St. 262 fifliiea glicaa t vOM (ttffl cmift m li ista) fgiuji, iz vitja« pondeljek, v»k dao zjutraj Uredništvo: ' ^ Asiskega St 20. L nadstropje. DopgJ J' m pošiljajo nrer . , ptstn« m ne sprejemajo, rokopisi Vj^^f/ ačajo. Izdajatelj x -i Antoa Oerbec. — Ustnik ti»kS||g- Imost Tisk tiskarn« ^ainoat Narobi tnafc sa meae: L 7.—, 1 mesece LVIL; M leta L 32.— f' ceio leto L 60l—. Za taoce nmvo mesečno 4 Ure veČ. !<»! javno-pravnega življenja prizadet kak nje- nahajajo odmeva tudi onkraj" državne meje! uveljavlja svojo pravico, ko: pose^o pa tam kjef živijo naši sople. gov interes mu je pa zaprta pot s tem, da se ne sme i posluževati jezika, v katerem edinem se more gladko in točno izražati?! S tem se mu ne odreka samo kako politično pravo, marveč pomenja to tudi odrekanje pravic, ki jih je vsakemu človeku podelila narava! Ce tudi kak župan, kak šolski vodja, ali upravitelj kake gospodarske naprave morda razume za silo italijanski odlok, ki 4a je dobil od cblasiva, ne spreminja to *iič na dejstvu, da se ljudstvu odrejcajo najnavadnejše državljanske pravice! i alci poedini funkcijonarji še niso ljudstvo! Temu, v njegovi skupnosti, mora dajati državna uprava vse možnosti, da more vsak poedinec v nji braniti in zahtevati svoje pravice in varovati svoje koristi. Kajti, naloga onih funkcijonarjev, županov, šolskih voditeljev itd. je, da napram obla-stvom zastopajo dotične korporacije ali juridične osebe; ne more pa se zahtevati od njih, da bi bili uspešni zastopniki interesov poedincev v ljudstvu. Ne morejo, če bi tudi hoteli. Z izključitvijo narodovega jezika iz uradnega poslovanja je reševanje javno-pravnih stvari ali povsem onemogočeno, ali pa vsaj silno oteženo, ker so zavlačevanja, nesporazumljenja in nesoglasja neizogibna, pa tam, Kjer živijo nasi menjaki. Zato vprašujemo zopet in zopet: čemu nas hočejo nasilno raznarodovati, čemu posegajo v ta namen po sredstvih, ki so v kričečem nasprotsivu z našim razumevanjem bistva države in temeljnih pravic državljanov?! Čemu zasledujejo politiko, ki more morda donašati kak uspeh napram kaki stranki, nikdar pa ne proti kaki narodni skupnosti? Kako naj mi preprečimo vtis take politike v inozemstvu? «Munche-ner Neueste Nachrichten» — navajamo nalašč nemški list — pišejo na pr., da mora taka politika izzivati najnesrečnejše učinke in da mora ogorčati tudi takega Nemca ki iskreno želi dobrega razmerja z Italijo To niso poti do sporazuma, če se sili drugorodne državljane, naj store nekaj kar že fizično ne morejo: naj občujejo oblastvi v jeziku, ki ni njihov in ki ga ne poznajo! To ne more roditi dobrih posledic. Kdor pozna naše ljudstvo, ki so v njem zakoni pravice in pravičnosti ukoreninjeni v vsej njih nravstveni veličini, ta bo umel, kako ga zadeva kakor udarec s kolom, če ne more pri upravnih oblastvih uspešno iskati pravice le zato, ker ne more pozabiti svojega materinega jezika in se mu izneveriti! Pozdrav generala Diaza vojski RIM, 3. Vojvoda zmage general Diaz je naslovil na vojsko poslanico, kjer jo pozdravlja na dan obletnico zmage, s katero je bilo kronano žrtvovanje neštevilnih junakov in ki je prinesla Italiji večjo veljavo v svetu. Ravno tako je vojni minister poslal pozdravne brzojavke kralju, ministru za mornarico vojvodi Thaon di Revelu in Mussoliniju. Gospod Geatile bo že skrbel za ljudskošolske učitelje. RIM, 3. Ker so se v zadnjem času začela v učiteljskih krogih malo častna prerekanja za določitev skupine, ki naj bi dala kot prva po* budo za gibanje med učiteljstvom v svrho revizije učiteljskih plač, sporoča naučni minister potom agencije Štefani, da mu