47 Pesmi Branko Šomen Poljska šola VARŠAVSKA Zvoni sivina Retro starih dni Bakreno listje VRATA Za pogrebom poje Mravljinci mi gredo v uho in usta Mravljinci mi gredo čez desno roko To je Potem se jutro vrže vznak Pogled je bel Služben Odprt do sedmih Veter si sezul je tih korak Nevidno mi sledi Da To je 48 Branko Šomen Na ramenih pustil sem glavo Olupil čas je misel Prvo tkivo To jaz zvonim To jaz odnašam listje Za pogrebom svojim V pusto njivo Toda misel Oven neugnani V zaprta vrata se še vedno zaletava Ne bo me več Zgubil sem ključ Vase me zaklenila je Varšava BELA SRNA Misli razpletene v avtobusne proge Ljudje pod oknom Na postaji Velika Makova so zrna Stekel bi od tod Pa več ne morem Preskočila me je bela srna Zasedel sem se za časopisno steno Oko okamenelo v jantar se mi je izlilo Odpel sem plašč Odnesel veter V zarjavela polja Zapoznelo je Strašilo Kaj še premišljujem Kaj sanjarim Kaj sezuvam Kaj v omaro segam Kaj presipam črno v belo Kaj Po hodnikih praznih v sebi begam Preskočila v drugo me je bela srna To je krsta To je poljska kmečka skrinja V njej manjši sem Od makovega zrna PESEM Voda v čevljih V meni gneča V PTIČJEM Štiriprstna ptica črne tipke vetra POLJU Preigrava So ljudje veliki snobi Prvi na sprejemih Zadnji V garderobi 49 Poljska šola Življenje se je strgalo s povodca Da videl bi Čez sebe stopil je na prste Odnesli so mu krožnik Delavsko kosilo To zaklel je Samo za Smrt Ljubezen Ni še vrste Vest bila je kratka V hribih je snežilo Na Chopinovem plakatu ptice pozobale so Vozni red Ko so vzletele Perjasto nebo Do tal se je razlilo Samo poslednja v molu prhutanja Ni vzletela Štiriprstne ji noge Nekdo privezal je za krilo SPET Splesnili so deževni prsti mojega pričakovanja REPRIZA Odnesel kamen dolgočasja sem na vrh In z vrha znova v klet Kot zvon pozvanja ulična reklama Tramvaj pripeljal je turški med Končaj mo veselico Ustavimo v zenicah Svojih mesečnike Slepe Ptičje zore so odnesle v kljunih zoglenele strehe Vinjen z vinjenim na robu ulice Zapel je Podirajočo arijo iz operete Szajna Spet repriza Gledališče je laboratorij Mehanizem sreče Drugi ponatis Vsak svoj cilj bo uresničil Z želodcem polnim se ob ženski grel Z vodko v srcu Bo do smrti Življenje svoje izmaličil NEDELJA iz pipe neprestano čas kaplja Minute so odšle k nedeljski maši Mrak po kotih sobe je zaspal Otrok pšeničnih las na paši Ogenj je prižgal 50 Plot iz sivih hiš je posivel Mesto se na palico je naslonilo Iz žepov dneva se prihodnost Je razsula Odpeljali so me Na deželo Vrane so v očeh me zaščemele Napitnice objele v dveh jezikih Kje je moja hiša Prag Predpražnik Ko smo vračali se z vlakom Z vsakim žalostnim korakom V sebi Sebe bi ubil Kako naj vem Čemu Čemu Kako naj vem Zakaj Sem zaželel si Da bi čas se Zlil v pipo Vrnil se nazaj In otroštvo moje od nedeljske maše KJE JE TA Kje je ta svetloba Mir s širokimi rameni SVETLOBA Kje koreni nove družbe Prenovljen Vzravnan korak Kje je film Iluzija življenja Kjer sodobnost je v kostim odeta Kje je ta folklorni Zgodovinski grb Rdeči mak Zemljepisna rana Barska pesem Nož odprti Ki ob vodki se V gluhi noči V srcu tujem Z robom smrti Vsakokrat razcveta Kje so te V kri zarisane globine Brez stopnic Brez večne sveče Brez pepela Kje je ta zasut kanal Kje je ta svoboda izgubljena Kje je ta svoboda pridobljena Kje pokončna misel Srž Filozofije Kje ta poljski krog s kavkaško kredo Kje svetloba Mir s širokimi rameni Kje je Laž je Če poreče kdo da ni je 51 Poljska šola Ne bom verjel mu Pa če znova me z lažjo ubije Navito sem pero v slovanski uri Če se v sebi sprožim V hipu bom izmeril Vsakemu takoj pokazal Novi čas Njegovo mesto Kje je VPRAŠANJA Vprašanj je za en velik voz in čez Dvoumnih Izven mesta V prepovedani Popevki Kjer politika je cirkus in refren Po odgovore sem hodil v park Jih s taksijem iskal Odpiral v novogradnji na deželi Kupljeno omaro Listal zbirke pesmi Opečnato rdečim streham sem prisluškoval Je zablodela krogla v tramu V lastni rji sploh kdaj vzprhutala Je solza Precejana v mol brez strehe Nad glavo sploh kdaj na dvoje se razklala Je človek stisnjen ob dve živi meji Si opraskal v zgodovini tretjo dlan Je za en velik tovornjak vprašanj Dovolj ali premalo Ali upanje zaman Odpira med zemljo in nebom špranja se Oko jesensko Po kolenih iz kanala Vstaja dan Z napisom kakor talec BREZ VPRAŠANJ 52 Branko Šomen VARŠAVSKI Kdo ustavil konje je Kdo se napiti je hotel KLJUČ Tiho v meni kakor ključ varšavski So se misli obrnile: Po osamljenih stopnicah stekel sem Jagode s sezonskih čisel v meni so Segnile Ne vzdržim več Nočem Več ne morem S kljuke snel nezrelo pesem sem Med tekom jo sežgal Pepel s pepelom v svoji žari Zmešal v bombo sem In v ogenj sem In živi arzenal Plivka v meni naše kolo Šamarjanka Polka z Bleda tudi plivka S plakatov počesali so jesensko zrelost Kri v minutah Vrgli so na dno Pogleda Kdo ustavil konje je Kdo se napiti je hotel Železna vrata vratarica je zaprla Ne Ne boš me Mrtva misel več ranila Skupaj z mano V meni boš umrla Ko v meni Človek se bo razletel