iO>
RADIOPTUJ
89,8«98.2»ICH3 www.radio-ptuj.si
Boks • Dejan Zavec bo naslov svetovnega prvaka branil 4. septembra O Stran 15
Po naših občinah Kidričevo •
Nočejo ali ne znajo prisluhniti?
O Stran 2
Po naših občinah Prvenci • Ohranjanje spomina - naša skupna naloga
O Stran 5
Po naših občinah Kidričevo • Bodo vNančkovojamo vozili odpadni mulj? O Stran 6
Ptuj, petek, 9. julija 2010 letnik LXIII* št. 52 odgovorni urednik: Jože Šmigoc cena: 1,20 EUR Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 7704-01993
V
Štajerski
Spodnje Podravje • Vesele in vroče počitnice
Živahno tudi ob ribnikih in potokih
Lepo poletno vreme, ki se nam je nasmejalo skupaj s počitnicami, je pritegnilo mlado in staro v razna kopališča, živahno pa je tudi ob ribnikih in potokih.
Vse več mladih je te dni tudi ob športnem ribniku v Rogo-znici, kjer je včeraj nastal tale posnetek. V ribiški družini Ptuj so poskrbeli, da lahko v času počitnic lovijo ribiči in neribiči, torej tudi tisti, ki niso člani Ribiške družine Ptuj. Zato je tudi cena ribolovnice za vse enaka, saj je treba za celodnevni športni ribolov ob lepo urejenem ribniku, v katerem je vse polno najrazličnejših rib, odšteti le 4 evre. To, da jih je po ulovu treba vrniti v vodo, je seveda logično in športno.
Kot je pojasnil predsednik ribiške družine Ptuj Franc Trbuc, želijo na ta način pritegniti v svoje vrste čimveč pionirjev in mladincev, saj jih je med 324 člani sedaj le borih 11. Mladim članom ribiške družine obljubljajo veliko drugih ugodnosti, saj lahko za članarino, ki znaša zanje le 20 evrov letno, lovijo ribe tudi v Dravi, Polskavi, Dravinji in Pesnici ter v kristalno čisti vodi jame Tržec. Pa dober prijem!
-OM
Foto: Martin Ozmec
Ptuj • Še o problematiki mestnega jedra
Ptuj • Pred odkupom pšenice
So rešitev nižje najemnine? Z ministrom Zida-
nom o težavah
Peticijo »Staro mestno jedro - umiranje na obroke« je podpisalo 21 lastnikov oziroma najemnikov lokalov v starem mestnem jedru, sestanka z županom MO Ptuj Štefanom Čelanom in direktorjem občinske uprave Stankom Glažarjem, ki je bil 2. julija v poročni dvorani Mestne hiše, pa se jih je udeležilo devet. S seznama podpisnikov peticije izhaja, da prevladujejo najemniki, ki koristijo lokale v lasti MO Ptuj.
V Mestni hiši so se tokrat zelo hitro odzvali na peticijo, ki so jo sprejeli v drugi polovici junija. Tega, da je revitalizacija starega mestnega jedra potrebna temeljite in vsestranske obravnave, se mestna oblast zaveda. Ptujski župan, ki je vodil strpen pogovor, v katerem ni bilo tudi ničesar slutiti o tem, da naj bi podpisniki peticijo podpisovali pod
pritiskom, je uvodoma predstavil različne interese tega območja, ki jih imajo stanovalci starega mestnega jedra, gostinci in svet ČS Center.
Stanovalci starega mestnega jedra so po osmih letih podpisali sedem peticij, s katerimi so zahtevali zaprtje vseh lokalov po 22. uri, premestitev vseh tistih dejavnosti, ki ogrožajo varnost, zunaj
A fílMONT
PVC/ALU okna in vrata Zimski vrtovi Ograje in ograjna
Telefon: 02/ 80 55
i
TS
T Ji
«¡in
ALM0NT PVC d.O.O.
www.almont.si
Kolodvorska ul. 39, 2310 Slovenska Bistrica info@almont-pvc.si
mestnega jedra, brezplačno parkiranje za vse stanovalce starega mestnega jedra ter subvencioniranje stroškov bivanja in vzdrževanje objektov vsem, ki živijo v starem mestnem jedru. Gostinci na tem območju zahtevajo znižanje vseh najemnin za poslovne lokale, odpiralni časi naj bodo čim daljši, uporaba javnih površin naj bo brezplačna, prav tako parkiranje. Svet ČS Center predlaga, da se vse moteče dejavnosti odstranijo iz starega mestnega jedra, uvede naj se strogi nadzor nad vsemi, ki motijo nočni mir in povzročajo vandalizem, prav tako naj se uvede sistem kaznovanja vseh, ki ne vzdržujejo objektov v starem mestnem jedru.
O Stran 10
Kmetijski minister Dejan Zidan se je tokrat prvič, in to celo na lastno pobudo, želel sestati z vodstvom ptujske kmetijske zadruge; osnovna tema pogovora pa je bila aktualna problematika pričakovano nizkih odkupnih cen slovenske pšenice.
Jasno je, da se cene žitaric oblikujejo na trgu in da nanje ministrstvo direktno ne more vplivati, vendar pa direktor ptujske KZ Marjan Janžekovič opozarja, da slovenski pridelovalci pšenice ne morejo biti konkurenčni ostalim v EU, poleg tega pa slovenskega žita sploh ni veliko; že v evropskem pogledu komaj omembe vredna količina.
Ministra Židana je vodstvo KZ Ptuj tako seznanilo s perečo (vsakoletno) problematiko pričakovano nizkih odkupnih cen žitaric nasploh, ki kmetom ne pokrivajo več niti stroškov pridelave,
pa tudi s kritičnim stanjem kmetijstva v zadnjih nekaj letih: „Veseli smo interesa kmetijskega ministra,da se seznani z vsem, kar tare kmete in vse, ki smo povezani in odvisni od kmetijstva. Dejstvo je, da kmetijstvo nikoli ni bilo nek paradni konj slovenske proizvodnje, vendar pa še nikoli ni bilo v takšni krizi, kot je zdaj, in drsi še globlje. Situacija je res zaskrbljujoča, kupna moč pada, zvišuje se število brezposelnih, država bi v teh okoliščinah vseeno morala reagirati z nekaterimi ukrepi."
O Stran 2
Ptuj • Pred letošnjim odkupom pšenice
Z ministrom Židanom o težavah kmetijstva
Kmetijski minister se je tokrat prvič, in to celo na lastno pobudo, želel sestati z vodstvom ptujske kmetijske zadruge; osnovna tema pogovora pa je bila aktualna problematika pričakovano nizkih odkupnih cen slovenske pšenice.
Jasno je, da se cene žitaric oblikujejo na trgu in da nanje ministrstvo direktno ne more vplivati, vendar pa direktor ptujske KZ Marjan Janže-kovič opozarja, da slovenski pridelovalci pšenice ne morejo biti konkurenčni ostalim v EU, poleg tega pa slovenskega žita sploh ni veliko; že v evropskem pogledu komaj omembe vredna količina.
Ministra Židana je vodstvo KZ Ptuj tako seznanilo s perečo (vsakoletno) problematiko pričakovano nizkih odkupnih cen žitaric nasploh, ki kmetom ne pokrivajo več niti stroškov pridelave, pa tudi s kritičnim stanjem kmetijstva v zadnjih nekaj letih: „Veseli smo interesa kmetijskega ministra,da se seznani z vsem, kar tare kmete in vse, ki smo povezani in odvisni od kmetijstva. Dejstvo je, da kmetijstvo nikoli ni bilo nek paradni konj slovenske proizvodnje, vendar pa še nikoli ni bilo v takšni krizi, kot je zdaj, in drsi še globlje. Situacija je res zaskrbljujoča, kupna moč pada, zvišuje se število brezposelnih, država bi v teh okoliščinah vseeno morala reagirati z nekaterimi ukrepi."
Uvodnik
Odkupna cena ne pokriva niti pol stroškov
Minister Židan z direktorjem direktorata Brankom Ravnikom se je na Ptuju seznanil tudi s specifičnimi posledicami vedno večje krize. Zadruge namreč opuščajo prodajo nekaterih programov, saj kmetje nimajo več denarja za nakupe, razen za res najnujnejše, marsikje se otepajo z odplačevanjem kreditov, ki so jih v preteklih letih najele za naložbe. Statistično je tudi dokazano, da so se v prehodu iz leta 2008 v 2009 prihodki na kmetijah za 15 odstotkov znižali, odkupne cene zlasti žitaric pa ne pokrivajo več niti polovice stroškov proizvodnje: „Konkretno pri koruzi je bilo lani glede na odkupno ceno točno izračunano, da je pokrila točno polovico stroškov pridelave! Pri pšenici je ta indeks 0,58, kar je praktično enako!"
Letos v KZ Ptuj pričakujejo odkup podobne količine pšenice kot lani, gre za okoli 6000 ton. Odkupna cena še vedno ni znana, mlinarji namreč
Vročica poletnih dni
Ze nekaj časa nas grejejo visoke temperature. Vroče pa je tudi zaradi kritičnih razmer, ki so prisotne na vseh področjih življenja in dela v naši mali podalpski deželi, ki jo za trenutek lahko združi le nogometna igra.
Ko so v Južnoafriški republiki igrali naši nogometaši, še muhe niso letele nad Slovenijo, takšna spokojnost je vladala v deželi številnih naravnih lepot, prijaznih in delavnih ljudi, ki pa jim kljub pridnosti vedno nasilnejši kapital reže vse tanjšo rezino kruha. Zaradi krize bi morali vsi zategniti pasove; večina slovenskih delavcev si jih že dolgo zateguje, praznih lukenj na pasu jim je že zmanjkalo. Če se bo tak tempo zategovanja pasu nadaljeval, bo ljudi, ki bodo iskali pomoč na Rdečem križu in Karitasu, še več, to pa je za deklarirano socialno državo prava sramota.
Ze tako visoke poletne temperature pa zvišujejo še napovedi o drastični pokojninski in zdravstveni reformi. Zagotovo so to stresi, ki ne bodo ostali brez posledic na zdravju ljudi. Kako bomo izšli iz krize, če ne bo zdravih ljudi? Tudi zdravniki ne bodo več delali toliko, ker se je oblast odločila, da bo varčevala tudi pri njih. Za ušivih 12 milijonov evrov, kolikor naj bi privarčevala na dežurstvih, bo ljudem dodatno oteži-lapot do zdravja, ker se bodo čakalne dobe šepoveča-le, čeprav si bodo zdravniki končno vzeli več časa za pacienta. V njihovih ambulantah bo pacientposlej 20 minut in nič manj; zdaj sta skupaj le nekaj minut.
Povrhu pa se v tem trenutku v ptujski regiji srečujemo še z eno bojaznijo: da nam bodo "vzeli" našo splošno bolnišnico in jo spremenili v neko specialno ustanovo. Vse se dogaja zelo tiho, za zaprtimi vrati. Kreatorjem te zgodbe je figo mar za našo specifičnost, ker smo daleč za Trojanami. Pri vsem tem dogajanju pa je uporabniški glas še vedno zelo tih. Da se ne bomo zbudili prepozno!
Majda Goznik
Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Dejan Židan z ekipo se je v sredo pozno popoldne sestal z vodstvom ptujske Kmetijske zadruge; pogovor je tekel predvsem okoli nizkih odkupnih cen pšenice, pa tudi o krizi slovenskega kmetijstva nasploh.
molčijo: „Doslej sploh še niso predstavili svoje cene, pogajalska skupina, katere član sem že več let tudi sam, je v pat poziciji. Mi smo sicer preračunali lastno ceno pšenice z že upoštevano subvencijo in ta znaša 158 evrov. Težko oz. čisto nerealno je pričakovati, da bomo dosegli takšno odkupno ceno," je še povedal direktor KZ.
Mlinarji, ki sedijo na drugi strani pogajalske mize, so seveda v boljši poziciji; njihovo stališče je, da se bo cena slo-
venske pšenice morala ravnati po cenah, ki se bodo vzpostavile na budimpeštanski ali dunajski borzi, ob tem pa pravijo še, da imajo kar nekaj zaloge iz lanskega leta, zato je pač njihov klasični odgovor, da bodo kupovali pšenico tam, kjer bo zanje najcenejša. Zadruge in pridelovalci pšenice na to odgovarjajo, da bodo pač poskušali pšenico v celoti izvoziti, potem pa bodo obveščali javnost, da v slovenski kruh ni narejen iz slovenske pšenice.
Neuradno: cena pšenice še nižja kot lani?!
Sicer v zadrugi z odkupom pričakovane tonaže pšenice po besedah Janžekoviča ne pričakujejo težav; krmno pšenico bo namreč odkupovala Perutnina Ptuj, krušno pa Mlin Korošec v Zabovcih; za mariborsko podjetje Intes, ki je sicer tudi pripravljeno odkupovati pšenico podravski kmetov, pa ni interesa, saj so lastni stroški
prevoza previsoki za pridelovalca. „Če bo vreme zdržalo, letos pričakujemo v povprečju nekoliko višjo kvaliteto pšenice kot lani, ko je bila večinoma primerna le za krmo. Verjetno bo največ pšenice v kvalitetnem razredu B," je povedal Janžekovič, ki pričakuje začetek odkupa že proti koncu naslednjega tedna.
So pa v zadrugi že končali odkup ječmena, tega je bilo 400 ton po odkupni ceni 100 evrov za tono. V teh dneh bodo prevzemali še zadnje količine oljne ogrščice, ki je v celoti namenjena kupcu v Italiji za biodizel, pričakujejo pa odkup preko 1000 ton po ceni 270 evrov za tono. Izplačilo za ječmen bodo kmetje prejeli do konca avgusta.
Lanska odkupna cena pšenice je bila za najnižjo kvaliteto oz. za krmno pšenico 95 evrov za tono, nato pa se je glede na kvalitetni razred dvigovala od 120 (C), 135 (B) do 150 (A) evrov za tono. Čeprav uradno nihče noče nič reči o letošnji odkupni ceni, pa se neuradno vendarle že sliši, da naj bi bila ta še nižja kot lani in naj ne bi presegla 130 evrov za tono najboljše kvalitete. V ptujski KZ tega ne potrjujejo, pravijo le, imajo vedno vsaj nekoliko višjo ceno od ostalih odkupoval-cev, zlasti v Prekmurju.
SM
Kidričevo • Silvestra Klemenčič je ogorčena
"Nočejo ali ne znajo prisluhniti?"
Poročali smo že, da je svetnica občine Kidričevo Silvestra Klemenčič na prejšnji seji občinskega sveta podala pisno zahtevo, pobudo in predlog na vodstvo občine Kidričevo in zahtevala takojšnje odgovore. A jih vse do včeraj še ni prejela, zato je ogorčena.
»Žal na občini ni politične volje za varčevanje, ni politične volje za nagrade študentom, ni politične volje za socialo in invalide. Občinska uprava se obnaša, kot da je sama sebi namen. Zavlačuje, se ne odziva, dela to, kar ji ustreza. Deluje v interesu izbranih posameznikov, pripravlja le tiste podlage, ki so tudi v interesu njih, zlasti vodij, teh pa na naši občini ni malo. Nekaterih sklepov odborov pa kar nekaj mesecev ne izpolni. Zato se sprašujem, ali nočejo ali ne znajo. Podžupan mi je sicer odgovoril na pobudo in predlog. Pravi, da so zadeve smiselne in potrebne, da pa sedaj, ob koncu mandata, ni čas za to in naj to razrešujeta novi župan in občinski svet. Je pa čas, da na eni izmed zadnjih sej po hitrem postopku sprejmemo še kar 10 raznih Odlokov in DIIP-ov za vodo, ceste, pločnik, ureditev sredi-
Foto: M. Ozmec
Silvestra Klemenčič: "Na občini ni politične volje za varčevanje, za nagrade študentom, za socialo in invalide."
šča v Lovrencu in del območja Njiverc,« je bila ogorčena Kle-menčičeva.
Kaj so odgovorili na vašo zahtevo po specifikaciji sejnin v letu 2009?
»Direktorici, na katero je bila
zahteva še posebej naslovljena, se ne zdi potrebno odgovoriti, zakaj tega ni realizirala. Nobenih podatkov do danes nisem prejela. A temu se niti ne čudim. Verjamem, da so zaposleni zmedeni, saj sploh ne vedo, koga naj poslušajo. 'Šefi' menda eden pred drugim skrivajo posamezne zadeve, da o kaosu in nepreglednosti, o (neodgovornostih za neopravljeno delo, predvsem pa o nezadovoljstvu občanov z zaposlenimi na občinski upravi sploh ne govorim. Res je skrajni čas, da pridejo volitve in da na vrh pride nekdo, ki bo temu brezvlad-ju sposoben narediti konec.«
Pravite torej, da je v delovanju občine v ospredju vse drugo in da so človeški viri zapostavljeni. Ampak, ali se prav v vašem odboru ne ukvarjate z njimi?
»Seveda se. Zato smo v odboru odločeni, da teh 5000 evrov,
ki smo jih namenili v proračunu 2010 za nagrade študentom, tudi razdelimo. Na zadnji seji odbora smo pripravili že tretjo verzijo osnutka pravilnika za razdelitev sredstev. Kot predsednica sem sama pripravila tri verzije, prvo v januarju 2010, saj smo prejeli tudi prošnje in predloge občanov, vendar pristojni s sprejemom zavlačujejo. Ne vem zakaj, a zdi se, da nekateri v tej občini delujejo res samo za en mandat. Vsi tisti, ki želimo zastaviti dolgoročno strategijo razvoja občine Kidričevo, oblikovati smernice in prioritete tudi in predvsem za razvoj človeških virov na podlagi projekcij, smo žal osamljeni. Sama bom vztrajala in na podlagi pridobljenih podatkov oblikovala te okvire. Vztrajala bom na tem, da bo vrednota, kot je znanje, v občini Kidričevo na prvem mestu.«
M. Ozmec
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Ivanuša, Martin Ozmec, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Vaupotič. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 0,70 EUR , v petek 1,20 EUR. Celoletna naročnina: 97,40 EUR, za tujino (samo v petek) 114,40 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne hono-riramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Cirkulane • Po junijski seji občinskega sveta
O cestah, Borlu, Mejah, Gajkah in še čem
V občini Cirkulane se te dni že opravljajo dela na nekaj krajših cestnih odsekih, še več jih bo v delu čez poletje. »Nekaj cestnih odsekov bomo modernizirali z denarjem iz 23. člena Zakona o financiranju občin (ZOF), za kar že imamo pozitiven sklep SVRL, en daljši odsek pa bo sofinanciran po razpisu Južne meje,« je povedal župan Janez Jurgec in dodal, da na žalost obnove gradu Borl še lep čas ne bodo dočakali, prav tako pa tudi ne razvpitega mejnega prehoda Meje.
S sofinanciranjem iz razpisa t. i. Južne meje se bo v teh dneh začela modernizirati grebenska cesta Bre-zovec-Florijan, trenutno je objavljen razpis za izvajalca del, takoj po izboru najugodnejšega pa se bodo dela začela tudi na terenu.
»Z denarjem iz 23. člena ZOF bomo modernizirali tri cestne odseke, in sicer cesto v Paradižu, cesto Janškač in preplastitev ceste v Okiču. Po tem členu dobivamo približno 152.000 evrov, razpisi za izvajalce del so že izvedeni, kot najugodnejši izvajalec za dve cesti je izbrano podjetje Nigrad iz Maribora, za eno cesto pa Asfalti Ptuj. Nekaj krajših odsekov cest pa smo že uredili z lastnim denarjem, prav tako se je uredil oporni zid na pokopališču, na razpis za razvoj vasi pa smo prijavili projekt izgradnje slačilnic z nekaj cestami, ki pa verjetno ne bodo upoštevane, saj po tem razpisu niso predmet sofinanciranja,« je tekoče in že potrjene naložbe v cestno mrežo na kratko povzel Jurgec.
Borl se ne bo obnavljal pred 2012
Pomembne informacije za občino pa je v Ljubljani, na ministrstvu za kulturo in ministrstvu za notranje zadeve, dobila tudi posebna delegacija, ki so jo sestavljali župan Janez Jurgec, svetovalka Milena Debeljak, predstavniki Društva za oživitev gradu Borl in poslanec Dejan Levanič. »Na kulturnem ministrstvu so glede obnove gradu Borl povedali, da grad sicer ostaja na prioritetni listi, da pa obnove ne bo pred
Zupan Janez Jurgec: »Da mejnega prehoda na Mejah ne bo, je bilo odločeno že pred letom 2007, Borl naj bi se začel obnavljati v letu 2012, sprašujem pa se, komu je namenjen razpis MŠŠ za športno-rekreacijsko infrastrukturo ... «
letom 2012. Pogovarjali smo se tudi o rednem in investicijskem vzdrževanju gradu z okolico in o stanovanjskem objektu, ki spada h gradu. Glede rednega vzdrževanja gradu z okolico za leto 2010 so nam odobrili 4800 evrov letne vzdrževalnine za vsa potrebna dela, kar je le tretjina potrebnega denarja za ves popis del, ki smo ga pripravili. Investicijsko vzdrževanje pa je zaenkrat še v fazi dogovarjanja; po našem predlogu oz. vlogi naj bi se namreč zamenjala okna in uredili žlebovi z bakrom, vendar obstajajo pomisleki na ministrstvu glede smiselnosti teh investicij. Tako so nam predlagali, da naj se pripravi nova vloga z uporabo pocinkane pločevine za menjavo žlebov, potem pa se bodo pogovori nadaljevali.«
Mejni prehod je bil »zapečaten« že pred letom 2007!
Župan Jurgec je tudi po-
vedal, da so se v pogovoru na notranjem ministrstvu dotaknili treh perečih težav; prva je nedelujoč oz. ukinjen mejni prehod na Mejah, druga težava so nedokončane obmejne ceste, katerih izvedba je bila domena državne blagajne, tretja težava pa je opuščen in zanemarjen objekt na samih Mejah, v lasti ministrstva za javno upravo, kjer naj bi po nekdanjih načrtih uredili carinske prostore: »Odgovori ministrice in njenih sodelavcev glede mejnega prehoda Meje so bili zelo jasni: tega mejnega prehoda ne bo! Razlog za to je dejstvo, da je bil denar za mejne prehode natančno razmejen in določen za določene mejne prehode že pred letom 2007 in je danes že porabljen. Torej je bilo že pred ustanovitvijo občine Cirkulane povsem jasno, da tega našega mejnega prehoda ne bo. O tem so torej odločali drugi in Občina Cirkulane ne nosi niti odstotka krivde za nastalo situacijo, kar se nam, in tudi meni osebno, velikokrat oči-
_
Zapuščen objekt na Mejah, ki ga carina očitno ne bo potrebovala, želi pridobiti v last Občina, da bi v njem uredila planinski dom.
ta. Glede nedokončanih obmejnih cest se bomo nadalje pogovarjali s prometnim ministrom Patrikom Vlačičem, glede zapuščenega objekta na meji pa smo predlagali, da se ga z nekaj potrebnimi sredstvi za nujno obnovo prepiše v lastništvo občine, kar je Kresalova ocenila kot dobro idejo in bo to predlagala tudi ministrici za javno upravo. V naši občini že obstaja predlog, da se v tej hiši uredi planinski dom za potrebe našega društva in planincev z obeh strani meje, saj bo tudi Hrvaška slejkoprej v EU in težave okoli meje ne bodo več tako pereče, kot so danes. Sicer pa je jasno, da prebivalci ob meji nimamo težav, ima jih državna politika.«
Razpis MŠŠ pisan na kožo Stožicam?!
Kot kaže, pa bo še nekaj časa ostal zgolj na papirju projekt izgradnje večnamenske dvorane v centru Cirkulan. Znano je, da je večina svetnikov sprejela sklep, po katerem se gradnja objekta letos ne sme pričeti, kljub temu pa ostaja na investicijski postavki v proračunu. Z razpisom Ministrstva za šolstvo in šport za sofinanciranje športno-rekreacijskih objektov in površin, ki je v Uradnem listu izšel drugega julija, pa je padla v vodo možnost prijave tega projekta na omenjeni razpis: »Glede na objavljene pogoje bi lahko rekel, da je ta razpis namenjen izključno za sofinanciranje ljubljanskih Stožic,« je vsebino razpisa pokomentiral župan Janez Jurgec. Dejstvo
je, da se na razpis lahko prijavijo le projekti z minimalno vrednostjo najmanj petih milijonov evrov, najvišja možna vrednost projekta je 45 milijonov evrov, denarja za sofinanciranje je na razpolago 9,4 milijona evrov, razpis traja do 23. julija, projekt pa mora biti dokončan najkasneje do 31. decembra letos ... Ob takih pogojih se človek res lahko vpraša, po meri katerega projekta je narejen ta razpis. Župan Janez Jurgec sicer pravi, da bodo svoj projekt večnamenske dvorane letos prijavili na enega od pozivov Regionalnega razvojnega programa, gradnjo pa bodo pač začeli izvajati v naslednjem letu.
»Pogodbe za CERO Gajke ne bomo podpisali!«
Cirkulanski svetniški zbor skupaj z županom na čelu pa je tudi sprejel negativni sklep za podpis pogodbe za nadgradnjo CERO Gajke; občina Ptuj se kot nosilka namreč s projektom želi prijaviti za pridobitev denarja iz kohezijskih skladov, vendar je eden od pogojev za prijavo tudi soglasje oz. podpisane pogodbe z vsemi vključenimi občinami. Vrednost projekta znaša dobrih 19,5 milijona evrov, pri čemer naj bi levji delež znašala pridobljena kohezijska sredstva v višini 12,3 milijona evrov, državni proračun naj bi dodal 2,1 milijona evrov, občinski proračunski sklad (okoljske takse) pa naj bi prispeval še dodatnih 5,1 milijona evrov. »Te pogodbe naša občina ne bo podpisala, to je skupna odločitev
vseh, dokler se ne razrešijo lastniška razmerja. Nerešeno in nejasno lastništvo traja že predolgo, že 15 let in je skrajni čas, da to dorečemo. Tudi občine oz. naši občani sofinancirajo ta center in imajo pravico do soodločanja in tudi morebitnega dobička, še zlasti gledano v prihodnost, saj naj bi se v okviru tega centra v prihodnje zgradila tudi sežigalnica. Seveda se strinjamo tudi z razdelitvijo obveznosti, saj jih tudi imamo, nikakor pa pod te obveznosti ne štejem gradenj raznih dvoran in druge infrastrukture, ki s samim centrom Gajke nimajo nobene zveze! Kdo se je to in tako dogovoril ter obljubil, ne vem, vrednosti so narasle od prvotnih šest na današnjih 15 in več milijonov evrov, nismo pa mi dolžni plačevati dvorane Spuhljanom, recimo. Nikakor se ne strinjamo niti s tem, da je Občina Ptuj samovoljno ustanovila lastno javno gospodarsko podjetje, ki zdaj upravlja z denarjem tako glede odpadkov kot vode za okoli 95.000 prebivalcev iz vseh občin, ostale občine pa nimamo pri tem nobene besede, niti nismo soustanoviteljice tega podjetja. Prepričan sem, da naša občina ni edina, ki pod temi pogoji ni pripravljena podpisati pogodbe in dokler problematične zadeve ne bodo rešene, bodisi tudi z novo pogodbo, je tudi ne bomo podpisali, saj nam tako ostajajo le obveznosti in nič drugega!« Podobnega mišljenja kot v Cirkulanah so tudi v kar nekaj ostalih občinah.
Foto: SM
Hajdina • Prva faza projekta zaščite podtalnice kmalu končana
Razgibano investicijsko leto
Zaradi projekta prve faze zaščite podtalnice Ptujskega in Dravskega polja so bila od leta 2008 na območju občine Hajdina odprta številna delovišča. Večina del je že končanih; župan Radoslav Simo-nič je povedal, da je izvedenih že okrog 90 odstotkov potrebnih del. Zaključuje pa se tudi gradnja prvega občinskega vrtca pri OŠ Hajdina, ki bo v jeseni sprejel okrog sto otrok.
Gospod župan, kako daleč je projekt podtalnice?
»V jeseni letos bomo zaključili dve največji investiciji v dosedanjem dvanajstletnem obstoju občine Hajdina, verjetno pa tudi v zgodovini naših krajev. Gre za izvedbo projektov zaščite podtalnice Dravskega in Ptujskega polja oziroma izgradnjo primarnih kanalizacijskih vodov v dolžini 15,72 km in zamenjave salonitnih vodovodnih cevi v dolžini 8,7 km ter sedmih črpališč. Občini Hajdina in Starše finančno sodelujeta tudi pri razrešitvi in rekonstrukciji centralne čistilne naprave na Ptuju. Triletni izvedbeni projekt (2008-2010) znaša 5,7 milijona evrov. V ta projekt pa niso vključena nujna dela in izdatki na ostali infrastrukturi - hišnih priključkih, polaganju električnih priključkov v zemljo, ureditvi cestišč in številnih drugih vodih, ki jih je ob tako velikih razkopa-vanjih smiselno in ekonomsko položiti v zemljo za morebitne potrebe naslednjih let. Izvedba tega projekta se približuje koncu. Ocenjujemo, da je izvedenih nad 90 odstotkov del. Jeseni bodo opravljeni tehnični pregledi in izdano uporabno dovoljenje. Večjih težav ne pričakujem, ker poznam sprotno in korektno delo nadzornikov DDC na projektu. Nekaj izvedbenih težav je v naselju Hajdo-še - vas. Po sklicanem zboru občanov v Hajdošah občinska uprava in gradbeni odbor dobro in vsakodnevno sodelujeta ter se usklajujeta z izvajalci del in z DRSC zaradi dovoljenj o polovični zapori ceste MB-Ptuj, kjer je to potrebno. V Haj-došah je to zadnji veliki poseg primarnega voda v naselju iz tega projekta.«
Kaj prinaša projekt pod-
talnice?
»Prvi cilj je ohranitev podtalnice, fekalne vode iz gospodinjstev in gospodarstva ne bodo svoje poti več zaključile v ponikalnice ob naših zgradbah. Danes se v gospodinjstvu uporabljajo najrazličnejša pralna in čistilna sredstva, ki so velik onesnaževalec podtalnice. Skratka, marsikatero gospodinjstvo, gostišča in drugi objekti bodo rešeni skrbi črpanja fekalij in greznic in z ostanki pralnih sredstev polnih ponikalnic.
Občina Hajdina pa je v sklopu tega projekta pridobila 3,1690 milijona evrov nepovratnih EU kohezijskih in 1,918 milijona evrov državnih sofinancerskih sredstev. Če pomislimo, da ima občina Haj-dina po realnem proračunu lastnih investicijskih sredstev le okrog 700.000 tisoč evrov, je to zelo velik denar. S projekti pa bomo kandidirali še na drugih razpisih, da bomo v občino v prihodnjih letih pripeljali še več evropskega in državnega denarja. Nekatere projekte smo že pripravili, drugi so še v fazi priprave.«
Je s tem projektom občina v celoti pokrita s kanalizacijo?
»Treba je ločiti primarni in sekundarni del. Če govorim za primarni del, ga s tem projektom zaključujemo. V prenesenem smislu je primarni del z vsemi prečrpovalnimi napravami okostje kanalizacijskega sistema v občini, na katerega se priklapljajo t. i. sekundarji. Sekundarnega omrežja imamo v občini 7,27 km. Trenutno je v izgradnji vod kanala, povezava Zgornja Hajdina čez progo, v dolžini 2.248 m. Za prihodnje leto 2011 imamo pripravljeno dokumentacijo, gradbeno do-
voljenje za sekundarno kanalizacijo v skupni dolžini 2.000 m, ki se bo prav tako sofinancirala iz regionalnih razvojnih razpisov v znesku 530.568 evrov, 174.922 evrov pa bo lastnih proračunskih sredstev. Na kanalizacijo se bo ob koncu leta 2010 v občini Hajdina lahko priklopilo 180 gospodinjstev.«
Počasi se zaključuje tudi investicija v prvi vrtec v občini Hajdina. Koliko otrok bo sprejel prvega septembra in koliko novih zaposlitev prinaša?
»Vrtec pri OŠ Hajdina prehaja v zaključno fazo gradnje. V juliju in avgustu se bo opravil tehnični prevzem in pridobilo uporabno dovoljenje. Vrtec se arhitekturno lepo vključuje v prostor, je svetel in funkcionalen z vsemi predpisanimi pripadajočimi površinami oziroma objekti, igrišči, igrali, parkirišči. V letu 2011 bodo v neposredni bližini pridobili zemljišče za povečanje števila parkirišč. Prvi hajdinski vrtec bo imel pet oddelkov, prvega septembra bo sprejel okrog sto otrok. V njem bo 12 zaposlenih.«
Kakšno bo prireditveno poletje v občini Hajdina?
»V naši občini se nenehno nekaj dogaja tako na športnem, gasilskem, kulturnem in drugih področjih. Pri tem moram pohvaliti zaključno prireditev otroške nogometne šole Mladi golgeter, kjer skrbijo za rekreacijo najmlajših. V Skorbi na Gajserjevi domačiji je potekal tabor Robinzon. Gasilske tekmovalne desetine tedensko prinašajo domov pokale in tudi poleti več kot odlično uresničujejo svoje programe dela. Kulturna dejavnost je v občini Hajdina izjemno bo-
gata. Kulturna društva so v sezoni 2009/10 postavila na oder kar tri dramske premiere in premiero lutkovne igre, kar je za občino s 3800 prebivalci zelo veliko in pohvalno. Amaterska dramska skupina Šus teater iz Dražencev je napolnila in navdušila tudi obiskovalce MG Ptuj. Na trgu pred PSC Haj-dina smo 23. junija proslavili dan državnosti in desetletnico delovanja Štajerskih frajto-narjev iz KD Valentina Žumra Hajdoše. Ob tej priložnosti je bila dokončana tudi okolica skulpture na občinskem trgu z napisnimi ploščami. Peter Gojkovič, amaterski ljubiteljski rezbar iz Spodnje Hajdine, je pripravil zelo lepo razstavo svojih del v razstavnem prostoru občine. Večer so popestrili s svojimi nastopi domači pevci, Uroš Sagadin, Špela Huzjan in Renato Leber. Navdušila je tudi folklorna skupina Sv. Martin -Hajdina. S to prireditvijo smo želeli kulturno popestriti čas pred dopusti oziroma vročimi julijskimi dnevi. Podobno prireditev naj bi organizirali tudi v letu 2011. Trg pred občino bo v naslednjih dneh v okviru Programa urejanja vaških središč dobil letni pokriti oder in postal prireditveni prostor v pravem pomenu besede. V Skorbi so 27. junija pripravili avto crash. AMD Ptuj pa bo tudi letos v poletnem mesecih na kartodromu v Hajdošah organiziral atraktivna mednarodna tekmovanja v kartingu. Zelo aktivni so tudi ribiči, Žejne ribice, ki se imajo lepo ob ribniku v Dražencih. Poletno aktivni so tudi v DU Hajdina in PD Hajdina. Skratka, v občini Hajdina, se vedno nekaj dogaja, kar privlači vse generacije.«
MG
Od tod in tam
Ptuj • NKB Maribor z novim vodstvom
Foto: Črtomir Goznik
1. junija letos je vodenje ptujske podružnice NKB Maribor prevzel Anton Rogina, ki je do nedavnega vodil ptujsko družbo Sava GTI. Ta je bila pripojena k največji Savni družbi na področju gumarstva, k družbi Savatech, in bo po novem delovala kot program. Ena zgodba se je zaključila, zakaj ne bi začel nove drugje, je te dni povedal Anton Rogina, ki je v Savi GTI preživel dobrih šest let in pol, pod njegovim vodstvom je družba ponovno začela uspešno poslovati. Bančništvo ga je že od nekdaj zanimalo in zdaj je tam, kjer si je vedno želel. »Moj poglavitni cilj je, da se poveča imidž banke na tem območju in okrepijo stiki z lokalnim gospodarstvom ter še okrepi sodelovanje s prebivalstvom,« je povedal novi direktor ptujske podružnice NKBM Anton Rogina, ki se je v bančne vode podal poln energije in elana.
MG
Nova stranka za lokalne volitve 2010
Foto: Črtomir Goznik
Čeprav v MO Ptuj uradno še nobena stranka ni napovedala oziroma predstavila svojega županskega kandidata, naj bi bila zgodba okrog kandidata LDS že zaključena. Dosedanji župan Štefan Čelan se bo za županski stolček potegoval še tretjič. Zbor članov MO LDS je to že potrdil, smo izvedeli od predsednice Lidije Majnik. Štrene že prepoznavnim strankam na lokalni ravni pa bo na letošnjih lokalnih volitvah v MO Ptuj mešala nova stranka Slovenska unija, lokalni odbor Ptuj, ki jo na državni ravni vodi Vlado Dimovski in ki v ospredje predstavlja socialno skrb za človeka. Nočejo več gledati propada slovenskega gospodarstva, uspešnih podjetij, prav tako ne politizacije in privatizacije države. Rudi Vrabl (na fotografiji), eden izmed ustanoviteljev stranke in koordinator, je pred ponedeljkovim zborom stranke na Ptuju povedal, da bodo imeli kandidate v vseh četrtnih svetnih MO Ptuj in za svet občine, glede županskega kandidata pa so opcije še odprte.
MG
Ptuj • Plaketi za G. Krušiča in A. Stojaka
Foto: MG
V poročni dvorani Mestne hiše na Ptuj je 6. julija župan Štefan Čelan sprejel Gregorja Krušiča in Aleša Stojaka, ki sta v tem šolskem letu zaključila šolanje v Elektro in računalniški šoli Ptuj in sta na svetovnem tekmovanju RoboCUp 2010 v Singapurju, kjer sta bila edina udeleženca iz Slovenije, osvojila prvo mesto za tehnično najbolj izpopolnjenega robota, ki je v celoti njun izdelek. Ta izjemni uspeh sta dosegla v konkurenci udeležencev 97 ekip iz različnih držav, kjer so robotski programi zelo razviti. Prvo mesto sta osvojila za najboljšo predstavitev in najboljšo konstrukcijo, je povedala njuna spremljevalka in mentorica Nina Jeza. Ptujski župan Štefan Čelan jima je ob izjemnem uspehu izročil plaketi MO Ptuj, šoli pa veliko stekleno statuo. Veseli ga, da so v tem okolju mladi ljudje, ki so jim izziv tudi tehnična znanja, ne samo pravo in ekonomija. Verjame, da bosta mlada tehnika svoje tehnično znanje čim bolje razvijala tudi na fakulteti.
Prvenci • Slovesnost ob spomeniku padlim kurirjem NOB
Ohranjanje spomina - naša skupna naloga
Ob spomeniku padlim kurirjem NOB ob vaško-gasilskem domu v Prvencih je bila v soboto, 3. julija, lepo obiskana spominska slovesnost, na kateri so obudili spomin na padle za svobodno domovino, v vrste borcev za ohranjanje vrednot NOB pa so prejeli 15 novih članov.
Številne domačine in goste, vseh je bilo prek 150, je v vročem sobotnem popoldnevu nagovoril predsednik marko-vske borčevske organizacije Franc Toplak. V krajšem nagovoru je obudil spomin na štiri domače borce, kurirje NOV, ki so bili marca 1945 izdani in so pod streli okupatorja padli za svobodo. To so bili Anton Hrga iz Dornave, Ciril Krajnčič iz Zamušanov, Leopold Krajnčič iz Borovcev in Božidar Žnidarič iz Zamušanov. Med drugo svetovno vojno je z območja občine Markovci padlo za svobodo 43 partizanov, ki so jim postavili skupno spominsko obeležje v Markovcih in se jih s ponosom spominjajo.
Leta 1975 so vaščani Prvencev samoiniciativno zbrali denar in sredi vasi postavili spominsko obeležje ter ga povezali s praznovanjem 30. obletnice osvoboditve. Vse do leta 1991 so bile ob tem spomeniku spominske slovesnosti in občinske proslave ob 4. juliju, dnevu borcev. S postavitvijo spomenika so v vasi Prvenci-Strelci ustanovili prosvetno društvo, ki je skupaj s krajani zgradilo prosvetni dom. S tem pa se je pričelo kulturno življenje na vasi. Ob tem je Toplak poudaril, da je osnovni namen srečanja nek-
danjih borcev NOB, sedanjih borcev za vrednote NOB in domačinov, ob spomeniku padlim kurirjem v Prvencih predvsem obuditi in ohranjati spomin na tiste, ki so padli za svobodo domovine. Ohranjanje tega spomina ni le naloga borcev, ampak širše skupnosti oziroma vseh občanov tudi v občini Markovci. Obenem želijo vsem tistim, ki hočejo spreminjati zgodovino, na svoj način in jasno povedati, da so bili borci in vsi partizani na strani zmagovalcev druge svetovne vojne, na kar so in bodo vsi zavedni Slovenci vedno ponosni. Ob koncu je Toplak opozoril še na dejstvo, da so kljub prelomnemu letu 1991 in samostojni Sloveniji
danes spoštovanje ljudi in vrednot na najnižji ravni v vsej zgodovini naroda, pa tudi na žalostno dejstvo, da postaja razlika med bogatimi in revnimi spet vse večja in boleča.
Zbrane na slovesnosti je nagovoril tudi župan občine Markovci Franc Kekec, ki je ob ugotovitvi, da je tistih, ki so doživljali borbo za svobodo v drugi svetovni vojn, žal vedno manj, poudaril, da je naloga vseh, ki to svobodo uživamo, da se tega vsaj s ponosom spominjamo. Svoboda je namreč največja vrednota in jo danes daleč premalo cenimo, saj večina ne ve, kako je, če človek ni svoboden. Ob tem žal pozabljamo na dejstvo, da je bilo za to svobodo tedaj žrtvovano
veliko človeških življenj, zato je prav, da se njihovemu spominu vsaj poklonimo.
Da se mladi v Prvencih in Strelcih tega vendarle zavedajo, so dokazali z recitacijami Kajuhovih in drugih partizanskih pesmi, z ubrano borbeno pesmijo pa so se jim pridružili še pevci moškega pevskega zbora Markovci pod vodstvom Srečka Zavca.
Delegacija, ki so jo sestavljali župan Franc Kekec, predsednik markovske borčevske organizacije Franc Toplak in predsednik gorišniške bor-
, As

čevske organizacije Bogomir Toplak, je položila venec k spomeniku padlim kurirjem. V imenu občine Markovci je Franc Kekec na borčevski prapor pripel spominski trak, nato pa je območna organizacija zveze borcev za svobodo v svoje vrste svečano sprejela kar 15 novih članov. Vsi so bili veseli, da je v njihovih vrstah spet vse več mladih, ki se zavedajo pomembnosti NOB, posebej zadovoljni pa so, da je mednje vstopil tudi marko-vski župan.
Ob koncu je novosprejetim
članom in vsem borcem za ohranjanje vrednot NOB ter številnim simpatizerjem borbe za svobodno domovino za ponosno ohranjanje spomina na to usodno obdobje slovenske zgodovine iz srca čestital Milan Čuček, predsednik območne organizacije borcev za ohranjanje vrednot NOB Ptuj, in obljubil še boljše sodelovanje z borčevskimi organizacijami na terenu ter še večjo skrb za vzdrževanje spomenikov padlim borcem in spominskih obeležij iz obdobja NOB.
M. Ozmec
Ptuj • Praznik Lekarn Ptuj
Korak za kakovost in razvoj
22. junija letos so Lekarne Ptuj praznovale v slavnostni dvorani ptujskega gradu. Na slovesnosti je direktorica zavoda iz rok direktorja Buraeuja Veritas Boruta Mlakarja prejela certifikat kakovosti ISO 9001:2008, hkrati s certifikatom pa so praznovali tudi deset let uspešnega dela Lekarne Breg in Lekarne Gorišnica ter odprtja lekarniške podružnice na Destrniku.
Praznične trenutke, ki so potekali pod sloganom Praznujte z nami, so olepšali z nastopom glasbene skupine Vox Arsana. Delili so jih s predstavniki lokalne skupnosti, v. d predsednice Lekarniške zbornice Slovenije Monico Sonc, s člani sveta zavoda Lekarne Ptuj in nekaterimi drugimi gosti.