leži zboljšanje gospodarskega položaja ljudskošolskih učiteljev slejkoprej na srcu in se ga bo moralo rešiti brez neprimernih hujskanj starih voditeljev učiteljskega razreda, kateri mislijo s takimi zastavami dobiti med italijanskimi učitelji pristaše. ki so jih že za vedno zapustili. Odnosojl med Jugoslavijo in Qr£!io ATENE, 3. Listi prinašajo poročilo, ki pravi, da je jugoslovenski poslanik dal izjave zastopnikom tiska, v smislu katerih je jugoslovenski poslanik v pogovoru z generalom Panagalosom rekel med drugim, da se jugoslovensko javno mnenje zelo zanima za razvoj dogodkov na Grškem, ne glede na koristi dinastije. Ta zanimanja in skrbi izvirajo iz dejstva, da Grčija meji na Jugoslavijo. Umevno je torej, da se tudi uradni krogi v Beogradu zanimajo za te dogodke; v beograjskih uradnih krogih prevladuje mnenje, da bi menjanje ustave na Grškem v sedanjih razmerah in v obliki, v kateri naj se izvrši, neodgovarjalo koristim grškega naroda in da bi radi tega to menjanje samo neugodno uplivalo na obmejne države, ki so v zavezniških in prijateljskih odnošajih. Jugoslovenski poslanik je dodal: mislim, da so istega mnenja tudi vse druge zavezniške države in da ne morejo slediti razvoju dogodkov na Grškem s popolnim ravnodu-šjem, dasi se izogibajo kakega vmeševa-nja v notranje razmere Grške. JUGOSLOVENSKI MINISTRSKI SVET BEOGRAD, 3. Ministrski svet je na popoldanski seji v prvi vrsti razpravljal o tekočih resortnih vprašanjih, nakar je minister za zunanje stvari poročal o sofijskih konvencijah. Vlada je sklenila, da se sprejmejo bolgarski predlogi, ter da se odškodnina za rekvizicije določi na 300 milijonov levov. Odobreni so tudi načrti za štiri druge konvencije o sodni pomoči, obmejnem prometu itd. O pravilnikih v zvezi uradniškim zakonom vlada ni razpravljala, ker je bil pravosodni minister preobložen s posli in radi tega pravilnikov ni dovršil. Dvajsetletnica Pribičevićevega delovanja BEOGRAD, 3. Danes odpotujejo v Glino na proslavo 20-letnice Svetozarja Pribiče-viča poslanci Edo Lukinič, Ko sta Timoti-jevič, dr. Radosavljević, dr. Krizman, Wilder, Dukanac in dr. Kumanudi, iz Zagreba dr. Budisavljevič in dr. Benković, iz Ljubljane prof. Reisner, iz Splita dr. Griso-gono. VELIKA ŽELEZNIŠKA NESREČA PRI ZEMUNU BEOGRAD, 3. Včeraj zjutraj ob pol 8. se je pripetila nedaleko Zemuna strahovita železniška nesreča. Poštni vlak, ki odhaja iz Beograda ob pol S. v Subotico, št. 212, je trčil pri postaji Zemunski obori v zagrebški poštni vlak št. 161. Oba vlaka sta se zaletela drug v drugega z brzino 50 km. Lokomotivi sta popolnoma razbiti, ravno tako tudi oba prva vagona vsakega vlaka. 19 oseb je težko ranjenih. Dva vojaka iz Srbije sta ubita. Lahko ranjenih je mnogo oseb. Na lice mesta je prispel prometni minister dr. Jankovič, ki je odredil strogo preiskavo. Zdi se, da je strojevodja beograjskega vlaka v gosti megli prezrl signal, ki je kazal na «Stoj!» ter je privozil v največji brzini na postajo in se zaletel v zagrebški vlak. Potres aa daljnem vzhodu. FAENZA, 3. Sinoči ob 22.30 so aparati tukajšnjega opazovališča zaznamovali silen potres. Valovanje sejamogralov je trajalo nad tri ure. Sodi se, da se nahaja ognjišče potresa v daljavi 12.000 km proti vzhodu. ine ter jim naznanil, da je vlada zavrnila njihove pogoje. Stresemann je izjavil, da bi se kriza v državi tako poostrila, da bi bila vsaka rešitev izključena, ako bi sprejel stavljene pogoje. Preklicanje obsednega stanja je nemogoče v trenutku, ko povzročajo komunisti na Saškem in nacijonalisti na Bavarskem neprestane nemire. Pozneje se je sestala socijalistična