOpi >L1 > VESEL, ti-una i;; Trave in tu je približno že l!l> Ut. Pro»-?ni e<-njene rojak1, ee ktl<» ve za njcirovo bivanje ali .-ploh ee je še živ ali da mi javi ali pa naj se sani >vojeniu si^r »dniku, ker mu ima m pt»roeati veT- vaJ stvari i-: starega kraja. — John Ve~cl. 14 Irwing" Ave., Brook-Ivr.. N. Y. 2 1.25.27) postrežbo ho srrbel M. Bole, tajnica. Še nekaj iztisov - Slovensko- Amerikan-tkega Koledarja za leto 1 925 imamo v zalogi. Vsebuje izvrstno čtivo, krasne slike in razne druge zanimivosti. Stane 40 centov. Kdor ga hoče imeti, naj ga takoj naroči pri: Slovenic Publishing Co, 82 Cortlandt Street New York ADVERTISE IN "GLAS NARODA" Prav vsakdo lot] Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko. Kdor Je namenjen potovati \ stari kraj. Je potrebno, da je tančno pon«Ten o potnih listih, prt Ijagl in drugih stvareh Pojasnila, ki vam jih zamorem« dati vsled na5e dolgoletne izkušnje Vam bodo gotovo v korist; tndi priporočamo vedno le prvovrstne par-nik^. ki Lrnajo kabine tudi v 1IL razredu. Glasom nore naselni^ke postave kt Je stopila v veljavo s 1. julijem iy*J4, zamurejo tudi nednsavlinni dobiti dovoljenje ostati v domovin eno leto in ako potrebno tndi delj ; tozadevna dovoljenja iz»laja gene mini na^rlniSki komisar v Washington. D. C. Prošnjo za tako do voIJenje se laliko nnjtravJ tudi \ New Yorlru pred tovanjem, ter se pošlje prosilca v ptnrl kraj jfla «om na novejše odredbe. KAKO DOBITI SVOJCE IZ STAREGA KRAJA Kdor želi dobiti sorodnika al wvoj'-a iz starega kraja, naj nam prej piše za pojasnila. Iz JiiRosla vije bo pripuJSčenih v prihodnjih treh letih, od 1. julija 1!»J4 naprej vsako leto po C71 priseljencev. Ameriški državljani pa eamorej dobiti sem žene In otroke do 18. le ta brez, da bi bili Stetl v kvoto. T rojene osebe se tudi ne čtejejo , kvoto. Starimi in otroci od 18. fli 21. leta ameriških državljanov p Imajo prednost v kvoti. PiSlte ■ pojasnila. Prodajamo vozne liste ra vse pro Ce; tndi preko Trsta zamorejo Jugoslovani sedaj potovati. Frank Sakser State Bank 82 Cortlandt St., New York Mor kaj life; kdor kaj ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj prodaja; prav vsakdb priznava, da imajo čudovit uapek — ▼ "Olas Har o da . . -i ."• .i. Pozor čitatelji, Opoxorite trgovce is o brtnlke, pri katerih kupu jete ali naročate in ste ■ njii postrežbo sadovoljni^ da oglašujejo v listu "Glas Naroda", S tem boste ▼stregli vsem. Uprava "Glas Naroda' aDVESTZSS