Dogodek, v katerem so združili štiri pomembne dosežke oziroma praznike, je bil praznik za vse zaposlene, ki aktivno sodelujejo tudi na projektih promocije zdravja na ravni lokalnih skupnostih in ravni države. Zadnja pridobitev zavoda je lekarniška podružnica Destrnik, čeprav je majhna, ima le 37 m2, je pomembna pridobitev za Destrnik in okolico. Kot je na slovesnosti povedala direktorica Lekarn Ptuj Darja Potočnik Benčič, je z lekarno zaokroženo osnovno varstvo občine. Majhne lekarne so
uporabniku nasploh prijazne, to je njegova izbrana lekarna, farmacevt v njej pa njegov izbrani farmacevt. Kljub vsem prednostim takšnih lekarn pa ostaja nerešeno financiranje ne samo njih, temveč celotne lekarniške dejavnosti. Pozitivno poslovanje je rezultat nadpovprečne obremenitve vseh zaposlenih. Ob tem pa žal ostaja neizkoriščeni velik potencial, ki ga predstavlja znanje strokovnih delavcev v lekarnah. Pred desetimi leti so odprli Lekarno Breg, s katero so uresničili želje in potrebe prebivalcev na desnem bregu Drave, lekarna Breg je med desetimi naj lekarnami v Sloveniji, in Lekarno Gorišnica, za katero se je kmalu pokazalo, da so se pravilno odločili. Lani so to lekarno tudi kadrovsko okrepili. Lekarna Ptuj, ki je največja, je baza znanja, kadrov in učna ustanova. Danes je v sestavi Lekarne Ptuj sedem lekarn, te delujejo še
v Majšperku, Kidričevem, v Vidmu in v trgovskem centru Qlandia. Za ureditev poslovanja skladno z zahtevami cer-
tifikata ISO 9001:2008 so se odločili zato, da bi čim bolj racionalizirali poslovanje in da zagotovijo sistem delovanja z
najmanj možnimi napakami. S certifikatom kakovosti so združili vsa področja poslovanja oziroma vsa področja dela in dopolnili vsa tista, kjer so zaznali kakršnokoli pomanjkljivost. Slovenija se ponaša z urejeno lekarniško dejavnostjo, izvaja se na visoki kakovostni ravni in po etičnih načelih. S pridobitvijo certifikata pa delo še zdaleč ni končano, certifikat predstavlja zavezanost kakovosti in nenehnemu izboljševanju dela na vseh področjih in vseh organizacijskih enotah. Lekarne Ptuj
so ponosne na svoje dosežke, na slovesnosti se je za prizadevanje za pridobitev certifikata ISO 9001:2008 direktorica zahvalila vsem zaposlenim in drugim, ki so jim pomagali na tej poti, ki je bila za njih velik projekt. Posebej pa se je zahvalila vsem trem vodjem lekarniških enot, Srečki Mileta iz Lekarne Gorišnica, Stanislavi Novak iz Lekarne Breg ter Bojanu Potrču, ki vodi lekarniško podružnico Destrnik.
Kolektivu Lekarne Ptuj je k certifikatu kakovosti čestital tudi ptujski župan Štefan Če-lan, ki je že dolgo prepričan, da bi moral biti tudi javni sektor certificiran, vključno s politiko. V. d. predsednice Lekarniške zbornice Slovenije Monika Sonc pa je ob tej priložnosti še posebej poudarila, da bi morali biti projekti promocije zdravja, ki jih lekarne izvajajo na lokalni in državni ravni, vključeni v programe na sistemski ravni, kot sestavni del sistema zgodnjega odkrivanja bolezni. Borut Mlakar, direktor Bureauja Veritas, je pohvalil prizadevanja javnega zavoda za ureditev poslovanja, skladno s sistemom kakovosti, to svojo namero, kot korak kakovosti, so uresničili kot eden redkih javnih zavodov na področju zdravstva javnih zavodov nasploh v Sloveniji.
Kidričevo • Ogorčeni nad ravnanjem okoljskega ministrstva
Bodo v Nančkovo jamo vozili odpadni mulj?
Po ponesrečenem poskusu sanacije opuščene gramoznice v Lovrencu z odpadnimi avtomobilskimi gumami so v občini Kidričevo ogorčeni nad novo potezo Ministrstva za okolje in prostor, ki je čez noč izdalo soglasje za sanacijo še ene gramoznice - na zasebnem zemljišču v katastrski občini Pleterje, kamor predvidevajo vnašati odpadni mulj iz čistilnih naprav.
Po naših informacijah gre v tem primeru za nekdanjo gramoznico, ki jo domačini poznajo pod imenom „Nanč-kova jama" in se nahaja ob tako imenovani šikolski jami na koncu kidričevskega gozda, v bližini velike pleterske gramoznice, ki še vedno obratuje.
Kot je včeraj pojasnil podžupan občine Kidričevo Jože Medved, si v občini Kidričevo že več let prizadevajo za sanacijo številnih gramoznic, ki so jih neodgovorni občani spremenili v divja odlagališča odpadkov. Te problematike se dobro zavedajo, saj gre za vodovar-stveno območje, zavedajo pa se tudi, da je za vsako sanacijo potreben zapleten proces pridobivanja najrazličnejših soglasij in dovoljenj ter da so za to potrebna precejšnja finančna sredstva.
Podžupan Jože Medved:
„V občini Kidričevo se problema sanacije številnih gramoznic dobro zavedamo, saj vsako leto namenjamo določena proračunska sredstva tudi za sanacijo gramoznic. A pri tem prihaja zadnje čase do vse večjih težav, saj je večina teh gramoznic na privatnih zemljiščih, pojavljajo pa se razni podjetniki, ki bi želeli gramoznice sanirati, žal Uidi na tak način, da bi vanje vnašali razne ekološko sporne materiale. S tem pa se na občini nikakor ne moremo strinjati, saj gre za zelo občutljivo vodovarstveno območje.
Prav te dni imamo na mizi v obravnavi okoljevarstveno dovoljenje za sanacijo gramoznice v k. o. Pleterje, ki naj bi jo sanirali z vnašanjem raznih zemljin in odpadnim muljem iz čistilnih naprav, kar je za nas nedopustno nerazumljivo, zato na občini
Foto: M. Ozmec
Podžupan Jože Medved: „Ministrstvo je čez noč izdalo okoljevarstveno dovoljenje za sanacijo gramoznice, ki naj bi jo zasebnik saniral z vnašanjem odpadnega mulja iz čistilnih naprav!"
tega enostavno ne moremo dovoliti, saj se zavedamo problema, ki bi lahko nastal z vnašanjem takih ekološko spornih snovi na vodovar-stvenem območju. To bi
Ptuj • Razširjena seja četrtne skupnosti Jezero
Odločen NE krajanov za trgovski center Lidl
Na razširjeni seji sveta ČS Jezero, ki je bila 7. julija, so ob prisotnosti krajanov, ki bi jih gradnja novega trgovskega centra Lidl najbolj prizadela, razpravljali o njegovi umestitvi v trikotnik Puhove, Belšakove in Ormoške ceste.
lahko pomenilo tudi ogroženost tega območja."
Ali v primeru sanacije omenjene gramoznice ni bilo potrebno soglasje občine?
„Tudi zaradi tega smo ogorčeni nad ravnanjem Ministrstva za okolje in prostor, saj je to okoljevarstveno dovoljenje izdalo, ne da bi pred tem pridobilo soglas-
je ali vsaj mnenje občine in širše družbene skupnosti oziroma krajanov. Povedati je treba, da imamo sicer več poskusov sanacij gramoznic na nejasen ali celo ekološko sporen način. Na nedavni seji občinskega sveta smo že zavrnili predlog enega od podjetnikov, ki je želel sanirati gramoznico v Strnišču z ekološko neopredeljenimi in nam neznanimi gradbenimi odpadki. Zavedati se je treba, da moramo biti na občini pri tem zelo previdni, saj je treba dobro preučiti in oceniti, kaj je za saniranje gramozne jame sprejemljivo in kaj ne, da nas pozneje ne bo teplo tako kot v že omenjenem lo-vrenškem primeru."
Torej se na občini zavzemate za sanacijo gramoznic, vendar le na ekološko nesporen način?
„Tako je, moram reči, da bi bili zelo veseli, če bi nam uspelo pridobiti pozitivno mnenje za sanacijo katere od gramoznic na tak način, da bi našim občanom omogočili odvažanje ekološko nespornih gradbenih materialov in drugih ekološko ne-
spornih zemljin, ki se pojavljajo ob raznih izkopih. Žal pa nam kljub več poskusom to ne uspeva, zato smo toliko bolj presenečeni nad ravnanjem okoljskega ministrstva, saj lahko nekateri podjetniki očitno brez težav in tako rekoč čez noč dobijo okoljsko soglasje in to za sanacijo, ki je po našem mnenju resnično sporna, saj sploh ne upošteva veljavnih predpisov."
Ali se zadeve v zvezi s sporno sanacijo lovren-ške gramoznice že razpletajo?
„Žal moram reči, da je ta za občino ponesrečeni poskus sanacije nekdanje gramoznice v taki fazi, da ne moremo pričakovati skorajšnjega razpleta dogodkov, saj še vedno ni znano, kako naj bi se sanacija z odpadnimi avtomobilskimi gumami uspešno končala in ali bo do tega sploh kdaj prišlo, kajti z Ministrstva ni o tej problematiki nobenih odzivov, sploh pa ne o tem, da bi se sanacija te gramoznice kdaj realizirala kvalitetno in na ekološko sprejemljiv način."
M. Ozmec
Markovci • KZ nadaljuje naložbe
V zvezi s to načrtovano gradnjo je v Mestni hiši na Ptuju že 16. junija letos potekal sestanek, sklicala ga je Direkcija Republike Slovenije za ceste, na katerem je bil govor o priključevanju Lidla na Ormoško cesto. Lineal iz Maribora je namreč podal vlogo za izdajo projektnih pogojev za priključevanje trgovskega centra na glavno cesto Ptuj-Spuhlja, to je na Ormoško cesto. Potem ko je Matej Dobovišek iz Lineala predstavil idejno zasnovo prometne ureditve, v kateri naj bi „pametni" semafor-
ji urejali promet po izgradnji centra, so predstavniki DRSC zavrnili predstavljeno zasnovo priključka na Ormoško cesto. Po njihovem bi se ta lahko načrtoval le kot desni izvoz, kar bo projektant upošteval in idejno zasnovo ustrezno korigiral. DRSC pa bo projektne pogoje izdala na korigirano idejno zasnovo. Predstavniki MO Ptuj in ČS Jezero so na junijskem sestanku povedali, da je lokacija v omenjenem trikotniku za Lidl neprimerna, in opozorili na še veljaven državni lokacijski načrt, na primerno
Krajani CS Jezero nasprotujejo gradnji Lidla.
ureditev lastniških razmerij in mnenje krajanov.
Krajani, ki se jih predvidena gradnja najbolj dotika, ostro nasprotujejo gradnji in upajo, da bo MO Ptuj skupaj s ČS zaščitila njihove interese ne glede na moč kapitala. Krajani, ki naj bi prodali svoje nepremičnine, da bi lahko Lidl gradil v že omenjenem trikotniku, so deležni hudih pritiskov nakupovalcev zemljišč. Nanje pritiskajo na vse načine, da bi nepremičnine prodali. Branko Vese-lič, ki je najbolj na udaru, si je zaradi nasilja, ki ga doživlja, najel odvetnika, je povedal. Svojega domovanja ne bo zapustil, tu se dobro počuti, izselijo ga lahko samo po sodni poti ali pa za ceno milijona evrov.
Predsednik sveta ČS Črtomir Rosic je krajanom obljubil, da bodo skupaj z MO Ptuj zavarovali njihove interese. Kolikor ve, pa je MO Ptuj investitorjem ponudila drugo, primernejšo lokacijo ob Ormoški cesti na Ptuju, pri KGZ Ptuj.
MG
Nova trgovina v Bukovcih
Danes (v petek popoldne) je Kmetijska zadruga Ptuj tudi uradno odprla še eno v nizu svojih novih trgovin; gre za trgovino v centru Bukovcev v občini Markovci.
Odločitev za novogradnjo je bila sicer v KZ sprejeta že pred časom, gradnja pa se je začela tik pred novim letom in bila končana v slabega pol leta. »Prejšnja, stara trgovina je bila res že povsem dotrajana in nefunkcionalna, zato je bilo jasno, da je treba postaviti novo. To smo letos tudi uresničili, in kot kažejo prvi rezultati poslovanja, je bila naša odločitev pravilna. Čeprav vsa dela še niso dokončana, treba je opraviti še nekaj malenkosti, ocenjuje-
mo, da bo končna vrednost tega projekta znašala okoli 400.000 evrov,« je povedal direktor KZ Ptuj Marjan Jan-žekovič.
Zadružna trgovina v Bukovcih je namenjena predvsem prodaji živilskih in galanterijskih izdelkov; v njej pa ni ponudbe gnojil in škropiv: »Odločitev za takšno namembnost trgovine, ki deluje s franšizo Merca-torja, je sprejeta zato, ker imamo v neposredni bližini, v Markovcih, že svojo trgovi-
Kmetijska zadruga Ptuj je v petek uradno odprla še eno v nizu svojih trgovin; tokrat v Bukovcih (na posnetku).
no s kmetijskim reprodukcijskim materialom, zato tukaj ni bilo potrebe po tem. Prvi dnevi poslovanja, trgovina je namreč za kupce odprta dva tedna, pa kažejo, da je bila naša odločitev tudi povsem pravilna.«
V zadrugi imajo široko mrežo maloprodajnih trgovin po občinah, ki jih bodisi obnavljajo bodisi gradijo na novo postopoma. Lani je bila tako odprta nova trgovina KZ v Majšperku, v prihodnje pa načrtujejo naložbe še v Podlehniku, nejasna pa je usoda zadružne dvorane v centru Markovcev; zanjo KZ išče primernega kupca ali najemnika, vendar zaenkrat brez uspeha.
Nova trgovina v Bukovcih je odprta vsak dan, tudi ob sobotah in nedeljah do 12. ure.
Uradno odprtje so s svojim nastopom popestrili člani markovske godbe na pihala in ljudski pevci KUD Bukovci, blagoslovil pa jo je tudi farni župnik.
SM
Foto: SM
Foto: MG
Ptuj • MGP pred zadnjo premiero v sezoni
Kuhinja po meri, vsakdanje srhljivke
Jutri ob 21. uri bo v ptujskem gledališču premiera predstave Kuhinja po meri, vsakdanje srhljivke, ki je nastala v koprodukciji z Gledališčem Glej Ljubljana. Režiral jo je Ptujčan Igor Samobor, igrajo pa Nina Valič, Matej Puc, Jure Henigman, Gregor Gruden in Jurij Drevenšek.
Avtorica besedila je islandska dramatičarka srednje generacije Vala Thorsdottir, ki je študirala gledališke študije na Univerzi v Leedsu, kjer je leta 1995 diplomirala. Poleg pisanja pri številnih gledaliških, radijskih in televizijskih projektih sodeluje pri predstavah tudi kot igralka. S svojimi dramskimi teksti se je udeležila več gledaliških festivalov in delavnic po vsej Evropi in prejela več mednarodnih nagrad. Večina njenih del je bila prevedenih v angleščino in turščino, nekatere pa tudi v švedščino in danščino.
V delu Kuhinja po meri, vsakdanje srhljivke predstavlja posamezne motive iz vsakdanjega življenja: odtujen zakonski par; mati, ki ljubeče idealizira svoj razgrajaški podmladek; dekle, ki je ravnokar izvedelo, da je noseča. Te zgodbe, ki so prepredene s fantastičnimi elementi, odkritosrčno spregovorijo o naravi družine in partnerstva v današnjem svetu ter se osredotočajo na različne etape ženskega življenja in njen položaj znotraj družine in družbe.
Foto: arhiv MGP
V predstavi se prizori iz vsakdanjega življenja prepletajo s fantazijo.
Uprizoritev je prvo režijsko delo igralca Igorja Samoborja, ki se je rodil pred dvainpet-desetimi leti na Ptuju, kjer se je tudi šolal vse do študija na ljubljanski Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo.
Gledališče ga je še posebej pritegnilo v gimnaziji, ko je obiskoval gledališki krožek, ki sta ga vodila Marjan Kovač in kasneje Branka Bezeljak, pr-
vič pa je nastopil na ptujskem odru v predstavi Sen kresne noči Williama Shakespeara.
Po opravljeni Akademiji je sledilo vabilo v SNG Dramo v Ljubljani, ki ji ostaja zvest še danes. Nekajkrat je gostoval v drugih gledališčih ter posnel nekaj celovečernih filmov, televizijskih dram in veliko radijskih iger. V tridesetih letih je ustvaril okoli sto vlog, za ka-
tere je prejel mnogo najvišjih priznanj: nagrado Prešernovega sklada, več Borštnikovih nagrad, Župančičevo in Sever-jevo nagrado ...
Želja po režiranju je v njem naraščala že nekaj časa in veseli ga, da bo svoj režijski »krst« doživel tam, kjer se je njegova igralska pot tudi začela - na ptujskem odru.
Polona Ambrožič
Ptuj • Pestro »Cidopoletje«
M ■ ■	■ ▼ ▼	"V 1 ■ ■
Za izkoriščene pocitrnce
Kot pravijo v Centru interesnih dejavnosti Ptuj, so počitnice vsako leto čas uresničenih ali pa zapravljenih priložnosti. Za tiste otroke in mlade, ki bi jih radi preživeli aktivno, so tudi to poletje pripravili vrsto dejavnosti za kratkočasenje.
»Pri ustvarjanju programa poskušamo nadaljevati sedaj uspešne aktivnosti, hkrati pa poiskati kakšne nove,« je pojasnila Nevenka Gerl, specialistka mladinskega dela v ptujskem CID-u. Tako so letos v počitniški program med drugim uvrstili ulične delavnice (naslednje se bodo pričele 12. julija na Kvedrovi), v okviru katerih poteka ustvarjanje in gibalna animacija za osnovnošolce pod vodstvom mladih prostovoljcev. Prav tako so se otroci že lahko udeležili poletnih potepanj, do začetka julija
pa so bili na voljo tudi letalska modelarska delavnica, začetni in osvežitveni tečaj španščine ter delavnica oblikovanja nakita.
Od 30. junija vse počitnice poteka elektro delavnica za mlade, starejše od 12 let, od 6. julija dalje nudijo ustvarjanje glasbe z računalnikom, od 5. do 9. julija je bil čas za solo petje, do 26. julija pa lahko še obiščete urice, na katerih boste izdelovali izdelke iz gline.
O novostih letošnjega poletja pa pravi Gerlova: »Nadgradili smo lansko dobro izkušnjo
Gerlova napoveduje razgibano poletje.
v sodelovanju s festivalom Art stays. Lani smo namreč že izvedli projekt otroških likovnih delavnic, letos pa smo oblikovali kar tri programe. Poleg programa sodelovanja otrok z umetniki v njihovih paviljonih in potem njihovega lastnega ustvarjanja se bosta pod vodstvom likovne pedagoginje oblikovali še dve delavnici: otroška grafična in delavnica freske. Pri obeh bo šlo tudi za neposreden stik z likovnimi ustvarjalci, ki bodo gostovali na Ptuju v okviru projekta Art stays.«
Od trebušnih plesalcev do literatov
To pa še niso vse novosti. »Po večletnem premoru smo ponovno uvedli počitniški tečaj znakovnega jezika gluhih, za katerega pričakujemo nekaj interesa, na novo pa uvajamo tudi orientalske plese za otroke. Ti namreč pri nas že več let uspešno potekajo za dekleta, za osnovnošolce pa še ni bilo takšne delavnice,« je nadaljevala sogovornica.
Načrtujejo še literarno de-
lavnico z mentorico Kristino Kočan Šalamon, ki bo ob koncu avgusta. Tako se bo pridružila festivalu Dnevi poezije in vina, ki letos prvič gostuje na Ptuju in ga bodo na tak način poskušali približati najmlajšim literarnim ustvarjalcem.
Pred letošnjimi vročimi meseci so tudi po nekaj letih znova izdali Cidolist, ki ga je oblikovala Lilia Canario (ta je namreč specializirana za področje fotografije, videa in medijev), fotografije pa je prispeval letošnji maturant ptujske gimnazije Andrej Lamut. Zloženka vsebuje podatke o počitniškem dogajanju ne samo v CID-u, ampak tudi v drugih javnih zavodih in društvih.
In ker je poletje čas raznih potepov, smo Gerlovo povpraševali še, kakšne so možnosti potovanj za mlade v njihovi organizaciji. »Ravno včeraj so šli za 12 dni na projekt mednarodne mladinske izmenjave v Črno goro, 1. avgusta odhajajo preko CID-a v Nemčijo na projekt, ki bo obravnaval kulturno in mladinsko politiko v Evropi, drugače pa trenutno pomagamo posameznikom s Ptuja iskati njihove bodoče projekte Evropske prostovoljne službe.«
Za eno od oblik mednarodnega sodelovanja pa upajo, da jo bodo izvedli septembra v domačem mestu. Gre za projekt gostiteljske mednarodne mladinske izmenjave Obrazi, ki je namenjena obravnavi revščine in socialne izključnosti, sodelovali pa naj bi mladi iz Finske, Slovaške in Nemčije.
Polona Ambrožič
Od tod in tam
Ptuj • Vrazov trg v znamenju folklore
Večer 5. julija je na Vrazovem trgu potekal nekoliko drugače - popestrila sta ga nastopa odraslih folklornih skupin KD Cirkulane in FD Rožmarin iz Dolene. V organizaciji ptujske območne izpostave Javnega sklada za kulturne dejavnosti in Doma kulture Muzikafe sta se skupini predstavili s štajerskimi plesi, plesi z Goričkega, Razkrižja, Bele krajine in Bojan-cev. Odrasla folklorna skupina FD Rožmarin iz Dolene sicer praznuje v letošnjem letu 30 let aktivnega delovanja. V juliju bodo kulturno dediščino predstavljali tudi v avstrijskem Celovcu. Folklorna sekcija KD Cirkulane pa je precej mlajša, saj deluje dobra tri leta, vendar je v tem času nanizala že kar nekaj uspehov. Nastopajo na različnih koncih Slovenije, v juliju pa bodo gostovali tudi na Hrvaškem.
Polona Ambrožič
Ptuj • V središču mesta nastopili Mehičani
6. julija je na Ptuju potekal Mednarodni otroški festival, ki so ga pripravili v Otroški folklorni skupini Klopotec DPD Svoboda Ptuj. Glavna zvezda dogodka je bila otroška folklorna skupina iz Mehike. »Povabili smo skupino, ki je sodelovala na Lentu, da malo doživimo eksotiko tudi na Ptuju. Poleg njih bodo nastopili naši mladi glasbeniki Petovio kvintet, zaradi višje sile pa so žal udeležbo odpovedali gostje iz Hrvaške,« je pred prireditvijo povedala Cvetka Glac, mentorica Otroške folklorne skupine Klopotec. Po uvodnem taktu domačih viž so nato torej na prizorišče prišli Mehičani ter očarali z zanimivimi gibi in oblačili.
Polona Ambrožič
Ptuj • Fotografski spomini občine
Foto: PA
Do 20. julija je v Salonu umetnosti na ogled razstava fotografij Mestne občine Ptuj iz obdobja med letoma 1990 in 2002. Leta 2003je ptujski muzej od občine prevzel več kot 10.000fotografij, ki vsebinsko pripovedujejo o njenem delovanje v omenjenem času. Njihovo sistematično obdelavo so pričeli lani in jih oblikovali v šest temeljnih enot, od gospodarstva do kulture. Fototeka tako prikazuje čas, ko sta Ptuj vodila župana Vojteh Rajher in Miroslav Luci ter se s pomočjo fotografij dotakne številnih razvojnih projektov, občinskega praznika, pustovanja, vinogradništva in marsičesa drugega.
Polona Ambrožič
Žetale • Z junijske seje občinskega sveta
Da za novo ceno vode, ker naj bi
itak začela veljati sele v 2011
Tudi žetalski svetniki so se minuli teden srečali z zdaj že razvpitim poslovnim načrtom vodooskrbe za letošnje leto, ki v vseh občinah povzroča kar veliko hude krvi, predvsem zaradi precejšnjega dviga cen na položnicah za uporabnike.
Direktor Komunalnega podjetja Ptuj Jože Cvetko in predstavnik mariborskega Inštituta za lokalno samoupravo Žan Oplotnik sta si po kakšni slabi uri razprave vendarle lahko oddahnila; Žetalčani so namreč poslovni načrt in nove cene na koncu vseeno potrdili. Seveda je svetnike in svetnico motil relativno visok odstotek podražitve, ki bi jo lahko občina svojim občanom znižala za polovico zneska povprečne omrežni-ne (ta v povprečju znaša mesečno slabe tri evre), vendar svetniki glede na skromen proračun o možnosti subvencioniranja niti niso kaj posebno dosti razmišljali. Bolj kot to jih je zanimalo vprašanje, kako naj bi zagotovili znesek omrežnine za letošnje leto,
Žetalski svetniki so na zadnji predpoletni seji, potem ko jim je Jože Cvetko nakazal, da nove vodo itak ne bodo veljale pred novim letom, potrdili poslovni načrt ptujske Komunale.
Foto: SM
cene za
Podlehnik • Po osmih letih končno rešen spor s KZ
Vaški dom v lasti občine
Potem ko se je kar dobrih osem let (bolj kot ne v zakulisju javnosti) bila bitka za lastništvo podleh-niškega vaškega doma med Občino Podlehnik in ptujsko Kmetijsko zadrugo, ki je, mimogrede, bila vpisana kot uradni zemljiškoknjižni lastnik objekta, je zgodba o tem, čigavo je kaj, konec junija bila vendarle končana.
Vodstvi obeh vpletenih strani sta na sodišču dosegli poravnavo, po kateri je objekt z zemljiščem zdaj v lasti občine, ta pa je zadrugi v zameno za njen delež odstopila 40 arov zemljišča v neposredni bližini, na travniku pred policijsko postajo. Župan Marko Maučič, ki je skupaj s predstavniki zadruge ter lastnikom sosednjih zemljišč ob vaškem domu še pred poravnavo uskladil meje, pravi, da je vesel, da je nerešene zgodbe končno konec: „Pri-čakujemo pa še rešitev lastništva manjšega dela parcele, kjer stoji prizidek gasilskega doma. Ta je bil namreč postavljen na
zemljišču, ki je v upravljanju sklada kmetijskih zemljišč. Že v prejšnjem mandatu je takratno občinsko vodstvo sprožilo tožbo proti skladu, a jo bomo zdaj umaknili, saj sklad ni lastnik, ampak le upravljavec državnega zemljišča. Trenutno smo z odgovornimi že v dogovoru glede odkupa te manjše parcele; predvidena cena res ni visoka, zato menim, da bomo rešili tudi to manjšo težavo."
Kaj bodo naredili s starim in precej zapuščenim objektom doma, župan še ne ve povedati: „Verjetno bodo potrebna kakšna manjša vzdrževalna dela, sicer pa menim, da se temeljita
Po dobrih osmih letih pravdanja sta se občina Podlehnik in Kmetijska zadruga Ptuj na sodišču vendarle dogovorili, da postane dom (na posnetku) last občine, ta pa v zameno za njen delež preda zadrugi 40 arov občinskega zemljišča v neposredni bližini.
obnova ne bo splačala. Zadruga ima zaenkrat še pravico poslovati v svoji trgovini v sklopu doma, vendar po dogovoru le do leta 2012, potem naj bi se preselila v nove prostore. Interes za parcelo z domom kaže tudi sosednji podjetnik Žerak, ki je na vodstvo občine že naslovil vlogo z željo, da povemo, kaj mislimo narediti z nepremičnino. Vendar se zaenkrat, v tem mandatu, o tem gotovo še ne bomo odločali, to bo odločitev naslednjega občinskega sveta in vodstva. Gotovo pa bo treba razmisliti, ali ostati in obdržati to lokacijo ali jo prodati oz. zamenjati za kakšno drugo," je še povedal župan Marko Maučič.
Da novim cenam vode
Sedanji podlehniški občinski svet se je na junijski izredni seji odločil potrditi poslovni načrt oskrbe z vodo z novo ceno vode. Posebnega navdušenja nad visoko podražitvijo za občane sicer med svetniki nikakor ni bilo; prej nasprotno. Ne samo enkrat je bilo slišati mnenje, da v končni fazi vedno morajo sprejemati nekaj, kar jim ni všeč, Jožica Svenšek pa je kar direktno vprašala, za koliko se bo povečal dobiček Ko-
munale Ptuj po potrditvi teh cen, saj je znano, da to podjetje vsako leto ustvarja dobiček.
Župan Maučič na zastavljeno vprašanje (seveda) ni imel odgovora, povedal pa je: „Ravno zaradi teh spornih zadev okoli dobička Komunale Ptuj se je tudi že postavila zahteva, da se vodooskrba izloči iz komunalnega v samostojno podjetje, vendar se v tem mandatu to gotovo ne bo zgodilo ... Sicer pa mene bolj kot ta podražitev, ki v končni fazi za gospodinjstvo pri povprečni porabi pomeni približno 3,5 evra več za vodo mesečno, skrbi, kakšna bo prihodnost oskrbe z vodo. Gotovo se ta ne bo cenila, ampak dražila. Zato bi bilo zelo pametno, da se z vodo v prihodnje ravna veliko bolj rentabilno in da si gospodinjstva omislijo cisterne za zbiranje deževnice, ki se lahko uporablja za marsikaj ter tako prihrani pri porabi pitne vode iz vodovoda.«
Svetniki so se s takšnim razmišljanjem sicer strinjali, navdušenja pa še vedno ni bilo; skrbelo jih je zlasti, kako bo s kmetijami, ki imajo živino in jih bo podražitev prizadela še toliko bolj, na koncu pa so vseeno soglasno potrdili načrt oskrbe z vodo in novo ceno vode za občane.
SM
saj je mimo že polovica leta in občani tega doslej pač niso plačevali. Plajnškova je jasno povedala, da tega za nazaj od občanov ne bodo niti mogli zahtevati in kako naj potem rešijo nastalo situacijo. Konkretnega odgovora pa nista dala ne Cvetko, ne Oplotnik; slednji je pač navajal državno zakonodajo, ki je osnovni razlog, da takšen poslovni načrt in novo shemo cene morajo sprejeti. Na vprašanje, kaj se občini lahko zgodi, če plana in nove cene ne potrdi, pa je Oplotnik lahko le povedal, da sicer načeloma nič, da pa bodo ob morebitni prijavi inšpekciji ali ob obisku računskega sodišča denar iz naslova omrežnine za vzdrževanje sistema morali zagotoviti -zlepa ali zgrda - saj so praktično že od začetka letošnjega leta v prekršku in poslovnih knjig ne vodijo pravilno. Svetniki so bili nejevoljni, besed sicer ni bilo slišati več veliko, zato je župan Anton Butolen poskušal z glasovanjem, a se je izjalovilo, saj svetniški zbor enostavno ni vedel, kaj naj naredi.
Poskušal je Cvetko: »Glejte, ne za občino ne za nas se s tem poslovnim načrtom in novo ceno praktično ne spremeni nič. Mi zaradi zvišane cene za občane, ki je posledice uvedbe omrežnine, ne dobimo nič več kot prej, nič s tem podjetje ne zasluži.« Oplotnik mu je pomagal z besedami, da se lahko s svojimi pomisleki in negodovanjem obrnejo na zakonodajalca, ki je pravzaprav edini »kriv« za nastale spremembe. Svetniki pa so še vedno vztrajali, da gre za prevelik enkraten dvig cene vode, župan je dodal, da so itak še zadolženi zaradi izgradnje vodovoda, in ko je že kazalo, da načrt ne bo potrjen, je Cvetko na vprašanja svetnikov, kaj bo potem, če plana ne potrdijo, povedal za Žetalčane očitno odločujoče dejstvo: »Glejte, da lahko uvedemo nove cene, moramo pridobiti tudi soglasje pristojnega okoljskega ministrstva. Za to potrebujemo soglasja vseh 18 občin. Tudi če ta soglasja oz. potrditve planov dobimo od vseh občin do konca julija, bo trajalo še do konca leta, da bodo nove cene s pozitivnim mnenjem ministrstva res začele veljati ... Do takrat pa se itak ne more spremeniti nič, le vi kot občina ste v prekršku.« To je svetnike očitno pomirilo, smešno jim je bilo le dejstvo, da bodo šele v začetku drugega leta začele veljati nove cene, takrat pa bo
itak že treba potrjevati nov poslovni plan za vodooskrbo, saj tokratni velja le za letošnje leto (koncesija namreč v začetku naslednjega leta gotovo še ne bo izvedena). Po tej razlagi pa so soglasno potrdili letošnji plan oskrbe z vodo.
Težave s prijavo vrtca na razpis RRP
Z ostalimi točkami dnevnega reda so opravili dokaj hitro; med drugim so tako zavrnili pritožbo domače Lovske družine, ki ji ni všeč, da je po letošnjem razpisu za šport prejela le 566 evrov; razlaga svetnikov in pristojne komisije pa je bila jasna, sredstva po razpisu so namenjena za športne programe in žal jih LD ne more prejeti več, ne glede na to, da so lovci sicer zelo aktivni in pridni ter veliko naredijo tudi prostovoljno.
Sicer pa je župan Anton Butolen svetnike seznanil še z zapleti, ki so jih doživeli ob prijavi projekta vrtca na razpis Regionalnih razvojnih programov (RRP). Kot je povedal, je bila njihova vloga najprej zavrnjena zaradi nekaj malenkostnih napak, kot je originalna izjava projektanta o nizkoenergetskem vrtcu (občina je pač poslala kopijo izjave, op. a.) in menda neustrezen DIIP, ki pa itak po županovih besedah ni bil niti predmet sofinanciranja, a so vlogo že popravili in se takoj prijavili na naslednji razpis: »Prav zaradi možnosti prijave na naslednji rok se nisem odločil za tožbo, saj je bila zavrnitev popolnoma neutemeljena. Zdaj upam, da je vse v redu in da bomo s projektom uspeli. Imam pa občutek, da gre za namerno zavlačevanje pri izdaji pozitivnih sklepov, ker verjetno v državni blagajni ni denarja ... « Butolen je ob koncu pristavil še, da vseeno upa, da bo pozitiven sklep za vrtec izdan do jeseni: »Za letos imamo predvideno porabo 300.000 evrov za začetek gradnje vrtca. Razpis smo že izvedli, kot najugodnejši izvajalec pa je bilo med petimi ponudniki izbrano podjetje Gic Gradnje iz Rogaške Slatine. Njihova ponudba je znašala nekaj manj kot 900.000 evrov, ostale ponudbe pa so se gibale med 1,1 in 1,2 milijona evri. Pogodbo za začetek del pa bomo lahko seveda podpisali šele ob prejetju pozitivnega sklepa Službe vlade za regionalni razvoj in lokalno samoupravo.«
SM
Foto: SM
Dornava • Po zadnji seji občinskega sveta
Polenške štorije brez konca
Nobena skrivnost ni več, da se je pri gradnji polenškega vaško-gasilskega doma pošteno zalomilo; tamkajšnji svetnik in predsednik GZ Dornava Jožef Hojnik je sicer še v začetku junija zelo suvereno vabil na odprtje, ki naj bi se zgodilo 12. junija, a je potem vse potihnilo -preklica vabila na odprtje ni bilo, odprtja pa tudi ne...
Dela na nesrečnemu objektu namreč še vedno tečejo in župan Rajko Janžekovič pravi, da ne upa napovedati, kdaj bodo zares končana: „Kot je znano, se je precejšnja napaka pokazal pri izvedbi ostrešja in pravzaprav je še sreča, da se je to pokazalo še pravi čas. Dejstvo je,da je bila po prvotnem načrtu mišljena streha iz lepljencev, nato pa smo se v dogovoru in na željo izvajalskega podjetja Gradis odločili za izvedbo klasičnega kritja, vendar pa se je zapletlo že pri izvedbi lesene konstrukcije, ki je izvajalci niso postavili tako, kot bi morali. Strešno konstrukcijo je bilo tako treba temeljito sanirati, kar se je tudi izvedlo, posledica pa je seveda zamujanje roka izvedbe po pogodbi. A ne samo po pogodbi, zdaj se zamuja tudi že rok izvedbe po drugem aneksu k pogodbi, po katerem naj bi bila dela končana prvega junija," je najprej povedal župan Janžekovič in ob tem dodal, da seveda po zadnjem roku tečejo kazenske zamudne obresti (penali, op. a.). Ali jih bo občina izvajalskemu podjetju dejansko obračunala ali ne, župan zaenkrat noče povedati, potrjuje pa informacijo,
»Letos se je na mojo pobudo prvič zgodila ta enodnevna slikarska kolonija, na Polenšaku pa se nas je zbralo dvanajst ljubiteljskih slikarjev. Moram reči, da je z organizacijskega in stroškovnega vidika to precej zahteven projekt, in čeprav bi si želela, da to srečanje postane tradicionalno, bo to možno le, če bom dobila kakšno pomoč. Sama tega ne bom več zmogla,« je
da je za sanacijo strehe izvajalsko podjetje, kljub temu da je bilo samo krivo za strojeno napako, občini poslalo račun v vrednosti okoli 20.000 evrov: „Res smo prejeli ta račun, a je bil kasneje umaknjen, saj resnično nima nobene pravne osnove."
Po Polenšaku pa je seveda polno govoric, ki so bolj ali manj potrjene in resne; med njimi so tudi takšne, ki krivdo za težave pri izvedbi prtijo na ramena župana in občine, in spet drugačne, ki pravijo, da se s temi zapleti poskuša nagajati sedanjemu županu in mu „pokvariti" morebitno ponovno uspešno kandidaturo za župana na jesenskih lokalnih volitvah, ter še, da ima izvajalsko podjetje očitno precejšnje težave, saj naj bi se delovodji na tamkajšnjem gradbišču kar naprej menjavali. Janžekovič na vse to pravi, da vse skupaj nima osnove, saj se s takšnimi zapleti pri dokončanju izgradnje prav nič ne more nagajati njemu, ampak kvečjemu vsem tistim občanom in društvom, ki jim je dom namenjen in ki komaj čakajo njegovo odprtje: „Meni osebno je prav vseeno, ali bo ta dom odprt pred voli-
najprej povedala Elfrida Ben-čič in ob tem še povedala: »Polenšak sem kot lokacijo za slikarje izbrala iz več razlogov; sem namreč domačinka, doma iz bližnjih Hlaponcev, poleg tega sem dolgoletna članica polenškega Turističnega društva. Želela sem, da del polenške tradicije, kot je vsakoletni praznik žetve, slikarji ujamemo tudi na platno in ga na takšen način ohranimo za
tvami ali po njih. Vsekakor pa bomo pri tehničnem prevzemu objekta veliko bolj budni, kot bi bili morda sicer. Vsaka stvar bo res podrobno pregledana in vsaka, še tako majhna napaka, se bo morala odpraviti, sicer prevzema in plačila del ne bo! Pa četudi se bo zato popravljalo še večkrat."
naše zanamce. Pa seveda tudi lepote Polenšaka v času zorenja žita.«
Elfrida Benčič se s slikarstvom ljubiteljsko ukvarja že poldrugo desetletje: »Pred 15 leti sem res šele začenjala, prva dela, ki so bila primerna tudi za razstave, pa so začela nastajati pred približno 12 leti. V tem času sem se tudi izobraževala, predvsem v Ljubljani pri akademskem slikar-
Trenutno se v objektu sicer izvajajo še zadnja zaključna dela; od polaganja keramike in parketa, pleskanja ter montaže radiatorjev, gradijo se tudi zunanje stopnice. Po zadnjem obvestilu naj bi bila vsa pogodbeno določena izvajalska dela končana v teh dneh, sredi julija, vendar Janžekovič pravi,
ju Tonetu Račkiju in pri nas, na tečajih odličnega slikarja in mentorja Jožeta Foltina.«
Elfrida zase pravi, da je človek narave, zato tudi najraje slika motive iz narave, uporablja pa tehniko olja na platnu: »Za kakšno sliko porabim tudi več dni, kakšna nastane pa v le nekaj urah. To je zelo različno in v prvi vrsti odvisno od razpoloženja,« še pravi Benčiče-va, ki se je ob odprtju razstave zahvalila vsem sodelujočim, pa tudi občini Dornava, TD Polenšak in Javnemu skladu za kulturne dejavnosti.
Razstava v dornavski občinski stavbi, kjer so na ogled dela z motiviko polenške žetve in Polenšaka, ki so jih ustvarili Franc Simonič, Branko Gajšt, Bogomir Jurtela, Tonček Šomen, Rozina Šebetič, Jožica Nedeljko, Cecilija Bernjak, Marija Gregorc, Mihaela Omladič, Rozalija Hojnik, El-frida Benčič in Jože Foltin, bo odprta do 20. julija. »Upam in tudi želja vseh slikarjev pa je, da bi lahko ta sklop slikarskih del razstavili še kje,« je še povedala Benčičeva.
SM
da v datume ne verjame več: „Bomo videli, kdaj in kako bo končano. Okolico bo uredila občina v lastni režiji."
Spet o šoli in vrtcu na Polenšaku ...
Sicer pa je na Polenšaku, pač nekoliko v sozvočju s pričakovano vročo politično jesenjo, spet zavrelo okoli šole, prevozov in vrtca. Štiri mamice šoloobveznih otrok so namreč podpisale zahtevek, v katerem sprašujejo, kako je zdaj s šolskimi prevozi za tri oz. štiri osnovnošolce, kako z vrtcem, kako je s šolskim okolišem in še, da naj občina zagotovi in plača šest ur dela učitelja za peti razred (šola, v katero je po neuradnih podatkih vpisanih sedem učencev, je namreč šti-rirazrednica). Župan na takšne zahteve odgovarja: „Osebno sem premeril oddaljenost domov teh učencev od šole in lahko povem, da je eden doma 50 metrov stran od šole, drugi 200 metrov, tretji okrog 450 metrov in četrti je doma morda res kakšna dva kilometra od šole. Ob tem gre eden od teh štirih otrok, katerega mamica je tudi podpisnica pisma, letos jeseni v peti razred in kolikor sem seznanjen, v OŠ v Juršin-ce. Poleg tega polenški učenci lahko koristijo za prevoz do tamkajšnje šole tudi šolsko linijo za OŠ Dornava, tako da je ob teh podatkih verjetno povsem jasno in razumljivo, da dodatnih prevozov ni smiselno zagotavljati in drago plačevati. Prav tako ne bomo plačevali učitelja za peti razred, spet upoštevajoč dejstvo, da bi bili v petem razredu morda dva ali trije učenci, pa še to ni verjetno. Glede okoliša ne vem, kaj naj bi še več urejali; okoliš je urejen, starši pa imajo ne glede na to vse pravice, da svojega otroka vpišejo v katerokoli
šolo. Kar se tiče dodatnega oddelka vrtca na Polenšaku, za katerega naj bi bilo tam dovolj otrok, pa bom povedal to: vsi straši, ki so pravočasno oddali vloge za naš vrtec v Dornavi, so dobili pozitivne odgovore in imajo njihovi otroci zagotovljeno prosto mesto v našem vrtcu. Ustanavljati mešani oddelek vrtca na Polenšaku je zelo dvorezen meč, tudi ali predvsem zato, ker je takšen oddelek precej dražji od siceršnjih in zato bi straši gotovo otroke vpisali v cenejši dorna-vski vrtec s specializiranimi starostnimi oddelki. Itak se 95 % polenških staršev vozi v službo skozi Dornavo, zato v takšno njihovo odločitev ne dvomim."
Ponovno odprtje stare zgodbe o polenški štiriletki s šestimi oz. sedmimi učenci in vrtcem so obravnavali tudi svetniki na junijski seji, toda tokrat pripomb čez županovo mišljenje ni bilo slišati; obmolknila sta tudi najbolj vneta zagovornika obstoja polenške šole in ustanovitve vrteškega oddelka, svetnika Franc Kukovec in Jožef Hojnik. V nedogled vztrajati na stališču, da velikanska (in hudo dotrajana) šolska zgradba z enim učiteljem za šest ali sedem učencev v štirih razredih je zdravorazumsko res nesmisel, pa ne samo zaradi stroškov vzdrževanja, ampak tudi zaradi omejenih možnosti interesnih in drugih dejavnosti kratkohlačnikov, ki jih imajo na voljo njihovi vrstniki v OŠ Dornava.
Preplastili bodo osem odsekov cest
Sicer pa so dornavski svetniki na minuli seji potrdili še dokumentacijo za preplastitev in ureditev kar osmih odsekov cest; treh na območju vaškega odbora Žamenci in petih na območju Dornave; gre predvsem za preplastitve in ureditve več krajših odsekov, kjer se je pred dvema letoma naredila kanalizacija in je bilo že takrat občanom povedano, da se bodo poškodovane ceste sanirale v roku dveh let. Prav tako so zelo pozitivno sprejeli ponudbo avstrijskega podjetja za ureditev daljinskega sistema ogrevanja na lesno biomaso (sekance, op. a.), ki bi povezalo vse javne zgradbe in zainteresirana gospodinjstva v centru občine; od zavoda dr. Marij ana Borštnarja preko občinske zgradbe, šole, vrtca, nove dvorane do baročnega gradu. Prihranek pri stroških ogrevanja naj bi po realnih izračunih znašal med 20 in 25 % glede na sedanje stroške, več o tem projektu pa bo verjetno dorekel naslednji občinski svet.
SM
Dornava • Razstava Polenšak
Žetev na slikarskih platnih
Konec prejšnjega tedna so v avli dornavske občinske stavbe odprli razstavo z naslovom Polenšak in TD Polenšak. Likovna dela 12 avtorjev so nastala na enodnevni slikarski koloniji na Polenšaku, organizatorka in pobudnica kolonije in razstave pa je domačinka Elfrida Benčič.