parlamentarna skupina, da se posvetuje o nastalem položaju. Notranji minister socijalist Sollmann je poročal o Stresemannovih izjavah, nakar se je vršilo glasovanje o predlogu, naj socijaiistični ministri izstopijo iz vlade. Predlog je bil sprejet s 110 proti 17 glasovom. V smislu tega sklepa so izstopili iz vlade ministri: Sollmann. Radbruch in Schmidt; ti so se nato podali k Stresemannu ter mu javili izstop. Stresemann je malo pozneje sklical sejo ostalih ministrov. Bil je sprejet predlog, da bo ostala vlada na svojem mestu in da bodo ostali ministri nadomeščali socijalistične. Stresemann bo krenil na desno Pod naslovom «Nemčija in MussoIini» prinaša «Zeit», glasilo nemške ljudske stranke in kolikortoliko Stresemanna samega članek, v katerem slavi Mussolmija in njegovo delo. Med drugim pravi list, da je italijanski kralj prav storilj ko se je takoj postavil na Mussolinijevo stran; Mussolini je prišel na dan z novimi idejami, ki so obrodile na gospodarskem polju Italije obilen sad. Italija slavi danes obletnico fašizma; a tudi inozemstvo se zanima za preobrat v Italiji. Posebno Nemčija sledi z vedno večjim zanimanjem delu italijanskega državnika, ki se zna spretno izogibati radikalizmom desnice in levice in ki obenem vzgaja v italijanskem narodu zmi-sel skupnosti. Nato primerja list Stresemanna z Mussolini jem ter poudarja, da so bila glasila nemške ljudske stranke prva v Nemčiji, ki so se bavila z Mussolini je vim delom in opozarjala na slično politično psihologijo teh državnikov. Proti zaključku članka poživlja list Nemčijo, da sledi zgledu Italije, ki je imela toliko uspeha, s tem, da uporabi Mussolini je ve ideje. Razpust izvršilnega odbora delavskih svetov BERLIN, 3. Na podlagi odloka o izjemnem stanju je minister za državno obrambo razpustil osrednji izvršilni odbor delavskih svetov. Hudi spopadi v Aachenu BERLIN, 3. Iz Aachena poročajo-. Med spopadi, do katerih je prišlo včeraj zjutraj, so bili 3 mrtvi in okoli 20 ranjenih. Separatisti so namreč hoteli zasesti mestni dom. Mnogo sob palače, z umetnimi okraski, so separatisti popolnoma oplenili ter odnesli vsa znamenita dela. Boja se je udeležilo kakih 1500 separatistov, ki so prišli iz Ko-blenza, Krefelda in Duisburga. Boj je bil silovit. Ognjegasci in komunisti so se branili srdito; metali so bombe in izlivali žvepleno kislino na separatiste.- Končno so zasedbena oblastva pozvala separatiste naj izpraznijo poslopje, kar so tudi storili. Angleški poslanik v Berlinu odpoklican PARIZ, 3. Listi poročajo iz Londona: Zunanje ministrstvo izjavlja uradno, da je bil angleški poslanik v Berlinu lord d'Aber-non odpoklican v London. Spomenica francoske vlade angleški v zadevi separatističnega gibanja PARIZ, 3. Francoska vlada je izročila lordu Crew spomenico, v kateri odgovarja na spomenico angleške vlade v zadevi separatističnega gibanja v Porenju. Francija, pravi nota, ni nikakor izzvala separatističnega gibanja in ga tudi ne podpira. Francija samo vzdržuje red v francoski coni ter fušča prebivalstvu popolno prostost Člen 25. mirovne .pogodbe, na katerega se sklicuje angleška vlada, sicer določa meje ozemljem, toda ne jamči za nje. Mednarodno jamstvo se ne sme razumeti samo po sebi, ampak mora biti v smislu čl. 10. pogodbe Društva narodov formalno. Pogodba Društva narodov pa se ne da uporabiti za Nemčijo, ker ni Nemčija članica Društva« V ostalem se Člen nikakor ne tiče držav aH dežel, ki nočejo več biti v okviru nemške države, ampak se nanaša samo na zunanje naoade. Amerika odrekla sodelovanje v komisiji izvedencev LONDON, 3. Agencija Reuter je prejela iz Washingtona vest, da smatra predsednik Zedinjenih držav sodelovanje Amerike v komisiji izvedencev za ugotovitev plačilne možnosti Nemčije radi od Francije stavljenih omejitev za nepotrebno. Druge brzojavke iz Washingtona poročajo, da je vlada Zedinjenih držav že predvčerajšnjim sporočila zastopniku Francije, da ne bo Amerika poslala svojega zastopnika v mednarodno komisijo izvedencev, ako se bo njihovo delo hotelo omejiti le na ugotovitev plačilnih možnosti Nemčije. WASHINGTON, 3. Vlada je izdala poročilo k noti Hughesa za imenovanje komisije za preiskavo odškodninskega vprašanja. Poročilo pravi, da bi morala preiskava biti obsežna in popolna. Vlada je prepričana, da bo preiskava uspešna le tedaj, ako se jo bo vodilo po načrtu Zedinjqnih držav. V slučaju pa, da bi se hotelo staviti delokrogu komisije preozke meje, bi se ustvaril nov položaj, ki ne bi bil nič manj zamotan od sedanjega. V Beli hiši se ponovno povdarja, da ne vsebuje ameriška nota nikakega predloga za spremeni te v celokupnega vprašanja vojnih odškodnin. Spor med Francijo in Ameriko PARIZ, 3. Pogovori za ustanovitev komisije izvedencev med prizadetimi vladami se nadaljujejo. Nekateri listi so pa danes prinesli vest, da je prišlo v zadnjem trenutku do nepremostljivih težav. Zadnje vesti -iz Washingtona potrjujejo včerajšnje govorice, da se Amerika ne bo mogla na noben način priključiti stališču Francije. Te vesti se popolnoma strinjajo s poročili iz Londona, kjer se govori, da se Amerika ne bo udeležila delovanja komisije izvedencev. «Spor je nadvse težaven* — pravi «Petit Parisien». «Ameriški državni oddelek ni hotel omejiti naloge izvedencev le na ugotovitev plačilnih možnosti Nemčije, ampak jo razširiti na splošno možnost, nakar pa Francija na noben način ni hotela pristati.» Po mnenju omenjenega lista pa bi bilo zelo čudno, ako se ne bi moglo doseči sporazuma v tem vprašanju med Washingto-nom in Parizom, ko se novo stališče Amerike nikakor ne strinja s tem, kar je izjavil zadnjič državni tajnik Hughes, ki je bil za omejitev delovanja izvedencev v smislu določb versailleske mirovne pogodbe. S temi optimističnimi naziranji se pa ne strinja Pertinax v.listu cEcho de Paris», ki je glasnik najvišje osebnosti <-.Upravičeno lahko dvomimo» — proti delavcem in kmetom, preostalim Wranglove vojske,kateri želijo ostati državljani sovjetske zveze ter sc povrniti v domovino. Bolgarska vlada se ob-dolžuje da stavi ovire tem ruskim državljanom na njihovi poti v dcr.ovino. IS L j u b 1 j a n a, dne 1. novembra 1923. Težka izguba jc zadela radikalno stran-vladi. i Stojan Protič, za Pašičem ali morda še p*avilnejše poleg Pašića najmočnejša osebnost v radikalni stranki — je umrl. Sicer ni bil Protič že dolgo časa več aktiven član radikalne stranke ter jc nasprotno prizadejal radikalni stranki zlasti ob priliki zadnjih volitev iezke skrbi. Toda kljub vsemu temu je bil Stojan Protič prinos radikalov, pa tudi njih uteha. V perečem in nevarnem ustavnem vprašanju je bii Stojan Protič za radikale tisti most, ki bi jim tudi v slučaju zmage revizionistov za-sigural zmago. Naj si izpadejo stvari kakorkoli, radikali bodo vendarle vedno na vrhu in če ne bo ustvaril vlade Pašič, jo bo pa Protič in če ne bo vodja radikalov Nikola, bo pa zavzel njegovo mesto Stojan. Ta zavest je dala radikalom moč, da so vzdržali enotnost in disciplino v onih nevarnih časih, ko je bil sporazum med demokrati in revizijonisti na vidiku, ko se je radikalom obetal trd kruh opozicije, ki je sedaj podan demokratom. S smrtjo Stojana Protiča pa je razgrnjeno za radikale še drugo važno vprašanje — vprašanje Pašičevega namestnika. Je sicer Pašič še čil in krepak, toda vseeno je zavest več ko neprijetna, da niina danes radikalna stranka v svojih vrstah moža, ki bi mogel nastopiti Pašičevo mesto, ne da bi radikalna stranka doživela težke ekso-duse in razpore. Stojan Protič pa je bil mož, ki hi mogel izpolniti Pašičevo mesto v vsakem oziru zadovoljivo in kateremu se za avtoriteto ne bi bilo treba šele boriti. Zaslužen strankar, kakor le malokdo, je bil Stojan Protič in kot notranji minister je ščitil svoje agitatorje s tako odločnostjo, da je veljal za marsikoga Protič kot po-osebljenje radikalne stranke. Mož izredne delavnosti in naobrazbe je bil dalje Protič in ustroj naše države mu je bil poznan do najneznatnejsih detajlov. Saj je imel najvažnejša ministrstva v rokah in celo vojno ministrstvo nekoliko časa. Poleg tega pa je odlikovala Protiča izredno čvrsta volja, ki je bila seveda dostikrat tudi neprijetno brezobzirna. Izhajal je pač Stojan Protič iz družine, ki je imela trde živce in ki je štela med svojimi dedi popa, ki dasi na kol nasajen, ni odstopil od srbstva. Vrhu vsega pa je bil Stojan Protič znan kot poštenjak, ki dasi opetovano in leta dofco minister, ni zapustil ničesar. V vsakem pogledu je bil torej Stojan Protič mož, ki je mogel računati na avto« riteto in ki bi bil v stanu brzdati razne radikalne prvake, če bi bila nastala po« treba. Ta potreba pa raste stalno, kajti vedno bolj pogosti so radikalni prvaki, ki so pozabili, da je državni interes nad strankarskim in strankarski nad osebnim. Se v enem oziru mora zaznamovati radikalna stranka smrt Stojaaa Protiča kot težko izgubo. Stojan Protič je bil idejen človek, eden tistih idealnih borcev, ki so hrbtenica vsake stranke, katere nobeno a •EDINOST« V Trstu, dne 4. novembra 1923. nasilje ne zlomi in nobena čast ne izkvari. Danes takega borca ni več v radikalni stranki, vsaj med vplivnimi ne in danes vlada samo Pašičeva taktika, ki je v glavnem licitacija navzdol. Dva antipoda sta si bila Pašič in Protić, ki sta bila moč radikalne stranke, dokler sta se osebno razumela, za katera dva pa hkrati ni bilo mesta, ko sta se pričela sovražiti. Dokler je bil pred vsem srbskim narodom le en cilj — osvoboditev izpod turškega jarma in pozneje v svetovni vojni — zmaga nad sovražniki, tako dolgo je pač osebno, v značaju utemeljeno nasprotje teh dveh mož ostalo v ozadju. Ko pa je padel ta skupni cilj in ko Je vprašanje ureditve države odkrilo najbolj skrite osebne nazore, tedaj pa je moralo to nasprotje značajev — postati nasprotje mož. In ko je to nasprotje stopilo javno na dan in obenem razgrnilo vprašanje, kdo bo prvi, tedaj je nastala ostra osebna borba, na obeh straneh brezobzirna borba in pred taktičarjem Pašičem je podlegel borec Protić. Taktik je pač bolje razumel položaj ko borec, in od vojne izmučeno srbsko ljudstvo je šlo za tistim, ki je govoril, da si je z zmago kupilo pravico nad prečani in ne za tistim, ki je javno govoril o enakih pravicah. In tako se je zgodilo, da je pri letošnjih volitvah Stojan Protić, ki je bil 35 let nepretrgoma poslanec, delil usodo vseh onih politikov, ki so hoteli z licitacijo navzgor zmagati nad demagogi in nad onimi, ki so licitirali navzdol. Ta poraz je seveda nasprotje med Pašičem in Protićem še poglobil in noben slučaj ni, da je zadnja Protičcva politična izjava veljala < senilnemu* Pašiću, ki da pozna le eno skrb, kako bi postavil Pan-theon in ki ne vidi drugih bolj potrebnih sivari. Ko se je bil oster in neizprosen, saj je bil že skoraj le oseben, boj med Protićem in Pašičem, je šla skoraj vsa