Ptuj • Še o problematiki starega mestnega jedra
Bi »umiranje« morda rešile nižje najemnine?
Peticijo »Staro mestno jedro - umiranje na obroke« je podpisalo 21 lastnikov oziroma najemnikov lokalov v starem mestnem jedru, sestanka z županom MO Ptuj Štefanom Čelanom in direktorjem občinske uprave Stankom Glažarjem, ki je bil 2. julija v poročni dvorani Mestne hiše, pa se jih je udeležilo devet. Na vabilu na sestanek jih je bilo zapisanih 18, vabili pa so tudi predsednika sveta ČS Center Borisa Miočinoviča. S seznama podpisnikov peticije izhaja, da prevladujejo najemniki, ki koristijo lokale v lasti MO Ptuj.
Foto: Črtomir Goznik
Z lastniki oziroma najemniki lokalov v starem mestnem jedru, podpisniki peticije, sta se 2. julija sestala direktor občinske uprave Stanko Glažar in župan MO Ptuj Štefan Čelan.
Foto: Črtomir Goznik
Največ praznih lokalov je trenutno v Murkovi ulici, kjer napovedujejo zaprtje še trije lokali. V prostore nekdanje trgovske hiše Emona - Merkur bi takoj lahko naselili novega trgovca, ker pa lastništvo ni rešeno, tega ni mogoče.
V Mestni hiši so se tokrat zelo hitro odzvali na peticijo, ki so jo sprejeli v drugi polovici junija. Tega, da je revitalizacija starega mestnega jedra potrebna temeljite in vsestranske obravnave, se mestna oblast zaveda. Ptujski župan, ki je vodil strpen pogovor, v katerem ni bilo tudi ničesar slutiti o tem, da naj bi podpisniki peticijo podpisovali pod pritiskom, je uvodoma predstavil različne interese tega območja, ki jih imajo stanovalci starega mestnega jedra, gostinci in svet ČS Center. Stanovalci starega mestnega jedra so po osmih letih podpisali sedem peticij, s katerimi so zahtevali zaprtje vseh lokalov po 22. uri, premestitev vseh tistih dejavnosti, ki ogrožajo varnost, zunaj mestnega jedra, brezplačno parkiranje za vse stanovalce starega mestnega jedra ter tudi subvencioniranje stroškov bivanja in vzdrževanje objektov vsem prebivalcem, ki živijo v starem mestnem jedru. Gostinci na tem območju zahtevajo znižanje vseh
Tretjega julija je potekal prvi letošnji Grajski vrtiček, ki je sovpadal s Petim srednjeveškim otroškim dnevom, zato je bil nekoliko obarvan tudi v tem stilu. Sicer pa je ta prireditev, ki poteka vsako soboto in nedeljo med 11. in 17. uro v pedagoški sobi gradu, namenjena
najemnin za poslovne lokale, odpiralni časi naj bodo čim daljši, uporaba javnih površin naj bo brezplačna, prav tako parkiranje. Svet ČS Center predlaga, da se vse moteče dejavnosti odstranijo iz starega mestnega jedra, uvede naj se strogi nadzor nad vsemi, ki motijo nočni mir in povzročajo vandalizem, prav tako naj se uvede sistem kaznovanja vseh, ki ne vzdržujejo objektov v starem mestnem jedru.
otrokom, ki obiščejo muzej s starši.
»V Grajskem vrtičku se lahko igrajo, barvajo, rišejo, hodijo po hoduljah, predstavimo jim grad, grajske prebivalce ...,« je povedala Renata Čeh iz Pokrajinskega muzeja Ptuj-Or-mož. Včasih tudi berejo, igrajo
Ob tem pa je navedel tudi splošne zahteve občank in občanov Ptuja, ki se nanašajo na širitev trgovske dejavnosti, ta je po raziskavi tretje najbolj pereče vprašanje, v katerem se Ptujčani sprašujejo, do kdaj bodo morali še po nakupih v Maribor, Celje, Avstrijo in še kam drugam, ker se na Ptuju nič ne dobi. Na obrobju mesta so v zadnjih letih nastali trgovski centri, ki so mestno jedro še dodatno osiromašili,
na glasbila, se igrajo z lesenimi kockami ali celo oblečejo ko-rantijo. Po besedah Čehove je priporočljivo, da otroke na delavnicah spremljajo starši, včasih pa jih lahko le-ti za kratek čas tam tudi pustijo, saj je zanje vedno dobro poskrbljeno.
Polona Ambrožič
mestna oblast pa od investitorjev, v tem času je bilo v trgovsko dejavnost vloženih slabih 90 milijonov evrov in odprtih 650 delovnih mest, ni zahtevala, da bi zaradi tega morali vlagati v staro mestno jedro. Kot glavni razlog, zakaj ne obiskujejo gostinskih lokalov v starem mestnem jedru, so anketiranci navedli, da ni dovolj kakovostne ponudbe hrane in drugih storitev, podobno je v trgovini, kjer gre v starem mestnem jedru za razdrobljeno in nekakovostno ponudbo. Ptujski župan je v zagovor trgovcem povedal, da so izrazili interes po vlaganjih v mestno jedro, z veseljem bi to naredili, če bi bilo dovolj prostora in če bi bil ta funkcionalen. Mestna oblast je načrtovala gradnjo trgovskega centra od nekdanje kavarne do nekdanje trgovske hiše Emone-Merkur, ta načrt je stroka ocenila kot drugi najbolj barbarski po drugi svetovni vojni. V staro mestno jedro prihaja premalo ljudi, da bi se moralo več narediti na ponudbi, tega nihče ne oporeka, v glavnem pa naj bi bili krivi veliki trgovski centri na obrobju mesta. Ptujski župan je prepričan, da bi tudi sedaj lahko veliko naredili že, če bi stopili skupaj in oblikovali skupni paket mestnega jedra oziroma ponudbo. Zakaj ima to območje tako malo od nekaj deset tisoč obiskovalcev, ki vsako leto obiščejo ptujski grad, zakaj se vsi ti tako na hitro sprehodijo skozi mesto in ne zaustavijo pri tem in onem ponudniku. V Mestni hiši sprejmejo kritiko, da na tem področju doslej Turistič-noinformativni center Ptuj ni naredil dovolj. Na enem od prvih delovnih sestankov, ki bodo sledili petkovem, bodo problematiko obravnavali in poskušali poiskati kvalitetne
rešitve, takšne, ki bodo lahko zadovoljile večino podjetnikov in obrtnikov na tem območju. Čisto ukiniti najemnin ne bo mogoče, tudi ni mogoče, da ne bi plačevali nič za najem javnih površin za potrebne poletnih teras in podobno. Mestni svetniki se bodo s to problematiko seznanili informativno na seji, ki bo 19. julija, na junijski so se seznanili s peticijo, a je niso obravnavali, vsebinsko pa bodo točko obravnavali na septembrski seji, ko bodo lahko že odločali tudi o konkretnih rešitvah v podporo znižanju najemnin, je obljubil ptujski župan, ki napoveduje še več podobnih sestankov, kot je bil 2. julija. Če so samo najemnine razlog za nezadovoljstvo, je to mali problem, je dejal. Kar zadeva subvencije obrtnikom, ki bogatijo vsebino tega območja, jih je več, ena je tudi subvencioniranje obnove fasad in streh. Zadeva glede bojkota projekta EPK iz peticije ni čisto jasna, napovedi o enomesečnem zaprtju lokalov v glavni turistični sezoni pa ne želi komentirati. Glede kitajskih trgovin, ki so v zasebnih objektih oziroma lokalih, mestna oblast ne more nič, lastnikom ne more prepovedati, da bi lokal dali v najem, najemniki oziroma lastniki lokalov, ki so peticijo podpisali, tega mnenja ne delijo. Mesto bi moralo na nek način »omejevati konkurenco«, omejiti odpiranje nekaterih dejavnosti, je prepričan Anton Gavez. Osebno je Čelanu sicer žal, da pri steklenjaku na Novem trgu 7 (bivšem objektu Volana), mestna oblast ni uveljavila predkupne pravice. Vsak od obrtnikov in podjetnikov, ki so podpisali peticijo, se trudi za kvalitetno ponudbo in storitve, med njimi je tudi Vladimira Korošec,
lastnica Amadeusa, ki je že dvajset let v mestnem jedru. Povabila je tiste, ki menijo, da na tem območju ni druge kvalitetne ponudbe, kot le gostilna Ribič, naj si pogledajo v njeno knjigo gostov, tujci so vedno zadovoljni. Truditi se mora za preživetje, pri tem pa nima niti najmanjše možnosti, da bi prišla do parkirnih prostorov. Še tisto, kar bi jih lahko imela, ji »odvzamejo« obiskovalci knjižnice, mestne redarske službe pa tudi delajo dobro, skrbijo, da naženejo še tiste goste, ki kljub temu pridejo. Zakaj mesto po vzoru drugih ne ponudi vstopnice s popusti oziroma kupončki, ki bi goste vodili tudi v njihove trgovinice oziroma lokale, zakaj mesto ne uveljavi simbolične najemnine, zakaj se pri določanju najemnin ne upoštevajo vlaganja, zakaj v mestnem jedru ni trgovin z domačimi dobrotami in še veliko drugih vprašanj je bilo odprtih na petkovem pogovoru s podpisniki peticije, ki jim bodo sledili še drugi, da bi mestno jedro čim bolj zaživelo, imelo ljudi in obiskovalce. Nekaj rešitev prinašajo tudi projekti, ki jih mesto želi udejanjiti v okviru EPK 2012 -Ptuj partner, v okviru projekta ADHOC, ki bo uspešen le, če bo v mestu živelo najmanj 60 odstotkov aktivnih prebivalcev, v tem trenutku se v mestu srečujejo z izjemno neugodno strukturo prebivalcev, v tem trenutku je okrog 80 odstotkov takih, ki jim mesto subvencionira bivanje, in če bo v mestu najmanj tri tisoč postelj, ki že omogočajo resno ukvarjanje s turizmom. Ampak že do takrat bo treba preživeti, zato so potrebni dogovori v korist oživljanja mestnega jedra, čas pred volitvami pa je tudi pravšnji za takšna vprašanja.
Ptuj • Otroško poletje na gradu
Grajski vrtiček spet cveti
Tudi to poletje potekajo na Ptujskem gradu vsak julijski in avgustovski konec tedna brezplačne muzejske igralnice za otroke, imenovane Grajski vrtiček.
Ptuj • Dvanajsto tekmovanje slikopleskarjev v rokah Ljubljane
Je vzrok uzaljenost Branka Goricana?
Vsi clani gradbene sekcije pri Območno obrtno-podjetniški zbornici Ptuj, skupaj jih je 260, so prejeli vabilo za zbor gradbene sekcije, ki je bila 30. junija v prostorih Območne obrtno-podjetniške zbornice Ptuj. Točka dnevnega reda je bila Tekmovanje slikopleskarjev Slovenije 2010 - odločanje o prenosu organizacije tekmovanja iz ptujske zbornice na drZavno - na Obrtno podjetniško zbornico Slovenije.
Zbor je v dogovoru s sekretarjem OOZ Ptuj Borisom Repičem sklical predsednik gradbene sekcije pri OOZ Ptuj Branko Go-ričan, ki je tudi pobudnik državnega tekmovanja slikopleskarjev Slovenije s humanitarno noto in je vsa leta tudi uspešno vodil organizacijski odbor. Na Ptujskem in v širšem slovenskem prostoru je Gori-čan prepoznan kot človek, ki je vselej pripravljen pomagati.
V enajstih letih tekmovanja so slovenski slikopleskar-ji ob pomoči sponzorjev in donatorjev opravili veliko humanitarno delo, z njihovo pomočjo so bili obnovljeni in prepleskani številni prostori v številnih slovenskih bolnišnicah ter v ptujskem vrtcu. Ptujska zbornica in z njim njeno članstvo pa je tudi z organizacijo in izvedbo tega tekmovanja pridobila na imidžu in prepoznavnosti v slovenskem prostoru. Izguba tega tekmovanja, ker se bo po odločitvi zbora gradbene sekcije, od 260, jih je prišla le peščica, šest, od tega jih je za
prenos glasovalo pet, predsednik sekcije Branko Goričan ni glasoval, ker je pred tem že sam »prenesel« to tekmovanje v repuliške roke, tudi na sami seji je dejal, vodenje zbora je prepustil sekretarju Borisu Repiču in predsedniku zbornice Vladimirju Janžekoviču, da naj se sami odločijo, ker bo ne glede na njihove odločitve, na koncu odločil on.
Na naslov Območne obr-tno-podjetniške zbornice Ptuj je 10. junija letos prišel dopis iz Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije, v katerem je pisalo, da so na upravnem odboru sekcije slikopleskarjev in črkoslikarjev pri OZS, ki bila 8. junija, na predlog Branka Goričana sprejeli sklep, da se organizacija tekmovanja sli-kopleskarjev Slovenije, ki je bila doslej v rokah gradbene sekcije pri OOZ Ptuj, prenese na Sekcijo slikopleskarjev pri OZS. Njen sekretar Janko Rozman je v dopisu tudi zapisal, da se s tem vsa bremena administracije in druga dela s tem tekmovanjem prenesejo nanj, zato želi, da se tudi vsa dosedanja dokumentacija in vse v zvezi s tem tekmovanjem, ki
Foto: Črtomir Goznik
Organizacija državnega tekmovanja slikopleskarjev, ki je rodila in zrasla na Ptuju, se sedaj iz nerazumljivih razlogov seli v Ljubljano.
se je rodilo in zraslo na Ptuju, prenese v Ljubljano, v Sekcijo slikopleskarjev in črkoslikar-jev pri OZS. Konkretni podatki ga sicer ne zanimajo, bolj ga zanimajo vzorci dokumentov, ki bi mu olajšali delo. Dopis je seveda bil za OOZ Ptuj veliko presenečenje, čeprav so bili vsa leta deležni takšnih in drugačnih pritiskov, da bi se to tekmovanje moralo organizirati in voditi iz Ljubljane. Vodstvo zbornice OOZ Ptuj je z vsebino dopisa seznanilo upravni odbor OOZ Ptuj, ki se je sestal 21. junija, vendar
o prenosu tekmovanja niso odločali, ker je to v pristojnosti gradbene sekcije pri OOZ Ptuj. »Tekmovanje ni last posameznika, temveč je tekmovanja vseh enajst let organizirala gradbena sekcija in samo sekcija je tista, ki se lahko odloči o prenosu organizacije tekmovanja slikopleskarjev na Sekcijo slikopleskarjev in čr-kopleskarjev pri OZS«, je glasil njihov sklep.
Čeprav so maloštevilni člani gradbene sekcije, ki so vabilo za zbor sekcije vzeli resno, želeli izvedeti za razloge,
ki so Branka Goričana vodili v to odločitev, neuradno naj bi to naredil zaradi letošnjih volitev v ptujski obrtniški organizaciji, ki so se zanj iztekle neugodno, jim to ni uspelo. Niso pa želeli prilivati olja na ogenj, zato so prenosu prisluhnili, ga izglasovali, pri čemer pa so zahtevali, da se to tekmovanje v bodoče izvaja v soorganizaciji z OOZ Ptuj in pripisom, da je nastalo na pobudo Branka Goričana. Zagotovo gre za veliko škodo, če bo do tega prišlo, in kot vse kaže, bo, čeprav naj bi 3. septembra, ko se bodo lotili priprav na 12. tekmovanje, o tem še govorili, tako za OOZ Ptuj kot tudi pobudnika, ki sicer pričakuje, da bo to tekmovanje vodil tudi v novih razmerah. Branko Goričan je prepričan, da pod novim organizacijskim okvirom ne bo tako zelo več padalo po njem, da je medijska zvezda, da se bodo utišale tudi govorice o krajah materiala in pripomočkov, sponzorji in donatorji so ga po končanih tekmovanjih vedno delili udeležencem, če je ostal, ker bi sicer imeli več težav z vračanjem, ter o tem, da ni bilo
finančnih poročil. Slišati pa je bilo tudi, da mu gradbena sekcija ni bila vedno v podporo, čeprav je resnici na ljubo treba povedati, da je bil delež ptujskih slikopleskarjev glede na velikost sekcije in v primerjavi s 1600 slikopleskarji Slovenije vedno velik, upoštevaje tudi strokovno podporo same OOZ Ptuj. Ptujčani so imeli vedno najmanj eno tekmovalno in eno humanitarno ekipo, pa tudi med sodniki so bili vsako leto Ptujčani. Sekretar Repič pa je tudi povedal, da so finančna poročila sestavili za vsako tekmovanje, da jih je mogoče videti, razen v tistem delu, ki so poslovna skrivnost za posamezne sponzorje in donatorje.
Škoda, da se je ena humanitarna akcija končala na način, ki takšni akciji ne pritiče, čeprav je morda tudi res, da bo lahko pod republiškim vodstvom še uspešnejša. Da pa bi jo lahko že prihodnje leto vrnili na Ptuj, če se ne bodo izpolnila pričakovanja, pa je zgolj izgovor, s katerim je želel Goričan vsaj nekoliko ublažiti grenak priokus.
MG
Ptuj • Neurejene fasade kazijo mesto
Do »rešilnega« odloka bo še dolga pot
Skorajda ni seje mestnega sveta, na kateri ne bi razpravljali o takšni ali drugačni (ne)urejenosti mestnega jedra. Predlogov o tem je izjemno veliko, koliko so izvedljivi, pa je Ze drugo vprašanje. V večini pa so si mestni svetniki enotni v tem, da bi bil prava rešitev za to odlok, ki bi lastnike na nek način prisilil k temu, da bi se lotili urejanja svoje lastnine. S tem pa bi tudi prispevali k večji urejenosti mesta. Največji problem pa je tako pri lokalni skupnosti kot pri zasebnikih pomanjkanje denarja, pravi ptujski Zupan Štefan Čelan.
Na kakšen način se bo Mestna občina Ptuj 'pospešeno' lotila urejanja neurejenih fasad? Bo kmalu luč sveta le zagledal odlok, ki bo na nek način 'prisilil'
lastnike, da bodo bolje skrbeli za svojo lastnino?
»V Mestni hiši smo temeljito proučili zakon o graditvi objektov, ki omogoča sprejemanje odlokov o tako ime-
novani prisilni prenovi zanemarjenih objektov. Pred sprejemanjem tovrstnega odloka pa je potrebno dobro preučiti vse morebitne posledice iz zakona o dedovanju. Posame-
zna določila v obeh zakonih so namreč v nasprotju. Drug velik problem pa so potrebna finančna sredstva, ki jih v občinskih proračunih vedno primanjkuje celo za objekte v lasti Mestne občine Ptuj.«
Kaj se bo na tem področju dogajalo letos na Ptuju? Koliko denarja je za te namene v proračunu 2010 in za katere objekte se bo porabil?
»V letošnjem letu imamo
v proračunu predvidenih 30.000 evrov za subvencioniranje prenove fasad, ki jih bodo prenavljali stanovalci in ostali lastniki objektov v starem mestnem jedru. Iz tega naslova je že dokončana prenova fasade na Ulici heroja Lacka. V teku je prenova fasade v Aškerčevi ulici in prenova strehe na Dravski ulici. Za dokončanje fasade na minoritski cerkvi je v proračunu predvidenih 41.000 evrov. Za poškodovane
Foto: Črtomir Goznik
Foto: Črtomir Goznik
Stavba v Jadranski ulici nosi štafetno palico, kar zadeva neurejenost stavb v mestnem jedru z vsebino, v njej so stanovanja in lokali.
Z mostu za pešce je najbolj vidna »grdobija« nekdanjega Ko-teksa.
strehe pa je predvidenih skoraj 100.000,00 evrov. Veseli nas, da je k prenovi fasade na Krempljevi 2 pristopila Kmetijska zadruga Ptuj. Še bolj pa nas je razveselila novica, da že poteka obnova fasade na Krempljevi 1, ki je v lasti družine Fürst in kjer ima prostore Revivis.«
Na 40. seji sveta MO Ptuj je bilo vnovič postavljeno vprašanje glede nekdanje stavbe Koteksa v Dravski ulici. Boste objekt izločili iz 'območja zaščite' in kakšna usoda ga čaka?
»Za stavbo Koteksa smo zaključili zbiranje natečajnih rešitev, ki so ponudile zanimive rešitve tako v arhitekturnem kakor vsebinskem smislu. Na-tečajne rešitve so podlaga za iskanje potencialnih investitorjev, ki se ukvarjajo s turizmom in storitvami. Naša želja je, da bi v prenovljenih objektih dobili ustrezne hotelske kapacitete, ki jih to mesto za resno turistično dejavnost še kako potrebuje.«
12 Štajerski
Kultura, izobraževanje
petek • 9. julija 2010
Ptuj • Iztok Mlakar navdušil Ptujčane
Samo največja 'mona' ima tiste iz silikona!«
Doživeti Iztoka Mlakarja je res nekaj posebnega, kar ni lahko opisati z besedami. Začne se že pravzaprav pri pojasnitvi, kaj točno si gledal na odru - predstavo, koncert ali nekaj tretjega? Kot sam pravi, jih je poskusilo njegovo delo opredeliti že veliko, sam pa se je preprosto poimenoval odrski osamelec. Čeprav ne slovi ravno po pogostem nastopanju, ga je 1. julija uspelo zvabiti na Ptuj Stanki Vauda Benčevič iz Doma kulture Muzikafe.
»
Mlakar, diplomant dramske igre, ki sodi med najprepo-znavnejše slovenske kantavtor-je (čeprav po njegovih besedah tudi ta oznaka ni čisto prava: »Kaj to pomeni, da sem avtor, ki je prišel na kant?«), se je na začetku ptujskega nastopa zahvalil Stanki Vauda Benčevič ravno zato, ker se ji je uspelo z njim dogovoriti za ta dogodek: »Z menoj se kaj zmeniti je najtežji del posla - tudi sam imam težave s tem!«
Umetnik, ki je ves čas počasi srkal rdečo vino in ga po potrebi nalil tudi komu iz občinstva, je nato v svojem značilnem primorskem narečju nadaljeval s pripovedovanjem najrazličnejših pogledov na svet, ki jih je vmes popestril s svojimi glasbenimi uspešnicami. Čeprav sam ni, kot pravi, človek vere (»bog že ve, zakaj me je naredil ateista!«), je boga omenjal veliko, predvsem se je »poigral« z njegovo stvaritvijo moškega in ženske. Med drugim je pojasnil, da če je bog ustvaril moškega po svoji podobi, je žensko zagotovo po svojih željah. Pri njej je tako popravil vse, kar se mu je ponesrečilo pri moškem. Ko je prišel do dela telesa, ki je bil bogu tako všeč, da ga je ustvaril v dvojini (»Pa ne govorim o rokah!«), je o tem delu, ki že od nekdaj buri moško domišljijo, zapel tudi pesem. V njej med drugim prepeva, da »mara tiste iz silikona samo največja mona«:
»Vsi so vredni spoštovanja, vredni, da dede od njih sanja. Vredni greha, razen uni, ka se s filo jih napuni. Tisti pa prav nč ne znajo, ne smejejo se, ne plešejo, nankar ne dondolajo. Tisti so paj zmeraj isti šutasti ku 'ni fašisti zmeraj 'Mirno!' -'Su gli atenti!'«
Ženske so ostale njegova tematika precejšen del večera, med drugim je razložil tudi, da ne razume več današnjih lepotnih trendov in da se mu glede tega zdi, da so bili do nežnejšega spola veliko prizanesljivejši v času čarovnic.
Moški krivi za vojne, recesijo in Damjana Murka!
Dotaknil se je tudi razlik med spoloma ter trditve nekaterih znanstvenikov, da so moški možgani večji od ženskih. Ta dodatek je sam poimenoval tumor oziroma serijska napaka, ki je kriva za marsikaj slabega na svetu, na primer vojne, recesijo in Damjana Murka: »Ženske boste svet vozile veliko bolje kot moški, a bočno parkiranje ni vaša močna stran.«
Omenil je tudi, da mu večkrat poočitajo, zakaj ne poje v knjižni slovenščini (»Govorim v tem jeziku, v katerem znam!«) in si nato privoščil tudi učiteljice slovenščine, ki naj bi imele podobne frizure (»Videti je, kot da imajo vse is-
Iztok Mlakar, ki ne nastopa mnogokrat in ponavadi le za manjšo publiko, je tokrat obiskal Ptuj.
tega frizerja!«) in poseben vzvišen pogled. Najbolj pa ga je pri njih, kot je povedal na nastopu, vedno vznemirjalo vprašanje: »Kaj je hotel umetnik s tem povedati?«
Kot je namreč nadaljeval, umetnikov ni razumel nihče, ne starši, ne žena, ne oblast, kako naj bi jih otroci? Dodal je še, da zanje ni prav, da se jih začne omejevati, ko so šele začeli prav razmišljati in da bi umetnost morala biti nekaj, kar si lahko vsak interpretira po svoje.
Po še več raznih dovtipih in pesmih je Mlakar občinstvo (ki ga je ves čas hvalil kot zelo logičnega in inteligentnega) pri
Ptuj • Znova srednjeveški dan za otroke
Kot v srednjem veku ...
3. julija je na ptujskem gradu potekal Peti srednjeveški otroški dan, na katerem so se otroci za kratek čas vrnili v to obdobje zgodovine.
Del »srednjeveške« zasedbe
zadnji skladbi pozval, naj poje skupaj z njim in tako se je po prostoru zaslišalo: »Moja Štefana, življenje al smrt, ti si za mene tko ku rajski vrt, ma boh ni tou, da bi jest ratal toj mož, bla soj cajt si moja več moja na boš!«
Gostje, ki so svoje navdušenje izrazili tudi s stoječim aplavzom, so se tako prepričali, zakaj karte za njegov koncert zmanjkajo, še preden se zanj dobro izve, znova pa se je tudi potrdilo, kako veliko je Ptuj pridobil z Domom kulture, v katerem nisi samo priča kvalitetnim kulturnim dogodkov, ampak se počutiš tudi res dobrodošlega.
Polona Ambrožič
Vsi predhodno najavljeni nadebudneži, starejši od štirih let, so se to sončno soboto zbrali na Turnirskem prostoru ptujskega gradu, kjer se je odvijal projekt društva Cesarsko-kraljevi Ptuj, v okviru katerega so lahko spoznavali srednje-veško-renesančno življenje na gradovih, v mestu in na podeželju. Prav tako so se seznanili z različnimi naravnimi materiali (les, glina, volna, ročno izdelan papir ...) in z uporabo starih tehnologij (lončarsko kolo, statve in stiskalnice) ter obiskali delavnico na ptujskem gradu.
Med drugim so se tudi družili s »knezi« in eden izmed njih, »knez« Bojan, nam je tako povedal: »Otrokom smo pripravili razne delavnice, na primer lokostrelstva in tkanja, ogled gradu, prikazali smo jim mečevanje in razne spretnostne srednjeveške igre.«
Tako so kratkohlačniki preživeli zanimiv počitniški dan s srednjeveškim pridihom.
Polona Ambrožič
Tednikova knjigarnica
Novost iz zbirke Modri planet
Knjižna, nešteta, sli-kaniška zbirka Modri planet prihaja iz mlajšega in manjšega založništva s simpatičnim, a tudi povednim imenom Ajda. Doslej je v zbirki izšlo 11 naslovov in polovico le-teh je prispevala knjižničarka in pravljičarka knjižnice iz Murske Sobote - Vesna Radovanovič, ki s posebnim občutkom upoveduje o manj pravljičnih, a med otroci zelo zaželenih rečeh. Naj spomnim na njene slikanice, ki žanjejo strokovno in bralsko pozornost ter sodijo med priljubljeno čtivo med slovenskimi mladimi bralci: Rožnati avtobus (2007), Puhačka (2007), Belo jadro (2008), Dedkovo kolo (2008) in Mavrični balon (2009). Skoraj lahko govorimo o hišni avtorici založbe Ajda in ta isti založnik je k izbranim »prevoznim, tehničnim« pripovedim izbral dve odlični, ravno pravi ilustratorki: Ano Razpotnik in Majo Lubi. Kot povedo že sami naslovi, Radovanovičeva pripoveduje o prevoznih sredstvih (avtobus, vlak, kolo, balon...), najraje o takih lokomotivah in kolesih, ki so odslužili svoje. Vse zgodbe Vesne Radovanovič imajo nevsiljivo poudarjeno vzgojno noto, spodbujajo razumevanje starosti in medgeneracijsko spoštovanje, spodbujajo tudi zavedanje o tehniški kulturi, kakor tudi zavedanje o nekoč in danes.
Najnovejša slikanica navedene avtorice in zbirke zajema vse omenjeno in na svojski način bi jo lahko uvrstili tudi med »prevozne pravljice«, le da so tokrat »prevozni« čevlji. Obutev torej, ki ji Radovanovičeva oblikuje človeške karakterne lastnosti, kot se za umetno pravljično pripoved tudi spodobi.
Aljažev čevelj je naslov nove slikanice Vesne Radova-novič in očitno je potrebovala navedena slikanica svoj čas do tiskane izdaje, saj je najti slikanico Aljažev čevelj zavedeno pod naslovom Čevelj in čevlji v vzajemni knjižnični bazi in z lansko letnico izdaje. Po naslovni strani sodeč dobi bralec asociacijo na gorsko obutev znamenitega Jakoba Aljaža, saj so v ozadje čevlja naslikani šiljasti vršaci in jasno je videti tudi gorsko rožo planiko. Toda ne, Aljaž je fantič, lastnik izgubljenega gorskega obuvala. Tako začenja odlično ilustrirana pripoved, zapisana v prijaznem, po malem pogovornem slogu:
Pri vhodu v stanovanje je stala polica. Na njej so bili zloženi čevlji. Na najnižji so se bohotili očkovi za v službo. Bili so črni in skrbno zloščeni. Nemo so zrli predse in se za ostale čevlje niso kaj dosti zmenili.
Ob njih so bili odloženi natikači za na morje, ki so se radi zabavali. Bili so za hece in ves časjim je šlo na smeh. Poleg so ležali utrujeni stari športni copati, ki pa sijih je očka še zmeraj rad obul, ko je šel teč na bližnji hrib.
Zgornji polici sta pripadali maminim čevljem.
Med njimi so kraljevali črni lakasti čevlji z visoko peto in majhno srebrno pentljo. Bili so to prečudoviti večerni salonarji, ki jih je obula le ob posebnih priložnostih. Temu primerno so se tudi vedli. Skoraj bi lahko rekli, da so bili malo ošabni in celo vzvišeni...
Bralec natančno spozna moško in žensko obutev, čevlje za različne priložnosti, torej mamine in očetove čevlje in obuvala bratca in sestrice, triletne Manje in starejšega Aljaža, ki najraje nosi superge. Aljaževi čevlji, ki mu jih je kupila mama za boljše priložnosti, so redko videli svet tam zunaj, saj je fantič vztrajal, da ga ti čevlji žulijo. Največ spoštovanja ostale obuvalne druščine je žel gorski pohodni čevelj, ki je sameval na vrhu police zraven copat. Bil je precej zdelan, a videti je bilo, da je povsem zadovoljen sam s sabo ...
Slikanici Aljažev čevelj, ki jo priporočam otrokom od osmega leta naprej, je odlično likovno podobo nadela Maja Lubi (Ljubljana, 1980). Ilustratorka je diplomirala na Pedagoški fakulteti Ljubljana, smer Likovna vzgoja, in je sprva ilustrirala šolske učbenike. Njena prva ilustrirana knjiga je prav Puhačka (2007) Vesne Radovanovič, sicer redno objavlja v preiodiki za otroke (Zmajček, Prostoča-snik, PIL ...), vodi ustvarjalne delavnice, oblikuje v oglaševalske namene, ustvarja novoletne voščilnice in unikatna oblačila.
Če pa imate doma nered s čevlji, je lahko ta slikanica odlična motivacija za ureditev police z obuvali!
Prijetno branje želi
Liljana Klemenčič
dr. Ljubica Šuligoj • Podeželje na Ptujskem med svetovnima vojnama
Kmečko vprašanje -temeljni problem
Že nekajkrat smo prebrali, da je bilo kmečko vprašanje med obema vojnama temeljni družbenogospodarski problem ptujskega političnega okraja. To pot bomo podrobneje spregovorili o agrarni reformi, ki je v marsikom prebudila upanje v boljše življenje, a se na bolje ni premaknilo. Reševanje agrarne reforme se je namreč prepletalo z razmerami, značilnimi za ptujsko podeželje. O teh bomo uvodoma spregovorili.
Zemljiškoposestniški odnosi in posledično socialna struktura prebivalstva so bistvo kmečkega vprašanja. Le-to se nam do druge svetovne vojne razkriva v vseh svojih razsežnostih: začenši z vinogradniško krizo in vini-čarskim vprašanjem na prelomu v 20. stoletje se je začenjalo gospodarsko nazadovanje podeželja. Sledila so še vojna posojila in rekvizicija, tako da je že Ornigov okrajni zastop moral leta 1917 poročati avstrijskim oblastem o »gospodarsko popolnoma izsesanem ptujskem okraju«. Zaostalost kmetijske proizvodnje in nizka produktivnost ob razdrobljeni posesti, prometno težko dostopen kmetijski trg, odvisnost majhnih proizvajalcev s številnimi družinskim člani od večjih (tujih) lastnikov, iskanje kakršnegakoli zaslužka in davčne obremenitve - je le nekaj poudarkov o značilnih razmerah na podeželju pred drugo svetovno vojno.
Objektivne okoliščine so dovedle podeželje na rob družbenega razslojevanja, ki se je med obema vojnama zrcalilo v problemih reševanja agrarne reforme. Samo nekaj podatkov: leta 1937 je bilo v političnem okraju 11,5 % posestnikov, 6,6 % kočarjev ter 3,1 % najemnikov. Če bi ob njih upoštevali še družinske člane, ugotovimo, da je živelo na ptujskem območju nad 83 % prebivalstva od kmetijstva (slovensko povprečje 60,3 %). Še največ je bilo majhnih kmetovalcev (53,5 %), ki so imeli 2 do 5 ha zemlje. Srednje kmete s 5 do 10 ha zemlje, še posebej s pasivnih območij, so bremenili oddaljenost od tržišč, dolgovi in skrb za številne družine. Hudo je bilo za kočarje (želarje) in viničarje z manj kot 2 ha zemlje, ki so kot težaki morali delati tudi na zemlji svojih »gospodarjev«; čez 480 družin je bilo odvisnih od volje posestnikov. Pod določenimi pogoji so se najemniki vezali na svoje gospodarje in se preživljali na kosu zemlje. V okraju je bilo tudi 1,8 % poljedelskih delavcev brez zemlje, ki so kakršenkoli zaslužek iskali pri premožnem kmetu, veleposestniku ali kjerkoli.
Prevladujoča majhna, pretežno pasivna posestva ter maloštevilni veleposestniki,
Fototeka ZAP
Ptujski grad leta 1938. Od leta 1873 do 1945 je bil v posesti Herbersteinov, največjih veleposestnikov v ptujskem političnem okraju med obema vojnama.
ki so premogli 100 ali več hektarjev zemlje (Josip Herberstein, Rudolf Warren Lippitt, Konrad Fürst, velikonedeljski križniki, ptujski minoritski konvent, Banovinska hranilnica Dravske banovine ...), izkazujejo potrebo ptujskega podeželja. Najizraziteje so se navedena protislovja kazala v vinorodnih območjih. Hkrati so socialno-ekonom-ska nasprotja opozarjala na dejstvo, da se je morala slovenska delovna sila uklanjati
ekonomsko močnejšim tujcem. Že podatek, da so bili med petimi individualnimi veleposestniki, ki jih je prizadel zakon o agrarni reformi, le nemški lastniki, in da je tudi manjša posest pretežno pripadala Nemcem, govori o moči njihovega kapitala. Ta je zato mogel spreminjati lastninsko podobo ter se ob popuščanju državnih oblasti le še krepil.
Ali se bodo problemi podeželja vendarle rešili z agrar-
Fototeka ZAP
Grad Vurberk v letih 1919 in 1943. Herbersteini so grad zapustili leta 1917. Po prvi svetovni vojni je bilo tam okrevališče za pljučne bolnike, med okupacijo nemška postojanka.
no reformo, je bilo temeljno vprašanje po prvi svetovni vojni. Poglejmo podrobnejši potek dogajanj.
Agrarni reformi, uvedeni leta 1919, je do leta 1933 sledilo še nekaj zakonskih dopolnil. Ta so le zmanjševala število veleposestnikov, ki bi jih prizadela agrarna reforma. Spreminjanje in dopolnjevanje Zakona o agrarni reformi ter pravdanje veleposestnikov zaradi odtujitve še tako majhnih parcel je vplivalo, da so se razlastitveni postopki na Ptujskem vlekli do leta 1940.
Zakon o agrarni reformi je v okraju zajel sedem veleposestnikov, ki so imeli okoli 4200 ha, od katerih je bilo 2 % zemljišč v cerkveni lasti. Po zakonu iz leta 1931 se je agrarna reforma dotaknila lastnikov, ki so imeli nad 75 ha obdelovalne zemlje ali nad 1000 ha gozda. Glede na slovenske agrarne površine zakonodaja ni bila primerna. Obdelovalna zemlja se je podeljevala individualno, posameznim kmečkim družinam. Majhni kosi razpoložljive zemlje niso zadoščali velikemu številu agrarnih interesentov, ki jim je bilo na voljo nekaj nad oral zemlje (0,66 ha).
Podeljevanje razpoložljive zemlje agrarnim interesentom je opravljal Občinski agrarni odbor na Ptuju.
Iz socialnih razmer na ptujskem podeželju je moč sklepati, da je bilo na tem območju veliko agrarnih interesentov, predvsem poljedelskih delavcev, želarjev in vaških obrtnikov. Med njimi je bilo precej zadolženih, tako da sta bila odplačevanje zakupnine in redna obdelava zemlje že vprašljiva. Zemljišča, tudi neplodna, ki so jih po Zakonu o agrarni reformi izločali od velepose-sti, so parciarno razdeljevali agrarnim interesentom, velikokrat po veleposestniko-vi volji. Tako je npr. mestni poglavar na Ptuju leta 1939 seznanil agrarne interesente, da po podatkih agrarne komisije več kot 14 ha posesti Josipa Herbersteina na Spodnjem Bregu, Hajdina in v Krčevini pri Vurberku »ni še podeljene«, ker je veleposestnik »ponudil zamenjavo«; po zakonu bi se razlastitev morala izvesti že leta 1934.
Nadaljevanje prihodnjič
Svet je majhen
Avtocestni križ
V sedemdesetih letih prejšnjega stoletja je zahod - preko angleških finančnih donacij - želel povezati severni del takratne strateško pomembne Jugoslavije s svetom. Za moderni avtocestni križ so namenili nekaj milijonov funtov, a Beograd se je seveda bal prevelike odprtosti do sveta in je vsoto denarja raje osredotočil v druge namene, naše ceste pa so ostale nerazvite. Centralna oblast je mislila, da bo tako onemogočila pretok idej, stike in razvoj ter v primeru zemeljske invazije zahodnih sil imela na razpolago nekaj več časa za pripravo obrambe.
London je protestiral, vendar ni bilo pomoči. Morali smo počakati osamosvojitev in finančno podporo Evropske unije, da smo s tridesetletno zamudo pridobili sodobne ceste in normalno povezavo s tujino.
»Legenda« pravi, da je prvi narisal današnji avtocestni križ na kos papirja na večerji s prijatelji dr. Ludvik Toplak, takratni predsednik Družbenopolitičnega zbora skupščine. Od tistega trenutka se je začel razvoj in seveda povezane težave, ki so pa samo ene narave: finančne. Vsi nam govorijo, da ima DARS probleme zaradi prevelikega dolga in da bo vlada zelo verjetno morala ponovno dvigniti ceno vinjet. Da bi našli rešitev v zadnjih tednih, celo teče razprava o možnosti, da bi DARS postal koncesionar, torej upravljavec in vzdrževalec različnih krakov, ki bi mu vozniki plačevali uporabo.
Pa poskušajmo analizirati zadevo od začetka.
Kaj so avtoceste? Avtoceste so javno dobro, potrebno sredstvo, s katerim se omogočajo hitrejši premiki, trgovanje, razvoj, življenje in rast bruto domačega proizvoda države. Ker smo se približevali največjemu gospodarstvu na svetu, ki temelji na hitrih izmenjavah, nam je v devetdesetih Evropska unija začela delno financirati izgradnjo »križa«. Kako, da politiki v javnih razpravah, ko govorijo o financiranju izgradnje, vedno pozabijo na naveden detajl?
Ne glede na to, da so bila sredstva tudi tujega izvora, je bila gradnja avtocest pri nas dodeljena samo domačim podjetjem. Upravljanje posla je bilo, in je še danes, tako na političnem kot poslovnem nivoju popolnoma mafijskega značaja.
Edini primer tujega podjetja - Vidoni -, ki je zmagal na razpisu za predor Makovec, je bil po letih razveljavljen na sodišču. Škoda za slovenske davkoplačevalce neverjetna, vozniki na primorskem še vedno čakajo v kolonah, a SCT, Primorje in ostala domača gradbena podjetja, ki so v dogovoru s politiko dobivala vsa ta leta manipulirane razpise in napihovala cene, veselo nazdravljajo.
Da je avtocestni križ tako drag na zgrajen kilometer, zagotovo nismo krivi mi, uporabniki. Kriva je politična elita devetdesetih let, ki je ponovno na oblasti in deluje po starih pravilih, ki je to omogočila na podlagi korupcije, s katero se je financirala. Kot je napisal pred časom časnik Finance, naj bi se gradbinci v Sloveniji povezovali v »veliko koalicijo« (SCT, Primorje, Gradis, Kraški zidar) in »malo koalicijo« (CMCelje, CP Maribor, CP Novo mesto). Prvim 87 % poslov, drugim ostalo: prava cosa nostra. Na koncu naj bi nas avtoceste stale več kot sedem milijard evrov. Koliko se je vrnilo politikom?
Ko bomo imeli res neodvisno tožilstvo, bomo dobili jasne odgovore. A tisti dan, tako kot se je zgodilo v devetdesetih v sosednji Italiji, se bo zrušil tudi celotni politični sistem, ki se tako nezakonito financira. Dolg Darsa, previsoka cena avtocestnega križa, nujnost po zvišanju vinjet oziroma potreba po novih načinih cestninjenja so samo dim, ki nam ga politiki »prodajajo« za to, da ne bi odkrili resnice, ki se za tem skriva.
Koncesije na avtocestne krake zagotovo niso najboljša rešitev. Elektronsko plačevanje še dolgo ne bo realnost - če ne drugo za to, ker bi takoj imeli novipolitično-etičniproblem glede na dejstvo, da je edino podjetje danes, ki seje izkazalo pripravljeno nuditi takšne rešitve, v lasti Ultre, torej Gregorja Golobiča.
Trenutna vlada je pokazala neverjetno učinkovitost v dviganju trošarin na bencin, ki je dražji od lanskega leta ne glede na polovične cene surove nafte na svetovnih trgih, in davkov.
Dejstvo je, da oblast lahko mirne volje manipulira proračune in prenese sredstva iz enega sklopa v drugega. Naj se tako kot v Angliji ali Nemčiji končno ukinejo cestnine na avtocestah. Avtoceste so javno dobro. Nič drugega kot ceste. Potrebne so za normalno življenje in razvoj države. Tako kot sefinancira in vzdržuje vse ostale ceste, naj se tudi »križ«. Mi nismo krivi za previsok dolg. Mi nismo krivi, da so nekateri mastno in nezakonito služili.
Spoštovani ministri, naredite nam uslugo: ubijteslovenski narod z davkom na nepremičnine januarja. Boste poravnali Darsov dolg, še naprej nemoteno podpisovali nesmiselne vzdrževalne pogodbe, a nas končno rešili problema vinjet!
Laris Gaiser
Ptuj • Prva vstavitev kolenske proteze
Vzorčni center za protetiko kolkov in kolen
V ptujski bolnišnici so v petek, 2. julija, uspešno vsadili prvo kolensko endoprotezo. Gre za kompletno protezo kolenskega sklepa, ki se implantira takrat, ko kolenski sklep preneha dobro delovati, ko ni več gladek, več ne teče, boli, ko se deformira. Doslej so na Ptuju implanitirali že 370 kolčnih protez, kar je veliko. Začeli so septembra leta 2008, sedaj pa se začenja obdobje vsaditev kolenskih protez, novo obdobje v ortopedski dejavnosti. V jeseni letos bo ta program začel potekati redno, kar pomeni, da bodo ob vsaditvi kolčnih protez vsadili tudi dve to tri kolenski protezi tedensko.
Foto: Črtomir Goznik
Mag. asist. Teodor Pevec, dr. med., spec. kirurg, predstojnik kirurškega oddelka ptujske bolnišnice
Kandidati za operacije so bolniki z obrabljenimi koleni, z izrabljenimi kolenskimi sklepi, gre za starostno izrabo kolen ali stanja po poškodbah, včasih so to posledice nekaterih obolenj, na primer revmatskih obolenj. To je zelo široka skupina obolenj, včasih so to posledice deformacij sklepov, ki privedejo do artroze ali do obrabe sklepa. Pri nas in tudi v svetu število implantancij kolenskih protez izredno narašča, celo več kot v primeru kolka. Po nekih študijah naj bi se število teh implantacij do leta 2030 povečalo za okrog 700 odstotkov. Na eni strani je vzrok za to način življenja, ki privede tudi do artroze, prekomerna teža, premalo gibanja, zatem popoškodbena stanja, posledice bolezni, zlasti še revmat-skih, predvsem pa je razlog v staranju prebivalstva, to je dokazano. Povprečna starost je danes bistveno višja, kot je bila pred desetimi oziroma petnajstimi leti. Gre za bolnike, ki so v glavnem starejši od 60 let. Tega se moramo tudi v Sloveniji vse bolj zavedati in pripraviti primerne programe, torej večje programe ortopedske operative. Na Ptuju so s tem že začeli.
Slavko Kramberger, dr. med., spec. ortoped, je povedal, da se zgodnja rehabilitacija bolnika po vsaditvi kolenske proteze prične že isti dan popoldne po operaciji, ko prične prvo fizikalno terapijo, ki je sicer pasivna, ker poteka ob pomoči fizi-oterapevta, gre za pasivno razgibavanje kolenskega sklepa. Dan po operaciji mora pacient že vstati in operirano okončino obremeniti, bolnišnico pa zapusti po šestih ali sedmih dneh. Za zdaj je v Sloveniji pisano pravilo, da se te paciente po šestih tednih po operaciji napoti še na zdraviliško zdravljenje. V tem vme-
snem obdobju pa operirano okončino praktično lahko že polno obremenjuje. Ker pa je rana relativno velika, še priporočajo uporabo dveh bergel, ki pa jih po šestih tednih opusti in koleno začne normalno koristiti.
Doslej vsadili že 370 kolčnih protez
S potekom in rezultati operacij kolkov, ki so jih v ptujski bolnišnici pričeli septembra leta 2008, so izredno zadovoljni. »Ta ptujska serija operacij pri pacientih, ki je bila izvedena doslej, je imela izredno malo zapletov, praktično nekih večjih zapletov
ni bilo, kar daleč pod vsemi svetovnimi statistikami, zato smo zelo zadovoljni,« pravi Kramberger.
»To ni samo zasluga operaterja, da se ne bomo napačno razumeli, to je v bistvu zasluga cele ptujske bolnišnice, lahko rečem. Na Ptuju smo bili ortopedi iz Maribora zelo dobro sprejeti v celi ekipi. Na eni strani bi se rad zahvalil direktorju bolnišnice Robertu Čehu, ki je ta program pripeljal v ptujsko bolnišnico, na drugi strani predstojniku kirurgije Teodorju Pevcu, ki je logistično izjemno dobro pripravil začetek izvajanja ortopedskega programa v ptujski bolnišnici. Ni tako enostavno, vi ga sicer lahko razpiše-
V petek, 2. julija, so v ptujski
te. Spomnim se samo dve leti nazaj, tri mesece je trajalo, da smo pripravili vse podrobnosti, ki jih zahteva izvajanje takšnega programa, da smo lahko začeli delati. Pohvaliti moram celotno ekipo v operacijski dvorani, ki je izjemna, na čelu z anestezisti, ki jih vodi prim. Majda Šarman. Ob taki ekipi in v takšnih pogojih se operaterji dobro in varno počutimo, to je zelo pomembno, ker vemo, da svojega pacienta predamo v nadaljnjo oskrbo ljudem, ki svoj posel profesionalno obvladajo, to je za nas res pomirjujoče. V ptujski bolnišnici imajo pacienti izredno oskrbo, tudi posto-perativno, na oddelku za zdaj poteka vse tako, kot mora. Če bi imel možnost vplivati na Ptuj in na gospodarstvo Ptuja, bi pozval k temu, da bi s skupnimi močmi izboljšali bivalni standard na kirurgiji. Da bi gospodarstvo te regije in regija skupaj, saj gre naposled za njihovo bolnišnico, vanjo tudi nekaj investiralo. Mariborski ortopedi smo bili na splošno dobro sprejeti tudi v ptujski regiji, kar se pozna tudi na ambulantah, ki so vse bolj zasedene. Upam, da bodo naši pacienti tudi naprej tako zadovoljni, tako s kolčno kot kolensko protetiko. Na Ptuj smo šli bolj izkušeni, takšni, ki imamo za seboj nekaj sto operacij, nekateri tudi nekaj tisoč, tako da so pacienti tudi na Ptuju v vseh pogledih v dobrih rokah. Kar zadeva implantate, proteze, smo izbrali tiste, za katere smo prepričani, da so med najboljšimi in jih kot takšne prepoznavajo tudi svetovne statistike,« je po prvi vsaditvi kolenske proteze v ptujski bolnišnici 2. julija povedal ortoped Slavko Kramberger, ki bo v kratkem na nek način postal stalni sodelavec ptujske bolnišnice. Na nek način je to skupaj z drugimi redni sodelavec že zadnji dve leti, ker vsako so-
išnici izvedli prvi dve vstavitvi
boto izvajajo vsaditve kolčnih protez, s kolenskimi protezami se program še povečuje. Pripravljajo pa se na redno in vsakodnevno sodelovanje s ptujsko bolnišnico. Za to morajo biti še izpolnjeni nekateri pogoji, ki so v pripravi, več pa bo Slavko Kramberger lahko povedal 1. septembra letos. Prvo operacijo vsaditve kolenske proteze je izvedel operater Tomaž Tomažič, ki je član mariborske ekipe v ptujski bolnišnici že od vsega začetka, dolgoletni operater, ki pa je žal 1. julija letos prenehal delati v mariborski bolnišnici. Kramberger upa, da bo ostal v ptujski ekipi. Asistenta sta bila ortoped Slavko Kramberger in kirurg ptujskega kirurškega oddelka Darko Jazbec, anesteziste je vodila prim. Majda Šarman, instrumentarki pa sta bili Tanja Žmavc in Suzana Kramberger. Ne gre pa pozabiti tudi na delo bolničark, ki je izrednega pomena. Poopera-tivno pa se vključujejo po vsaki operaciji še fizioteapevti, oddelek intenzivne terapije, ekipa na samem oddelku, pomembno delo pa opravijo v administraciji, saj je treba pacienta vabiti, obvestiti o operaciji, vsakemu je treba dati tudi napotke za domov.
Korak dlje v ortopedski kirurgiji
Na čakalni listi za Ptuj je trenutno vpisanih okrog 130 pacientov, nekaterih list pa še niso na novo formirali. Želijo si, da bi bile čakalne vrste čim krajše, da bi bili pacienti čim hitreje operirani, krajša čakalna lista pomeni manj bolečin za pacienta, manjšo potrošnjo zdravil proti bolečinam, manjšo patologijo, ker bolnik na operacijo ne bo čakal eno leto. V tem letu se mu namreč kolenski sklepi še bolj obrabijo, zato je tudi
Foto: Črtomir Goznik
ih protez.
operacija težja, posledično pa tudi rehabilitacija. S ptujskim programom smo v Mariboru skrajšali čakalno listo za operacijo kolkov, tako da nekateri mariborski ortopedi nimajo več čakalne liste za implanta-cijo kolka, kar je izjemno, je še povedal Slavko Kramberger, ki upa, da bo Ptuj postal vzorčni center za protetiko kolkov in kolen.
»Z vsaditvijo kolenskih protez se v bolnišnici Ptuj pričenja novo poglavje. Če smo lahko rekli, da se s kolčno protetiko pričenja obdobje ortopedske kirurgije, lahko mirno rečemo, da s kolensko protetiko stopamo korak dalje. Operacije kolčnih protez so postale dobro utečena rutina, z njihovo izvedbo smo zelo zadovoljni, kakor tudi naši bolniki. Tudi če se bo dober trend razvoja ortopedske operative nadaljeval, je vendarle treba vedeti, da ta razvoj ne bi bil mogoč, če že prej ne bi obstajal močan kirurški oddelek z odlično ekipo operativnih sester, če ne bi bilo kvalitetne nege, fizioterapije, RTG-oddelka in na koncu in ne nazadnje resnično kvalitetne ekipe oddelka za intenzivno terapijo. Da so bolniki na varnem, velikokrat pred operacijami koristimo pomoč internistične stroke in transfuzije. Morda sem koga še pozabil. Vse to naštevam, da po eni strani povem, kako širok je ta projekt in s tem tudi logistično zahteven, ter da hkrati opozorim, da je za bodočnost tudi ortopedskega oddelka potrebna močna, kvalitetna, splošna, regijska bolnišnica Ptuj in da vsake želje zgolj po specialni dejavnosti ne bodo nudile povsem enakega standarda dela,« je po prvih vstavitvah kolenskih protez v ptujski bolnišnici povedal predstojnik ptujske kirurgije mag. asist. Teodor Pevec, dr. med., spec. kirurg.
Nogomet
Nova moč na Ptuju še Andrej Dugolin
Stran 16
Atletika
Nina osredotočena na zadnje tri korake
Stran 16
Strelstvo
Kidričani s puško, Juršinčani s pištolo
Stran 17
Plavanje
Lora Grobelšek dvakrat na stopničkah
Stran 17
Odbojka na mivki
BeachMaster -spektakel na mivki
Stran 18 44. igre mladih
Ime Ptuja ponesli tudi v Bahrajn
Stran 19
Urednk športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Uroš Gramc, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Peter Golob, Ivo Kornik, Sebi Kolednik, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič
tednik
íPoiúiiajt¿ ßüi
na íuítounim. íjititu!
RADIOPTUJ
tui ú/tíettc
www.radio-ptuj.si
E-mail: sport@radio-tednik.si
Boks • Dejan Zavec
Znan tekmec, kraj in čas dvoboja
Končno! Po številnih ugibanjih o kraju in času naslednjega profesionalnega dvoboja našega boksarskega šampiona Dejana Zavca (31 dvobojev, 29 zmag, 1 poraz, 1 dvoboj brez odločitve) smo ta teden dobili dokončno potrditev: Dejan se bo s Poljakom Rafalom Jacki-ewiczem (36 zmag, 8 porazov, 1 neodločeno) pomeril 4. septembra v novi ljubljanski dvorani Stožice, ki bo lahko sprejela več kot 12 tisoč navijačev (v tem trenutku na njej potekajo zaključna dela).
Omenjeni dvoboj je že takoj dobil izjemno pozornost med boksarskimi navdušenci po vsem svetu; priznani boksarski portal BoxRec mu je podelil najvišjo možno vrednost (5 zvezdic), kar nameni le redkim dvobojem. Še posebej so se lahko po objavi kraja dvoboja razveselili številni Dejanovi privrženci v Sloveniji, ki bodo tako znova imeli priložnost v živo spremljati boksanje svetovnega prvaka velterske kategorije po verziji IBF. Dvoboj bo s sabo nosil močan čustveni naboj, saj je prav Poljak Jackiewicz zadal Dejanu doslej edini poraz v
Foto: Črtomir Goznik
Dejan Zavec se bo 4. septembra v novi dvorani Stožice meril s Poljakom Rafalom Jackiewiczem.
profesionalni karieri. To se je zgodilo 29. novembra 2008 v Katovicah, kjer je domačin slavil po neenotni oceni sodnikov z rezultatom 2:1.
Dejan se je pred dnevi vrnil z aktivnega dopusta, sedaj pa je že v popolnem ritmu trenin-
Dvorana pripravljena za tehnični prevzem
V teh dneh se zaključujejo dela na dvorani ob Mestnem stadionu na Ptuju, ki je v delni lasti Dejana Zavca. »Naslednji teden naj bi potekal tehnični prevzem dvorane, ki bo tako pripravljena za sprejetje prvih obiskovalcev. Uradno odprtje bo sicer nekaj kasneje, a že po tehničnem pregledu ne bo več ovir za njeno uporabo,« je povedal Dejan.
gov. Da gre že od samega začetka zares, potrjuje dejstvo, da je v Slovenijo pripotoval tudi njegov trener Dirk Dzemski. »Trener je res tukaj, z njim pa tudi Dejan Simčič, s katerim skupaj opravljava treninge. V ponedeljek sva imela izredno naporen dan, tako da sem bil zelo izčrpan. Občasno še vedno hodim po injekcije v Celje, s katerimi mi pomagajo pri rehabilitaciji kolena. Uvodni del fizičnih priprav bomo opravili v Sloveniji, taktično-tehnični del pa po stari navadi v Nemčiji,« je povedal Dejan, ki se zaveda, da ga 4. septembra čaka težka naloga.
V prvih izjavah po potrditvi dvoboja je bil Poljak zelo optimističen. »To je povsem normalno, saj nihče ne bo izjavil, da se vnaprej predaja. Seveda lahko upa na zmago, a tudi jaz imam svojo računico. Vsekakor pa bom tokrat še manj stvari prepustil naključju, kot je bilo to na najinem prejšnjem dvoboju,« je s skrivnostnim nasmeškom na obrazu poslal jasno sporočilo izzivalcu: »Šam-pionski pas svetovnega prvaka hoče obdržati tudi po 4. septembru!«
Jože Mohorič
Nogomet • Svetovno prventsvo v Južni Afriki
Nizozemci ali Španci bodo prvič ...
... stopili na svetovni nogometni tron. V nedeljo se bosta namreč prav ti dve reprezentanci pomerili v velikem finalu letošnjega SP. Le ena od njih se bo pridružila sedmim državam, ki se lahko doslej pohvalijo s tem naslovom: Urugvaju, Italiji, Nemčiji, Argentini, Braziliji, Angliji in Franciji.
Španci imajo izredno priložnost, da naslovu evropskega dodajo še najprestižnejšega, naslov svetovnega prvaka, kar je nazadnje uspelo Francozom leta 1998. Igralci iz Pirenejskega polotoka so bili že pred SP prvi favoriti na stavnicah praktično povsod po svetu, njihove kvote pa je nekoliko zamajal le uvodni poraz proti Švicarjem. A so varovanci Vincenta del Bosquea v nadaljevanju zaigra-
li bolje in dosegli pet zaporednih zmag (proti Hondurasu, Čilu, Portugalski, Paragvaju in Nemčiji).
Še boljšo statistiko ima njihov tekmec v finalu: Nizozemska. Le-ta je v Južni Afriki nanizala kar šest zmag proti Danski, Japonski, Kamerunu, Slovaški, Braziliji in Urugvaju), njihova nepremagljivost pa traja še
precej dlje: zadnjo tekmo so namreč tulipani izgubili pred več kot dvema letoma! Takrat je namreč na mestu selektorja Bert van Marwijk zamenjal Marca van Bastna in po uvodnem porazu začel nizati same zmage.
Finalni obračun bo zagotovo prava poslastica za vsakega nogometnega navdušenca, saj si bodo stali nasproti takšni
Rezultati: polfinale:
Urugvaj - Nizozemska 2:3 (1:1); strelci: Forlan 41., M. Perelra 92.; van Bronckhorst 18., Sneljder 70., Robben 73. Nemčija - Španija 0:1 (0:0); strelec: Puyol 73.
Spored tekem za 1. in 3. mesto:
tekma za 3. mesto: sobota, 10. julij: 20.30 Urugvaj - Nemčija (Port Elizabeth, Nelson Mandela Bay) tekma za 1. mesto: nedelja, 11. julij: 20.30 Španija - Nizozemska
(Johannesburg, Soccer City)
mojstri nogometa, kot so Xavi, Iniesta, Villa, Casillas, Torres na eni in Robben, Sneijder, van Bronchorst, Kuyt, van Bommel na drugi strani.
Del pozornosti bo namenjena tudi tekmi za 3. mesto, v kateri se bosta merila Nemčija in Urugvaj. Gre za ekipi, ki sta debelo presegli pričakovanja pred prvenstvom in sta le zaradi nekoliko slabšega dneva na polfinalnih obračunih ostali pred zadnjo stopničko.
Manj pomembno, a vendar: za naslov najboljšega strelca SP se bodo do konca potegovali Forlan, Klose in Müller (vsi 4 zadetki) na tekmi v Port Elisa-bethu, ter Villa in Sneijder v Johannesburgu.
JM
Teniški novički
Blaž Rola na 500. mestu lestvice ATP ... in v reprezentanci
Na najnovejši svetovni računalniški teniški lestvici ATP je prišlo po grand slam turnirju v Wimbledonu do precejšnjih sprememb. Vodstvo je še utrdil Španec Rafael Nadal (10745 točk), drugo in tretje mesto pa sta zamenjala Novak Dokovič (6905) in Roger Federer (6885).
Slovenci so skoraj vsi izgubili nekaj mest, največ pa je znova pridobil Ptujčan Blaž Rola, ki se je z uspehom v Beogradu prebil na mejo najboljše petstoterice teniških igralcev sveta - prav na 500. mesto (58). Izmed 17 Slovencev na lestvici je to dovolj za peto mesto.
S tem si je Blaž prvič v karieri priboril tudi vabilo članskega zveznega selektorja Blaža Trupeja v reprezentanco, ki se bo ta konec tedna v drugi evroafriški skupini merila z Bolgarijo. Fantje so ta teden preživeli na skupnih pripravah na Otočcu. »Zame je to velika čast, obenem pa odlična priložnost za kvaliteten trening. Vzdušje v ekipi je fantastično, za kar je zelo zaslužen trener Tru-pej. Prva naša igralca sta nedvomno Grega Žemlja in Blaž Kavčič, ki bosta tudi nosila glavno breme nastopov, midva z Lukom Gre-gorcem lahko pričakujeva priložnost za igranje v primeru visokega vodstva,« je povedal Blaž, ki je opisal še zadnje nastope v Srbiji in Italiji: »Po seriji odigranih turnirjev sem bil že precej izčrpan, kljub temu pa sem v Beogradu še zmogel dovolj moči za uvrstitev v polfinale. Tam me je povsem pobralo' in nisem mogel nuditi odpora Avstrijcu Reissigu. Ker sem bil že prej prijavljen na turnir v Bologni, sem odšel še v Italijo, a se mi je tam zgodilo podobno. Prav iz tega vidika so te reprezentančne priprave prišle kot naročene za regeneracijo.«
Če bo slovenska reprezentanca uspešna v srečanju z Bolgarijo, se bo za napredovanje v prvo evroafriško skupino merila z zmagovalcem dvoboja Irska - Litva.
Foto: Črtomir Goznik
Blaž Rola je prvič prejel povabilo v slovensko člansko reprezentanco.
OP Kranja U-14: lep uspek za Mitja Čuša
Od 3. do 7. junija je v Kranju potekalo odprto prvenstvo Kranja za igralce U-14. Na turnirju sta nastopila tudi igralca TK Terme Ptuj Mitja Čuš in Jernej Orovič. Jernej je moral nastopiti v kvalifikacijah, kjer pa je po zmagi v 1. krogu naletel na 1. nosilca, Mariborčana Domna Gostinčarja, proti kateremu ni imel realnih možnosti za presenečenje. Gostinčar je bil kasneje tudi 1. nosilec v glavnem delu turnirja, v katerega je bil neposredno uvrščen Mitja Čuš. Le-ta je postal največje pozitivno presenečenje turnirja, saj je najprej po izredno tesnem dvoboju izločil 4. nosilca Bora Schwe-igerja Muzarja iz TK Otočec (7:6(6), 7:5), nato pa je bil uspešen tudi v 2. krogu proti domačinu Vidu Križnarju - rezultat je bil 6:7(5), 7:5, 6:3. Šele v četrtfinalu je bil od mladega Ptujčana boljši 6. nosilec Žiga Gašperšič iz Radovljice - 6:3, 2:6, 6:3.
JM
Nogomet • NK Aluminij
S Kidričani vadi tudi Leon Crnčič
V Kidričevem so se priprav na prihajajoče prvenstvo v 2. SNL lotili z vso resnostjo. V minuli sezoni so osvojili visoko tretje mesto, kar je vsekakor obveza, ki jih bo spremljala v sezoni 2010/2011.
Trener Bojan Flis je imel na prvih treningih na razpolago 22 nogometašev, med katerimi ni bilo opaziti Kristjana Lipovca, Tomaža Toplaka in Gregorja Režonje. Ali bo ta odlični igralec sredine še naprej ostal v Kidričevem, bo znano v kratkem. Med novimi obrazi je bilo opaziti Leona Črnčiča, sicer igralca italijan-
ske Atalante. Zaradi velikih sprememb v bivšem italijanskem prvoligašu (letos je izpadel iz lige) je za tega mladega reprezentanta odprtih več opcij glede nadaljevanja kariere. V Kidričevem vadi tudi nekaj drugih nogometašev (Kljajič, Romih, Poljanec, Potočnik), ki so na preizkušnji in bi se radi dokazali. K delu članske ekipe so priključeni tudi mladinci Timotej Petek, Matej Pučko in Denis Zajc. »Vadbo smo pričeli minuli petek, vendar moram povedati, da so nogometaši že pred tem izpolnjevali individualni program treningov
Prijateljska tekma: Aluminij - RNK Split 0:2 (0:1)
STRELCA: 0:1 Milovič (14), 0:2 Žužul (58) ALUMINIJ: Sagadin, Topolovec, Rešek, Krajcer, Bingo, Bajlec, Djo-kič, Milec, Črnčič, Vračko, Rotman. Igrali so še: Zajc, Poljanec, Kmetec, Romih, Medved, Krajnc, Kljajič, Draškovič, Potočnik. Trener: Bojan Flis RNK SPLIT: Zagorac, Rašič, Šimič, Milovič, Grujica, Lajič, Vitajič, Žužul, Obilinovič, Deranja, Shapt. Igrali so še: Duka, Jelavič, Tešija, Parač, Sušič, Muslim, Čapin, Ekceg. Trener: Ivan Katalinič.
Po samo dveh opravljenih treningih so nogometaši Aluminija odigrali prvo pripravljalno srečanje, s katerim so naredili uslugo novopečenemu hrvaškemu prvoligašu RNK Split. Le-ta se nahaja na pripravah v Mariboru, kot trener pa ga vodi legendarni vratar Ivan Katalinič, pomočnik trenerja je nihče drug kot Stipe Balajič, ena izmed legend Maribora.
Srečanje je bilo enakovredno; domači nogometaši so prikazali dobro igro, vendar so gostje iz Splita dvakrat zadeli v polno. Najlepšo priložnost za nogometaše Aluminija je v 72. minuti zamudil Marko Kmetec, ki se je sam znašel pred vratarjem gostov, dobro streljal, vendar je vratar z izjemno parado preprečil žogi pot v mrežo.
Na prijateljski tekmi med Aluminijem in Splitom ni manjkalo zanimivih dvobojev.
in so vadili že prej. Trenirali bomo petkrat tedensko, tudi po dvakrat dnevno, do začetka prvenstva pa naj bi odigrali do deset pripravljalnih tekem,« je dejal trener Aluminija Bojan Flis.
Prestopni rok traja do 31. avgusta in do tega datuma se
Nogomet • NK Labod Drava
Nova moč je Andrej Dugolin
Če je bilo še pred nekaj dnevi sila težko priti do informacij iz tabora nogometnega kluba Labod Drava, je v teh dneh slika povsem drugačna. Nova uprava dela s polno močjo, začele so se priprave na novo sezono, precej je tudi novincev, kmalu sledi začetek prijateljskih tekem, tako da je v klubu, ki je letos izpadel iz prve lige nadvse živahno. V torek je v prostorih kluba potekala tudi prva letošnja tiskovna konferenca, na kateri so bile predstavljene aktualne novosti v klubu. Nova in doslej najodmevnejša okrepitev je Andrej Dugolin, dolgoletni član Aluminija iz Kidričevega, ki je v zadnji sezoni branil barve ljubljanske Olimpije. Poleg njega so, kot smo že poročali, ptujsko ekipo okrepili Ivan Firer, Tomaž Toplak, Samo Simonič, Ian Emeršič in Damir Zagor-šek. Novemu trenerju Bojanu Špehonji se bodo skušali dokazati tudi Darjan Čeh, Renato Turkuš, Žiga Gavez ter nekaj
drugih mladih nogometašev, ki bodo, če bodo seveda zadovoljili, z novim drugoligašem podpisali tudi pogodbo. Prav tako smo na treningih »kurentov« zasledili nov - star obraz. Z ekipo namreč trenira tudi Gorazd Gorinšek, dolgoletni
član Laboda Drave, ki bo prav tako postal član modro - belih, v kolikor ne bo uspel najti ustreznega angažmaja v tujini. Prav v teh dneh na preizkušnjo prihaja tudi igralec iz prostora bivše skupne države, ki se najbolje znajde na mestu branilca.
lahko še marsikaj spremeni, tako pri odhodih kot pri prihodih nogometašev. To ne velja samo za Aluminij, ampak za vse klube. Vsi pač želijo čim bolje pripravljeni pričakati začetek prvenstva in biti med nogometaši začetne enajsterice.
Danilo Klajnšek
V pripravah bodo igralci tri krat na teden trenirali po dva krat na dan, ob tem pa se bo zvrstilo tudi šest do sedem pripravljalnih obračunov. Že jutri in v nedeljo Ptujčane čaka tradicionalni turnir v Stojncih, v četrtek se bodo pomerili z ekipo Simer Šampiona iz Celja, najbolj odmeven obračun pa četo Bojana Špehonje čaka 20. julija, ko se bodo pomerili z izraelskim Hapoelom. Preostali nasprotniki še niso znani.
Tadej Podvršek
Ivan Firer, Andrej Dugolin, Tomaž Toplak in Robert Kurež
Po tiskovni konferenci smo zbrali izjave nekaterih sodelujočih:
Ivan Firer; tretji strelec preteklega drugo-ligaškega prvenstva z 11 doseženimi zadetki: »Za prihod na Ptuj sem se odločil, ker želim napredovati. Naše najstarejše mesto si namreč zasluži prvoligaša. Poleg tega pa se veselim ponovnega sodelovanja s trenerjem Bojanom Špe-honjo, s katerim sva že sodelovala v Aluminiju. Tudi nekaj igralcev poznam od prej in verjamem da se bomo dobro ujeli.«
Andrej Dugolin; odlični vezist, nekdanji igralec Aluminija: »Pri Olimpiji nisem igral toliko, kot bi si sam želel in to je bil eden od vzrokov da sem se odločil za prihod na Ptuj. Drugi
razlog pa je prav gotovo trener Bojan Špehonja, pod čigar vodstvom sem v svoji karieri do sedaj najbolj napredoval. Ptujskemu občinstvu želim dokazati, da lahko nekaj naredim tudi za ta klub, čeprav sem Kidričan in sem nogometno zrasel v večnem rivalu Aluminiju. Upam, da bomo igralci postali dobra »klapa« in dokazali, da se da dober rezultat narediti tudi z mlado ekipo.«
Robert Kurež; ponovno v prvi ekipi Laboda Drave: »Klubu je potrebno vrniti ugled, ki ga je izgubil v 1. ligi. Od mene je odvisno, kako bom izkoristil ponujeno priložnost, vsekakor pa upam na boljšo sezono kot lani. Verjamem pa tudi, da bo ptujski stadion bolj poln kot v preteklosti, še posebej če bodo rezultati dobri.«
Tomaž Toplak; igralec, ki je Dravi pomagal pri uvrstitvi v 1. ligo: »Za razliko od Andreja (Dugolina op. a.) sem jaz Ptujčan in izredno sem ponosen, da sem se vrnil v matični klub, tokrat, upam, da za zmeraj. Moramo se dobro pripraviti, v začetku sicer zaradi povsem nove ekipe pričakujem nekaj težav, verjamem pa, da bo za nami stala tudi publika.«
Mitja Trop; novi trener vratarjev: »Že v lanski sezoni sem bil prisoten v nogometni šoli Poli Drava, tako da glede tega ni nobenih težav, kakor jih tudi ne pričakujem zaradi prehoda iz futsala v veliki nogomet. Veliko bomo delali, sam bom skrbel za vratarje. Upam, da se Branku Bučarju in Samu Simoniču pridruži še kdo, od njih pa bo odvisno kdo bo stal v vratih.«
Atletika • Nina Koalrič
Osredotočena na zadnje tri korake pred odrivom
Najboljša športnica MO Ptuj v zadnjih dveh letih Nina Ko-larič se po poškodbi uspešno vrača na atletske stadione. Po lanski sezoni, v kateri jo je pri nastopih močno ovirala poškodba stopala, je letošnjo sezono pričela precej bolj optimistično. V zadnjih dveh tednih je nastopala na najmočnejšem mitingu v Sloveniji (v Velenju), teden dni pozneje pa še na Irskem.
»Na obeh omenjenih tekmah sem imela precej težav z zaletom; nekako mi še ne uspeva, da bi pospeševala v zadnjem delu zaleta, v zadnjih treh korakih, kar se potem odraža v krajšem skoku. Moja naloga v naslednjih dneh in tednih bo predvsem ta, da popravim ta del in povrnem občutke iz začetka lanske sezone. Pozitivna novica pa je ta, da je lanskoletna poškodba popolnoma odpravljena in me ne ovira več pri skokih,« je Nina povedala o teh nastopih.
Kakšna je tvoja siceršnja pripravljenost?
N. Kolarič: »Fizično sem pripravljena vsaj tako dobro
kot v olimpijski sezoni, morda celo bolje. Glavna težava je v tem trenutku ta, da še nisem sposobna skupaj zložiti' celotnega skoka, izvira pa iz lanske sezone, ko zaradi poškodbe nisem veliko skakala. Upam, da mi bo to uspelo do evropskega prvenstva v Barceloni (27. 7.-1. 8., op. a.) in da bi lahko tam skočila blizu osebnega rekorda, ki znaša 678 cm. Če mi bo to uspelo, potem se lahko nadejam uvrstitve blizu finala. A do tega je še daleč in moram do takrat še veliko postoriti.«
Pred EP te čaka še nastop na mitingu v Barceloni in na državnem prvenstvu.
N. Kolarič: »Bila sem zelo vesela, ko mi je menedžer sporočil, da bom nastopila v Barceloni. Tako bom lahko že na tem mitingu spoznala vse podrobnosti; npr. kje so prijavnice, kje so mesta za ogrevanje ... Vse to je zelo pomembno pred velikimi tekmovanji. Nastopila bom tudi na DP v Velenju (17. in 18. 7.), po njem pa bo še nekaj dni časa za zaključne priprave na EP.«
JM
Foto: Črtomir Goznik
Nina Kolarič (AK Cestno podjetje Ptuj)
Mali nogomet m ŠD Juršinci
Rezultati 6. kroga (2. 7.; ogra-nizator: ŠD Juršinci): Klub ptujskih študentov - ŠD Polenšak 1:4, KMN Macho Juršinci - Gradbeništvo Anželj 1:1, Kuki dom - FC Nafta 5:0, Inox ograje Majcen - Avtoservis Šmigoc 2:1, KMN Mit Mau - Vitomarci 3:1.
Rezultati 7. kroga (6. 7., organizator KMN Vitomarci): Gradbeništvo Anželj - Kuki dom 2:3, Avtoservis Šmigoc - Mit Mau 3:6, ŠD Juršinci - Klub ptujskih študentov 3:1, ŠD Polenšak - KMN Macho Juršinci 2:1, FC Nafta - Inox ograje Majcen 1:4.
1.	KMN MIT MAU
2.	ŠD POLENŠAK
3.	KUKI DOM
6 29:8 18 6 24:8 16 6 23:11 15
4.	SD JURŠINCI	6 24:11 13
5.	KPŠ	7 19:18 10
6.	INOX OGRAJE MAJCEN 6 15:20 9
7.	KMN MACHO JURŠINCI 7 13:14 8
8.	GRADBENIŠTVO ANŽELJ 6 16:17 7
9.	KMN VITOMARCI 6 6:16 4
10.	FC NAFTA	7 8:34 1 11 AVTOSERVIS ŠMIGOC 7 7:27 0
Razpored 8. kroga (9. 7.; organizator: Klub ptujskih študentov): 19.45 KMN Macho Juršinci - ŠD Juršinci, 20.25 KMN Mit Mau - FC Nafta, 21.05 Kuki dom - ŠD Polenšak, 21.45 Inox ograje Majcen - Gradbeništvo Anželj, 22.25 KMN Vitomarci - Avtoservis Šmigoc.
Foto: UR
Foto: UR
Atletika • DP za mladince
Soliden nastop deklet
Strelstvo • Regijsko prvenstvo z MK-orožjem
Kidričani s puško, Juršinčani s pištolo
Foto: Simeon Gönc
Gostitelji in domačini regijskega prvenstva v Kidričevem so zmago in naslove regijskih prvakov odnesli v vseh šestih kategorijah MK-puške, med člani je zmagal Gorazd Maloič, Matevž Mohorko je osvojil 2. mesto, med kadeti je slavil Niko Visočnik ter med mladinci Uroš Mohorko, na sliki manjka Aleš Pernat, ki je zmagal tako leže kot v trojnem položaju.
Foto: Simeon Gönc
Številna zasedba juršinskih strelcev (stojijo z leve): Ivan Druzovič, Simon Simonič ml., Ludvik Pšajd, Mirko Moleh in Marko Vorih. Spodaj z leve čepijo: Rok Pučko, vodja in trener Darko Pavlin, predsednik Janko Berlak in David Kekec.
Glavnino uspehov za Atletski klub Cestno podjetje Ptuj na državnem prvenstvu za mladince prejšnji konec tedna v Novi Gorici so dosegla dekleta.
Najuspešnejša med njimi je bila Urška Škerget, ki si je v teku na 800 metrov pritekla tretje mesto s časom 2 minuti in 18,32 sekunde. Na pol krajši razdalji je končala na nehvaležnem četrtem mestu s časom 58,04 sekunde. Če bi se spustila pod mejo 58 sekund, kar ji je v letošnji sezoni že uspelo, bi se lahko veselila mesta na zmagovalnem odru. Kljub temu pa je bila tretja s klubskimi kolegicami v šta-fetnem teku 4-krat 100 me-
Mednarodni miting Pokal Kopra 2010
V soboto, 3. 7., je na Obali potekal Mednarodni miting za pokal Kopra, ki so se ga udeležili tudi plavalci Plavalnega kluba Terme Ptuj. Vreme tokrat plavalcem ni zagodlo, zato so imeli dobre pogoje za svoj plavalni nastop. Ptujske barve so branili Nuša Šerbec, Breda Zorec, Aljaž Puž in Lora Grobelšek.
Nuša Šerbec je popravila kar tri osebne rekorde, in sicer v disciplinah 50 m prosto, 100 m prsno in 200 m mešano. Bredi Zorec in Aljažu Pužu je isti dosežek uspel dvakrat: Bredi na 100 m prosto in 200 m mešano, Aljažu pa na 100 m hrbtno
trov. Štafeta v postavi Maru-ška Korpič Lesjak, Nastja Klanjšek, Urška Škerget in Nuša Turk je dosegla čas 49,86 sekunde. Na četrti mesti sta se uvrstili tudi Melani Hentak v metu kopja (32,88 metra) in Veronika Domjan v metu diska (30,33 metra). Na-stja Klanjšek je bila peta v troskoku (11,38 metra), Arne Korsika pa šesti v metu kladiva (32,44 metra).
Škergetova, Klanjškova in Domjanova bodo ta konec tedna nastopile na reprezentančnem četveroboju Slovenije, Hrvaške, Avstrije in Madžarske v madžarskem Veszpremu.
UE
in 50 m delfin.
Najboljšo uvrstitev je dosegla Lora Grobelšek, ki je osvojila dve srebrni kolajni:
-	2. mesto na 100 m hrbtno (1.15,85; osebni rekord)
-	2. mesto na 50 m hrbtno (34,39).
Blizu stopničk je bila tudi v disciplini 50 m prosto (30,02), a je to uvrstitev zgrešila le za stotinko.
Trener Jure Rozman je bil z rezultati plavalcev zadovoljen, saj so dokazali, da se lahko v različnih plavalnih tehnikah in na različnih razdaljah uvrščajo na najvišja mesta. To je dobra spodbuda in potrditev pred bližajočim se državnim prvenstvom.
AJ
V	preteklem tednu je na zunanjem 50-m strelišču v Kidričevem potekalo regijsko prvenstvo z MK-orožjem na 50 m v disciplinah MK-puške in MK-pištole proste izbire, v vseh starostnih selekcijah. Organizator tekmovanja, SD Kidričevo, je poskrbel za zelo dobre pogoje streljanja, zmagovalci pa so dosegli rezultate, s katerimi bodo tudi na državnem prvenstvu v Ljubljani, ki bo že ta konec tedna, konkurirali za najvišje uvrstitve.
V	najmlajši disciplini pionirjev z MK-puško trojni položaj 3-krat 10 strelov je Kidričan Aleš Pernat dosegel suvereno zmago, z rezultatom 257 krogov pa je za krog presegel tudi aktualni državni rekord! Perna-tu pa je odlično šlo tudi v disciplini 30 strelov leže, kjer je z 261 krogi prav tako dosegel odličen rezultat. Kidričevski strelci so zmagovalni pohod nadaljevali tudi v kategorijah kadetov, kjer je slavil Niko Vi-sočnik s 517 krogi, med mladinci je slavil Uroš Mohorko s 570 krogi, med člani posamezno so Kidričani slavili kar trojno zmago s prvouvrščenim Gorazdom Maloičem s 558 krogi, drugim Matevžem Mo-horkom s 551 krogi in tretjim Gregorjem Kmetcem s 540 krogi, četrti je bil Peter Golob iz Svečine s 539 krogi in peti Jurček Lamo t s 527 krogi. V ekipni razvrstitvi je kidriče-vska ekipa prav tako zmagala s 1649 krogi.
V	streljanju z MK-pištolo proste izbire je med kadeti zmagal David Kekec s 301 krogom pred klubskima sotekmovalce-ma Ivanom Druzovičem z 295 krogi in Gregorjem Ve-senjakom z 247 krogi. Med mladinci je zmagal Juršinčan Niko Pšajd s 476 krogi pred Kidričanom Urošem Mohor-kom s 416 in še drugim juršin-skim strelcem Markom Vo-rihom s 404 krogi. Podobno
Pretekli vikend so padalci Aerokluba Ptuj ponovno preživeli tekmovalno. Tokrat so se odpravili v Bosno in Hercegovino na tradicionalno mednarodno tekmovanje Pe-trovdanski pokal v padalskih skokih na cilj. Na tekmo se je odpravilo šest padalcev: izkušena Aleksander Čuš in Tonček Gregorič ter mladinci Matevž Cestnik, Anja Čuš ter brata Dejan in Marko Veselič. Predvsem mladinci so to tekmo izkoristili kot odlično priložnost za kaljenje.
Vremenske razmere so bile precej neugodne, saj je bilo ozračje zelo vroče in popolnoma brez vetra. Sodelovalo je 13 ekip iz držav članic bivše Jugoslavije, padalci pa so skakali iz helikopterja MI-8. Samo tekmovanje je potekalo nekoliko drugače, kot smo ljubitelji padalstva vajeni s tekem za svetovni pokal. Sicer so tekmovalci res najprej naredili po osem serij, potem pa je le 16 najboljših nadaljevalo tekmovanje in se z naslednjim skokom potegovalo za finale, kamor je prišlo le osem finalistov. Tak način
r
uspešna kot je bila Kidričevska ekipa s puško, so bili juršinski strelci s pištolo. Zraven kadetov in mladincev so dvojno zmago dosegli še med člani posamezno in ekipno. Med posamezniki je regijski prvak po-
tekmovanja zahteva od padalca seveda še toliko bolj mirne živce, saj se napetost neprimerno bolj stopnjuje.
Po desetih serijah so bili rezultati naših padalcev sledeči: Dejan Veselič si je prislužil drugo mesto med mladinci,
stal Simon Simonič ml. s 541
krogi in tako prehitel klubska kolega Ludvika Pšajda s 529 krogi na drugem mestu in se mu oddolžil za lanski poraz ter Mirka Moleha s 517 krogi na tretjem mestu. Med Kidričani
Matevž Cestnik je pristal tik pod stopničkami, Marko Ve-selič pa na petem mestu. Anja Čuš je med ženskami dosegla četrto mesto. Med člani je Tonček Gregorič zasedel solidno šesto mesto, Aleksander Čuš pa 21. mesto.
je najvišjo uvrstitev s 494 krogi na četrtem mestu dosegel Jurček Lamot, med Ptujčani pa se je najboljše odrezal Milan Stražišar, ki je s 490 krogi osvojil peto mesto. V ekipni razvrstitvi je slavila juršinska ekipa s 1587 krogi pred Ptuj-čani s 1447 krogi na drugem in Kidričani s 1415 krogi na tretjem mestu.
Simeon Gonc
DP z MK-orožjem na 25 metrov
Sočasno s potekom regijskega prvenstva v Kidričevem pa je v Ljubljani že potekalo državno prvenstvo v pištolskih disciplinah na 25 metrov. Tam so nastopili tudi strelci iz Ptuja in Dornave, ki so dosegli naslednje uvrstitve: v disciplini standardne pištole 3 x 20 strelov na 150, 20 in 10 sekund je zmagal Peter Jenko s 537 krogi pred Tkalcem in Bučanom, oba s 536 krogi, Ptujčana Milan Stražišar in Stanislav Golc sta s 484 in 480 krogi zasedla 11. in 12. mesto, dorna-vski strelec Slavko Ivanovič pa je bil zaradi tehničnih težav s pištolo diskvalificiran. Slednji pa je zelo dobro nastopil v disciplini pištole VK s središčnim vžigom (revolver), ki je razdeljena na 30 strelov precizne in hitrostne stopnje, kjer je s 495 krogi osvojil 7. mesto, zmagala pa sta strelca iz Rečice Tkalec in Brunšek s 545 in 540 krogi. S športno pištolo MK je med članicami slavila Denis Bola Ujčič s 551 krogi, v hitrostrelni pištoli MK je med člani slavil Andrej Brunšek iz Rečice z novim DR s 533 krogi, rekord je v isti disciplini dosegel tudi mladinec iz Rečice Miha Kostevc s 487 krogi, nov rekord pa so strelci iz Rečice osvojili tudi v ekipni razvrstitvi s 1551 krogi.
Tako kot so fantje in dekle pričakovali, je tudi letošnjo tekmo zaznamovalo nenavadno veliko zanimanje občinstva, ki si ga, zanimivo, lahko organizatorji tekem svetovnega pokala samo želijo.
Vesna Osterc
Aljaž Puž, Nuša Šerbec, trener Jure Rozman, Breda Zorec in Lora Grobelšek
Najboljša ptujska mladinska atletinja je Urška Škerget (druga iz leve)
Plavanje
Lora Grobelšek dvakrat na stopničkah
Padalstvo • Aeroklub Ptuj
Zadovoljni mladinci na tekmi v Prijedoru
Odbojka na mivki • Na Ranci od 14. do 17. julija
Športni napovednik
BeachMaster - spektakel na mivki
Lansko leto je na Ranci ob Ptujskem jezeru prvič potekal turnir v odbojki na mivki; dogodek je takoj pritegnil množico navijačev in radovednežev. Organizatorji so zaradi odlične lokacije takoj napovedali, da naj bi turnir na tem prizorišču postal tradicionalen, kar se sedaj dejansko dogaja. Letošnji BeachMaster turnir na »ptujski plaži« bo tako potekal med 14. in 17. julijem in bo kot največji poletni športni dogodek pri nas ponovno poskrbel za atraktivno dogajanje in vrhunske odbojkarske predstave najboljših odbojkarskih ekip na mivki.
Sestri Fabjan glavni slovenski favoritinji
V glavnem delu mednarodnega turnirja, ki šteje tudi za pokal Slovenije 2010, bo nastopilo 16 moških in 16 ženskih ekip. V sredo (14. julija) bodo potekale kvalifikacije, v četrtek in petek (15. in 16. julija) bodo na vroči mivki prve tekme glavnega turnirja, v soboto (17. julija) pa sledi vrhunec - pol-finalni obračuni in zaključni boji za najboljše ekipe. Ženski finale se bo pričel ob 20. uri, moški pa ob 21. uri.
Na turnirju bodo sodelovale vse najboljše slovenske ekipe, konkurenco pa bodo povečale tudi atraktivne dvojice iz tujine. Dogovori za udeležbo tujih ekip še potekajo, zagotovljen pa je nastop hrvaških in danskih ekip. Erika in Simona Fabjan, najuspešnejši slovenski igralki v odbojki na mivki, bosta na Ptuju zagotovo nastopili
in poskušali nadgraditi lanski uspeh, ko sta bili drugi.
Poskrbljeno bo tudi za zabavo
Kot celovit dogodek, kjer sta združena zabava in šport, bo s pestrim animacijskim in spremljevalnim programom zajemal tudi športni »žur« z atraktivnimi glasbenimi skupinami. Organizator dogodka - Promina Sport - v petek obljublja nepozaben BeachParty s skupino Kingston in Elo, v soboto pa bodo na svoj račun prišli ljubitelji funk, hip hop, r'n'b, soul, jazz in rock glasbe. Nastopili bodo Traffic Jam s Karmen Zi-nrajh in CheeCha, Mc Piece &
The Boonker, ki bodo zagotovo poskrbeli za pravi poletni žur.