radikalna stranka s Pašićem in zakopala vse obzirnosti do Protića. Ob odprtem grobu Protića pa se je radikalna stranka spomnila na zmožnosti in zasluge Protića in vsi radikalni časopisi so tekmovali med seboj, kdo da mu napiše lepši nekrolog. V tej hvali Protića je bilo spoznanje veličine izgube, ki je zadela radikalno stranko s Protićem, bil pa je tudi strah, kaj bo polem, če bi sledil Protiću — Pašić. In ta strah je bil vzrok, da so radikalni listi le sramežljivo omenjali boj Protićev v zadnjih letih in da je zable-dela sicer tako svetla slika Pašića. Ne samo srbski radikali, temveč ves ju- j goslovenski narod je iskreno žaloval za pokojnim Protićem in v hrvatskih lis. Ji, onih najbolj zagrizenih blokaških listih, ste mogli čitati nič manj občutene nekro-loge ko v najbolj zagrizenih centralističnih listih. Seveda je bilo primešano slavljenju Protića tudi dosti izpadov proti Pašiću. Naj bodo ti opravičeni ali ne, toda enega hrvatski in blokaški listi ne bi smeli pozabiti, kar pa so pozabili. Tega namreč, da je Protić podlegel Pašiću v veliki meri samo zaradi hrvaških revizijonistov. Da .ne bi bili ti tako trdogiavi, da ne bi odklanjali vse, kar bi jih moglo predstaviti ne kot separatiste, temveč le kot revizio-niste, ki pa so za edinstvo, potem bi tudi Protićev boj imel čisto druge izglede. Toda v odločilnem trenutku so blokaši pustili Protića na cedilu in mesto da bi pravočasno nekaj popustili, da bi kasneje dosegli vse, niso odstopili niti za las in zaigrali vse. S tem pa so se postavili v ta nerodni položaj, da bodo vsled Pašičeve zmage morali končno vendarle nekaj odnehati, da pa nikdar več ne bodo mogli nakrat deseči vsega tega, kar so imeli skoraj že v roki. Zakoni politike so pač tako železni, kakor zakoni življenja in čeprav izgleda, da vlada dostikrat slučaj, kaže vendarle zgodovina, da se vrši Ves razvoj sila zmi-sclno in vedno logično. Eden prvih državnikov Jugoslavije je bil Siojan Protić in če je podlegel tedaj, ko so zavladale plemenske strasti, je to zani le častno izpričevalo. Zato pa bo tudi ohranil jugoslovenski narod Stojana Protića v častnem spominu in v vedni hvaležnosti. Slava njegovemu spominu! Protićcva smrt je ujedinila ves jugoslo-venski narod, ukinjenje slovenskih šol v Primorju pa ga je pretekli teden ujedinilo že enkrat. Kar sem v zadnjem pismu opomnil, to se je torej točno zgodilo, vseeno pa bi želel v imenu civilizacije in miru, da bi mi vaši prefekti tam doli to zadoščenje prihranili. Radić piše še naprej pisma. Toda vedno manj razpravljajo ta pisma o hrvaškem vprašanju in vedno bolj o drugih. Tako piše v predzadnjem pismu Radić o bolgarskem vodji komitov Todoru Aleksandrovu, ki mu je seveda simpatičen. Značilno je to za Radića, ki je izvršil s tem zopet enega svojih znanih skokov. Ob priliki uboja Daskalova je namreč Radič z zelo ostrimi izrazi obsodil makedon-stvujušče, sedaj pa jih proslavlja. Menda v zahvalo, ker je imel govoriti v bugaro-filskem Balkanskem klubu. Pa če se peča Radič z bolgarskimi ko-mitaši, je to še nekako razumljivo, vsaj bi se našla končno še kaka skupna točka z njimi. Toda kaj naj rečem, če je vse zadnje Radićevo pismo izpolnjeno edinole z referatom o govoru predsednika južnoafriške republike, g. Smutsa, ki ga je imel ob priliki zasedanja angleških dominionov. V tem govoru povdarja g. SmuLs na več mestih potrebo človečanstva. Ali bi mar hotel s tem povedati Radič, da seje g, Smuts že angažiral za človečansko Radićevo republiico? Varanje je menda tu Ji za Radićeve seljake pregrobo. * - j^'. y en j^C- stavo nemškega zemljišča. Prednost, ki bi ukrepov, bi