BeachMaster bo kot poletni športni dogodek št. 1 v Sloveniji poskušal zadnji dan ob igrišče privabiti rekordnih 2000 gledalcev in gledalk, pomembno pa je predvsem to, da bo turnir na Ptuju tudi letos skušal vpeljati evropske standarde organiziranja mednarodnih turnirjev. Za obiskovalce bo med tekmami poskrbljeno za dodatno zabavo in animacijski program - nagradne igre, plesne skupine, navijaški rekviziti itd. Vstop je prost.
Nagradna igra
Na spletni strani www.bea-chmaster.si lahko vsi ljubitelji
odbojke najdejo tudi VlP-na-gradno igro, kjer se lahko z malo sreče in seveda pravilnim odgovorom pridružijo povabljenim gostom kot VIP-obi-skovalec.
JM
Tradicionalni turnir v Stojncih
V	športnem parku v Stojncih bo ta konec tedna potekal tradicionalni nogometni turnir. Na njem že po pravilu nastopajo štiri najboljše ekipe z našega območja; letos se bodo predstavili drugoligaša Aluminij ter Labod Drava, domači tretjeligaš ter član štajerske lige Ormož.
Spored turnirja: Sobota:
16.30 Aluminij - Ormož 18.30 Stojnci - Labod Drava nedelja:
16.30 tekma za 3. mesto 18.30 tekma za 1. mesto (finale)
Prijateljska tekma v Apačah
V	torek, 13. 7., bo ob 17. uri na igrišču v Apačah odigrano prijateljsko nogometno srečanje med ekipama Rudarja iz Velenja in Aluminija.
3. tradicionalni nočni turnir v Apačah
Športno društvo Apače na Dravskem polju organizira v petek, 9. julija, s pričetkom ob 19. uri, nočni turnir v malem nogometu. Prijavnina znaša 50 evrov in se poravna na dan turnirja med 18. in 19. uro. Tri prvouvrščena moštva prejmejo denarne nagrade in pokal. Informacije: 070 853 321 (Marko) in 041 363 531 (Peter).
Superpokal RLMN Haloze
V	soboto, 10. 7., se bo v Stopercah, s pričetkom ob 20. uri, pričelo tekmovanje za super pokal RLMN, na katerem nastopajo vse ekipe iz rekreacijske lige malega nogometa Haloze 2010. Igra se na izpadanje.
V	1. krogu se bodo pomerili: ŠD Rim - Picerija Gurman, ŠD Ptujska Gora - ŠD Žetale, As Evroavto - Planjsko, ŠD Stopno - Picerija Špajza, ŠD Cirkovce - Stoperce, ŠD Medvedce - ŠKD Sestrže.
tp, DK
Nogomet • Zanimivosti
Na Ptuj in v Kidričevo prihaja španska Valencia!
Že kar nekaj časa se je šušlja-lo, da se za priprave na Ptuju in Kidričevem zanima poznan evropski nogometni klub, vendar potrditve iz Term Ptuj, kjer so projekt pripravljali, nismo dobili. »Potrebna je bila previdnost, saj nismo želeli nekaj obešati na veliki zvon, dokler ni bilo dokončne potrditve. Sedaj to imamo in lahko z veseljem povemo, da bodo konec tega meseca gostje hotela Primus igralci in spremljevalno osebje španskega velikana Valencie,« je povedal Andrej Klasinc, direktor Term Ptuj.
Ni treba posebej poudarjati, da je k sklenitvi tega angaž-mana precej pripomogla naša nogometna reprezentanca, ki si je pred zadnjim kvalifikacijskim ciklusom Ptuj in Kidričevo izbrala za pripravljalno bazo. A nogometaši niso edini športni gostje Term.
»Postali smo pripravljalna baza številnih vrhunskih športnikov, in to ne samo naši najbolj opevani nogometni reprezentanci. Sedaj npr. gostimo poljsko plavalno reprezentanco, naslednji teden pride ruska, v kateri je med šestdesetimi člani veliko svetovnih in olimpijskih prvakov. Vse to kaže na to, da Ptuj postaja vrhunska pripravljalna baza. Zakaj se plaval-
Z ekipo Valencie bo na Ptuj najverjetneje prišel tudi španski reprezentant Juan Manuel Mata
ci tako radi vračajo k nam? Naš olimpijski bazen je edini v Sloveniji, ki ima termalno vodo. V zadnjih šestih letih smo se tudi močno prilagodili tej ciljni skupini športnikov, tako da jim nudimo vse potrebno za priprave na vrhunski ravni,« je dodal direktor Term Ptuj.
Če se vrnemo k Valencii: kakšni napori so bili potrebni, da je prišlo do tega dogovora?
A. Klasinc: »Seveda je bil na koncu potreben tudi kanček sreče, a v osnovi je to urejena infrastruktura, tako v Termah Ptuj kot tudi na nogometnih igriščih v Kidričevem. Svoje je seveda dodala naša reprezentanca, ki
je naša pomembna referenca. Sedaj je žogica na naši strani: če bomo zadostili vsem zahtevam tega španskega velikana, potem so nam na široko odprta vrata za še kakšno ekipo.«
Dodatno težo prihodu Va-lencie na Ptuj dajejo tudi odlične igre španske nogometne reprezentance na letošnjem svetovnem prvenstvu v JAR. Člani »furije« so namreč tudi trije nogometaši Valencie, med njimi je najbolj izpostavljen odlični napadalec David Villa, ki pa se bo po SP preselil k Barceloni. Odmeven prestop je že sklenil tudi David Silva, ki se bo iz stadiona Mestalle preselil k Manchester Cityju. Tretji član Valencie v reprezentanci je Juan Manuel Mata.
Jože Mohorič
Ptuj • B.A.S.E. jumping Slovenija
Adrenalinski skoki, kakršnih v Sloveniji še ni bilo
Številne prireditve in dogodki v letošnjem poletju so še dodatni magnet za vse, ki obiskujejo vodne površine v Termah Ptuj in tudi sicer iščejo dodatno sprostitev na številnih rekreativnih športnih terenih v samem območju Term ali v neposredni okolici. Za ta konec tedna, 10. in 11. julija, so na tiskovni konferenci, ki je bila 6. julija, napovedali novo atrakcijo, kakršne še ni bilo, mednarodno tekmo oziroma tekmovanje za pokal B.A.S.E jumping Slovenija. Terme Ptuj pri tem adrenalinskem dogodku sodelujejo kot soorganizator, je povedal direktor Term Ptuj Andrej Klasinc. Gre za enkraten dogodek, na katerem pričakujejo obiskovalce iz cele Slovenije in tudi tujine. Dogodek predstavlja eden od vrhuncev letošnjih prireditvenih dogodkov v Termah Ptuj.
Gre za adrenalinske in atraktivne skoke z višine 92 metrov. Dogodek, pet let so si navdušenci teh atraktivnih skokov prizadevali za prvo tekmo v Sloveniji, bo zagotovo pritegnil številne ljubitelje adrenalina, so prepričani organizatorji
V Termah Ptuj bo konec tedna, 10. in 11. julija, potekal edinstveni dogodek, kakršnega v Sloveniji še ni bilo, mednarodni B.A.S.E. jumping v skokih z višine 92 metrov. Na fotografiji (z leve) Uroš Ule, Andrej Klasinc in Dejan Levanič.
Mali nogomet • Liga ČS Rogoznica
REZULTATI 4. KROGA: Pacinje - Žabjak Rogoznica 10:4, Rogoznica - Podvinci ml. 0:2, Velovlek - ŠD Kicar II. 5:1, Podvinci st. - Žabjak Rogoznica 4:2, Pacinje - Velovlek 0:5, ŠD Kicar I. - Podvinci ml. 3:0.
VRSTNI RED: Podvinci st. 18, ŠD Kicar II. 15, Rogoznica 12, Podvinci ml. 9, Velovlek 6, ŠD Kicar II. 6, Žabjak Rogoznica 6, Pacinje 3 točke.
NAJBOLJŠI STRELCI: Damir Zagoršek (ŠD Kicar I.) 11, Aleksander Kukovec (Rogoznica) 7, Denis Modrič (ŠD Kicar II.) in Roman Korenjak (Velovlek) po 6 zadetkov.
Tekme 5. kroga bodo odigrane v soboto, 10. julija, od 18. ure dalje na igrišču v Pacinju.
Danilo Klajnšek
oziroma vsi, ki so si zanj prizadevali. Uroš Ule iz B.A.S.E. Slovenija je povedal, da pričakujejo tekmovalce iz Avstrije, Hrvaške, Italije, Nemčije, Francije in Slovenije. V svetu imajo base skoki že stoletno tradicijo. B.A.S.E. je angleška oznaka za (B)uilding (stavba), A(ntenna (antena - nenaseljen stolp), (S) pan (most, obok, kupola), in (E)arth cliff (pečina ali katerakoli druga naravna formacija). Kratice nakazujejo objekte, s katerih skačejo baserji oziroma tisti, ki se ukvarjajo s temi adrenalinskimi skoki, ki zahtevajo veliko predhodnega znanja v športnem padalstvu, je povedal Uroš Ule, ki je tudi glavni organizator tekme, ki se bo v soboto pričela ob 10. uri, v nedeljo pa vabijo na ogled promocijskih skokov. Base skoki zahtevajo maksimalno zbranost, ne dopuščajo nekih večjih napak, zato je tudi z varnostnega vidika dogodek izjemno zahtevek, pravi Ule, ki se sam tudi base skakalec vendar na Ptuju ne bo tekmoval, ker že zaradi tega, ker je glavni organizator. Ule
se s padalstvom ukvarja že petnajst let, z base skoki pa sedem let. Slovenski base skakalci se že nekaj let udeležujejo tekem po svetu, a jim vse do letos ni uspelo organizirati nobene tovrstne tekme. V base skokih se vse v bistvu zgodi v eni do desetih sekund in to zelo blizu ljudem, v tem je njihov glavni čar. Zaradi varnosti se na Ptuju akrobatski liki ne bodo izvajali, so pa tudi pri tem skakanju možni, pravi Ule.
Dejan Levanič, ki ni okleval s častnim pokroviteljstvom tega dogodka, je povedal, da gre za izjemno pomemben dogodek za Terme in za Ptuj kot celoto, da se tudi s tem dogodkom pozicionira na svetovni zemljevid. Upa si trditi, da ni daleč dan, ko bo Ptuj tudi gostitelj svetovnega dogodka v base skokih, ki so v bistvu skoki z najrazličnejših zgradb, nebotičnikov, anten, mostov, prepa-dnih sten. Na Ptuju bodo skoke izvedli s posebnega dvigala, ki ga bodo za to priložnost pripeljali na Ptuj.
Foto: MG
petek • 9. julija 2010
Šport, šport mladih, rekreacija
Štajerski	19
Nogomet
Nogometni klub tudi v Majšperku
Že dolga leta je v Majšperku tlela ideja, da bi ustanovili nogometni klub. Občina Maj-šperk, na čelu z županjo Darinko Fakin, se je odločila zgraditi športni park, v sklopu katerega bo tudi nogometno igrišče.
V petek, 2. julija, pa se je v Majšperku zgodil zgodovinski trenutek: v sejni sobi občine Majšperk je potekala ustanovna skupščina NK Majšperk, ki se je je udeležilo 24 ustanovnih članov. Na skupščini je bil sprejet statut kluba, izvolilo se je vodstvo, ki bo aktivnosti peljalo naprej. Predsednik je postal Milan Purg, podpredsednik Miran Kužner, blagajnik pa Štefan Ekart, izvolili pa so še šestčlanski izvršilni odbor. Cilji novo ustanovljenega NK Majšperk so predvsem vzgoja
mladih igralcev od osmega leta starosti naprej, poskrbeli bodo tudi za člansko ekipo, ki se bo prijavila v MNZ Ptuj in naj bi pričela tekmovanje v sezoni 2011/2012.
V NK Majšperk so prepričani, da bodo s pomočjo vseh članov kluba, lokalne skupnosti, občine Majšperk, sponzorjev in ljudi dobre volje uspeli ter nogomet v Majšperku postavili na nivo, ki pripada občini s 4200 prebivalci. Želijo si predvsem, da ponudijo dobre pogoje mladim igralcem, ki se bodo lahko ukvarjali s športom, ki so si ga že dolga leta želeli. Končno bo prišel čas, ko bodo mladi lahko tudi preko nogometa razpoznavni izven občinskih meja.
Danilo Klajnšek
Planinski kotiček
Program šole varne hoje v letnih razmerah
Za varno hojo v gore smo odgovorni sami, zato si izbiramo cilje in pristope, primerne našemu znanju, izkušnjam in sposobnostim.
Namen šole varne hoje v letnih razmerah je, da si udeleženci pridobijo znanja in veščine hoje po zelo zahtevnih poteh in lažjem brezpotju v letnih razmerah. Poskušali bomo zapolniti vrzel med osnovno planinsko šolo in alpinističnim oz. vodniškim tečajem. Naučili se bomo uporabe vozlov in osebne varovalne opreme, ker vodniki opažamo, da na zahtevni turi izgubljamo dragocen čas z nameščanjem opreme vsakemu udeležencu posebej. Seznanili se bomo tudi z orientacijo v gorskem svetu in uporabo sprejemnikov satelitske navigacije ter z osnovnimi pristopi pri nudenju prve pomoči in reševanja v primeru nesreče.
Julij, avgust, september 2010 27. teden (8., 9., 10. julij 2010)
Terenske vaje: lokacija Martuljek
-	uporaba samovarovalnega kompleta
-	spuščanje po vrvi s samovarovanjem
-	tura lažje brezpotje
29. teden
Terenske vaje: Julijske Alpe
-	orientacija - uporaba satelitske navigacije
-	tura zelo zahtevna pot
32. teden
Terenske vaje: Kamniško-Savinjske Alpe
-	prva pomoč poškodovanemu pri padcu
-	tura lažje brezpotje
35. teden
Terenske vaje: Avstrija
-	varovana plezalna pot A, B, C - Kletersteig Vodja usposabljanja Janez Vertir
Planinarjenje po Dolomitih
14. do 16. avgust
Zeleni macesni in cvetoče gorske poljane, nad katerimi se dvigajo več kot tri tisoč metrov visoki beli vršaci, nas bodo tudi letos spremljali v Dolomitih. Odpravili se bomo v severozahodni del Dolomitov. Poti so lažje in omogočajo prijetno spoznavanje gorske skupine in njenih lepot. Ob dobri hrani in v prijetni družbi so gorske poti še prijetnejše.
Udeleženci izleta se zberemo v soboto, 14. avgusta, ob 6. uri na železniški postaji Ptuj, od koder se bomo z osebnimi avtomobili podali proti Južni Tirolski. Prvi dan nas bo pot vodila na območje gore Peitlerkofel (2875 m). Po planinski poti se bomo podali do čudovite koče Genova, kjer bomo prenočili. V nedeljo se bomo povzpeli na vrh gore Peitlerkofel in nadaljevali pot do koče Plose. Tam bomo prenočili in se v ponedeljek podali nazaj na prelaz pod goro Peitlerkofel, kjer nas bodo počakali avtomobili. V Ptuj se bomo vrnili do 21. ure.
Opremite se planinsko za visokogorje (planinski čevlji, rezervna obleka, nahrbtnik, ...) in vremenskim razmeram primerno. Hrana iz nahrbtnika in v planinskih kočah. Cena izleta vključuje stroške prevoza, dve prenočišči z zajtrkom v planinskih kočah, cestnine in organizacijo ter znaša za člane PD 63,90 EUR.
Prijave z vplačili sprejemamo do petka, 6. avgusta, v pisarni PD Ptuj, Prešernova 27, oziroma do zasedbe 12 prostih mest. Vodil bo Uroš Vidovič.
Šport mladih • 44. mednarodne igre šolarjev
Ime Ptuja ponesli tudi v Bahrajn
V Manami, glavnem mestu Bahrajna, so od 28. junija do 3. julija potekale že 44. mednarodne igre šolarjev. Letos je na njih nastopilo okrog 1600 mladih športnikov iz 32 držav iz 64 mest. Številka udeležencev je letos skromnejša kot v preteklih letih, glavni razlog za to pa je nedvomno oddaljenost prizorišča. Slovenijo je letos poleg Ptuja zastopalo še devet mest. Najstarejše slovenske mesto je v majhni kraljevini v Perzijskem zalivu predstavljalo sedem tekmovalcev in pet spremljevalcev, sicer pa je ptujska ekipa na mednarodnih igrah šolarjev nastopila drugič, prvič lani v grških Atenah. Naslednje Mednarodne igre šolarjev bodo potekale prihodnje leto na Škotskem.
Zelo zanimivo je, da je koncept samih iger vzpostavil Slovenec Metod Klemenc, prve tovrstne igre so namreč pote-
Rezultati: atletika:
Aljaž Brlek - 100 m - 5. mesto
Doroteja Domjan - 800 m -5. mesto
Larisa Lara Popošek - 800 m - 24. mesto
Petra Lozinšek - 100 m -13. mesto
Luka Medic - 1500 m - 8. mesto Namizni tenis: Žan Napast - 8.-16. mesto Anja Bezjak - 8.-12. mesto
kale v Celju leta 1968, Klemenc pa tako velja za pionirja iger šolarjev. Država oz. mesto, ki je organizator, izbere športne panoge, v katerih se bo tekmovalo, atletika je obvezna. To pomeni, da se z izjemo kraljice športov vsako leto tekmuje v drugih disciplinah. Letos so se učenci iz vsega sveta merili v nogometu, odbojki, rokometu, namiznem tenisu, plavanju, jadranju, tekvandoju in seveda omenjeni atletiki. Slovenijo je zastopalo 10 občin, poleg ptujske so se predstavili še šolarji iz občin Murska Sobota, Mislinja, Šentilj, Pesnica, Ravne na Koroškem, Slovenj Gradec, Celje, Velenje in Maribor. Kot je že običaj na tovrstnih športnih prireditvah, rezultati niso v prvem planu, toda kljub temu so številni mladi tekmovalci pokazali kvalitetne predstave v svojih disciplinah, vse skupaj pa je bilo začinjeno z veliko mero »fair playa« Raznorazne oblike nestrpnosti in sovražnosti v športu, še posebej pa v družbi mladih, nimajo kaj iskati.
Slovenski športniki so se tudi v Manami odlično odrezali, dosegli so precej zavidljivih rezultatov, nekaj pa se jih je celo povzpelo na zmagovalni oder. S tem so popolnoma upravičili zaupanje učiteljev, trenerjev in spremljevalcev. Ponosno so najstarejše in po mnenju mnogih tudi najlepše slovensko mesto predstavljali tudi šolarji, ki so zastopali MO
Ptuj. Njihovi dosežki so dokaz, da se tudi na našem koncu dobro in kvalitetno dela z mladimi. Ptujski športni naraščajniki so nastopili v dveh disciplinah, in sicer v atletiki in namiznem tenisu.
Nekaj vtisov nastopajočih, spremljevalcev in trenerjev, ki so vsi v en glas poudarjali, da je bila to dragocena in zanimiva izkušnja, ki je ne bodo pozabili nikdar.
Anja Bezjak (namizni tenis): »V
Bahrajn sem šla kot tekmovalka namiznega tenisa. Punce smo bile razvrščene v štiri skupine po pet tekmovalk. Jaz sem bila z dvema zmagama proti domačinkama in dvema porazoma proti puncama iz Singapurja in Bangkoka 3. v skupini. Zaradi tega se nisem uvrstila v nadaljnje tekmovanje. Ogledali smo si dirkališče formule 1, kjer vsak dan čistijo progo, ker je veliko puščavskega peska. Všeč mi je bilo, ko smo se šli kopat. Morje je bilo zelo toplo. V petek pa smo obiskali tržnico v Manami. Videla sem veliko zanimivih in novih stvari. V Bahrajnu je bilo zelo vroče, pozitivno pa je bilo, da sem spoznala delček njihovih navad. Vesela sem, da sem se lahko udeležila teh iger, za kar pa gre zahvala občinama Ptuj in Kidričevo.«
Luka Medic (atletika): »Veselil sem se leta iz Zagreba v Carigrad in ponovnega vzleta za Manamo, a nekoliko manj vmesnega štiriurne-ga čakanja za let v Bahrajn. Čeprav je bilo potovanje dolgo, smo bili vsi zelo vznemirjeni. Prileteli smo v či-
sto drug svet: močno sonce, veliko puščavskega peska, hiše brez streh, malo zelenja ... Zbralo se nas je približno 1300 mladih športnikov s celega sveta. Kljub temu da smo bili na atletski stezi konkurenti, smo se tekmovalci med seboj hitro spoprijateljili in si zadnji dan izmenjali kar precej darilc. Tako imam majico iz Tajske, kapo iz Ukrajine, obesek za ključe iz Nizozemske ... Kaj smo jedli? Riž, riž, riž ... Najbolj pa sem si zapomnil »mega« gradnjo, stolpnico bahrajn-skega svetovnega trgovskega centra - Bahrain World Trade Center.«
Aljaž Brlek (atletika): »V Bahrajnu je bilo zelo lepo in vroče. Najbolj si bom zapomnil našo vodičko Fatimo in voznike, ki so nas vozili. Pridobil sem veliko prijateljev iz celotnega sveta in Slovenije. Tekmovanje kot tekmovanje je bilo naporno, ne samo zaradi temperatur, a glavno je bilo to, da smo spoznali različne kulture in ljudstva.«
Anica Ternovšek, vodja ptujske delegacije: »Največje zadovoljstvo je pogled na mlade športnike vsega sveta, ki s svojo voljo in energijo izžarevajo veliko zadovoljstvo, da so lahko del teh iger. Mislim, da se tudi naši udeleženci in njihovi starši zavedajo, da jim je bila dana posebna priložnost. Kot ekipa smo skupaj s trenerji svoje poslanstvo dobro opravili in dosegli odlične rezultate v vročem Bahrajnu. Mestni občini Ptuj, županu g. Čelanu, direktorju občinske uprave g. Glažarju ter direktorju Zavoda za šport g. Lenartiču se v imenu celotne ekipe zahvaljujem za podporo tega za otroke zelo pomembnega projekta.«
Damijan Samojlenko, trener (namizni tenis) in spremljevalec: »Čeprav v ospredju ni bil rezultat, temveč druženje, medsebojno sprejemanje, enakopravnost in druga plemenita poslanstva iger, pa je bilo vseeno čutiti tekmovalno mrzlico, kar je tudi prav, vendar ta na nobenem prizorišču, na katerem sem bil navzoč, ni prerasla v brezosebno tekmovalnost. Tekmovati in obenem spoštovati nasprotnika, se veseliti športnega boja ob striktnem upoštevanju pravil je bilo čutiti na vseh prizoriščih. Pomembno je tudi, da so se te igre odvijale v arabskem svetu, ki nam ga prikazujejo kot mi-litarističnega, nestrpnega do zahodne civilizacije in njenih pridobitev, pa nas je vsakodnevno dogajanje prepričalo v nasprotno, na veliko strpnost, prijaznost in ustrežljivost tamkajšnjih ljudi. Že sedaj se veselim naslednjih iger v imenu tistih, ki se jih bodo udeležili prihodnje leto na Škotskem, kjer bodo na programu druge športne panoge in kjer bo spet priložnost, da mladi premagajo vse razlike in se zlijejo v raznobarvno množico enakih.«
Tadej Podvršek
Ptujska Gora • Proslavili 600 let Marijinega svetišča
To je pravi biser slovenske gotike
Na Ptujski Gori so minuli konec tedna proslavili 600-letnico romarske cerkve Marije zavetnice s plaščem, ki je bila maja letos proglašena za baziliko. Nedeljsko osrednjo slavnostno mašo je vodil predsednik slovenske škofovske konference, nadškof metropolit dr. Anton Stres.
i
Foto: M. Ozmec
»Cerkev in kristjani nismo zgodovinsko društvo, da bi se spominjali preteklosti zaradi preteklosti, ampak se spominjamo preteklosti predvsem zato, da imamo toliko bolj smel pogled v prihodnost,« je menil nadškof dr. Anton Stres.
Foto: M. Ozmec
Sredi krožišča pod Ptujsko Goro je mariborski nadškof metropolit dr. Franc Kramberger blagoslovil kip slepe deklice avtorjev Irene Cuk in Viktorja Gojkoviča.
Foto: M. Ozmec
Dr. Franc Kramberger: »Ptujska Gora je naše razpoznavno znamenje, po njej nas poznajo vse evropske dežele. Toda najlepša in najveličastnejša je, ko jo napolnijo romarji.«
V	okviru visokega jubileja je že v četrtek, 1. julija, Mariborski nadškof metropolit dr. Franc Kramberger ob prisotnosti številnih domačinov in gostov blagoslovil kip slepe deklice na glavnem krožišču pod svetiščem. Gre za delo akademskih kiparjev Irene Čuk, ki je izdelala slepo deklico, in Viktorja Gojkovi-ča, ki je poskrbel za podstavek in celostno podobo. Nato je nadškof ob 20. uri v baziliki vodil slovesno mašo, po maši pa so pripravili tradicionalno procesijo z lučkami. Po polnočni maši pa so za vernike pripravili še nočno bedenje.
Drugi dan, v petek, 2. julija, so na šentvoršco ali praznik gorske Matere božje po dveh jutranjih mašah ob 10. uri pripravili slovesno mašo, ki jo je prav tako vodil dr. Franc Kramberger, po maši pa so podelili zahvale dobrotnikom in sponzorjem, ki so pomagali pri obnovi cerkve in pripravah na 600-letnico. Po litanijah Matere božje pa so za prejemnike zahval, duhovnike in bogoslovce pripravili še skupno kosilo.
Osrednja slovesnost ob 600-letnici cerkve in svetišča na Ptujski Gori pa je bila v soboto, 3. julija, ko so po jutranji maši ob 10. uri pripravili v baziliki molitveno uro, ob 11. uri pa se je pričela slovesna maša, ki jo je ob prisotnosti številnih vernikov vodil ljubljanski nadškof metropolit dr. Anton Stres, predsednik slovenske škofovske konference.
V	imenu bratov minoritov je vsem zbranim zaželel dobrodošlico rektor ptujsko-gorske bazilike pater Janez Šamperl, ki je med drugim spomnil na znano legendo. Ta pravi, da je na Vurberku živel bogat grof, ki je imel le slepo hčerko. Žalostni starši so prosili Marijo za pomoč. Tudi deklica sama se je rada
obračala v molitvi k Mariji, naj ji izprosi vid. Ko so nekoč vsi v družini goreče skupaj molili k Mariji, je slepa deklica zagledala pred seboj luč. Odprla je oči in spregledala. Starše je prosila, naj jo zapeljejo na kraj, kjer je zagledala svetlobo. In prišli so na goro, kjer je takrat stal križ. Ker je deklica pokazala kraj in zatrdila, da je na tem mestu videla luč, zato je hvaležni oče na tem mestu postavil veliko cerkev.
Legendam sicer ne gre verjeti, vedno pa skrivajo v sebi tudi kanček resnice. Bogata arhitektura, ki ima številne
grbe, kaže, da je Ptujska Gora zares plemiška ustanova. Največkrat se ponovita dva grba: ptujski in celjski. Po sodbi zgodovinarjev je cerkev delo ptujskih grofov, ki so jim po poroki Valburge Celjske z Bernhardom III. Ptujskim priskočili na pomoč Celjani. Prav ta zakonski par je tudi upodobljen z grboma svojih rodovin pod Marijinim plaščem v oltarni podobi. Cerkev je bila zgrajena ob koncu 14. stoletja in v začetku 15. stoletja. Izjemno bogati in vplivni ustanovitelji so poskrbeli, da je bila zidana in opremljena kar se da razkošno. Ugledni
slovenski poznavalec in umetnostni zgodovinar dr. Marijan Zadnikar, ki je napisal tudi posebno knjigo o tej cerkvi, pravi, da je Ptujska Gora 'pesem slovenske gotike'.
Burna dogajanja, ki so sledila, so segla tudi na ta milostni kraj. Turki so večkrat pridrli sem in močno poškodovali cerkev, a so jo verniki vselej znova popravili. Iz teh časov je ohranjena zgodba, da je Marija sama zavarovala Goro, ko jo je zagrnila v črn oblak in je turški roparji niso našli (od tod ime Črna gora).
V	tistih časih so cerkev obdali z močnim obzidjem in stolpi. Še danes je vidnih nekaj sledov. Za Turki so dolga leta v njej gospodarili protestanti.
V	času protireformacije pa so cerkev začeli upravljati jezuiti iz Leobna in takrat je božja pot zopet zacvetela kot v prvih časih. V duhu časa so jezuiti dodali lepo baročno opremo. Takrat so verjetno prenesli gotski relief, ki je prvotno stal nad glavnim vhodom v cerkev, v novi glavni oltar, kjer stoji še danes.
Od leta 1937, ko so prevzeli upravo očetje minoriti, ki v bližnjem Ptuju delujejo že prek 750 let, cerkev načrtno obnavljajo. Vsako leto dobiva nekaj tiste stare lepote, kot so
jo zamislili prvotni graditelji in zaradi katerih sodi Ptujska Gora med naše najdragocenejše spomenike. To osrednje svetišče Marijinega čaščenja v mariborski škofiji je moralo po vojni skozi svojsko preizkušnjo, saj je povojna komunistična oblast cerkev zaprla in prepovedala romanja. Toda teh tudi administrativne prepovedi niso zatrle.
Nadškof in metropolit dr. Anton Stres je med maševa-njem v svojem nagovoru med drugim spomnil, da je podoba Marije Zavetnice s plaščem dolga stoletja na Ptujsko Goro vabila romarje in vernike, da so se spominjali njenega materinskega varstva. »In bilo je toliko pomembnih trenutkov, ko so naši predniki bili še posebej potrebni Marijinega varstva. Toda cerkev in kristjani nismo zgodovinsko društvo, da bi se spominjali preteklosti zaradi preteklosti, ampak se spominjamo preteklosti predvsem zato, da imamo toliko bolj smel pogled v prihodnost,« je menil nadškof Stres.
Da je 600 let stara cerkev na Ptujski Gori osrednje romarsko središče mariborske nadškofije, je poudaril mariborski nadškof metropolit dr. Franc Kramberger, ki
je ob tem poudaril: »Na tem temelju, pod varstvom Marije Zavetnice s plaščem uresničujemo enotno sveto katoliško in apostolsko cerkev. Lepa je, mogočna, častitljiva in upravičeno jo imenujejo slovenski biser ali biser slovenske arhitekture, posebej gotike. Ptujska Gora je naše razpoznavno znamenje, po njej nas poznajo vse evropske dežele. Toda najlepša in najbolj veličastna je, ko jo napolnijo romarji.«
Na to, da ptujskogorska cerkev zaradi bogate zgodovine in kulturnoumetnostnih dragocenosti predstavlja sam vrh slovenske kulturne dediščine, pa je v nagovoru poudaril Silvester Gaberšček iz ministrstva za kulturo. Opozoril je na nekatere zgodovinske trenutke ptujskogor-ske cerkve, na šest različnih imen, ki so zaznamovala to svetišče v šestih stoletjih, ter izpostavil misel dr. Franceta Steleta, da v Sloveniji ni spomenika, ki bi se po svojem bogastvu in kvalitetni vsebini kosal s Ptujsko Goro, ki je po njegovem mnenju vrhunski spomenik umetnosti, biser lepote in znanstvene zakladnice ter simbol trdne in pre-skušene vernosti v zavetju pod Marijinim plaščem.
Bratom minoritom je ob visokem jubileju čestitala tudi majšperška županja Darinka Fakin in se jim zahvalila za dobro sodelovanje z občani. Menila je, da živimo v času velikih dogodkov in pomembnih praznovanj ter poudarila, da pomeni bazilika na Ptujski Gori vsem, ki živijo v občini Majšperk, priložnost življenja. Je duhovni hram, kjer lahko vsak najde svoj mir za razmislek. Je pa tudi romarsko središče, ki omogoča in pospešuje tudi ostale dejavnosti, povezane s turizmom, je menila Fakinova.
M. Ozmec
Foto: M. Ozmec
Silvester Gaberšček z ministrstva za kulturo je poudaril, da sodi ptujskogorska cerkev s svojo bogato zgodovino in umetninami v sam vrh slovenske kulturne dediščine.
Foto: M. Ozmec
»Ptujskogorska bazilika je romarsko središče, ki omogoča in pospešuje tudi druge dejavnosti, povezane s turizmom v občini,« je menila majšperška županja Darinka Fakin.
petek • 9. julija 2010
Zanimivosti, turistični tednik
Štajerski	21
Nagradno turistično vprašanje .
Dobra sezona s številnimi atraktivnimi prireditvami
Ta konce tedna se na Ptuju obeta atrakcija, kakršne v Sloveniji še ni bilo, odprto prvenstvo B.A.S.E.. Tekmovanja v BASE-skokih z višine 92 metrov (posebnega dvigala, ki ga bodo za to priložnost pripeljali na Ptuj) se bodo udeležili najboljši skakalci iz Avstrije, Hrvaške, Italije, Nemčije, Francije in Slovenije. Potekalo bo v Termalnem parku Ptuj, kjer letos potekajo številne zanimive športno-zabavne prireditve. Sobotno tekmovanje se bo pričelo ob 10. uri, v nedeljo pa bodo izvedli promocijske skoke.
Sicer pa so v Termah Ptuj zadovoljni z dosedanjimi rezultati turističnega obiska v sezoni 2010. Vseh nočitev je bilo v prvem polletu 44 tisoč, kopalcev pa čez sto tisoč, zadnjih štirinajst dni jim gre zelo na roko tudi vreme, vsak dobro obi-
skan kopalni vikend statistiko le še izboljšuje. Glede na tradicijo zadnjih let je njihov najmočnejši dan v letu 15. avgust, ko jih po navadi obišče rekordno število obiskovalcev. V najboljših dneh pri njih prenočuje 900 in več gostov, rekord, ki ga še
niso presegli, so dosegli 15. avgusta leta 2008, ko je pri njih prenočevalo 1015 gostov. Obiskovalci Term Ptuj bodo do konca avgusta lahko uživali še v številnih športnih, kulturnih in zabavnih prireditvah, ki sezoni dajejo potrebno piko na i. Afriške vasi ob koncu svetovnega nogometnega prvenstva ne bodo zaprli, živela še bo do rimskih iger, ki se bodo pričele 19. avgusta. Kot je povedal direktor Term Ptuj Andrej Klasinc, bodo prihodnja poletja zaznamovale najmanj tri zgodbe, rimski in afriški bodo dodali še eno, ki je za zdaj še skrivnost. Zadovoljni pa so tudi, ker so pri njih našli svojo športno in pripravljalno bazo številni svetovno znani športniki. Trenutno trenira pri njih celotna poljska plavalna reprezentanca, v prihodnjem tednu pričakujejo vrhunske ruske plavalce, zatem pa bodo njihovi gostje tudi najboljši nogometaši španske Valencie, ki sodi med dvajset najboljših evropskih nogometnih ekip.
Turistično društvo Ptuj je te dni razpisalo ocenjevanje najbolj urejenih in najlepših hiš v MO Ptuj, v katerega se lahko vključijo lastniki hiš in lastniki stanovanj v blokih na
podlagi posebne prijavnice. Najboljši bodo priznanja prejeli na osrednji slovesnosti ob svetovnem dnevu turizma, 27. septembru. Turistično društvo Ptuj pa je te dni prejelo tudi priznanje Turistične zveze Slovenije kot eno izmed turističnih društev, ki deluje že več kot 105 let. Toliko let pa deluje tudi že Turistična zveza Slovenije, kot tudi Turistično društvo Most na Soči, ki je že skoraj 40 let uspešno organizira tradicionalno in odmevno prireditev Noč na jezeru, na kateri vsako leto sodelujejo
tudi predstavniki 26 več kot 105 let starih turističnih društev iz vse Slovenije.
Nagrado za pravilen odgovor na predzadnje Nagradno turistično vprašanje bo prejel Vlado Rola, Vitomarci 63, 2255 Vitomarci. Danes sprašujemo, kateri po vrsti so bili letošnji Bazeni energije. Nagrada za pravilen odgovor sta vstopnici za kopanje in uporabo savn v hotelu Primus na Ptuju. Odgovore pričakujemo v uredništvu Štajerskega tednika, Raičeva ulica 6, do 16. julija.
Foto: Črtomir Goznik
Zbirke Pokrajinskega muzeja Ptuj si vsako leto ogleda več kot 60 tisoč obiskovalcev, ki pa kmalu po ogledu gradu zapustijo Ptuj. Ptujsko mestno jedro ima od njihovega obiska zelo malo. Kako jih zadržati dlje in jih privabiti tudi na to območje, je vprašanje, o katerem bodo ponudniki v mestnem jedru govorili v kratkem na skupnem sestanku s predstavniki muzeja in Vedut.
NAGRADNO TURISTIČNO VPRAŠANJE
Kateri po vrsti so bili letošnji Bazeni energije?
Ime in priimek:_
Naslov:_____
Davčna številka:
Daniel Zorko • Štajerec v Španiji (G.).
Gibraltar
Kot že rečeno, Gibraltar spada pod Veliko Britanijo in je del EU. Vsega skupaj obsega skoraj 7 kvadratnih kilometrov, polovico tega pa predstavlja ogromna skala, ki je zaščitni znak Gibraltarja. Kot zanimivost naj navedem, da ima tudi svoj parlament, ki ima celih 15 članov, zanj pa ne veljajo EU-določila o DDV, kar pomeni, da se pri njih lahko izjemno poceni kupi tehnična roba in alkohol. Nekakšen 'duty free' torej ...
Carina oziroma meja izgleda kot kiosk za cigarete in človek sploh nima nekega občutka, da je v drugi državi. Mešani občutki se stopnjujejo, ko se sprehodiš po edini glavni cesti, ki vodi v edino mestece in ki se kar na vsem lepem križa z letališčem. Hm, človek težko dosodi, kdo bi na tem križišču imel prednost, saj nekih prometnih znakov ni videti, zato sva tudi midva hitro pobrisala naprej. Mesto samo je en velik trgovski center, kjer se prodaja nešteto stvari, pere denar in obira tujce. Nekaj manjših parkov, obilo restavracij ter gost promet niso zadovoljili najinih pričakovanj, zato pa je bila ogromna skala vse kaj drugega. Malo sva povprašala in izvedela, da te za borih 10 evričev po skali vodi in pelje nek stric s kombijem. Malo sva
Vrh z obrambno trdnjavo
počakala, da je še kdo prišel, pa smo šli ekipa malo po skali. Kljub temu da je uradni jezik angleški, je ta stric, ki je svoje zobe verjetno pustil že v 1. svetovni vojni, žlobudral malo špansko in malo francosko, tako da smo se komaj razumeli. Najprej smo si pogledali svetilnik, ki je gledal proti Mediteranu, in bližnjo mošejico, ki seveda ni mogla manjkati, nato pa smo se končno napotili tudi proti vrhu. Cesta je bila res ozka in možak je bil mojster vožnje. Dirjali smo v nedogled, a vedno se je gladko izognil vsem vozilom.
V živi skali imajo čisto pravo operno dvorano, ki je v ogromni votlini imela skoraj 500 sedežev. Tam je eden najinih sopotnikov začel navdušeno prepevati neko cerkveno arijo, ki pa ni bila ničemur podobna. Ljudje so po
Znamenita 'Gibraltar rock'
hitrem postopku zapuščali votlino, dokler ni prihitel nekakšen redar, ki je bil menda pravkar na kosilu, saj je imel po celi bradi obešene špagete, in možaka hitro spravil na zrak. Midva raje nisva poskušala prepevati, bi naju prav gotovo zaprli. Pogledali smo si tudi obrambno trdnjavo z vsemi mogočimi rovi, strelnimi linami in prehodi, ki je bila svoje čase prav gotovo izjemnega pomena, saj še danes velja za najbližjo evropsko točko Afriki. Videlo se je, da je veliko teh rovov naravnih, sobice v skali pa so bile narejene umetno in so bile stare kar nekaj stoletij. Šele kasneje so na vrhu zgradili tudi utrdbo, s katere je bil res krasen razgled proti Afriki in tudi na špansko obalo. Od zgoraj se je tudi videlo, da je Gibraltar res izjemno majhen, da pa ima kar tri nogometna igrišča. Verjetno je potem to ena redkih držav na svetu, kjer nogometni klub ne more izpasti v drugo ligo, ker je preprosto pač ni ...
Posebna značilnost te skale pa so tropi opic, ki prosto skačejo po avtomobilih in ljudeh. Gibraltar je namreč edini kraj v Evropi, kjer živijo opice na prostosti. Imenujejo se 'magoti' in naj bi prišle iz Maroka. Res so vsiljive in ena je kar skočila na mene in mi začela šariti po žepih. Kar na lepem. Ko sem odrinil eno, je že prišla druga. In prav nekaj sem moral nastaviti v žep, da je žival to našla in bila potem zadovoljna. Ko smo se peljali navzdol, so kar padale in skakale gor po avtu kot zrele hruške.
Tu sva spoznala tudi Američanko najinih let z imenom Evelyn, ki je potovala po svetu že kakšno leto in se je pravkar odpravljala proti Italiji. Vse skupaj ne bi bilo nič nenavadnega, če
Foto: D. Zorko
Križišče letališča in 'magistralke'
je ne bi morali zares na vsaki točki čakati, da je šla na stranišče. Ampak res na vsaki. Saj smo res bili sami moški v kombiju, zato smo si seveda imeli kaj povedati ob vsem tem, vendar je vseeno šlo vsem na živce. Tudi naš šofer je
to opazil in je žensko naenkrat kar pustil nekje na skali. Mi smo samo belo gledali, ko je kar odpeljal. Da si bo zapomnila, je rekel. Smo bili kar srečni, ko smo končno izstopili ...
Nadaljevanje prihodnjič
NOVIČKE IZ TERM PTUJ
T»E»RSM»E
PTUJ
SAVA HOTELS & RESORTS
Ttadlclonalnl »Bazeni energlle vTermah Ptuj«
Petek, 9.7.2010, s pričetkom ob 13. uri v Termalnem Parku Term Ptuj
Petek, 9.7.2010, v Termalnem Parku Bobnarske delavnice za vse generacije
z mentorjema Tino Sovič in Robijem Ramadanijem (dunduba, sangban, kenkeni,.
Sobota, 10. in nedelja 11.7 2010,vTermolnem Parku Term Ptuj Mednarodni pokal B.A.S.E. jumping Slovenija v Termah Ptuj 2010
Vsi obiskovalci bodo priča enkratnemu adrenalinskemu dogodku vTermah Ptuj.
Sobota, 10.7.2010, ob 18.uri v Klubu Gemina XIII - Grand Hotel Primus AERIlKO - SLOVENSKI VEČER V TERMAH PTUJ
Od Ptuja do Johannesburgo! Potopis SP v JAR
Kako so ptujski navijači preglasili vuvuzele
-¿ko*
V
Termalni Parti
r t \
Termalni Park
' t \
Termalni Park
ifcwutet
I
&
Grand Hotel Primus
Nista zadovollnl s svojo postavo? NOVO V GRAND HOTELU PRIMUS
Programi za oblikovanje postave (kavitacijski programi)
Informacije: 74 94 150 in na wellness@terme-ptuj.si
Dodatne informacije in rezervacije na tel.: 02/74-94-506 ali www.terme-ptuj.si
Grand Hotel Primus j
Kuharski nasveti
Sladoledi in ledene sladice
Sladoledna torta
Sestavine: debelejši biskvit, poljuben sladoled, narezano sadje (ki se ujema z našim sladoledom), liker ali sok za navlaži-tev biskvita, smetana in sadje za dekoracijo.
Spečem biskvtno testo in ga dvakrat prerežemo. Kupljen sladoled malo stalimo, toliko, da je mehek. Plasti biskvita navlažimo z likerjem ali sokom. Med plasti biskvita damo zmehčan sladoled, v katerega zmešamo sadje. Okrasimo po vrhu. Vse skupaj damo v okrogel model in potem v zamrzovalnik, da se strdi. Preden postrežemo, odstranimo tortni obod, in ker je torta že lepo trda, sladoled ne teče, ko jo režemo.
Malinova
sladoledna torta s poljubčki (vetrci)
Sestavine za 14 kosov:
za oblogo: 50 g vetrcev, 100 g bele kuverture; za sladoledno maso: 750 ml sladoleda z gozdnimi sadeži, 40 g vetrcev, 250 g malin, 2 žlici malinovega sirupa ali žganja, 2 žlici limetinega soka, 1 zavitek vanilin sladkorja, 100 ml smetane; za dekoracijo: 50 g malin, 3 vetrce.