obstojala neki gospod vprašal kmeta, kako to, da imajo letos toliko purmanov, mu je ta baje odgovoril: «£, pa znate; lani je bil še ta naš gospod pred§Qdnik, pa smo nosili njemu purmane. Sedaj pa je« hvala Bogu, v Londonu in pur mani ostanejo nam«. Da pa bom objektiven, treba da povem, kar pravi o položaju vodstvo Radićeve stranke, ki je imelo pred kratkim sejo. Poroča! je dr. Krnjevič in dejal, da je stanje zelo ugodno. V Vojvodini se širi stranka zelo in sicer na račun Nemcev in Madžarov. Tudi v Bosni, Dalmaciji in Prekmurju da silno raste gibanje za Radića. Volilni fondi da se stalno večajo. — Dr. Maček je poročal o Radićevih pismih in povdarjal, da je sporočil gospod predsednik Radič, da bodo Hrvati vse dosegli samo če bodo vedno pri volitvah zmagali. To da so mu Angleži povedali! Končno pa je povedal dr. Maček še to zanimivost, da je visoka oseba v Beogradu poprala Radićevce, da nadaljujejo pogajanja z radikali, ki so bila po zagrebškem protokolu prekinjena. Angleški predlog, sijajno stanje stranke .__i _ . < . ti« vi i J m ■ ~ mora Finančni odbor skupščine je pričel z razpravo proračuna. Kakor je ta neprijeten za davkoplačevalce, tako pa je dokaz napredovanja naše države. Prvi proračun narodnega predstavništva je bil le po imenu proračun, drugi je bil dokaj boljši, toda le fiktiven, kajti kljub izkazanemu ravnovesju, poradi investicijskih posojil je končal s faktičnim deficitom v znesku 1200 milijonov dinarjev, pri čemur niso všteti dolgovi, ki jih je država naredila pri raznih dobavah in ki znašajo že blizu tri milijarde. Sedanji proračun pa ni fiktiven in čeprav izkazuje nad 10 milijard potrebščin, izkazuje vendarle ravnovesje. To pa pred vsem vsled tega, ker rasle jo dohodki države stalno in krije skoraj samo carina izdatke vojske. Pa o proračunu morda podrobnejše več, zakaj je zelo obsežen in obsega 18 zvezkov, od katerih so nekateri cele knjige. Še kratko vest iz našega kulturnega življenja, ker so jo drugi listi le površno omenili. Slovenci smo dobili svojega prvega častnega doktorja in sicer v osebi živinozdravnika Janka Rajerja, ki je v soboto promoviral v Zagrebu. Povdarjamo sicer radi svojo kulturnost, dokaze o njej pa le preradi izpuščamo. Naj mi bo zato ta kratka vest oproščena, O. P. demokratsko-komunistično vlado Saksonske j torej oslabljeni* vendar pa so pri volilcih pri-in čisto meščansko vlado Bavarske. Na dobili na škodo socialistov. Če bi torej upošte- Sakionskcm so komunisti javno vežbali proletarske oddelke in so tako pripravljali novo revolucijo. Državna vlada je nato dala zasesti deželo po vojaštvu, vendar pa se po veljnik čet general Muller, kateri je ostro nastopil proti predsedniku saksonske vlade, končno le moral -s tem poslednjim pogajati. Vsled popuščanja državne vlade se je dosegel na ta način nekak začasen sporazum Mnogo resnejši so odnošaji med državno vlado in Bavarsko. General ^.ossow, ki je bil imenovan za deželnega poveljnika na Bavarskem, je postopal po mnenju državne vltde premalo odločno proti desničarskim listom ter je bil vsled tega odstavljen. Spričo tega pa se je postavil novoimenovani diktator na Bavarskem dr. von Kahr odločno za generala in je ukazal bavarski državni brambi priseči zvestobo'^bavarski državi. Začela so se sicer pogajanja o poravnavi spora, toda do sedaj ni še bil dosežen nikak povoljen uspeli. Splošni položaj Nemčije postaja vse težji in resnejši vsled pomanjkanja živil, premoga in dela ter vsled poostritve položaja v Po-renju. S 1. novembra se ima uvesti nova renlna marka in obenem novci na podlagi Pismo iz Nentčiie (Politično