Za oblogo pravokotni pekač po dnu in robovih obložite s papirjem za peko. Vetrce zdrobite. Belo kuverturo grobo sesekljajte, dajte jo v kovinsko skledo in med mešanjem nad vročo vodno kopeljo stalite. Umešajte zdrobljene poljubčke. Maso po-gladite v pekaču in za približno 1 uro postavite v hladilnik. Med tem iz zamrzovalnika vzemite sladoled in ga nekoliko odmrzni-te. Zdrobite poljubčke. Maline preberite. 150 g malin spasirajte s paličnim mešalnikom, pretlačite skozi cedilo in zmešajte z
malinovim sirupom ali žganjem ter limetinim sokom in vanilin sladkorjem. Sladoled zmešajte z metlico za gnetenje v ročnem mešalniku, ki ste ga nastavili na najnižjo stopnjo hitrosti. Trdno stepite smetano in jo skupaj z malinovim pirejem previdno umešajte v sladoled. Umešajte še 100 g malin in zdrobljene poljubčke. Sladoled pogladite v pekač na oblogo iz poljubčkov in kuverture. Torto postavite v zamrzovalnik za približno 8 ur. Pekač vzemite iz zamrzovalnika in ga za nekaj trenutkov potopite v vročo vodo do višine sladoleda. Torto prevrnite na podolgovat pladenj in odstranite papir. Za dekoracijo preberite maline in jih v vrsti položite na sredino. Poljubčke zdrobite na nekoliko večje kose ali jih sesekljajte ter razporedite ob malinah in spodnjem robu torte.
Osvežilni sladoled
Sestavine: 2 limoni, 1 pomaranča ali grenivka, skodelica sladke smetane, dve veliki žlici sladkorja v prahu.
V skledo iztisnemo sok limon in pomaranče in mu dodamo sladkor. Naribamo lupino obeh sadežev v sok (pred ribanjem sadežev se najprej pozanimamo o njihovem poreklu in s čim so jih čistili ter ali so ekološko pridelani, drugače jih ne ribamo). Dodamo sladko smetano in vse skupaj zmiksamo, da nastane zelo gosta krema (bolj kot je gosta, mehkejši bo sladoled). Damo v hladilnik za 12 ali več ur.
Marelični sladoled
Sestavine: 30 dag sladkorja, 5 dl vode, 5 dl marelične marmelade, 4 limone, 1 beljak.
Z mešalcem zmešamo sladkor, marmelado, limonin sok in vodo. Zmes precedimo skozi
gosto sito. Mešamo, dokler se ne zgosti. Dodamo sneg iz beljaka. Damo v zamrzovalnik.
Breskov sladoled
Sestavine: 70 dag breskev, 10 dag sladkorja v prahu, 4 rumenjaki, 4 dl sladke smetane, 1 pomaranča, 1 vanilin sladkor.
Dobro zmešamo zmečkano meso breskev in pomaranče. Na pari posebej mešamo rumenjake s sladkorjem in vanilin sladkorjem. Odstavimo z ognja in mešamo naprej, dokler se zmes ne poveča. V hladno zmes vmešamo stepeno sladko smetano in dodamo zmes breskev in pomaranče. Damo v zamrzovalnik. Po 15 minutah vzamemo ven in sladoled še enkrat z mešalcem premešamo. Damo spet v zamrzovalnik, da zmrzne.
Sladoled iz kislega mleka
Sestavine: 1/2 l kislega mleka (sveže in rahlo kislo), 140 g sladkorja, 1 žlica ruma, lupina in sok pol limone.
Kislo mleko, sladkor, limonin sok in nastrgano lupinico dobro premešamo, najbolje z mešal-nikom eno minuto pri srednji hitrosti mešanja. Z zmesjo napolnimo posodo za sladoled in
zamrznimo.
Kavna zmrzlina z malinovim granulatom
Sestavine: 30 g mlete kave, 6 rumenjakov, 200 g sladkorja, 2,5 dl sladke smetane, konjak, maline.
Rumenjake, sladkor in mleto kavo penasto umešamo0. Dodamo še konjak in stepeno sladko smetano. Dobro premešamo. Pripravljeno kremo damo v posodo za zamrznovanje, najboljše v obliki trikotnika. Pred tem obložimo notranjost posode s plastično folijo. Zamrznemo, da se strdi, vsaj dve uri. Zamrznjeno zmrzlino vzamemo iz posode, odstranimo folijo in narežemo na rezine; če smo uporabili trikotni model, so to trikotniki. Rezine damo na ohlajene krožnike.
Medtem ko čakamo, da se zmrzlina zamrzne, lahko naredimo še malinov granulat. To naredimo tako, da maline z vili-co pretlačimo, da dobimo pire. Pire zamrznemo. Zamrznjenega nekoliko odmrznemo in z žlico nastrgamo kosmiče. S takšnim granulatom okrasimo rezine zmrzline.
Zbrala: Alenka Šmigoc Vinko
Kmetijska svetovalna služba
Novosti pri navzkrižni skladnosti (III.)
Nove zahteve
b) Standard za ohranjanje habitatov:
Travniške površine so vzdrževane vsaj enkrat letno, najpozneje do 15. 10. tekočega leta.
Zatravljena površina ekstenzivnih sadovnjakov je vzdrževana vsaj enkrat letno, najpozneje do 15. 10. tekočega leta.
Področje D: Dobri kmetijski in okoljski pogoji pri kmetovanju
Na GERK-ih z rabo njiva, ki imajo srednji naklon 15 % ali več, je treba v času med 15. novembrom in 15. februarjem upoštevati vsaj enega od naslednjih ukrepov: ali oranje po plastnicah, ali ohraniti strnišče, ali vzpostaviti ozelenitev.
Nova je zahteva 109, ki govori o vodnem dovoljenju in se glasi, da mora biti vodno dovoljenje za namakanje kmetijskih površin izdano.
Male kršitve
V postopku usklajevanja in pripravljanja uredbe se je uspelo (angažiranje KGZS) opredeliti sistem malih kršitev, ki jih omogoča tudi evropska zakonodaja.
Male kršitve so kršitve, ki bistveno ne vplivajo na okolje in zdravje ljudi, živali ali rastlin in zaradi njih niso oziroma ne bodo nastale škodljive posledice ter se dajo odpraviti na kraju samem ali v razumno kratkem roku (15 dni). V tem predpisanem roku bo moral kmet na agencijo za kmetijske trge poslati dokazila (izjava, fotografija) o odpravi male kršitve. Če se bo mala kršitev ustrezno in v predpisanem roku odpravila, sankcij ne bo.
Primer zahteve, kjer je možnost male kršitve:
Mineralna in organska gnojila so po površini, ki se gnoji, enakomerno raztrošena. Pri prevozu in gnojenju ni nenadzorovanega raztrosa gnojil in gnojenja zunaj predvidenega območja gnojenja.
Vsem teletom, mlajšim od dveh tednov, je zagotovljena stelja.
Teleta se ne privezujejo idr.
Kmetijsko svetovalna služba vam nudi svetovanje
Sistem Navzkrižne skladnosti je potrebno razumeti kot »živ sistem«, ki se v bolj ali manj pričakovanih časovnih obdobjih spreminja. Kmetijsko-gozdarski zavod Ptuj s svojimi izpostavami svetovalne službe apelira na vas, kmete, da izkoristite številna predavanja in druga znanja, ki jih ponujajo kmetijski svetovalci. Še posebej priporočamo, da se pri svojem lokalnem kmetijskem svetovalcu naročite na brezplačen pregled vaše kmetije po vseh zahtevah navzkrižne skladnosti. Na ta način se boste dobro pripravili na morebitno kontrolo navzkrižne skladnosti, da bo znižanje plačil kar najmanjše.
Stane Levart,
Kmetijsko-gozdarski zavod Ptuj, Izpostava Lenart
Tačke in repki
Pes in težave s srcem (2.)
Pri terapijah srčnih bolezni pri psih pride do izraza socializacija živali, saj so psi, ki niso dovolj socializirani in se jemanju terapije upirajo, pogosto obsojeni na neuspeh. Ker je po navadi v terapiji več različnih tabletk, jih nikakor ne smemo enostavno zmešati med hrano, saj potem nismo prepričani, ali je kuža zdravila pojedel ali ne. Lahko mu zdravila damo direktno v gobček, na koren jezika, če nam to seveda pusti. Lahko mu jih tudi zavijemo v košček lahke dietne klobase ali lahkega sira, v pašteto ali v kislo smetano. Skratka prepričati se moramo, ali je kuža zdravila pojedel ali ne.
Dosledno moramo tudi upoštevati navodila glede prehrane bolnega psa in pitja vode. Pogosta napaka, ki jo zagrešijo lastniki psov, je, da omejijo pitje vode svojim živalim, za to, da se jim ne bi
nabirala voda v pljučih. Živali morajo imeti vodo na razpolago, da jo lahko pijejo v normalnih količinah, saj drugače lahko pride do poškodbe ledvic. Pomemben faktor v terapiji in lajšanju težav psom z boleznimi srca je prehrana. Take živali morajo uživati nemastno in neslano lahko prebavljivo hrano, razdeljeno v več dnevnih obrokov. Najenostavneje in najbolje je, da uporabimo že pripravljeno dietno prehrano, namenjeno psom z boleznijo srca, ki je v obliki konzerv in briketov. To hrano dobimo izključno pri veterinarjih. Glede sprehodov s psom, njihove dolžine in frekvence se posvetujmo s svojim veterinarjem. Gibanje je zaželeno, saj krepi srce, izogibati pa se moramo vročini in pretiranim aktivnostim, npr. igri z drugimi psi, žogi itd.
Verjetno se bo marsikdo
pri prebiranju tega članka vprašal, ali je sploh smiselno, da se toliko trudimo okoli zdravljenja psa, ki ima bolno srce, saj je enostavneje evta-nazirati ga in si kupiti novega. Vendar tako razmišljajo tisti, ki ne poznajo čustvene navezanosti na kosmatinčka in ne razumejo tesnega stika in ljubezni, ki se razvije med človekom in živaljo. Pes, ki
je neizmerno vdan svojemu gospodarju in družini in jih leta razveseljuje in vdano spremlja, kamorkoli gredo, je prisoten pri odraščanju otrok, pri igri in zabavi, postane družinski član in ljubljenček družine. Pri tem se tudi kužek stara, in če zabre-
Vprašanja v zvezi z nego in zdravjem hišnih ljubljenčkov pošljite na naslov: nabiralnik@radio-tednik.si ali po pošti na: Uredništvo Štajerskega tednika, Raičeva 6, 2250 Ptuj, za Tačke in repke.
de v zdravstvene težave, je povsem logično, etično in normalno, da mu lastniki stojijo ob strani in mu pomagajo z zdravljenjem in se trudijo, da mu omogočijo čim daljše preživetje.
Pri tem pa je pomembno, da predpisana terapija kužku omogoča normalno kvalitetno življenje, kar pomeni, da je vesel, razigran, dobre volje. Le v začetku, ko začnemo dajati zdravila, se lahko pojavijo določene težave s slabim počutjem živali, kot sem jih omenil, vendar so prehodnega značaja in morajo po določenem času izginiti. Če pa je bolezen toliko napredovala, da se kuža kljub terapiji in trudu ne odziva na terapijo, se slabo počuti, težko diha, ne je, ne pije, se ne
veseli svojih članov družine, takrat je treba razmisliti, ali je smiselno nadaljevati terapijo, ali se je bolje odločiti za evtanazijo psa in mu tako prihraniti muke; ki ga čakajo v tej zadnji fazi življenja. Pri tej odločitvi nam bo pomagal lečeči veterinar, ki bo tudi na podlagi laboratorijskih izvidov, RTG-izvidov in kliničnega pregleda živali povedal svoje mnenje.
Za konec naj ponovno poudarim pomen zgodnje diagnostike srčnih obolenj, saj je v takih primerih terapija najučinkovitejša. Prav tako je pomembno, da ne pristanemo na terapijo z zdravili za srce brez predhodne diagnostike, saj lahko napačna terapija povzroči več škode kot koristi. Terapijo z zdravili pa moramo izvajati po predpisanem urniku redno in vestno, prihajati na dogovorjene kontrole k veterinarju, saj le tako lahko upamo na uspeh terapije in dolgo sobivanje z našim ljubljenčkom, kljub temu da ima težave s srcem.
Emil Senčar, dr. vet. med.
Foto: ASV
Foto: ES
Prejeli smo
Astrolog Tadej svetuje
Duševno zdravje
Pravica do otroka?
Metka je ostala sama z otrokom, ki je pred vstopom v šolo. Partner ji kljub dolgotrajni zvezi ni nikoli posvečal dovolj pozornosti, tudi nobene odgovornosti za otroka ni čutil, družinske vrednote so mu bile tuje, videl je vedno le samega sebe. Sedaj pa naenkrat hoče stike z otrokom, ki je v skrbništvo dodeljen njej,vpletati se hoče tudi v njeno življenje. Pravi, da ima pravico do otroka, tako misijo tudi organi državnega aparata. Kaj mislite o tem kot psiholog?
Sama dodelitev otrok pri razpadu družine, kjer se starša ne dogovorita, je v rokah Centov za socialno delo in sodišč. Ti državni organi bi morali kvalitetno izpeljati dodelitev otroka, vse ostalo odločanje pa prepustiti staršu, ki je dobil skrbništvo, ne pa da imajo nadzor nad vsemi procesi.
Psiholoških realitet pri dodelitvi otroka po ločitvi je več. Otrokov ima pravico, da ima stike z obema staršema. Ta pravica seveda ni sporna, kot tudi ni sporna pravica staršev, da imajo stike z otroki, toda zdi se, da je ravno ta v našem razmišljanju preveč absolutizirana in pripeljana do dogme.
Druga psihološka realiteta, ki jo je treba absolutno upoštevati, je potreba po otrokovi varnosti. Za to, da se otrok počuti varnega, mora imeti občutek, da zanj skrbi močna, kompetentna oseba in tudi ta psihološka realnost postavlja pomembno nalogo. Ko je odločeno, komu se dodeli otrok, ni dobro in ni sprejemljivo, da se potem v nadaljevanju neprestano razkraja avtoriteta prav tega roditelja z nenehnim nadzorovanjem in tudi z omogočanjem manipuliranja in izsiljevanja starša, ki mu otrok ni bil dodeljen.
Tretja pomembna psihološka realiteta pa je ta, da ima otrok veliko manjšo toleranco do konflikta lojalnosti kot odrasli. Otroci se v taki situaciji znajdejo v hudi stiski. Prisiljevanje otroka in tudi skrbniškega starša za vsako ceno v to, da mora upoštevati dolžnost do obveznih stikov, v kateri je konflikt lojalnosti zelo intenziven, ni v korist otroka. Zato se absolutno in dogmatično vztrajanje na tem, da so stiki z obema staršema v interesu otroka, ne izide in tudi sklicevanje na konvencijo o otrokovih pravicah, češ da je tam tako zapisano, ni utemeljeno in je treba jasno povedati: konvencija je zelo dobro in jasno predvidela, da se lahko zgodi, da stiki z obema staršema tudi kdaj niso v otrokovo korist!To piše črno na belem in tega se je treba tudi zavedati in to upoštevati!
Menim, da sem dal jasen odgovor Metki, ki je kompetentna skrbnica otroka in tako lahko sama odloča o tem, kaj je v korist otroka, in če presodi, da stiki niso v otrokovo korist, je to popolnoma skladno z otrokovimi pravicami in z vsemi tremi psihološkimi realitetami v zvezi z dodelitvami otrok in potrebnosti stikov s staršem, ki ni skrbnik.
Mag. Bojan Šinko
Ce tudi vas zanima kakšno vprašanje in ne poznate odgovora, mi pišite in poiskali ga bomo skupaj. Zavedati se velja, da tam, kjer je volja, je tudi pot. Seveda pa se zmeraj odločate sami. Pismu ne pozabiti priložiti šifre in vse skupaj pošljite na naslov Štajerskega tednika; kmalu boste prejeli odgovor. Pomembno je, da situacijo opišete na kratko in napišete točen datum, uro in kraj vprašanja. Zvezde sreče bodo sijale visoko nad oblaki in vam pošiljale nevidne signale ljubezni!
Kam z živalmi med počitnicami ...?
Šolske počitnice so tu in mnogo šol v svojih prostorih goji žival v terarijih, akvarijih, vivarijih ... Lisbonska pogodba v svojem 13. členu zavezuje vse članice EU (torej tudi Slovenijo), naj upoštevajo zahteve po DOBREM POČUTJU ŽIVALI kot čutečih bitij, pri čemer naj spoštujejo zakonodajne ali upravne določbe v tej smeri. Tako je počutje živali po šolah odvisno od posameznih pedagogov, koliko so ti ozaveščeni, da učence poduči o ravnanju z živalmi.
Kolikor mi je znano, ministrstvo za šolstvo in šport ne razpolaga s posebnim učnim programom o etologiji. Dokler to ministrstvo nima takega specialnega programa, Zveza DPMŽ Slovenije ta čas uporablja angleški program (RSPCA) in ga posreduje zainteresiranim šolam. Vendar ne more v nedogled, zato naj za prvo silo ministrstvo stopi v sodelovanje z VURS-om in naj svojim veterinarskim inšpektorjem naloži sistemske preglede po šolah, kjer gojijo živali. VURS naj da preko okrožnic šolam ustrezna navodila in ravnatelji bodo morali poskrbeti, da se bodo upoštevali standardi za gojenje in vzdrževanje živali. Neposredno bodo morali biti odgovorni za probleme z vidika primernega prostora (velikost, temperatura, osvetlitev), hrane, (pitne) vode -vprašljiva je rednost, če so za skrb zadolženi učenci - kontrole zdravstvenega stanja živali, obremenjevanja živali z maso otrok, ki jih vsakodnevno vznemirjajo z ogledi /obiski.
Nekateri otroci po končani šoli živali odnašajo na svoj dom, kjer ni kontrole, kaj se z živaljo dogaja. Ravnatelji bodo namreč morali biti odgovorni neposredno za dobro počutje živali po eni strani, po drugi pa za zagotavljanje zakonitosti. S tem načinom v marsikateri šoli pa končnih počitnicah ne bodo našli shiranih, zanemarjenih ali celo mrtvih živali.
Upam in želim, da bi moj apel še pravočasno naletel na posluh ministrstva VURS in veterinarskih inšpektorjev.
Lea Eva Müller
Nadaljevanje iz prejšnje številke Zaratustra je bil veliki perzijski prerok in mistik, ki je utemeljil verovanje v Ahura Mazda ali "Modrega Boga", prinesel znanje o Ashi, koz-mičnem zakonu, ki upravlja svet, ter spregovoril o etiki svobodne volje. Njegov nauk je zapisan v Zend Avesti ali "živi besedi." Danes je njegovo ime najbolj znano v povezavi s filozofijo Frideri-cha Nietzcheja in znamenito knjigo Tako je govoril Zaratustra, ki je navdihnila skladatelja Richarda Straussa, da je ustvaril nepozabno istoi-meno simfonijo. Nietzchejev nauk o "nadčloveku" je v prvi polovici 20. stoletja zlorabil nacizem. Zaratustra
Zgodovina je dolgo časa datirala pojav Zaratustre v 6. stoletje pr. n. š., toda danes prevladuje mnenje, da je živel mnogo prej, in sicer v letih med 3.000 in 1.500 pr. n. š., ko je prvi val Indo-
Šifra: Poletje
Vprašanje: Kako naj ustvarjalno preživim poletje?
Odgovor: Vsako leto, ko Sonce prestopi v znamenje Raka (21. junija), se uradno začne poletje in s tem več sproščenosti in harmonije. Poletje je čas, ko ponavadi nastopi tudi vročina in pridejo na vrsto bolj lahkotna oblačila. Sonce samo po sebi sprošča več ugodnosti in optimizma. Tako je mnogo ljudi na tem svetu bolj srečnih in zadovoljnih. Splošno znano je, da so tega obdobja najbolj veseli otroci, saj imajo počitnice in s tem tisoč priložnosti za ustvarjanje. Človek bi se moral v svojem bistvu zavedati svoje unikatne energije. Ravno s tem bi si lahko pomagali do osebne sreče in zadovoljstva. Po astrološki karti trenutka vprašanja je tako, da imate pretirana pričakovanja, tako do sebe kot drugih ljudi in omenjeno vas potem blokira. Mnenja ste, da se poleti življenje vrti prepočasi in da se nič ne dogaja. Čar tega obdobja, da se človek zna vzeti svobodno čas zase in za lasten počitek. Notranja umiritev lahko poteka skozi to, da najdete svoj mir in ljubezen. Morda od časa do časa pretirano pričakujete od drugih ljudi in ste potem razočarani. Celo svoje življenje ste na svoj način morali trdo delati in še danes si le s težavo vzamete nekaj časa zase. Ni poanta v tem, da nimate dovolj časa, pač pa v tem, da si ga ne razdelite pravilno. Pomembno je, da si znate v poletnem obdobju narediti urnik za delo in zabavo. V prostem času počnite tiste reči, ki vam prinašajo veselje in vas razbremenijo. Vsekakor se bodo
irancev prišel na območje Iranske planote. Plinij je trdil, da se je Zaratustra rodil tisoč let pred Mojzesom. Privrženci zoroa-strizma so se imenovali parsi, kar je prvotno pomenilo Perzij-ce, ki so bili pripadniki Arijcev ("plemeniti"),
Zaratustra naj bi izhajal iz rodu Spitamov ("belcev"), ki so živeli v mestu Rhages (predmestje Teherana). Njegovemu očetu je bilo ime Purušapsa. V mladosti ga je poučeval stari modrec, potem pa je se kot puščavnik umaknil v votlino. Ko je bil star trideset let, je doživel prvo od svojih številnih videnj, v katerih se mu je razodel bog Ahura Mazda in mu zaupal nalogo, da med ljudi ponese nauk o Ashi ali "večnem zakonu,"
Ko se je vrnil v svoje pleme in začel učiti novi nauk, je prišel v spor s privrženci starega religij-skega sistema, zato je bil izgnan. Dolgo časa je taval po svetu in poskušal navdušiti ljudi za svoje učenje. Nazadnje je prispel na

zadeve obrnile v vašo korist in tako najdete tisto, kar iščete. Ustvarjalno poletje je tisto, ki vnaša dovolj možnosti za osebni razvoj. Prav gotovo je pozitivna izkušnja, da se odpravite na kakšen izlet in si ogledate znamenitosti. Koristne in čarobne učinke ima tudi oddih v kakšni zeleni oazi v tistem predelu Slovenije, ki vam je všeč. To bo prineslo iskano ravnovesje in harmonijo. Nikoli ne smete pozabiti poiskati družbe in graditi na družabnem življenju. Pogovori so največkrat tisti, ki odpirajo vsa vrata. Dejstvo je, da se morate vedno znova potruditi in določene stvari razbrati v novem sijaju. Toda vi ste tisti, ki se boste odločili in to poletje naredili odločne korake naprej. Vsekakor morate pri tem poslušati svoje srce in nikoli ne smete pričakovati nemogočega. Druga zadeva je ta, da si lahko nekoliko polepšate dom in dokončate tisto, s čimer ste odlašali. Seveda to ne more biti celotna prenova - ampak delček za delčkom. Kajti modri ljudje so bilo prepričani, da se počasi daleč pride. Če boste naredili samo polovico vsega, vam bo poletje skoraj ušlo. In prišla bo jesen, ki bo v sebi skrivala novo moč in upanje. Tedaj vam bo pridobljena energija koristila, da boste vsem obveznostim in drugim rečem kos. Pozitivne premike vedno prinese tudi glasba. Na nepopisan list
dvor kralja Vištapse in tri dni neprenehoma razpravljal s kraljevimi svečeniki. Njegov nauk je naredil globok vtis na kralja, vendar so ga svečeniki dali zapreti z izgovorom, da je čarovnik, ki se ukvarja z vražami. V tistem času je zbolel kraljev najljubši konj. Zaratustra je obljubil, da ga bo pozdravi, če bo kralj sprejel njegove štiri pogoje. Kralj se je strinjal in konj je ozdravel. Celoten dvor se je spreobrnil k Zaratu-strovemu učenju, zoroastrizem pa je postal državna religija. Za-ratustra je vse do smrti ostal na dvoru, kjer je umrl v častitljivi starosti (nekateri viri navajajo, da je dočakal 77 let). Nauk
Po Zaratustrovem nauku razlika med dobrim in zlom človeku ni očitna, jasna, ampak je rezultat modrega spoznanja oz. znanja, do katerega se pride z naporom pravilno usmerjene volje in duha. Zato so ga Grki, zraven tega da je bil zanje astrolog, matematik in mag, imeli tudi za filo-
Tadej Šink, horarni astrolog, svetuje osebno in pisno:
-	odgovori na konkretno vprašanje
-	interpretira rojstno karto
-	nakaže smernice za eno leto naprej v prihodnosti Naslov: Grenc 24, Škofja Loka, tel. 04 51 52 601, GSM 041 428 966.
V Štajerskem tedniku za bralce odgovarja brezplačno! Pri vprašanju napišite točen čas (ura, datum) in kraj, ko ste si vprašanje zastavili.
papirja je treba vnesti svetle barve. Želim vam mnogo romantike in čim več izpolnjenih srčnih želja!
Šifra: Sol in aroma življenja
Vprašanje: Kaj bo z mojim ljubezenskim življenjem?
Odgovor: Iz karte trenutka vprašanja razberem določeno razdvojenost in žalost. Ljubezen je sama po sebi nekaj najlepšega in prinaša tudi neizbežna prilaganja. Včasih je lažje in drugič težje. Pomembno pri vsem tem je zavedanje, da ste unikatni. Toda ravno slednje morate znati vnesti v vsakdan. Tudi če pričakujete princa na belem konju, ga ne bo. Ampak vseeno vam je usoda na tem področju naklonjena in vas bo spremljala sreča in ugodne priložnosti. Zadeve se bodo postoma uredile v vašo korist. Tako ste lahko pomirjeni in prišel bo tudi dan, ko boste na tem področji našli srečo in osebno zadovoljstvo. Zavedajte pa se, da bo vse odvisno od vas in vaše aktivnosti. Pričakovati je, da bodo zvezde ljubezni jasno sijale. Vsekakor se morate zavedati, da iz majhnega raste veliko!
Obiščite me lahko na spletni strani: www.tadej-sink.si Tadej Šink, horarni astrolog
zofa. Njegov cilj je bila duhovna in moralna obnova sveta, ki jo je želel doseči z naslednjo triado: dobre misli, dobre besede in dobra dela,
Stvarjenje vesolja in vsega živega, kot je učil Zaratustra, se danes povsem sklada z razlago in tolmačenji številnih novih duhovnih gibanj in naukov ter celo znanstvenih spoznanj. Ahura Mazda (ime za Absolutno, Neskončno, Boga) je spočel Vesolje v svojem Umu (Vohu Mana), oblikoval v svoji Zavesti (De-ana), manifestiral skozi svojo Kreativnost (Spenta Mainyu -božanska energija, Sveti Duh) in ga spravil v gibanje v skladu z Večnim zakonom (Asha), ki predstavlja Božjo voljo. Ahura Mazda je najprej ustvaril svet idej, nakar je sledil še materialni svet, ki naj bi se razvijal v skladu z naprej zamišljeno popolnostjo. Danski mistik Thomsen Marthinus je v svojih kozmič-nih analizah podal razlago trojstva kot vesoljnega principa, v obliki enačbe x1 + x2 = x3. Z x1 je označil Absolutno, Boga, x2 je božanska energija, stvari-teljski princip, Sv. Duh in x3 je Sin, rezultat stvarstva. Danes se številni znanstveniki strinjajo z ugotovitvijo, da je vse energija.
Naša telesa in materialni svet, ki se zdijo povsem trdni, so pod mikroskopom celice, ki se delijo še na manjše, očesu nevidne atome in na koncu je energija v gibanju, kajti nič v vesolju ne miruje, temveč se neprestano giblje, spreminja in obnavlja; energija se nikoli ne izgubi v nič. Eviden-tno pa je, da se energija v vesolju ravna in obnaša po določeni matrici, vesoljnih zakonih (npr. zakon težnosti, zakon privlačnosti). Novi duhovni nauki tolmačijo, da je misel energija in da po zakonu privlačnosti v naša življenja pritegnemo tisto, o čemer razmišljamo. Če se bojimo neke bolezni, jo bomo pritegnili v življenje, če sanjarimo o bogastvu, ga bomo deležni. Zakon deluje z matematično natančnostjo in ne loči med ljudmi (ali je nekdo dober ali slab; zakon mu prinese tisto, o čemer posameznik razmišlja). V tem kontekstu tiči tudi pojmovanje, da Vesoljna zavest, Bog, ustvarja s svojimi misli, ki so energija na različnih nivojih.
Zoroastrizem nadalje uči, da v svetu obstajata dve sili duhovne narave, sile dobrega (Spenta Mainyu, ustvarjalni princip) in sile zla (ki jih je poosebljal Arhi-man, duh zlega). Zaratustra se je s tem naukom o dualnosti pri-
bližal učenju jina in janga, kar pa si spet lahko tolmačimo kot univerzalno zakonitost. V materialnem svetu je po zoroastrizmu dobro tisto, kar teži k Ashi, torej tisto, kar približuje svet k vnaprej zamišljeni popolnosti, slabo pa ga zavira in skuša preprečiti dovršenost. Zaratustra je po mitu prišel na svet zato, da izkorenini zlo.
Zelo pomembni nauk, ki ga je prinesel zoroastrizem, je etika svobodne volje, ki pravi, da človekova usoda ni vnaprej določena, saj si vsak svobodno izbira način svojega delovanja. V skladu z Asho, vesoljnimi zakonitostmi, je vsak tudi sam odgovoren za posledice, ki jih požanje s svojimi dejanji in ravnanjem.
Zend Avesta je sveta knjiga zoroastrizma, ki je končno obliko dobila v 3. stoletju. Vsebuje iransko kozmologijo, pravo, litur-gije in prerokovo učenje. V času Zaratustre je religija prvotnih nomadov vključevala številna božanstva, Njegov nauk je prinesel vero v enega boga, Ahura Mazdo, ki ga je v vidnem svetu na nebu predstavljalo sonce, na zemlji pa ga je utelešal ogenj, zato velja zoroastrizem tudi za religijo ognja.
Nadaljevanje prihodnjič
Piše: Silvester Vogrinec • Nauk večne modrosti (4)
Tako je govoril Zaratustra
Slo POP novice
Perspektivni mladi glasbeniki, združeni pod imenom Momento (www.momento.si), se predstavljajo z novo pesmijo Kje si?. Po dveh uspešnih singlih, Flying high in NaPorno, ga momentovci pošiljajo v posluh zvestim oboževalcem in vsem tistim, ki bodo ob poslušanju blagozvočne rockovske balade to še postali. V tem mesecu bo pesem dobila tudi vizualno podobo, saj fantje že pridno snemajo videospot, ki bo v njihovem značilnem »momento-vskem« slogu že tretji po vrsti.
:k-k-k
Skupina Langa in ansambel Zreška pomlad na radijske postaje pošiljata skladbo z aktualnim naslovom Recesija. Že samo sodelovanje Lange in Zreške pomladi da slutiti, da bo skladba popestrila letošnje poletje z zanimivim glasbenim stilom; edinstveno zmesjo ciganske in narodno-zabavne glasbe. Skladba je pisana na kožo tako skupini Langa kot Zreški pomladi, saj je kljub resni tematiki v svoji osnovi poskočna in vesela skladba.
Langa torej tudi po izidu njihovega albuma 'Sunac', ki je izšel novembra lani, ne počiva na lovorikah. Njihov aktualni album prinaša zmes zanimivih instrumentov, prepoznavnih melodij, edinstvenega značaja in temperamenta tako skladb kot vokalnih linij bratov Kontrec.
■k-k-k
Slovenska pevka Irena Tratnik, ki se je najbolj spomnimo po priredbi znane pesmi Malo miru, trenutno živi in deluje v Italiji in je tako rekoč najbolj znana Slovenka v Veroni. Znana je po tem, da z veseljem sprejema znance in prijatelje iz Slovenije, jih popelje in jim razkaže lepote italijanske pokrajine. V jeseni pa se pevka vrača na slovenske glasbene odre, saj je prav za ta namen pripravila čudovit glasbeni program, mešanico izbranih italijanskih večnih kancon. Program pod naslovom La bella Italia bo predstavila na samostojnih koncertih po vsej Sloveniji. Poleg tega pa ima v pripravi tudi nove lastne pesmi, trenutno aktualna pesem je Otožni tango avtorja Marka Pezdirca.
MZ
BTlr
1 O
D
Lestvica slovenske zabavne glasbe Poslušate jo lahko vsak torek od 20. do 22. ure na Radiu Ptuj.
10. JACOB - CARPE DIEM 9. TANJA ŽAGAR - POLETJE JE NAJIN ČAS 8. ROK KOSMAČ-- POLETNA NOČ 7. DRUŠTVO-MRTVIH PRESNIKOV - SUPERHEROJ 6. RUDI &COOL VIBES - SONCE SIJE 5. ZMELKOOW - IN ROD GRE DALJE 4. MARKO VOZELJ - BREZ MIRU 3. NUŠA DERENDA - EDINA 2. DAVID GROM - POLNA LUNA 1. BOHEM - DEJA VU
Glasujem za pesem:
Moj predlog za Desetico:
Ime in priimek:.
Tel:_
Davčna:
Glasovnico pošljite na naslov: Radio Ptuj, Raičeva 6, 2250 Ptuj.
Glasbeni kotiček
Cazzafura feat. Miriam: 'You Say'
V sveži, house obarvani poletni pesmi You say sta moči združila dva glasbenika, ki sta v zakulisnih krogih glasbene scene dobro poznana. Prvi je avtor, producent in vokalist Cazzafura, v medijih najbolj poznan po sodelovanju z Zlatkom in Jadranko Juras, druga pa je pevka Miriam, ki je s svojim kristalno čistim glasom pesmi dala svoj pečat.
V produkciji spretnih prstov Cazzafure je tako nastal 'en disco soulful/house komad', pravita.
Besedilo je Miriam napisala v angleščini, saj v tem jeziku piše številna besedila že od rane mladosti, poleg tega pa meni, da če pesem kot taka prepriča, je jezik lahko katerikoli. Oba pojasnjujeta, da ob kakovostnem zvoku angleško besedilo ne bi smelo biti ovira za predvajanje na radijskih valovih.
Vsestranskega Cazzafure, ki je spisal glasbo, se spomnimo tudi kot avtorja številnih slovenskih uspešnic - recimo Ko bi le vedel Jadranke Juras in pa Poznaš ta zvok Zlatka ter ne nazadnje njegovih du-etov s Tino Marinšek in Nino Pušlar oziroma hitov Mi je žal in V iskanju sreče. Cazzafura na sceni ustvarja že dolga leta, Miriam pa je spoznal čisto po naključju, preko prijatelja, ki jo je pripeljal k njemu v studio za
snemanje spremljevalnih voka-lov. Ker mu je bil všeč njen glas in njena izgovarjava v angleščini, se je odločil, da jo povabi k sodelovanju.
Miriam je ekonomistka in podiplomska študentka iz Ljubljane. Njene ambicije so ve-
dno bile uspeti na glasbenem področju, vendar jo je življenje zaneslo bolj v podjetniške vode. Vedno se je nekako držala nazaj in ob strani, ampak na koncu vendarle pristopila h glasbenemu udejstvovanju. »Če imaš glasbo v sebi, ji ne moreš
uiti ali pa je zatajiti. Pač čutiš potrebo po ustvarjanju,« pravi. Glasba jo zanima že iz rosnih let, v času šolanja pa je obiskovala učne ure flavte in kitare. Po končani osnovni glasbeni šoli je bila v srednji šoli članica šolskega pevskega zbora. Danes obiskuje ure solo petja pri priznani učiteljici in glasbenici Ireni Vidic.
Da je besedilo pesmi You say v angleščini, ni naključje, saj je Miriam pravzaprav vso mladost poslušala predvsem angleško oziroma ameriško glasbo. Pravi, da se kot tekstopiska zato lažje izraža v angleščini in tako je že vse od najstniških let.
MZ
Cazzafura
Foto: Hangarpress
Miriam
Foto: Hangarpress
Filmski kotiček
Mrk
Vsebina: Bella je še vedno razpeta med vampirjem Ed-wardom in volkodlakom Ja-cobom, brezno neodločnosti pa se v Belli le še poglablja. Ta mučen trikotnik prekine zlobna vampirka Victoria, ki je še vedno jezna na Edwarda, ker je ubil njenega vampirske-ga partnerja. Victoria sestavi vojsko vampirjev in jo pošlje nad Cullenove, ti pa za pomoč prosijo svoje večne sovražnike volkodlake. Nastane krhko zavezništvo, čigar osrednji del je Bella, ki je pravzaprav cilj Vic-toriinega maščevanja: hoče jo
Twilight Saga: Eclipse
Igrajo: Kristen Stewart, Robert Pattison, Taylor Lautner, Bryce Dallas Howard
Scenarij: Melissa Rosenberg po romanu Stephenie Meyer Režija: David Slade Žanr: domišljijska ljubezenska drama Dolžina: 124 minut Leto: 2010 Država: ZDA
ubiti, da bi tudi Edward doživel bolečino izgube najbli-žnjega. Med vojno bosta Bello izmenično pazila Edward in Jacob, zaradi česar se od lju-bosumnja kadeči trikotnik nevarno približa vrelišču ...
... ki pa ga seveda nikoli ne doseže. V najstniških romancah junaki vas čas gravitirajo nekemu cilju in pri tem globoko vzdihujejo, tarnajo, trpijo, venijo in koprnijo, a do cilja ne smejo nikoli priti, ker bi bilo vzdihajoče 'zabave' konec. Čustveno trpinčenje je mazohistični užitek, hkrati pa junaki v resnici nimajo poguma, da bi posegli za ciljem poželenja, pa naj bo to ljubezenska združitev, seks ali poroka. Zgodnji najstniki pač čar najdejo v tem, da si želijo nečesa, česar jih je strah. Torej bi, ampak ne bi, čeprav v resnici bi, a vendarle morda ne, razen če bi, toda raje ne bi, morda pa le bi, a ne, ja, ne, ja, ja, ne ne NE, ja, ne, ja ... in tako do vijoličnega.
Filmska serija Somrak je s tretjim delom ta koncept izpilila do viška. Tako vsebinskega, kot tudi do viška našega potrpljenja. Kot v drugem delu, se tudi v Mrku ne zgodi nič, le odnosi med trojico ju-
nakov dosegajo vrelišče, a ga seveda nikdar ne dosežejo. To razburkano morje vrelih čustev, ki je v knjigah najbrž opisano sijajno, na velikem platnu izzveni v prazno, kajti Pattison in Lautner še vedno nista igralca, temveč hloda na nogah, ki zgolj statirata, njun igralski razpon pa se konča pri namrščenih obrveh, a to sploh ni važno. Oba sta lepotca, eden od njiju ves čas celo gol do pasu, in že bodo v kino v valovih letele 13-letnice, ki bodo v tej mladostni dekliški fantaziji nedvomno izjemno uživale.
Film namreč prikazuje ljubezen v svoji najbolj naivni obliki: dekletu ni potrebno storiti nič, ni ji treba biti nič posebnega, le obstajati mora,
pa se bosta vanjo že usodno zaljubila dva najlepša tipa na svetu, ki bi se zanjo bila pripravljena stepsti do smrti. Se več, v vsej tej kolobociji ji še seksati ni treba in ves čas ostaja nedolžna. Film mladim dekletom daje zlagano sporočilo, da so se fantje zavoljo njihove ljubezni pripravljeni spremeniti. Ljubko, a žal neresnično, a nič zato, saj je film vendar pravljica.
Je pa serija šele v tretje uspela ujeti filmski ritem podajanja zgodbe. Za uvod malo akcije, ter na koncu bitka, ki je časovno dovolj primerno umeščena, da se film kot celota drži skupaj malce bolj koherentno kot nemogoče moreč drugi del.
Matej Frece
	
	F* i
	
Pošlji: TD CELL na 3G3G ■

Pogoji uporabe Balunga: Uporabniki predplačniške telefonije - preverite stanje na vašem računu. Omogočite prejemanje wap povezav in GPRS/UMTS prenos podatkov. Poslani SMS je zaračunan po ceniku operateija (Mobitel, Simobil, Debitel, Izi mobil), cena povratnega sms-a je 1,88 EUR. Z uporabo storitve se strinjate s splošnimi pogoji na www.smscity.net/balunga. Balunga je naročniška storitev in uporabnikom prinaša največ 5 sporočil na mesec z wap povezavo do galerije, iz katere si lahko naložijo 10 vsebin brez doplačila. Cena sporočila je 1,88 EUR (Mobitel, Simobil, Debitel, Izi mobil). V vse cene je vštet DDV. Od pogodbe, ki je shranjena na sedežu podjetja, je možno odstopiti kadarkoli. Odjava: TD STOP na 3030. Reklamacije: 02-46-14-595, reklamacije@smscity.net. Ponudnik: ThreeArits d.o.o., Cesta k Tamu 12, 2000 Maribor.
Ugankarski slovarček: AKER = angleška ploščinska mera; KAMRIK = bombažna tkanina, tudi kambrik ; KAVER = planinska kavka; RAKULIK = vas pri Prestranku; RIMESA = poslana menica; TEZAVER = besedišče; VADARCI = vas pri Cankovi.
■jb|§! 'omeis 'Je^oi 'orneo '¡pesez 'Je|e>js
'p 'JOAezej. '^ejsoiso 'euuedo 'eiug '¡goi 'in '^9Aep '|e>i!oo|!>j 'jod 'ni 'jeAjs 'je|np '>|ejn '}od baouj} '!>p>i!>| 's^sz 'jeqjoy 'ejn^eis 'JOAzpd 'oujg 'iseiuo 'JOAe>| 'd|e>js :ouAejopoA la^uezu)) a) Asesan
RADIOPTUJ
89,8 ° 98,2 ° I04T3MHZ
SOBOTA, 10. julij:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 6.15. Kmetijski nasvet. 6.45 HOROSKOP. 7.45 ROJSTNI DNEVI, 8.45 ŠPORTNI NA-POVEDNIK, 9.00 Za male in velike. 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.15 Kuharski nasveti (ponovitev).12.00 Pogovor ob kavi s Tjašo Mrgole Jukič 13.10 Šport 13.45 Po študentsko (Natalija Gaj-šek). 17.30 POROČILA. 20.00 SOBOTNI BUM: ŠPORT in GLASBA (Janko Bezjak), vmes ob 21.15 Modne čvekarije in ob 22.00 Po študentsko (ponovitev). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Murski val).
NEDELJA, 11. julij:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 11.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 OBVESTILA (še 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in 19.05). 6.45 HOROSKOP. 7.00 Med ljudskimi godci in pevci (Marjan Nahberger). 8.00 NEDELJSKI KLEPET S POSLUŠALCI, 8.40 MISLI IZ BIBLIJE. 9.10 Mali oglasi (še 9.50). 9.40 Kuharski nasveti 10.00 Vrtičkarije (ponovitev). 11.50 Kmetijska oddaja. 12.00 Opoldan na Radiu Ptuj: Te domače viže (Natalija Škrlec), Svetloba duha. 13.00 ČESTITKE POSLUŠALCEV. 18.00 Rajžamo iz kraja v kraj (ponovitev) 19.10 Lestvica Naj 11 (Janko Bez-jak). 20.00 do 24.00 GLASBENE ŽELJE, 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Murski val).
PONEDELJEK, 12. julij:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.20 Na današnji dan. 6.45 HOROSKOP. 9.00 Odmevi iz športa Janko Bezjak). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 . Minute kulture. 12.00 SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 14.40 POVEJTE SVOJE MNENJE 16.30 Mala štajerska kronika (Martin Ozmec in dopisniki). 17.30 POROČILA. 18.00 Kultura (Majda Fridl). 19.30 Med ljudskimi pevci in godci (Marjan Nahberger, ponovitev). 20.00 VEČERNI PROGRAM: Kviz Piramdida Country glasba po izboru glasbenega redaktorja 22.10 Glasba za lahko noč. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Kranj). TOREK, 13. julij:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00).
6.20 Na današnji dan. 6.45 Kakšen dan se nam obeta. 8.00 Varnost na Ptuju. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.10 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 ZDRAVNIŠKI NASVETI (Marija Slodnjak). 11.50 Minute kulture. 12.00 SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 13.45 Danes v Po-dravju. 14.40 Povejte svoje mnenje. 15.00 MED POHORJEM IN HALOZAMI (Nataša Pogorevc Tarkuš). 17.30 POROČILA. 18.00 V ŽIVO: 20.00 Oddaja o slovenski zabavni glasbi (z Elo). 22.10 Glasba za lahko noč. 24.00 Skupni nočni program (Radio Kranj).
SREDA, 14. julij:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.20 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 8.00 Varnost na Ptuju. 09.00 Pomagajmo si. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45,
Naročite
v
Štajerski
z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe!
Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice, Gremo na počitnice, Stotin, Kronika leta...)
-	poštna dostava na dom.
NAROCI1.NICA ZA
V
Štajerski
Ime in priimek:.
Naslov: _
Pošta: _
Davčna številka:. Telefon: _
Datum naročila: Podpis: _
RADIO TEDNIK Ptuj d.o.o. Raičeva 6 2250 Ptuj
Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
17.15 in 17.45). 11.50 Minute kulture. 12.00. Slovenija in Evropska unija (Anemari Kekec). 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podravju. 14.40 Povejte svoje mnenje.15.00 Ura novic iz Slovenskih goric (Polona Ambrožič). 17.30 POROČILA. 18.00 Vrtičkarije (z Mišo Pušenjak in Karolino Putarek). 19.10 Popularnih 11 (Janko Bezjak). 20.00 ABCD (Davorin Jukič). 22.10 Glasba za lahko noč. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Ptuj). ČETRTEK, 15. julij:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.20 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 8.00 Varnost na Ptuju. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 Modne čvekarije (Barbara Cenčič Krajnc). 11.50 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva. 12.50 Nasveti za duševno zdravje (mag. Bojan Šinko). 13.10 ŠPORT. 13.45 Danes v Podravju. 14.40 Povejte svoje mnenje. 15.00 Z ormoškega konca (Natalija Škr-lec).17.30 POROČILA. 18.00 Glasba in zanimivosti. 19.30 Te domače viže (ponovitev). 20.00 ORFEJČEK. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Ptuj). PETEK, 16. julij:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.20 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 8.00 Varnost na Ptuju. 9.15 Kmetijski nasvet. 9.40 Astročvek (s Tadejem Šinkom). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva: Napovednik prireditev (Majda Fridl in dopisniki). 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podravju. 14.40 Povejte svoje mnenje. 17.30 POROČILA. 18.00 Rajžamo iz kraja v kraj - ponovitev. 19.10 RITMO MUZI-KA (Dj Dean). 20.00 Z glasbo do srca (Marjan Nahberger). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Univox).
Horoskop
OVEN
Marljivo se boste morali soočiti z delovnimi obveznostmi. Pomembno bo, da boste naredili kaj dobrega za svoje zdravje in obiskali salon dobrega počutja. Dinamična energija vam bo švigala sem in tja. Ključno vlogo boste odigrali v ljubezni in na omenjenem področju našli obilico romantike.
Sn BIK
Prijeten teden bo pred vami. Zvezde sreče bodo močno sijaje tako v ljubezni kot v službi. Odkrili boste svoje talente in našli nove izzive. Razpotja usode bodo prinesla harmonijo. Prosti čas bo priložnost za ustvarjalnost. Zdravje: vaše telo bo klicalo po vodi. Sprostite se!
DVOJČKA
Napredovali boste v pogledu komunikacije. Pogovor bo prinesel določeno čarobnost. Na delovnem mestu bo čas za poglobljeno analizo in iskanje konstruktivnih rešitev. Doma boste našli sprostitev in ravnovesje. Ljubezen bo prinesla čarobnost in romantične izzive na bolje.
RAK
Blesteli boste v pogledu denarja. Zadeve na tem področju se vam bodo obrnile v vašo korist. Prijetno bo tudi v ljubezni. Seveda bo tu neizbežno prila-ganje. Dinamika časa se bo odvijala na delovnem mestu. Poiskati boste morali salomonske rešitve. Sprehodi ob mirni reki bodo prinesli ravnovesje.
LEV
■Tj Magnetična energija vam bo koristila. Toplo sonce bo prineslo paleto ugodnosti. Znanje, ki ga nosite v sebi, boste z veseljem delili z drugim. Obdobje bo v lastnem bistvu ugodno za razvajanje v dvoje. Na delovnem mestu boste nekoliko bolj ostri in zelo analitični. Počasi se daleč pride.
DEVICA
Na morebitne probleme boste morali pogledati z drugega zornega kota. Obiskala vas bo vila kreativnosti in tako bo čas za novosti. Prijetno bo na delovnem mestu in na tem področju bodo kapljale nove ideje. Ljubezen bo prinesla ravnovesje. Zapisujete si svoje občutke in lažje vam bo.
TEHTNICA
Koristne učinke bo imela umetnost. Sprostitev boste našli v glasbi. Zanimivo bo, da se boste v teh vročih dneh poglabljali v zakonitosti življenja. Iskali boste tudi smisel in pripravljeni se boste boriti za resnico. Na delovnem mestu bo čas za oddih. Narava bo naravni vir navdiha in sprostitve.
ŠKORPIJON
Dogodki se bodo s svetlobno hitrostjo odvijali v vašo korist. Na delovnem mestu se bodo obveznosti stopnjevale. Izpolnila se vam bo srčna želja. Iskanje bližnjic v ljubezni ne bo obrodilo sadov. Namig prijatelja vam bo pokazal pravo pot in možnost harmoničnih odločitev.
STRELEC
Pred vami je teden ugodnih poslovnih odločitev. Zadeve se bodo odvijale tako, da se boste veselili prihajajočih dneh. Odgovorno se boste soočili s tistim, kar vam pričara ravnovesje. Prijetno in radovedno bo tudi v okrilju doma. Dobra volja vam bo dala krila v neznanih dejavnostih.
KOZOROG
Odkrili boste, kaj vas bo veselilo. Prijetno in radovedno bo v ljubezni. Sprejeti bo treba nekaj novih odločitev. Na morebitne probleme boste znali pogledati s svetle plati. Po drugi strani bo tako, da vas bodo privlačile vse tiste dejavnosti, ki so tako ali drugače zavite v tančico skrivnosti.
VODNAR
Notranji mir vam bo prinesel neko radovednost. Brezpogojna ljubezen bo tista, ki vam bo v samopomoč pri duhovni in osebni ravni. Zdravili se boste skozi besedno izražanje. Na delovnem mestu bo razigrano. Poiskati bo potrebno še neko drugo dimenzijo bivanja.
RIBI
Označevalo vas bo delo in delovne obveznosti. Pred pravimi počitnicami si boste morali pošteno zavihati rokave. Toda zvezde vam bodo v tem pogledu naklonjene. Zdi se, da si boste morali na drugi strani začrtati novosti. Iskanje bližnjic se bo nadaljevalo - toda našli jih ne boste.
Zvezdni pozdrav! Tadej Šink, horarni astrolog
RADIOPTUJ
89,8-98,2'104,3
Informativna oddaja Danes v Podravju, od ponedeljka do etka ob 13.45 uri.
Dornava • Ob 110-letnici PGD Dornava in 13. dnevu gasilcev
»
Kdo trpi, ne vprašamo, kjer treba, pomagamo!
«
Prostovoljno gasilsko društvo Dornava je letos obeležilo že 110 let svojega obstoja, priložnostno slovesnost ob visokem jubileju pa so združili s 13. dnevom gasilcev Gasilske zveze (GZ) Dornava.
Prireditev se je začela s parado gasilcev in himno, nato pa so se zvrstili slavnostni govori. Najprej je zbrane pod velikim šotorom nagovoril predsednik PGD Dornava Anton Frajnkovič, ki je na kratko predstavil zgodovino društva, njegov razvoj, pridobitve, širjenje nalog in posodobitve avtoparka ter opreme do danes. O zgodovini razvoja PGD Dornava sicer govori tudi bilten, ki so ga izdali prav ob 110-letnici društva. Kot je povedal Frajnkovič, je PGD Dornava leta 1900 ustanovilo 16 ustanovnih članov, ki jim gre zasluga za tako visok jubilej društva: »Danes požarna varnost ostaja na prvem mestu namena in dela gasilcev, društva pa imajo še več dodatnih nalog na področju zaščite in reševanja. V PGD Dornava se zavedamo, kako nujno je zagotavljati strokovne osnove za vsa področja operativnega delovanja gasilcev, ostajamo pa tudi zvesti našemu načelu in reku, ki je zapisan tudi na našem prvem praporu: 'Kdo trpi, ne vprašamo, kjer treba, pomagamo!' Ob tem visokem jubileju, ki ga praznujemo, pa izrekam iskrene čestitke tako
Predsednik PGD Dornava Anton Frajnkovič je ob 110-letnici društva prejel zlato plaketo Gasilske zveze Slovenije.
našim članom in članicam kot občanom, občinski upravi in vsem, ki nam kakorkoli pomagajo pri delu in razvoju!«
Predsednik GZ Dornava Jože Hojnik pa je v svojem nagovoru, ob čestitkah in zahvalah vsem zaslužnim, izpostavil predvsem številne konkretne pridobitve zadnjega obdobja; tako so v občini Dornava za štiri aktivna gasilska društva v zadnjih 13 letih kupili pet novih avtomobilov (zadnji je bil predan PGD Dornava leta 2008, gre za renault GVC
16/25 v vrednosti 290.000 evrov), zgradili so tudi dva nova gasilska domova, gradnja tretjega na Polenšaku pa naj bi se zaključila v letošnjem poletju. Župan Rajko Janžeko-vič kot slavnostni govornik pa je kratko povzel, da mu ni žal sredstev, ki so bila namenjena za boljše pogoje in opremljenost dela gasilcev: „Praviloma se premalo zavedamo pomena, ki ga imajo gasilci v našem življenju. Ko gre za naravne nesreče, ujme, požare, pa prav od gasilcev pričakujemo
Prejemniki priznanj in plamenic Gasilske zveze Slovenije: Janko Cigula, Marija Kekec, Franc Zagor-šak, Jože Hojnik, Albin Kondrič, Jože Munda in PGD Mezgovci (zanj Franc Vrabl).
popolno pomoč in rešitev!«
Kot se za takšen visok jubilej spodobi, so nato sledile še podelitve več društvenih priznanj in priznanj GZ Dornava ter najvišjih odlikovanj Gasilske zveze Slovenije (GZS). Priznanje GZS tretje stopnje je prejel Janko Cigula, priznanje GZS druge stopnje Marija Kekec, priznanja GZS prve
stopnje pa Franc Zagoršak, Jože Hojnik in Albin Kondrič. Podeljena je bila tudi plame-nica prve stopnje, ki jo je prejel Jože Munda, in plamenica druge stopnje, ki jo je dobilo PGD Mezgovci. Zlato plaketo GZ Slovenije pa je prejel predsednik PGD Dornava Anton Frajnkovič.
Zbrane je ob zaključku poz-
dravil še regijski poveljnik Janez Liponik, ki je povedal, da se bodo letos jeseni sprejela nova pravila gasilske službe, žal pa se zaradi krize še ne bo spremenil oz. izboljšal status gasilcev, nato pa je po krajšem kulturnem programu sledilo še zabavno druženje ob zvokih ansambla Prepih.
SM
Leskovec • Praznik Gasilskega društva in kraja
Do novega vozila z lastnim denarjem
Odličen razlog za praznovanje so imeli minuli konec tedna tudi leskovški gasilci; uradno so namreč predali namenu novo vozilo za prevoz moštva z dodatno opremo, ki so ga, kar je precejšnja redkost, kupili s svojim denarjem, brez pomoči občinskega proračuna.
Slovesno predajo avtomobila so začeli s parado gasilcev in himno, potem pa je predsednik PGD Leskovec Peter Jagarinec predstavil kroniko društva skozi zadnjih 82 let ter uspehe in pridobitve leskov-ških gasilcev od opreme, vozil in prostorov do današnjih dni. PGD Leskovec je tako dobri dve leti nazaj, ob 80-le-tnici obstoja, dobilo sodobno cisterno GVC 24/50 v vrednosti skoraj 210.000 evrov, pri čemer je vozilo 70-odstotno sofinancirala občina, 30 odstotkov potrebnega denarja pa je zbralo društvo. »Danes pa predajamo namenu novo vozilo za prevoz moštva, transporter VW z oznako GVM-1, ki je opremljeno tudi s potrebno tehniko za hitre intervencije na terenu. Vozilo je stalo približno 50.000 evrov, v celoti pa smo ga financirali sami, nekaj iz naslova prodaje starega vozila, nekaj s privarčevanimi sredstvi in prodajo koledarjev, veliko pa so pomagali tudi občani, botri in donatorji s svojimi prispevki. Vsem res iskrena hvala za pomoč,« je svoj nagovor zaključil Jagarinec.
V imenu GZ Videm je novo pridobitev pozdravil Franc
Stopajnik, sicer tudi poveljnik štaba Civilne zaščite Videm: »Res je razveseljiva novica, da so gasilci sami zbrali ves potreben denar za nov avto. To je velika pridobitev tako za gasilce kot za občane tega okraja in tudi širše, saj se nujna pomoč gasilcev ob nesrečah ne ustavlja na mejah občin ali naselij. Želim vam varno uporabo vozila, ki je primerno za haloške vzpetine in strmine!«
Tudi župan Friderik Bračič je čestital gasilskemu društvu
za samostojen nakup brez obremenjevanja občinskega proračuna, kar je označil kot plemenito dejanje, ki je lahko za vzgled tudi ostalim, ob tem pa je tudi povedal, da je občina v zadnjih nekaj letih veliko prispevala k nakupom avtomobilov po gasilskih društvih in tako do danes zagotovila praktično že skoraj vsem sodoben avtopark.
Sledila je podelitev društvenih priznanj in priznanj gasilske zveze Videm vsem zaslužnim, nato pa še podelitev
zahval donatorjem in botrom novega vozila; teh je bilo kar 60, med njimi pa tudi pet zla-
tih botrov, ki so donirali več kot 300 evrov. Ključe novega transporterja
so iz rok predsednika Jagarin-ca prevzeli trije člani PGD Le-skovec: Renato Hvalec, Franci Mužerlin in Roman Jelen.
Novo vozilo je nato blagoslovil še domači župnik Edi Vajda, za kulturno noto slovesnosti, ki se je zaključila z veselo zabavo, pa so v uradnem delu poskrbeli Mladi veseljaki.
SM
Sv. Tomaž • Prevzem gasilskega vozila
Vec kot pravilna odločitev
V nedeljo so gasilci pred gasilskim domom Pršetinci prevzeli novo gasilsko vozilo, istočasno so obeležili še 3. dan gasilcev Gasilske zveze Sv. Tomaž.
PGD Leskovec je od letos bogatejše za novo vozilo za prevoz moštva, ki je stalo 50.000 evrov. Denar zanj so v celoti zbrali leskovški gasilci sami, s pomočjo krajanov.
Janez Obran, predsednik Gasilske zveze Sveti Tomaž, je ob tej priložnosti povedal, da vsa štiri leta, odkar so se odločili za samostojno zvezo, društva sodelujejo složno, ob tem pa nastajajo vedno nove pridobitve. Prav zato je na tem mestu izrazil zahvalo vsem gasilcem in županu, ki ima posluh zanje. Dejal je še, da se zaveda, da prejeto gasilsko vozilo prinaša tudi veliko obveznosti, saj so prav gasilci tisti, ki morajo biti vedno pripravljeni.
Slavnostni nagovor ob predaji je imel tudi župan občine Sv. Tomaž Mirko Cvetko, ta je povedal, da se vsi domači gasilci gotovo spomnijo, kako so razmišljali, kaj storiti, ko se je ustanavljala nova občina, ko je
bil sam prepričan, da je prav, da tako kot občina tudi gasilci gredo na svojo samostojno pot. Dejal je še, da je gasilsko društvo naredilo zelo dobro potezo pri opremljanju, po njegovem mnenju je namreč pomembno, da se oprema nabavlja modro, da lahko zagotavljajo požarno varnost. »Odločitev za to novo vozilo, ki ga predajamo danes, je več kot pravilna.« Ob tem je tudi župan izrazil zahvalo vsem, tako gasilcem kot lokalni skupnosti. Prav gasilci so, po njegovih besedah, tisti, na katere se lahko zanesemo, kadar se pripeti kakšna nesreča.
Svoje zadovoljstvo je ob dnevu gasilcev in predaji novega gasilskega vozila izrazil tudi Peter Černjavič, predsednik
PGD Pršetinci, ki je posebno zahvalo izrazil še vaščanom, ki so projekt tudi finančno podprli s prostovoljnimi prispevki in s tem izkazali podporo društvu in zvezi.
Patricija Babosek
Foto: PB
Gasilska zveza Sv. Tomaž je bogatejša za gasilsko vozilo.
Foto: SM
Podlehnik • Peka kruha pri Francu Večeriču M Ekonomska šola • V vetru posodobitev
Krušna pec na dvorišču
V vsej zgodovini človeštva, od pradavnine naprej, je kruh pomenil srečo in blaginjo, pomanjkanja kruha pa bedo, revščino in vojno. Kruh je krojil usodo človeštva, delil ljudi na revne in bogate, site in lačne, na gospodarje in podložnike
Franc Večerič pred svojo krušno pečjo
Kruh pomeni toliko kot življenje in preživetje. Tega se zaveda tudi Franc Večerič iz Podlehnika.
Franc je zrasel v večji družini, kjer so bili sami fantje. Mati in oče sta morala na delo in ju ni bilo največkrat domov do večera. Veliko je bilo lačnih bratov, zato so morali sami poskrbeti za prehrano. Franc pravi, da ni imel težav s peko in kuho, če je le bilo kaj pri hiši.
Bratje in sosedovi prijatelji se še danes spominjajo, kako
dober je bil sveže pečen kruh; pa ne le kruh, če je bilo pri hiši kaj skute, je Franc spekel odlično gibanco. Pravijo, da jo še danes duhajo, ko se spomnijo na te dogodke.
Lani je Franc praznoval abrahama in se je odločil za nov konjček - za peko v krušni peči. Poiskal je mojstra, ki še zna zidati krušne peči. Postavila sta jo pred hišo ob vrt, kjer se družina ob lepem vremenu največ zadržuje.
Franc je po poklicu prevo-
znik, zato mu peka kruha pomeni prijetno sprostitev, želel pa je tudi svoji družini približati domačnost toplo pečenega kruha in gibance, ki najbolj tekne med prijatelji. Prav tako pa želi pokazati pripravo peči za peko, pripravo testa in peko mlademu rodu, ki zgublja stik z družino in pristnim družinskim življenjem.
Če človek pol sveta obteče, najboljši kruh doma se speče.
Zdenka Golub
Prejeli smo • Zastopnik pacientovih pravic
Primer rešitve domnevne kršitve pacientovih pravic
Dne 1. 4. 2010 se je v pisarni Zastopnika pacientovih pravic v Mariboru osebno oglasil pacient z območja Starš, star 68 let, upokojenec, in navedel, da mu je v prvih mesecih lanskega leta izbrana zobozdravnica iz ZD Adolfa Drolca Maribor, Ambulanta Tezno, izdelala kompletno zgornjo ustno protezo v okviru pravic iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, zato zanjo ni bilo potrebnega plačila s strani pacienta. Že pri preizkusu proteze sredi lanskega leta je ugotovil, da se maje, da z njo ne more jesti in kljub kasnejšim popravkom in brušenju je ostala »previsoka« in zato neuporabna.
V septembru 2009 je ponovno želel težave z uporabo proteze obrazložiti zobozdravnici in naj bi ga zavrnila, v decembru 2009 pa se je ponovno oglasil pri njej in ugovarjal, saj proteze ni mogel uporabljati. Zobozdravnica ga je naročila na pregled za 22. 3. 2010 in tega dne je protezo zaradi dodelave - dodatnega brušenja - pustil v ambulanti in se vrnil po 3 dneh. Še naprej je proteza ostala previsoka in zato neuporabna, zato ga je zoboz-
dravnica naročila na ponovni pregled za 12. 4. 2010, ko bi naj zadevo preverili skupaj z zobo-tehnikom. Pacient se ni strinjal s takšnim načinom poslovanja zobozdravnice, saj je »kalvarija z reklamacijo izdelave proteze« trajala že skoraj 1 leto, zato je želel dodelavo proteze tako, da jo bo lahko brez težav uporabljal, sicer pa zahteva izdelavo nove proteze.
Zaradi domnevne kršitve Pravice do primerne, kakovostne in varne zdravstvene oskrbe po določilih 11. člena Zakona o pacientovih pravicah -ZPacP (Ur. list RS, št. 15/2008) sva s pacientom ob osebnem obisku dne 1. 4. 2010 podpisala Pooblastilo za zastopanje na podlagi 52. člena ZPacP. Dne 8. 4. 2010 sem po E-pošti pri navedeni zobozdravnici neformalno posredoval s prošnjo za posredovanje njenega pisnega pojasnila o navedenem domnevno »neustreznem ravnanju« v pričakovanju odgovora v 10 dneh. Pri tem sem se skliceval na določila 5. alineje 1. odstavka 49. člena ZPacP, po katerem zastopnik pacientovih pravic pacientu svetuje, pomaga in ga zastopa tudi tako, da pri izvajalcih zdra-
Uspešni na festivalu dobre prakse
Ekonomska šola Ptuj se je letos aktivno udeležila zaključne konference projektov posodobitve gimnazije in usposabljanja učiteljev za uvajanje posodobitev gimnazijskih programov od 2008 do 2010 ter posodobitev gimnazijskih programov, ki je bila 30. junija in 1. julija v Zrečah, saj je prikazala na FDP (Festivalu primerov dobre prakse) primer kurikularne povezave.
Z Zaključno konferenco se je v šolskem letu 2009/10 zaključil dvoletni projekt, ki je nastal s pomočjo Evropskih strukturnih skladov Posodobitev gimnazije, tako splošne kot tudi strokovne. Hkrati pa se je zaključilo tudi usposabljanje učiteljev za uvajanje posodobitev gimnazijskih programov 2008/10.
Ekonomska šola Ptuj se je intenzivno vključila v uvajanje posodobitve gimnazijskih učnih načrtov v prakso, sama posodobitev v okviru pouka pa je potekala predvsem na didaktični ravni. Ekonomska šola Ptuj je vključena v Konzorcij strokovnih gimnazij in tako vsako leto pripravi poso-dobitveni načrt, v katerega že na začetku novega šolskega obdobja zastavi smernice posodabljanja. Profesorji pri pouku tako razvijamo raznolik spekter dijakovih intelektualnih spretnosti. Pri dijakih spodbujamo kritično mišljenje, učenje učenja, podjetnost, zmožnost samorefleksije, akcijske kom-petentnosti, skratka vpeljujemo sodobne učne strategije, katerih namen je, da bo dijak pridobil taka znanja, veščine in kompetence, da bo uspešno nadaljeval izobraževanje na fakulteti.
Dijakom snov približamo na nov način, s katerim razbijamo staromoden način posredovanja znanja in veščin; v ospredju je namreč vse pogosteje timska povezanost učiteljev,
Foto: arhiv ES
Primera dobre prakse sta na Zaključni konferenci projektov predstavili mag. Vesna Trančar, vodja projektnega tedna ter članica delovne skupine in ekspertne skupine za šolske razvojne projekte v okviru KSG, vodja ŠRT in profesorica ekonomije na Ekonomski šoli ŠC Ptuj, in Samo Plošinjak, profesor zgodovine na Ekonomski šoli Ptuj.
medpredmetna in kurikular-na povezanost predmetov, ki dandanes, poleg spremenjene vloge učitelja, predstavlja v učnem okolju nujnost.
Na konferenci sva s Samom Plošinjakom, profesorjem zgodovine, predstavila eno izmed kurikularnih povezav, ki je nastala na osnovi strokovne ekskurzije v Munchnu. Izpostavila sem ekonomijo kot podporni predmet, katerega cilj je bil, da dijaki osvojijo znanja s področja korporacije, delniške družbe, avtomobilske industrije kot oblike TNK (saj so dijaki obiskali tudi muzej BMW), se zavejo pomena recesije na gospodarska dogajanja - tako jih pripravimo na poglobljeno razumevanje gospodarske krize
ter jih stimuliramo k profesionalnemu razmišljanju o problemih v gospodarstvu.
V šolskem letu 2010/11 bo naša šola nadaljevala ta projekt, da še naprej razvijamo didaktične pristope, ki bogatijo pouk na temelju sodelovalnega učenja, razvijamo kompetence, nove učne strategije in vpetost informacijsko-komunikacijske tehnologije v vso predmetno okolje, da v izobraževalni proces vključujemo vsebinske novosti, ki so vezane tudi na posamezno stroko, da omogočimo spremljanje pouka, njegovo analizo in nenehno izboljšavo in da poskrbimo za intelektualen razvoj učiteljev in prijazno ter odprto šolo za dijake.
Mag. Vesna Trančar
vstvenih storitev neformalno posreduje z namenom hitrega odpravljanja kršitev - gre za možnost posredovanja z namenom mirne rešitve spora in z namenom hitrega odpravljanja zlasti manjših kršitev.
V določenem roku s strani zastopnika pacientovih pravic, torej dne 18. 4. 2010 je zobozdravnica zastopniku poslala po E-pošti obširno obrazložen »njen pogled na opisane zadeve«. V obrazložitvi je predvsem navedla celotno kronologijo nudenja zobozdravstvenih storitev od junija 2006 dalje, ko je že ob vpisu in prvem pregledu ugotovila, da pacient potrebuje celostno protetično rehabilitacijo zobovja, zato mu je bilo predstavljeno, da bi morali istočasno pristopiti k celostni sanaciji in ureditvi zgornjega in spodnjega zobnega loka. To je pacient takrat odklonil in privolil zgolj v izdelavo spodnje parcialne proteze iz standardnih materialov, da bo lažje jedel - dne 5. 6. 2006 je bil zato s strani zobozdravnice poslan le predlog za sanacijo spodnje čeljusti. V letu 2008 so se začeli problemi z zobmi v zgornji čeljusti in septembra 2008 je zaradi neznosnih
bolečin želel takojšnje puljenje vseh zob v zgornji čeljusti. Izpuljeni so mu bili vsi, razen dveh zob v zgornji čeljusti in po končanih ekstrakcijah je bil dne 1. 10. 2008 posredovan predlog zobnoprotetične rehabilitacije za zgornjo totalno protezo s konusno konstrukcijo. Dne 19. 12. 2009 je ta izdelek tudi dobil in s tem je bila pacientova protetična obravnava zaključena. Pacient je v letu 2009 res trdil, da njegova zgornja čeljust ni kompatibil-na z zgornjo protezo, zato mu je bila zgornja proteza takrat tudi podložena, vendar je še naprej trdil, da njegovo nebo ni tako visoko, kot je proteza, kar pa je dejansko popolnoma nemogoče.
V nadaljevanju zobozdravnica navaja, da se je pacient dne 2. 4. 2010 ponovno oglasil v njeni ambulanti in navajal, da proteza na nebu drži, niso pa v redu zobje na protezi, ker so zobje na desni 3 mm bolj bu-kalno, kot na levi strani. Odlitek njegovega grebena naj ne bi bil takšen, kot je v resnici in na mavčnem modelu. To je po mnenju zobozdravnice nemogoče, saj je vsaka proteza na-
rejena identično anatomskim pogojem v ustni votlini in individualno za vsakega pacienta. Dodaja, da je edino pravilno in najbolje za pacienta, da se istočasno izvede kompletna rehabilitacija zgoraj in spodaj. Ob pregledu dne 2. 4. 2010 je zobozdravnica ugotovila še močno kariozno prizadeto zobovje (4 zobje spodaj), ki je potrebno konzervativne in protetične obravnave. In končne navedbe zobozdravnice: »Pacientu bom naredila novo zgornjo in hkrati tudi spodnjo protezo glede na njegovo nezadovoljstvo in nezmožnost pojmovanja svojih problemov z zobmi ter upoštevajoč dejstvo, da je pacient kronični onkološki bolnik, ki je v zadnjem času znatno shujšal. Obe protezi bom delala sočasno, saj je le tak celostni pristop edina pot k dolgotrajnemu obojestranskemu zadovoljstvu. Za izdelavo nove spodnje proteze bo pacient po dogovoru tudi sam doplačal nadstandardni material«.
Takoj po prejemu obširnega pojasnila zobozdravnice sem z vsebino seznanil pacienta, ki je potrdil, da se je zobozdravnica
z njim korektno in prijazno pogovorila ter da se že izvajajo potrebni postopki glede izdelave obeh zobnih protez, ki bodo predvidoma zaključeni v dveh mesecih. Tudi pri kontaktu s pacientom dne 25. 5. 2010 mi je le-ta ponovno potrdil, da so dela v zaključni fazi, da je zadovoljen in se hvaležno zahvaljuje za dopolnitev in popravo zdravstvene storitve.
Iz vsega navedenega izhaja, da je bilo »domnevno neustrezno ravnanje« zobozdravnice urejeno zgolj z neformalnim posredovanjem zastopnika pacientovih pravic in zato izvedba prve ustne obravnave po določilih ZPacP sploh ni bila potrebna. Nesporazum je bil torej rešen in odpravljen z dodatnimi pojasnili in ukrepi v nekaj dneh. Zobozdravnici se je tudi zastopnik pacientovih pravic pisno zahvalil za korektnost in profesionalnost pri razrešitvi nesporazuma ter jo obvestil, da je s tem postopek posredovanja zastopnika pacientovih pravic zaključen.
Viktor Pilinger, univ. dipl. prav., zastopnik pacientovih pravic, Maribor
Foto: ZG
Ptuj • Zdravstveno zavarovanje pred odhodom v tujino
Obvezno z evropsko kartico ali certifikatom
Sezona dopustov je v polnem teku. Za tiste, ki ne bodo letovali doma, je zelo pomembno, da imajo urejene vse potrebne listine, ki jih potrebujejo za brezskrben dopust v tujini. Med te zagotovo sodi evropska zdravstvena kartica, ki jo zavarovanec z urejenim zdravstvenim zavarovanjem prejme v štirih delovnih dneh od oddanega naročila. Mogoče jo je naročiti preko interneta in mobilnega telefona, lahko pa tudi na območnih enotah in izpostavah ZZZS. Tistim, ki bodo pozabili pravočasno naročiti evropsko kartico, pa še vedno ostane certifikat, ki začasno nadomešča kartico.
Matilda Šuman, vodja izpostave OE ZZZS na Ptuju, je povedala, da z evropsko kartico lahko zdravstvene storitve uveljavljamo v državah, članicah EU, EGP in v Švici. V nekaterih državah je sicer nekatere storitve treba doplačati, kot jih doplačujejo tudi zavarovanci v teh državah. Številni Slovenci bodo tudi letos letovali v Srbiji, nekateri pa tudi v Bosni in Hercegovini. Tem priporočajo, da si pred odhodom priskrbijo listino, ki je dogovorjena z meddržavnim sporazumom o socialnem zavarovanju ozirom konvencijo. Tudi to listino - konvencijsko potrdilo - je mogoče pridobiti na podlagi urejenega obveznega zdravstvenega zavarovanja preko interneta in mobilnega telefona oziroma neposredno na območnih enotah in izpostavah. Evropska kartica, certifikat ali konvencijsko potrdilo veljajo za uveljavljanje zdravstvenih storitev neposredno pri zdravnikih in zdravstvenih ustanovah, ki so del javne, državne zdravstvene mreže;
če jih bomo iskali pri zasebnih zdravnikih in v zasebnih ustanovah, bo treba storitev plačati, po vrnitvi v domovino pa bomo uveljavljali povračilo stroškov na podlagi originalnih računov pri območni enoti ali izpostavi ZZZS.
Če bomo svoj dopust preživeli v državi, s katero Slovenija nima sklenjenih meddržavnih sporazumov, bomo morali storitve nujnega zdravljenja in nujne medicinske pomoči plačati sami. V upravičenih primerih bomo lahko uveljavljali povračilo stroškov v višini povprečne cene teh storitev v Sloveniji. Lahko pa se odločimo tudi za sklenitev komercialnega zavarovanja z medicinsko asistenco v tujini pri zavarovalnicah, ki takšna zavarovanja ponujajo. V tem primeru bomo zdravstveno pomoč lahko poiskali tako v državnem kot zasebnem zdravstvu, ne da bi jo bilo treba doplačevati. Takšno zavarovanje nudi tudi nekatere druge storitve, kot so prevoz zavarovane osebe do zdravstvene ustanove v tujini
Foto: Črtomir Goznik
Matilda Suman, vodja izpostave OE Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije na Ptuju.
in v domovino, pravno pomoč, pomoč svojcem, jezikovno pomoč in podobno. Za zavarovanje z medicinsko asistenco v tujini naj bi se odločili vsi tisti, ki se bodo v tujini ukvarjali s tveganimi dejavnostmi ali potujejo na rizična območja ozi-
roma obstaja možnost, da se bo na teh območjih poslabšalo njihovo zdravstveno stanje.
Kot je povedala Matilda Šu-man, se evropska kartica in konvencijsko potrdilo izdata praviloma za obdobje enega leta, če imamo urejeno obve-
zno zdravstveno zavarovanje. Pomembno pa je vedeti, da moramo na Hrvaškem in v Makedoniji ob obisku zdravnika obvezno predložiti tudi spremni dopis z izpisom osebnih podatkov. Dopis zavarovanci prejmejo po pošti skupaj z
naročeno evropsko kartico. Najbolje je, pravi Šumanova, da si ta dopis pred odhodom na Hrvaško ali v Makedonijo fotokopiramo.
Potem ko so ugasnili samopostrežni terminali, na katerih smo do nedavnega potrjevali zdravstvene kartice in tudi naročali listine za tujino, je listine za tujino mogoče naročati na spletnem naslovu www.zzzs.si in preko mobilnega telefona. Tako naročene listine bodo zavarovanci prejeli brezplačno v štirih delovnih dneh od oddaje naročila. Pravico do nujnega zdravljenja in nujne medicinske pomoči je na Hrvaškem in v Makedoniji mogoče uveljavljati tudi s certifikatom, ki začasno nadomešča evropsko kartico. Zdravstvene storitve pa je mogoče uveljavljati pri zdravnikih in zdravstvenih ustanovah, ki so del javne, državne zdravstvene mreže. Že omenjene zdravstvene dokumente pa potrebujejo tudi vsi drugi, ki potujejo v tujino iz drugih razlogov, ne samo do-pustniških.
MG
Ptuj • Za brezskrbne počitnice
Na varnost otrok ne smemo pozabiti
Čeprav v minulem letu 2009 na območju Mestne občine Ptuj ni bilo nobene smrtne žrtve prometnih nesreč, s stanjem ne moremo biti zadovoljni, saj je letos umrl mlad udeleženec, število prometnih nesreč in poškodb pa je še vedno previsoko.
Kot je opozoril Franc Kozel, predsednik Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu mestne občine Ptuj, bi poleg policistov in članov sveta k boljšim varnostnim razmeram lahko več pripomogli tudi mladi udeleženci v prometu in njihovi starši. V zadnjem času namreč ugotavljajo, da še posebej v času počitnic otroci vse pogosteje kolesarijo, a je vse več takih, ki nimajo opravljenega kolesarskega izpita. Pri tem pa opažajo tudi, da se večina mladih kolesarjev vozi po cestah brez zaščitnih čelad; nekateri jih zaradi policistov in redarjev sicer vozijo s seboj, vendar pod pazduho ali pa kar na krmilu, kar je velik nesmisel. Tako ravnanje je neodgovorno in skrajno nevarno. Vse starše pozivajo, naj svoje otroke na to vedno znova opozarjajo. Brez ustrezne zaščitne čelade se lahko že ob manjšem padcu hudo poškodujemo.
O varnosti otrok med šolskimi počitnicami ter v novem šolskem letu so sredi prejšnjega meseca podrobneje razpravljali tudi na seji varnostnega sosveta MO Ptuj. Franc Kozel je pojasnil, da bodo do novega šolskega leta podrobneje pre-
gledali vse šolske varnostne načrte, varne šolske poti ob vrtcih, osnovnih in srednjih šolah. Ob tem bodo podrobneje pregledali in preverili varnost in urejenost avtobusnih postajališč, ki jih uporabljajo šolarji. Pri pregledu šolskih varnostnih načrtov bodo k sodelovanju povabili ravnatelje oziroma osebe, odgovorne za prometno varnost v posamezni ustanovi. Poleg tega bodo k pregledu na posameznem območju povabili tudi predsednike četrtnih skupnosti, saj ti najbolje vedo, kaj še kje potrebujejo ali kakšno nevarnost bo do pričetka pouka treba še odpraviti.
Varnosti otrok med šolskimi počitnicami in ob pričet-ku novega šolskega leta so se posvetili tudi na zadnji seji Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu MO Ptuj 15. junija. Tedaj so se med drugim dogovorili, da bodo omenjene oglede opravili med 16. in 25. avgustom. O svojih ugotovitvah, pripombah in pobudah bodo nato poročali na skupnem sestanku z ravnatelji vrtcev, osnovnih in srednjih šol, s predsedniki četrtnih skupnosti, z medobčinsko redarsko službo, vzdrževalci cestnopro-
metne signalizacije in s policisti, ki ga bo predvidoma 26. avgusta sklical župan mestne občine Štefan Čelan.
Dogovorili pa so se tudi, da bodo v varovanje otrok prve dni novega šolskega leta v septembru poleg policistov Policijske postaje Ptuj vključeni tudi medobčinski redarji, uniformirani člani Združenja šoferjev in avtomehanikov, sicer
pa bo varovanje potekalo po vnaprej izdelanem programu in načrtu, ki ga bo izdelal Boris Kozenburger, pomočnik komandirja Policijske postaje v Ptuju.
V lanskem letu so člani sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu MO Ptuj podrobneje pregledali vseh 112 avtobusnih postajališč, na katerih ustavljajo šolski
avtobusi. Po besedah Franca Kozela jih je bilo večina sicer pravilno označenih s potrebno prometno signalizacijo. Le redka postajališča pa so bila opremljena tudi stojišči za čakajoče na avtobuse, kar zahteva poseben pravilnik o izgradnji avtobusnih postajališč v državi.
»Pričakujem, da bomo vsi, ki smo kakorkoli odgovorni
Foto: M. Ozmec
Med vožnjo s kolesom je zelo pomembno pravilno nošenje varnostne čelade, kar pomeni, da je ta pritrjena na glavi, ne pa pod pazduho ali na kolesu.
za varnost šolarjev, še posebej najmlajših udeležencev v prometu, opravili vse naloge, ki so nam ali pa nam še bodo zaupane, odgovorno in strokovno, kot smo to storili tudi v preteklih letih. Prosim ravnatelje in predsednike sveta staršev osnovnih šol, ravnateljico in vodje posameznih enot Vrtca Ptuj, policiste, vodje varnostnih okolišev, da z varnostjo otrok še pred pričetkom šolskega leta ponovno in vedno znova seznanijo in opozorijo vse starše. Že sedaj je treba pomisliti na to, kako bomo zagotovili spremstvo otrok prve šolske dni, kako jih bomo pravilno in varno namestili v vozilih, kako jih bomo pravilno označili z odsevnimi telesi, kako bodo za večjo vidljivost in s tem za večjo varnost nosili rumeno rutico ipd. Do tedaj pa želim vsem malčkom in šolarjem prijetne, brezskrbne in predvsem varne počitnice, vzdrževalce prometne signalizacije, podjetje BTO Zelenik iz Stojncev pa že sedaj pozivam, da pravočasno prične označevanje talnih označb na vozišču ter morebitno zamenjavo poškodovanih prometnih znakov,« je ob koncu poudaril Franc Kozel.
M. Ozmec
petek • 9. julija 2010
Prejeli smo, poslovna sporočila
Štajerski	29
Prejeli smo
Moja izkušnja z bolnišnico Ptuj
Spoštovani! V teh časih, ko dosti govorimo o zdravnikih, jih kritiziramo, bi rada opisala svojo nedavno izkušnjo z „belimi in modrimi"haljami.
Lani sem si poškodovala koleno. Po vseh pregledih, slikanjih in čakanju so letos aprila ugotovili, da imam poškodovan meniskus in bom potrebovala operativni poseg. Ortoped je vso mojo dokumentacijo poslal v UKC Maribor. Ker so bile bolečine vedno večje, mobilnost pa vse manjša, sem po dveh mesecih poklicala na oddelek in povprašala, kdaj bom prišla na vrsto. Doživela sem hladen tuš! Odgovor je bil, da v 2 do3 letih, ker moj primer ni nujen! Ostala sem brez besed.
Naslednji dan sem poklicala ortopeda, pa mi je svetoval, naj povprašam v manjših bolnišnicah. Sreča je hotela, da sem 16. 6. poklicala Bolnišnico Ptuj. Zelo prijazna sestra Zdenka v kirurški ambulanti mi je povedala, da ima njihov dr. Jazbec, ki je strokovnjak za posege na kolenih, ob četrt-
ZOBNA ORDINACIJA
dr. Zdenka Antonoviča v Krapini, M. Gubca 49, ordinira vsak dan po dogovoru. Vse informacije po ». 0038549 372-605
ZOBOZDRAVNIK-ZASEBNIK
dr. Zvonko Notesberg Trajanova 1, Ptuj (ob Mariborski cesti), tel.: 02 780 6710 Mostiček, proteze in bela zalivka Možnost plačila cenejša kol pri koncesionaiju. do 12 obrokov
mmmmmm
f@© ![UM
NUDIMO TUDI OBROČNO ODPLAČEVANJE VAŠIH NAKUPOV.
Tel.: 02/252-46-45, GSM:040/187-777 ODSTOP d.o.o. Jurčičeva 6 (pasaža), Maribor
kih ambulanto in naj se oglasim. Sprejmejo vse paciente brez predhodnega naročanja. Drugi dan, 17. 6., sem se odpravila na Ptuj, bila sprejeta, pregledana (čakala sem 35 minut) in naročena na poseg. 22. 6. sem bila sprejeta na kirurški oddelek, 23. 6. sem bila operirana in 24. 6. sem zapustila bolnišnico.
Zdravniki in medicinsko osebje na tem oddelku so izredno prijazni, s posluhom za človeško stisko. Vzamejo si čas, da pacientu razložijo, kakšen bo potek operacije in kako bo potekalo zdravljenje.
Prvič sem doživela, da se dan pred posegom oglasi pri bolnikih vodja anesteziolo-gov, jih povabi na razgovor, povpraša o željah glede anestezije (lokalna, splošna) in se skupaj s pacientom odloči za vrsto le-te.
Vsemu zdravstvenemu osebju bi se rada zahvalila za strokoven, prijazen in predvsem človeški odnos do nas. Lepo je, če vidiš in čutiš, da nisi samo številka v statistiki.
Še naprej uspešno delo in lep pozdrav na Ptuj!
Renata Vranješ, Maribor
Krvodajalci
10. maj - Jasna Raušl, Bratonečice 11; Simona Trstenjak, Mihalovci 29; Darinka Kovač, Vitan 29; Boris Bajec, Dolič 43 a; Janez Škerjanec, Tibolci 19 b; Janez Merc, Gromova 2, Ptuj; Mateja Rajh, Apače 294; Aleksander Bedrač, Cirkulane 78; Viktorija Luk-man, Obrež 144; Nuša Dovečar, Ulica Borisa Kraigherja, Kidričevo; Tomislav Muršec, Ulica Borisa Kraigherja; Darja Bratušek, Medribnik 14, Cirkulane; Stanka Pauko, Mestni Vrh 114 a; Edi Čeh, Vitomarci 3 a; Renata Čeh, Dornava 31; Marjan Feguš, Stanošina 17; Andrej Plohl, Draženci 21; Marija Jev-šek, Apače 155; Andreja Prijol, Trnovci 30; Janko Beranič, Pongrce 3; Konrad Rodošek, Mestni Vrh 89; Milan Stater, Kicar 56; Slavica Vindiš, Gradišča 17; Andrej Smiljan, Kraigherjeva 22, Ptuj; Milena Bajec, Dolič 43 a; Boštjan For-stnerič, Turniška 6, Ptuj; Tadej Goričan, Savci 81; Olga Dernikovič, Cirkulane 56; Maksimiljan Godec, Draženci 21 d; Srečko Baklan, Spodnje Jablane 16; Andrej Vidovič, Mezgovci 46 c; Zoran Dernikovič, Cirkulane 48; Biserka Dernikovič, Pacinje 12; Emil Pravdič, Rucmanci 6; Katja Černivec, Ulica 5. prekomorske, Ptuj.
13. maj - Borut Megla, Osluševci 51; Matej Kovačec, Podgorci 102; Mirko Horvat, Podgorci 62; Robert Majč, Cvetlična 2, Ormož; Jasmina Neureiter, Podgorci 102; Peter Mlakar, CMD 5, Ptuj; Franc Trčko, Cirkovce 59 a; Nejc Valentan, Starošince 13; Karmen Gaj-ser, Gubčeva ul. 27, Ptuj; Branko Mlina-rič, Štuki 35; Janja Herega, Grajenščak 97 a; Stanko Krničar, Pongrce 26 a; Janez Bombek, Ul. Nikole Tesla 21, Kidričevo; Alenka Beširevic, Ob Rogozni-
ci 8, Ptuj; Darjan Predikaka, Lovrenc na Dravskem polju 3; Stanko Lah, Pongrce 15; Janko Erker, Spodnja Poskava 209; Leopold Zabukovšek, Dragonja vas 2; Franc Hajšek, Prepuž 9, Zgornja Ložni-ca; Bogdan Potočnik, Spodnje Jablane 5; Branko Ferlež, Lackova 7, Kidričevo; Danilo Jevšovar, Šikole 64 a; Uroš Paveo, Kungota pri Ptuju 146; Anton Drevenšek, Zupančičeva 13; Marjan Drevenšek, Ormoška 2, Ptuj; Štefan Rotvein, Tržec 10 c; Aleš Polegeg, Ob železnici 8, Maribor; Marjan Gradi-
Stanovanjski dvojčki Bratje Reš
Želite stanovati v svoji hiši, na mirni lokaciji, obdani z zelenico in le 1 km od Ptujskega gradu? Dvojčki Bratje Reš ležijo vzhodno od ptujskega gradu, le kakšen kilometer od starega mestnega jedra Ptuja, na koncu stanovanjskega naselja Bratje Reš. V naselju bo do konca leta 2011 voljo 12 enakih stanovanjskih enot, ki bodo stanovalcem nudile maksimalno ugodje bivanja. Tlorisne površine so zasnovali s priznanim slovenskim arhitektom in ponujajo optimalno izkoriščenost prostora, sodobno funkcionalno razporeditev in predvsem obilico naravne svetlobe.
šnik, Zgornje Jablane 42; Franc Štih, Savinjsko 39; Martin Novak, Cirkovce 49 a; Anton Sagadin, Gerečja vas 61; Janja Bombek, Ulica Nikole Tesle 21, Kidričevo; Zdenko Molnar, Volkmerje-va 5, Ptuj; Anton Valentan, Starošince 13; Darja Drevenšek, Lackova ulica 7, Kidričevo; Tadej Strmšek, Zgornje Jablane 28; Miha Novak, Cirkovce 49 a; Boštjan Sagadin, Gerečja vas 61; Matic Valentan, Starošince 13, Cirkovce; Andrej Rodošek, Cirkovce 30; Zvonko Babič, Zupečja vas 44; Anton Oman, Mihovce 3; Mirko Dolenc, Dragonja vas 2 b; Sebastijan Znidar, Cesta na Hajdino 24; Edvard Koderman, Pobrež-
Sodoben izgled, varčnost in kvaliteta bivanja
Objekti so nepodkleteni in imajo dve etaži (P + M). Mansarda je zasnovana tako, da omogoča največji izkoristek prostora, celotna zasnova objekta pa je sodobnejša in bolj razgibana.
Gradnja z opeko visoke kvalitete in izolacijske vrednosti in izolativno kritino odporna proti toči, je le nekaj kvalitet, ki jih pri gradnji hiše nikakor niso zanemarili. Stanovanjska enota ima dva parkirna prostora z nadstrešnico, na vsaki enoti so tudi že vsi pripadajoči priključki in plinska napeljava. Neto bivalna površina posamezne stanovanjske enote je 130 m2 in zraven vseh osnovnih prostorov ponuja kuhinjo, po-
je 28 a; Jožef Frangež, Sp. Jablane 3; Matej Pleteršek, Mihovce 20; Bernard Kotnik, Stražgonjca 25; Mitja Kovačič, Orešje 100; Stanko Zajc, Mihovce 54 a; Anton Strmšek, Zg. Jablane 28; Marjan Hergan, Zg. Jablane 21; Dušan Emeršič, Hauptmaničeva ulica 1, Ptuj; Marjan Kokot, Majšperk 32; Saša Gajser, Cirkovce 60 e; Boris Medved, Spodnje Jablane 33; Jože Gerečnik, Stražgonjca 44; Stanko Vrbek, Cirkovce 42; Andrej Napast, Cirkovce 12; Peter Kancler, Sp. Jablane 43 a; Andrej Doberšek, Dornava 141 a; Metka Kol-mančič, Tiha ulica 24, Maribor; Franc Šori, Mihovce 58.
vezano z jedilnim in dnevnim prostorom, dve otroški sobi, spalnico, prostor za pripomočke, shrambo, wc in kopalnico.
Ugodna in dostopna cena
Vse enote bodo zgrajene do IV. podaljšane faze in ponujajo priložnost, da si svoj dom uredite tako, kot ste si vedno želeli. Po želji pa vam stanovanje dokončajo tudi na ključ. Cena posamezne enote s pripadajočim zemljiščem in vključenim DDV-jem bo med 155.000 € do 159.000 €.
V pravkar zgrajene dvojčke Bratje Reš se lahko vselite že takoj po vaših dopustih.
Vabimo vas na dan odprtih vrat ta petek ob 16. uri in v soboto ob 10. uri.
(PR)
Odslej nas lahko spremljate tudi na Siol TV, na 143. kanalu
SPORED ODDAJ
PETEK 9.7.
8.00 Gorlšnlca - Iz naših krajev 9.00 Utrip iz Ormoža 9.55 Oddaja Lepa 17.00 Utrip Iz Ormoža 18.00 Lenart - Ob zaključku šolskega leta 20.00 Gorlšnlca - Iz naših krajev 21.00 Peta noč - ponovitev 22.30 ORMOŽ - Med nami povedano 23.00 Vldeo strani
SiP
SOBOTA 10.7.
8.00 Košnja v Šturmovclh
9.00 ORMOŽ - Med nami povedano 10.00 Lenart - Ob zaključku šolskega leta 11.00 Utrip Iz Ormoža 11.40 Polka In majolka 12.40 Video strani 18.00 Polka In majolka 19.00 Utrip Iz Ormoža 20.00 Markovci - Prvo Sv. obhajilo 21.00 Polka In majolka 23.00 Vldeo strani
NEDELJA 11.7.
8.00 Utrip iz Ormoža 9.00 Srebmomašnlk Marijan Fesel 10.30 Lepa
11.00 Videm - Večer folklore in ljudskega petja 13.00 Koncert Pihalne godbe Dornava 15.00 Gorlšnlca - Iz naših krajev 17.0010. Obletnica ženskega zbora Ptuj 18.30 Lenart - Ob zaključku šolskega leta 19.45 ORMOŽ - Med nami povedano
PONEDELJEK 12.7.
8.00 Dan OŠ Videm 9.00 Oddaja Lepa 18.00 Videm - Večer folklore In ljudskega petja 20.00 Markovci - Prvo Sv. obhajilo 22.10 Polka in majolka 23.10 Vldeo strani
Dvojčki Bratje Reš
Le 1 km od Ptujskega gradu
ß 041 298 312
A3, družba za investicije, d.o.o.
Novo družinsko naselje na Ptuju
	
	feia-fi
OKNA	.. ■.¿¿j,-.
VRATA ROLETE OKENSKE POLICE	
ZIMSKI VRTOVI	
GARAŽNA VRATA	
STEKLENE FASADE	
pohištvena znamka
SC Štajerski
Poslovna in druga sporočila
petek • 9. julija 2010
PVC okna, vrata, senčila www.oknavrata.com
Mali oglasi
STORITVE
SERVIS TV-aparatov ter ostale elektronike. Servis pralnih in sušilnih strojev. Storitve na domu. RTV-ser-vis Elektromehanika Ljubo Jurič, s. p., Borovci 56 b. Tel. 755 49 61, GSM 041 631 571.
Z VEDEŽEVANJEM, jasnovidnostjo, alternativnimi metodami in posebnimi obredi na daljavo do dobrega zdravja, počutja in obvarovanja pred posledicami svetovne krize in uroki. Telefon 090 44 02 cena 1,99 evra na minuto, 01 28 340 38 in 031 641 430.
IZVAJAMO vsa gradbena dela: novogradnje, adaptacije, ometi, ograje, polaganje tlakovcev, izdelava škarp ter manjši izkopi, ugodno. Priporočamo se. Zidarstvo Hami, Milan Hameršak, s. p., Jir-šovci 7 a, Destrnik, telefon 051 415 490.
PVC-OKNA IN VRATA ter izvedba predelnih sten, spuščenih stropov in izdelava mansardnih stanovanj -ugodno. Sandi Cvetko, s. p., Lešni-ca 52, Ormož, GSM 041 250 933.
HERCOG - krovstvo, trgovina in storitve, d. o. o, Hermanova ul. 3, Ptuj, fax 02 787 88 31, 031 500 598; ali 040 460 886. Prodaja gradbenega lesa, pokrivanje vseh vrst streh, žlebovi in kleparski izdelki, prodaja strešnih in stenskih panelov z izolacijo od 11,90 € dalje.
RAČUNOVODSTVO za s. p. in d. o. o., obisk na domu. Računovodstvo Tušek, d. o. o., Medribnik 27, 2282 Cirkulane, GSM: 031 811 297, tel. 0599 20 600.
NOVO NA PTUJU! Trajno odstranjevanje dlak, pigmentnih in žilnih nepravilnosti z elos tehnologijo. MILUMED, d. o. o. Tel. 02 745 01 43 www.milumed.si
AKCIJA! Okna - vrata - garažna vrata - senčila, fasade - gips sistemi. Novo - notranja vrata. Montaže Polanič, d. o. o., Sp. Hajdina 7 (Felnar center). Inf: 051 398 877, 031 521 446, polanicd@volja.net.
FASADE - IZOLACIJSKE iz stiro-pora - volne. V prednaročilu popusti. Barvanje fasad, zaključni ometi, vsa notranja slikople-skarska dela. Jože Voglar, s. p., Zabovci 98, tel. 041 226 204.
KNAUF stene in stropi, napu-šči ... ter izposoja gradbenih delovnih odrov. Branko Černesl, s. p., KPK, Muretinci 65 a, Gori-šnica. Tel. 041 457 037.
VARČNA okna in vrata iz smrekovega in macesnovega lesa. Jani Serdinšek, s. p., Jablane 42, Cirkovce. Tel. 031 748 744.
UGODNO: nerjaveče inox ograje - elementi, dimniki, okovja za kabine, cevi, pločevina, profili, vijaki. Ramainoks, d. o. o., Kidričevo, Kopališka 3, 02 780 99 26, www.ramainox.si.
KMETIJSTVO
KUPIM traktor in kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 358 960.
PRODAM suha drva, cepljena na 1 m, bukev in druge vrste lesa. Po želji drva razrežem in dostavim. Tel. 041 375 282.
PRODAM bukova drva, razkala-na, dolžine 1 meter, 33 cm, 25 cm, lahko tudi hlodovino, vse z dostavo. Tel. 051 667 170.
KUPIM suhe bučnice, pridem na dom, plačilo takoj. Tel. 051 667 170.
UGODNO prodam les za ostrešje, deske, late, ladijski opaž ter brune, tudi možnost dostave. Tel. 041 642 055 ali 051 325 033.
PRODAM črno-belega bikca za nadaljnjo rejo. Telefon 031 658 661.
KUPIM traktor in kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 358 960.
PRODAM bukova drva, prevoz urejen. Telefon 041 751 079.
PRODAM kotel za žganjekuho na dve cevi. Telefon 031 527 332.
PRODAM vino žametno črnino, modri pinot in laški rizling po 1 evro za liter. Telefon 041 868 756.
PRODAJAMO kakovostne višnje. Štefan Gačnik, Bodkovci 11 a, telefon 758 10 21, 041 206 444.
PRODAM brejo kravo, pašno, staro 6 let. Telefon 031 285 766.
PRODAM brejo kravo v 9 mesecu in 4 mesece staro teličko. Tel. 031 459 068.
PIŠČANCE domače reje, težke od 2,5 kg naprej, prodam. Telefon 02 688 19 11, 051 215 245.
PRODAM dve telici, stari leto in pol in dve leti, svinjo, 150 kg, ter merjasca, kozlička, belega mladega, in kozo, starejšo, ter kupim betonske sohe 8 x 8, rabljene. Telefon 758 303 21.
PRODAM bikca, črno-belega, starega 10 dni. Tel. 745 77 11.
PRODAM telico simentalko, brejo v devetem mesecu, kravo simentalko s teletom. Telefon 02 761 08 62.
KUPIM nakladalno prikolico Sip senator 22 ali manjšo, lahko tudi v manjši okvari. Telefon 041 368 437.
PRODAM telico, brejo v devetem mesecu. Telefon 02 757 0411.
PRODAM telico simentalko, brejo v devetem mesecu. Telefon 031 528 404.
PRODAM bikca in teličko. Telefon 719 83 21.
NEPREMIČNINE
PRODAM visokopritlično hišo na Pobrežju Videm pri Ptuju, obnovljeno. Telefon 031 762 522.
PRODAM stanovanjsko hišo kot vikend in 23 arov zemljišča, okrog Podlehnika, s krasnim razgledom, cena 65.000,00 evrov. Telefon 040 609 585.
PRODAM parcelo, 25 arov zemljišča, z lepo uto na lepem kraju okrog Podlehnika, cena 14.000,00 evrov. Telefon 040 609 585.
UGODNO PRODAMO hišo na Ugljanu (Kali), 70 m od morja. Pogled na morje in Zadar, cena 75.000 evrov. Telefon 041 245 054.
GRAJENŠČAK - gradbena parcela, 1000 m2, s staro hišo, elektrika, voda ob asfaltu s čudovitim razgledom, prodamo, cena 28.000 evrov. Telefon 041 245 054.
PRODAM trisobno komfortno stanovanje na Ptuju za ceno 690 evrov za m2. Enkratna ponudba velja do 15. 7. Telefon 040 166 120.
PRODAM bivalni vikend Veliki Lo-vrečan 37 a, 100 m od ceste Va-raždin-Borl, 2 km od mejnega prehoda Zavrč. Telefon 031 527 332.
VRSTNE HIŠE SKORBA. Jeseni 2010 začnemo gradnjo vrstnih hiš. Telefon 041 646 662.
PRODAM manjšo hišo v Gorišnici. Telefon 764 75 31.
V	NAJEM ODDAM več parkirišč v garažnih hišah pri Pošti in pri rdečem bloku na Ptuju ter oddam dva pisarniška prostora v velikosti 23 m2 (Vodnikova 2 in Miklošičeva 3). Milan Hebar, s. p., Miklošičeva 3, Ptuj, telefon 041 325 925.
V	OKOLICI PTUJA - KICAR prodam enonadstropno hišo, vseljivo takoj, z lepim razgledom. Telefon 041 906 617.
KIDRIČEVO, prodam dvosobno stanovanje, 65 m2, opremljeno, takoj vseljivo, delno adaptirano. Tel. 031 244 748.
DOM-STANOVANJE
V NAJEM ODDAM enosobno stanovanje na Ptuju, komplet opremljeno, zaposlenemu mlademu paru ali samski osebi. Telefon 041 66 77 50.
ODDAM dve trosobni stanovanji, 5 km iz Ptuja, v zasebni hiši. Telefon 041 279 034.
GARSONJERO, v celoti opremljeno, oddam v najem. Telefon 051 356 346.
ODDAM več sob v Starem gradu, Paklenica pri Zadru, za 25 evrov na dan. Telefon 0038523 36 90 1 9, 098 948 468 7, 041 246 227.
UGODNO ODDAMO 3-sobni apartma na otoku Viru, 150 metrov od morja, in sicer v času od 10. do 17. julija. Cena 45 evrov na dan. Telefon 041 446 827.
MOTORNA VOZILA
PRODAM moped APN 6. Telefon 040 188 326.
PRODAM renault 5, letnik 1996. Telefon 041 S68 4S7.
RAZNO
KUPIM starine: pohištvo, slike, bo-gece, ure, steklo, lonce, razglednice in drobnarije. Plačam takoj. Telefon 041 897 675.
PRODAMO psičke šarplanince, stare 8 tednov. Telefon 041 634 907.
PRODAM dobrim ljudem za simbolično ceno psico nemški bokser, staro eno leto, sterilizirano. Telefon 031 527 332.
UGODNO PRODAM otroško sobo belo-modre barve z mizico, dvosedom in dodatno omaro. K postelji dodamo latofleks pod in vzmetnico. Telefon 041 389 811.
Vse ribiče in tiste, ki si to želite postati, vabimo v ribiško trgovino Žiga. Čaka vas pestra ponudba ribiške opreme in hrane. Najdete nas v Rogoznici ob ribiškem domu. Obiščite nas in krap vam zagotovo ne uide.
www.tednik.si
' r &hízes*sÁ¿ stèton/ 6*
www.îrizerstvo-brïgita.com
V salonu vas pričakujejo strokovni in vestni frizerji.
O NEGOVANI LASJE SO LEPI.
Frizerski salon Brigita Briglta Pušnik s.p. Osojnikova cesta 3, Ptuj tel: OZ
briglta.pusnn^iaitils.net
v naši ponudbi tudi:
*	ličenje za vse priložnosti,
*	ureditev rok in
*	gel poslikava na nohtih Razvajamo vas z vrhunskimi lasnimi proizvodi.
Novo v ponudbi barvanje z INOA barvami (LO'real)
Ptujska c. 68, Miklavž (Maribor), tel.: 02/ 629 1662, avto.miklavz@gmail.com
www.avtomiklavz.si
ZNAMKA LETNIK		CENA«	OPR.	BARVA
CITROEN XSARA PICASSO 1.6 HDI ELEGANCE 2007		8.790,00	AV. KLIMA	KOV. SREBRNA
FORD CMAX 1.6 TDCIGHIA DURAT0RY	2008	11.490.00	ALU PLATIŠČA	KOV ČRNA
FORD MONDEO 1.8 TDCI TREND LIMUZINA 2008		13.680,00	DIG. KLIMA	BELA
HONDA CIVIC 1.4 i	2003	4.980,00	KLIMA	SREBRNA
RENAULT ESPACE 1.9 DCI EXPRESSION	2005	8.960,00	PANORAMA	KOV. ČRNA
RENAULT LAGUNA 1.9 DCI KARAVAN	2006	7.290,00	AV.KUMA	KOV. SIVA
RENAULT MEGANE 1.616V CABRIO	2002	4.390,00	ALU PLATIŠČA	KOV. SREBRNA
RENAULT SCENIC 1.5 DCI CARMINAT	2008	9.880,00	NÄVI	KOV. SREBRNA
RENAULT VAL SATIS PRMLEGE 2.2 DCI	2002	4.980,00	AV.KUMA	KOV. SIVA
ŠKODA OCTAVIA 2.0 TCI KAR. ELEGANZ	2007	11.950,00	AV.KUMA	KOV. SIVA
TOYOTA AVENSIS 2.0 4DX KARAVAN	2003/12	7.950,00	AV. DIG. KUMA	KOV. SIVA
VW FOX 1.4	2006	6.190,00	AV.KUMA	KOV. TEMNO SIVA
VW BORA 1.9 IDI	2001	5.390,00	AV.KUMA	KOV. ČRNA
VW PASSAT 1.9 TDIUMUZINA	1999	3.780.00	KLIMA	SREBRNA
VW TOURAN 2.0 "TOI SPORTLINE	2007	14.450,00	BOKSENON	KOV. ČRNA
ROLETE, SENČILA
ABA
Iptu jI
PVC OKNA, VRATA
Smer Grajena l
Roletarstvo ABA Boštjan Arnuš s.p. âtuki 26a Telefon 02 787 86 70, Gsm 041 716 251
Zaupajte evropski kakovosti s tradicijo!
Bojan Arnuš, s.p. Nova vas pri Ptuju 76a, 2250 Ptuj Tel.: 02 78 00 550
UGODNI LEASINGI IN KREDITI NA POLOŽNICE DO 7 LETI
PRODAJA VOZIL
Znamka Letnik		Cenf>	Oprema	Barva
NISSAN PRIMERA 2.0 LIMUZINA AVT.	2002	6.250,00	SERVISNA KNJIGA	KOV. MODRO SIVA
SEAT CORDOBA VARI01.6	2000	2.450,00	SERVO	KOV.VIJOLA
ŠKODA OCTAVIA 1.9 TDI GLX	1998	2.990,00	KLIMA	KOV. BORDO
RENAULT ESPACE 2.2 DCI AUTHEN.	2003	5.950,00	KLIMA	KOV. SREBRNA
DAEWOO TACUMA1.8 SX	2002	2.950,00	PRVI LASTNIK	KOV. ZELENA
SSANGYONG EXE. REXTON II 2.7XDI AVT.	2006	15.900,00	SERVISNA KNJIGA	KOV. ČRNA
FORD FOCUS 1.6 WAGON	1999	2.760,00	KLIMA	KOV. B. RDEČA
RENAULT SCENIC1.6ERN	1998	1.790,00	KLIMA	MODRA
PEUGEOT 2071.4ITRENDY	2008	7.870,00	PRVI LASTNIK	KOV. SREBRNA
SEATIBIZA 1.4 SE	1998	1.250,00	SERVO VOLAN	MODRA
CITROEN C 31.4 HDI SX	2004	4.730,00	PRVI LASTNIK	KOV. SV. MODRA
RENAULT CLIO AUTHEN. 1.5 DCI	2003	5.150,00	SERVISNA KNJIGA	MODRA
RENAULT CLI01.2 SPIRIT	2005	4.500,00	PRVI LASTNIK	RDEČA
TOYOTAYARIS1.0WT-I TERRA	2003	4.800,00	KLIMA	KOV. ČRNA
AUDIA41.9TDI AVANT	2002	7.300,00	SERVISNA KNJIGA	BELA
RENAULT MEGANE PRIVILEGE 1.9 DCI CABRIO	2006	11.990,00	PRVI LASTNIK	KOV. SIVA
CITOREN XSARA PICASS01.6 HDI	2007	8.350,00	AVT. KLIMA	KOV. SREBRNA
RENAULT KANGO01.2 RN	1999	1.550,00	SERVO	RUMENA
RENAULT CLI01.416V EXCEPTION	2007	7.490,00	AVT. KLIMA	KOV. MODRA
ŠKODA OCTAVIA AMBIENTE 1.9 TDI COMBI	2006	9.850,00	AVT. KLIMA	KOV. ZLATA
PEUGEOT 2061.41	2001	2.990,00	PRVI LASTNIK	KOV. SREBRNA
PEUGEOT 607 DIAMANT PACK 2.2 HDI AVT.	2004	7.900,00	SERVISNA KNJIGA	KOV. MODRA
TOYOTAYARIS1.0WT-I	2001	3.260,00	KLIMA	KOV. OLIVNA
CITROEN PICASSO C41.6 HDI BUSINESS	2007	14.400,00	KLIMA	KOV. ČRNA
PRED NAKUPOM VOZILA MOŽEN PREVENTIVNI TEHNIČNI PREGLED. ZAVAROVANJE 50% POPUST!
PRODAJNO SERVISNI CENTER
Alta
:: Avtostekla :: Servis :: Vulkanizerstvo : Rabljena vozila :: Nadomestni deli od A do Ž
D	Audi A3 2.0 TDI Ambiente	2004	8.890 €
D	Audi A4 Avant 1.9 TDI	2003	7.490 €
D	Audi Q7 quattro 3.0 V6TDI DPF Tiptronic	2007	39.990 €
D	BMW 525d touring	2004	14.990 €
D	Daewoo Nexia GL	1995	470 €
D	Daewoo Nubira 1.6 SX	1998	690 €
D	Ford Fiesta Budget 1.3i	1998	490 €
D	Ford Mondeo Trend 2.0	2002	2.990 €
D	Hyundai Santa Fe 2.0 CRDiVGT TOD Top-K	2004	9.990 €
D	Opel Tigra TwinTop Enjoy 1.416V	2006	7.300 €
D	Peugeot 307 CC Dynamique 1.6 16V	2007	14.990 €
D	Renault Clio Comfort 1.4	1997	490 €
D	Renault Clio Fidji 1.2	1997	490 €
D	Renault Laguna Break RT 1.8	1997	990 €
D	Renault Laguna RT 1.8	1997	1.690 €
D	Renault Scenic 1.6	1999	1.900 €
D	Rover serija 800: 82Ssi	1996	1.490 €
D	Seat Altea FR 2.0 TDI	2007	16.990 €
D	Seat Ibiza Fever 1.9 TDI	2007	7.790 €
D	VW Touran 2.0 TDI Highline DSG	2006	10.900 €
OB REDNEM SERVISU VOZILA VAM PODARJAMO KUPON ZA BREZPLAČNO KOSILO
VI
podaja vozil: 02/ 788 13 80, rezervni deli: 02/ 788 13 81 servis: 02/ 788 13 82, faks: 02/ 788 13 85, mobi: 051 708 031
PSC Alta d.o.o.. Ob Dravi 3a, Ptuj e pošta: pscalta@siol.net
Na zalogi preko 40 vozil.
www.tednik.si
'imuiiriiiiiM
¿BS"1 02/22 80 110
Prireditvenik
Petek, 9. julij
13.00 Ptuj, Termalni park, Bazeni energije
Ptuj, Stari zapori, koncert, Iskanje svetega Grala, The Quest of the Holy Grail 20.30 Slovenska Bistrica, na gradu, monokomedija v izvedbi Mojce
Partljič, Čistilka in predsednik uprave 20.00 Benedikt, pri športni dvorani, osrednja prireditev ob 11. občinskem prazniku
21.00 Ormož, grajsko dvorišče, nastop kantavtorja Adija Smolarja 21.00 Ptuj, dvorišče bivšega dominikanskega samostana, gledališka predstava Kuhinja po meri, v primeru dežja je predstava v Mestnem gledališču
Sobota, 10. julij
10.00
18.00
Benedikt, cerkev, sveta maša, ki jo bo vodil škof dr. Jožef Smej, po maši blagoslov čebelnjaka ob cerkvi Ptuj, Klub Gemina XIII, afriško-slovenski večer v Termah Ptuj, Od Ptuja do Johannesburga, Potopis SP v JAR, kako so ptujski navijači preglasili vuvuzele
21.00 Ptuj, na dvorišču bivšega dominikanskega samostana, premiera predstave Kuhinja po meri, vsakdanje srhljivke, v primeru dežja je predstava v Mestnem gledališču Moškanjci, športni park, 12. vaška olimpijada občine Gorišnica
Nedelja, 11. julij
9.00 Pohorje, Ruška koča, 7. turistična prireditev Igramo in kuhamo na Ruški koči
15.30 Gajevci, gasilski dom, prireditev ob 15. občinskem prazniku
občine Gorišnica, 14. dan gasilcev GZ Gorišnica 20.00 Ptuj, refektorij minoritskega samostana sv. Petra in Pavla, Capriccio
Ponedeljek, 12. julij
8.00 do 16.00 Ptuj, Termalni park, aktivne počitnice 2010, organizira
Plavalni klub Term, telefon 041 311 414 10.00 do 11.30 Ptuj, CID, žongliranje, spretnosti z diablom, poji in drugimi rekviziti, tudi monokolo 11.00 Gorišnica, igrišče Žnidarič, teniški turnir 17.00 Ptuj, CID, uvodni tečaj znakovnega jezika gluhih
Kino Ptuj
10. in 11. julij, ob 18.00 Shrek za vedno - sinhronizirano v slovenščino - animirana komedija. Ob 20.00 Sex v mestu 2 - romantična komedija.
Program TV Ptuj
Zaključna produkcija plesnega centra Mambo v sezoni 2009/2010. Koncert pevk ptujskih upokojenk DPD Svoboda Ptuj - Pozdrav poletju 2. del. Pred male
ekrane vas vabi Televizija Ptuj, Videoprodukcija Tinček Ivanuša.
OBČINA ZAVRC ŽUPAN
Na podlagi 60. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 ZVO-1B, 108/09) in 29. člena Statuta Občine Zavrč (Uradni list RS, št. 64/99, 98/04) Občina Zavrč objavlja
JAVNO NAZNANILO
o javni razgrnitvi dopolnjenega osnutka občinskega podrobnega prostorskega načrta za območje urejanja P24-R1 Zavrč (območje športa in rekreacije) 1.
Javno se razgrne dopolnjeni osnutek občinskega podrobnega prostorskega načrta za območje urejanja P24-R1 Zavrč (območje športa in rekreacije) (v nadaljnjem besedilu: podrobni načrt), ki ga je pod številko 17013/10-0PPN/GK izdelala družba TMD Invest, d. o. o., Ptuj.
2.
Območje podrobnega načrta obsega površino, ki jo tvorijo zemljišča s parcelnimi številkami: 122/1, 122/3, 122/4, 122/5, 122/6, 125/1, 125/2, 126/1, 126/2, 126/3, 174/11, 176/3, vse k. o. Zavrč. Površina celotnega območja P24-R1, povzeta po prostorskem planu, meri 2,34 ha.
Na območju podrobnega načrta je predvidena izgradnja nogometnega igrišča standardnih mer, pomožnega igrišča, tribune za gledalce, dvoetažnega objekta s slačilnicami, garderobami in drugimi pomožnimi prostori, dovozne poti do objekta, igrišč in predvidene čistilne naprave, ustreznega števila parkirišč za osebna vozila in ločeno za potrebe urgence, nočnih reflektorjev (predvidena višina je do 27 m) ter ograje. Območje bo opremljeno z vsemi potrebnimi priključki na gospodarsko javno infrastrukturo; predvidena je tudi fotovoltaična centrala. Pozidava je usklajena z investitorji oziroma lastniki.
3.
Javna razgrnitev podrobnega načrta bo v času od ponedeljka, 19. 7. 2010, do vključno srede, 18. 8. 2010, v prostorih Občine Zavrč (sejna soba).
4.
V	času javne razgrnitve bo javna obravnava podrobnega načrta izvedena v sredo, 28. 7. 2010, ob 16. uri, na sedežu Občine Zavrč.
5.
V	času javne razgrnitve lahko vsi zainteresirani podajo pisne pripombe in predloge k razgrnjenemu podrobnemu načrtu na naslov Skupna občinska uprava občin v Spodnjem Podravju, Mestni trg 1, 2250 Ptuj, ali pa jih na razgrnitvenem mestu vpišejo v knjigo pripomb. Rok za dajanje pripomb poteče s potekom javne razgrnitve.
6.
Javno naznanilo se objavi v časopisu Štajerski tednik Ptuj in na spletni strani občine Zavrč (www.zavrc.si). Številka 3505-20/2009 Datum 7. 7. 2010
Župan občine Zavrč Miran Vuk
Bil si skrben in vztrajen v življenju, junaški v zadnjem trpljenju.
ZAHVALA Boris Skok
(1938 - 2010)
Tiho, skoraj neopazno in mnogo prezgodaj se je od nas
poslovil Boris Skok, mož, oče, tast in dedek.
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo za izrečena ustna
in pisna sožalja, za podarjeno cvetje in sveče. Hvala vsem
sorodnikom, prijateljem, znancem, sosedom za spremstvo
na njegovi prezgodnji zadnji poti.
Vsem še enkrat hvala.
Žena Liljana in sin Darko z družino
Spomini topli, v srcu skriti, vsak dan se znova prebude, pričarajo nam čas najlepši, ob njih oči se zarose.
SPOMIN
11. julija minevata dve leti žalosti, odkar nas je zapustila mama
Elizabeta Pučko
IZ SAKUŠAKA 73
Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njenem grobu in ji prižgete svečo.
Njeni najdražji
Je čas, ki da, je čas, ki vzame, pravijo,
je čas, ki celi rane. In je čas, ki nikdar ne mine, ko zasanjaš se v spomine.
ZAHVALA
Mnogo prezgodaj nas je zapustil
Jožef Plohl
1950-2010
IZ SLOMOV PRI POLENŠAKU
Tiho in skoraj neopazno se je od nas poslovil Jožef Plohl, mož, oče, dedek, brat, stric.
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečena ustna in pisna sožalja ter podarjeno cvetje in sveče. Iskrena hvala govornikoma za poslovilne besede, gospodu župniku s Polenšaka in gospodu župniku Jožetu Geriču za duhovno tolažbo in cerkveni obred, podjetju Mir za organizacijo pogreba in pevcem za lepo odpete žalostinke. Hvala tudi reševalni službi Modmed ter vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili k večnemu počitku in ga boste ohranili v lepem spominu.
Vsi njegovi
Razpored dežurstev zobozdravnikov
Petek, od 13.00 do 19.00 ure Petek in Sobota, od 7.00 do 12.00 ure Albina Žižek Vidovič, dr.dent. med. V Zdravstvenem domu na Ptuju
www.tednik.si
ELEKTROMEHANIKA GAJSER
ULICA ŠERCERJEVE BRIGADE 24, PTUJ/TURNIŠČE Previjanje elektromotorjev vseh vrst, tudi za pralne stroje, popravila transformatorjev in raznih gospodinjskih aparatov. Zelo ugodne cene! 788-56-56
GOTOVINSKA POSOJILA
MEDIAFIN KOM d.o.o., Dunajska 21, Ljubljana
Maribor
tel.: 041/830 065 02/ 252 41 88
Delovni čas: od 8.00 do 16.00
REALIZACIJA TAKOJ!!
Saj ni važno leto ali dve, v naših srcih zmeraj si, zato pot nas vodi vedno tja, kjer tvoj dom le rože zdaj krasijo in svečke ti vsak dan v spomin gorijo.
V SPOMIN
10. julija 2010 mineva 10 let, odkar nas je zapustil dragi mož, oče in dedek
Stanko Rodošek
IZ DRSTELJE 10
Hvala vsem, ki mu prižigate sveče, nosite cvetje ter z lepo mislijo obudite spomin nanj.
Vsi tvoji najdražji, ki smo te imeli radi
Ko tvoje zaželimo si bližine, gremo tja, v ta mirni kraj tišine, tam srce se tiho zjoče, saj verjeti noče, da te več med nami ni.
SPOMIN
Mirko Kramberger
IZ BIŠEČKEGA VRHA 62
Minilo je deset let, odkar ga ni več med nami. Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu in prižigate sveče.
Mama, ata, sestre Darinka, Milena, Erika z družinami
in brat Matej z družino
Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, pomislite, kako živela sem, in večni mir mi zaželite.
ZAHVALA
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi naše drage žene, mame in babice
Rozine Šumenjak
IZ GORIŠNICE 50
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za sv. maše, za cerkev ter nam izrazili sožalje.
Posebej se zahvaljujemo govornicama ge. Heleni Šalamun iz Zamušanov in ge. Fridi Zorli iz Gorišnice za poslovilne besede, cerkvenim pevcem sv. Marjete pri Ptuju za odpete žalostinke, g. župniku Ivanu Holobarju za opravljen obred, sveto mašo in ostalo pomoč ter podjetju Mir. Vsem še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: mož Albin, sinova Albin in Janez ter hčerka Erika z družinami
Vsi, ki radi jih imamo, nikdar ne umro, le v nas se preselijo in naprej, naprej živijo, so in tu ostanejo ... (J. Medvešek)
ZAHVALA
Ob nenadni in mnogo prehitri izgubi dragega sina in brata
Andreja Peršuha
IZ KUNGOTE PRI PTUJU
Zahvaljujemo se za vse preživete trenutke z nami, z Andrejem in hvala vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti. Posebej zahvala sosedom, vsem prijateljem, sorodnikom in vsem ostalim za izkazano sožalje in podporo. Zahvaljujemo se za vso darovano cvetje, sveče, svete maše in vso ostalo pomoč, ki smo je bili deležni v teh težkih trenutkih. Še posebej zahvala kolektivu Term Ptuj, Medobčinskemu društvu slepih in slabovidnih Ptuj, govornici ge. Silvi Brodnjak, g. župniku Marjanu za opravljen pogrebni obred, Moškemu pevskemu zboru Talum in Mešanemu pevskemu zboru iz Gerečje vasi za odpete pesmi ter za odigrano zadnjo melodijo. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Vsi tvoji žalujoči
Prvenci • Obujali stara kmečka dela in običaje
Ročno je bilo težje, a tudi zabavno
Lepo vreme je tudi tokrat služilo organizatorjem tradicionalne prireditve v Prvencih, na kateri so minuli konec tedna prikazali, kako so včasih želi s kosami in srpi, sicer pa so ob ljudskem petju in običajih žito tudi ročno spravili in zmlatil.
Člani prosvetnega društva Prvenci-Strelci nadaljujejo tradicijo obujanja in ohranjanja starih običajev na vasi, saj so v soboto in nedeljo, 3. in 4. julija, številnim obiskovalcem od blizu in daleč spet prikazali, kaj vse se je včasih dogajalo od setve do peke kruha na podeželju. Ta zanimiva prireditev je sicer lani potekala pod geslom
Praznik kmečkih običajev, letos pa so ji spet vrnili prvotni naziv.
Jubilejno, 10. prireditev Od setve do peke so pričeli v soboto, 3. julija, s prihodom okoli 60 žanjic in žanjcev iz okoliških vasi na kmečko dvorišče, ki so ga za samo to prireditev postavili na športnem igrišču pri vaškem domu v Prvencih.
Foto. M. Ozmec
Virt in gospodinja sta težake pogostila z žganjem in južno.
Foto: M. Ozmec
Okoli 60 žanjcev se je kosami na ramah kar peš odpravilo nad zrelo klasje na bližnji njivi.
Foto: M. Ozmec
Zanjice so klasje vezale v snope in delale "povresla", gospodinja in gospodar pa sta skrbela, da ni nihče na njivi trpel žeje.
v pcnaranči se dckrc je...

sobotno kosilo - 10. julij 8,90 eur
zelenjavna juha ali predjed •
ocvrti piščančji file s sezamom, pečeni mladi krompir, solata, sladica

nedeljsko kosilo - 11. julij 9,50 eur
gobova juha ali predjed •
svinjski zrezek v špargljevi omaki z jurčki in s tartufi, ajdovi štruklji, solata, sladica
ali
puranji file na popečenem stročjem fižolu s panceto, solata, sladica
doi»er tek
Pomaranča, Ob Dravi 3 a, Ptuj, te!.: 788 OO 28
Foto: M. Ozmec
Zanjice in kosci so se tako kot nekdaj na kmečko dvorišče pripeljali z lojtrskim vozom na vprego.
J
Ob prepevanju starih žanjskih pesmi s kosami na ramenih ter srpi v rokah sta jih na kmečkem dvorišču po stari navadi pričakala gospodar in gospodinja, Ivan in Jerica Golob, ki je pobudnik te prireditve. Za dobrodošlico jim je gospodar natočil šilce domačega žganja, gospodinja pa je kot včasih postregla z jutranjo domačo juži-no - z zaseko zabeljene ajdove žgance in mleko.
Ko so se malo okrepčali in seznanili, kje in kako bodo želi, so se s pesmijo ter nabrušeni-mi kosami in srpi odpravili na bližnjo njivo. Tam jim je gospodar pokazal mejo ter jih opozoril, da morajo požeto klasje lepo in rahlo polagati, da se zrnje ne bo preveč osulo. Medtem ko je zrelo klasje padalo po okoli 20 arov veliki njivi, so ga pobiralke sproti vezale v snope in delale »povresla«, gospodinja in gospodar pa sta ta čas pridno skrbela, da ni nihče trpel žeje, saj sta jim ob pomoči otrok pridno točila pijačo, jabolčnik in vodo, kot je bilo nekoč v navadi.
In ko je bila njiva požeta, ko je bilo klasje povezano v snope in postavljeno v rastave, je hlapec s konjsko vprego pripeljali na njivo gospodinjo in deklo, ki sta žanjcem na sveže poko-šenem strnišču pripravili domačo južno. Tako kot pred leti je zadišalo po »oljovem luki«, kruhu, spečenem v domačem ognjišču in namazanem z za-seko, v skledah pa je zadišalo po kiselini ali domači kmečki skuti, pa po »oljovi cizri«, sveže »pacanih murkah«, pa seveda po domačem mesu iz tunke in domačih klobasah. Kot piko na i pa so se ob koncu vsi posladkali še z nepogrešljivo ajdovo pogačo in buhtlji. Ob krepki domači južni so seveda nazdravili s kozarcem domačega vina, vmes pa spet malo zapeli. Zvečer pa so namesto nekdanjega rajanja pod skednjem pripravili vaško zabavo pod prireditvenim šotorom, kjer so se do jutranjih ur zabavali z ansamblom Tonija Verderberja.
Naslednji dan, v nedeljo, 4. julija, pa sta gospodar in go-
spodinja povabila težake (delavce) na mlatev. Ob prihodu na dvorišče sta jim ponudila domač jabolčnik in domač kruh. Moške je gospodar napotil na njivo, kjer so snope skrbno naložili na lojtrski voz ter jih s konjsko vprego prepeljali pred skedenj na domačem dvorišču. Ženske so medtem v skednju pripravile vse potrebno za mlatev.
Potem ko so obiskovalcem predstavili parado nekdanjih kmečkih vpreg, so prikazali še ročno mlatev na star način. Na domačem kmečkem dvorišču so požeto klasje s cepci ročno zmlatili, vmes so prikazali tudi najstarejši način mlatve, ko so s snopi tolkli po polovnjaku tako dolgo, da je iz njega popadalo vse zrnje. Na tak način se je ržena slama ohranila cela, da so pozneje z njo lahko prekrivali strehe. Sicer pa smo izvedeli, da so včasih mlatili tudi na »drešmašin« ali na mlatilni-
co, ki je bila nekakšen predhodnik današnjih kombajnov. Da je bilo lahko tudi ob težkem delu zabavno in veselo, pa so prikazali še nekaj starih kmečkih iger in šal, obiskovalci pa so si z zanimanjem ogledali tudi razstavo starih kmečkih strojev in pripomočkov, ki so jih včasih uporabljali pri različnih kmečkih opravilih.
Proti večeru so dvodnevno prireditev namesto pod starim skednjem kot nekoč zaokrožili z veliko zabavo pod šotorom, na kateri so se skupaj s svojimi gosti in obiskovalci zabavali z domačim ansamblom Mokre sanje, ki se bo preimenoval v ansambel Štajerci, nato pa so kljub močnemu nalivu za pravo fešto poskrbeli še priljubljeni Čuki. Med posebnostmi velja omeniti tudi to, da so oba dneva obiskovalcem ponujali prvensko specialiteto, domače hajdinske pogače.
M. Ozmec
Foto: M. Ozmec
Na sveže pokošenem žitnem strnišču je zadišalo po dobrotah iz domače kuhinje.
Črna kronika
Vozilo ob trčenju zagorelo
4. julija okoli 20.40 je 40-letni moški z vozilom prišel do stanovanjske hiše v Dražencih in pričel nadlegovati svojo bivšo ženo, ki je pred kratkim zoper njega podala kazensko ovadbo zaradi ogrožanja varnosti. Ženska je poklicala policiste, vendar je moški pred njihovim prihodom zapustil kraj. Ob 21.30 je ženska ponovno poklicala policiste, saj se je moški vrnil do hiše in jo ponovno pričel nadlegovati. Čez nekaj minut so policisti moškega izsledili v Dražencih, ko je vozil iz smeri Zgornje Hajdine proti Selom, in zapeljali za njim. Med vožnjo so ga večkrat ustavljali z zvočnimi in svetlobnimi signali, vendar je moški z nezmanjšano hitrostjo peljal naprej. V križišču za Sela je zavijal levo. Pri tem ni vozil s takšno hitrostjo, da bi vozilo ves čas obvladoval, pač pa ga je zaneslo v desno na bankino, kjer je z desnim vzvratnim ogledalom trčil v prometni znak, s sprednjim delom vozila pa v drevo ob desnem robu vozišča. Po trčenju je vozilo odbilo nazaj na vozišče. Zaradi trčenja je vozilo zagorelo. Policisti so moškega rešili iz vozila, mu nudili prvo pomoč in pričeli gasiti avtomobil, požar pa so pogasili gasilci PGD Ptuj. V prometni nesreči je bil moški hudo telesno poškodovan in je bil z reševalnim vozilom odpeljan v SB Ptuj. Zaradi suma vožnje pod vplivom alkohola so policisti odredili strokovni pregled. Vozniku so izdali plačilni nalog.
Zasegli ukradene avtomobile
2. julija ob 11.15 so policisti na mednarodnem mejnem prehodu Gruškovje na izstopu iz Slovenije kontrolirali 50-letnega državljana Poljske. Ob kontroli osebnega avtomobila BMW X3 so ugotovili, da je bilo vozilo odtujeno februarja v Italiji. Policisti so vozilo zasegli.
2. julija ob 3.20 so policisti na mednarodnem mejnem prehodu Gruškovje na izstopu iz Slovenije kontrolirali 47-letnega državljana Češke. Ob kontroli osebnega avtomobila Audi A6 češkega registrskega območja so ugotovili, da je bilo vozilo odtujeno leta 2007 na Češkem. Policisti so vozilo zasegli.
2.	julija ob 6. uri se so policisti na mednarodnem mejnem prehodu Gruškovje na izstopu iz Slovenije kontrolirali 23-letnega državljana Češke. Ob kontroli osebnega avtomobila Audi A4 češkega registrskega območja so ugotovili, da je bilo vozilo odtujeno leta 2009 v Nemčiji. Policisti so vozilo zasegli.
Sosedu ustrelil psa
3.	julija je Policijski postaji Gori-šnica moški iz Formina prijavil, da mu je sosed prejšnji večer s puško ustrelil psa. Policisti so isti dan opravili preiskavo stanovanjske hiše 54-letnega moškega. Našli so dve lovski puški, malokalibrsko puško in dve zračni puški ter več kosov pripadajočega streliva. Policisti so predmete zasegli.
Napoved vremena za Slovenijo
Danes bo večinoma jasno. Najnižjejutranje temperature bodo od 9 do 17, najvišje dnevne danes od 25 do 30, jutri od 27 do 32 stopinj C.
Nad osrednjo Evropo in večjim delom Sredozemlja je območje visokega zračnega pritiska. Nad naše kraje bo dotekal postopno vse bolj topel in suh zrak.
Obeti
V soboto in nedeljo bo sončno in vroče.