razpoloženje- - Nemčija in Rusija. Notranje razmere obupne.) Miinchcn, koncem oktobra. Še bolj kot poraz na bojnih poljih je potlačila razpoloženje neusškega naroda vera, da ni nikaJkega izgleda več za kako zboljšanje političnih in gospodarskih razmer. Kot razorožen narod so pričakovali Nemci, da jim pride pomoč od zunaj. Večina je verovala v pravico narodov do samoodločbe, ki jo je bil proglasil WiIson, ter |e upala v svetovno razorožitev in v Društvo narodov. Socijalni demokratje, ki so nastopili za to »dejo, so dobili pri prvih volitvah po vojni veliko večino. Ko pa ni Nemčija pozneje naila z ozirom na gornješlezijsko, saarsko in ruhrsko vprašanje nikjer pričakovane pomoči in ko je izostalo tudi vsako inozemsko posojilo ter je gospodarstvo padalo vedno nižje, je začelo prevladovati čustvo obupa, ki je porajalo razpoloženje za skupen nastop s -sovjetsko Rusijo. Rapalfska pogodba je bila odraz tega razpoloženja in je pokazala, da so prišli v Nemčiji na površje pristaši orijentacije napram vzhodu, kateri so bili deseta letja nasprotniki orijentacije napram zapadu in Angliji, a so imele le malo vpliva na nemško zunanjo politiko. Naj se ne pozabi poleg tega, da se jc od let 1928. do danes naselilo v Nemčiji na stotisoče Rusov, med katerimi so zastopani ne samo komunisti, temveč tudi pristaši stare Rusije. Samo v Berlinu živi danes nad 600.000 Rusov, ki imajo svoje cerkve, šole, tiskarne, liste itd. 2e več let se predstavljajo na nemških odrih ruska dramatična dela, se čitajo in prevajajo ruski romani in ruski plesalci in razne umetniške skupine nastopajo po vseh zabaviščih. Mercžkovskij je pisal že pred dvema letoma, da je ruska duša že obvladala nemški narod in mi-nehenski zgodovinski filozof Oskar Spenglcr, ki je znan po sv.ojem delu «Unter-gang des Abendlandes», je mnenja, da se bo ne samo kulturno, temveč tudi politično težišče zgodovine zapadne Evrope kmalu pomaknilo na vzhod. Z naraščajočo gospodarsko bedo narašča v nemškem narodu tudi to čustvo. Ker so šli vsi tipi, ki so se stavili v Anglijo in Zedinjene države, po vodi. nastala vsled teh ^ _____# tem, da bi prenehalo računanje z ogromnimi števili, ki so že presegla bilijone in bilijone. Obenem bi sc morda tudi napravil na ta način konec špekulaciji s stalnim padanjem sedanje papirnate marke. Vsled te špekulacije je prišlo že tako daleč, da se določa najvažnejši hrani, t. j. kruhu vsak dan nova cena. Na sličen način naraščajo vsak dan cene ne samo drugim živilom, temveč vsemu blagu in vsem potrebščinam. In dosledno temu rastejo tudi plače delavcev in uradnikov, najemnine za stanovanja itd., tako da ni temu večnemu računanju ne konca ne kraja. Na raznih krajih države je že prišlo do nemirov in do plenjenja krompirja na polju. Čimbolj pa se bliža zima, tem večja je nevarnost, da pride do sličnih izgredov v še večji meri. V Porenju je imela opustitev pasivnega odpora to posledico, da se je gibanje za ločitev od Nemčije ojačilo in na več krajih, kakor v Aachenu, Trierju, Bonnu, Dtissel-dorfu in drugod je bila proglašena Renska republika. Dasi je prebivalstvo separatiste skoraj povsod predalo, se bodo ti poskusi brezdvomno ponavljali, in to tem bolj, ker so Francozi očividno na strani separatistov. Hovporazr^elRtemacMle Sedanji razvoj politične borbe v Nemčiji je v marsičem podoben Italiji v debi lašistovske protirevolucije. Proletarske stranke v Nemčiji se nahajajo na nevarnem razpotju. Bela reakcija dviga glavo in grozi uničiti z desničarsko diktaturo vse pridobitve proletariata po usodni jeseni 1. 1918. Kakor se je v Italiji 1. 1920. ob zasedbi kovinarskih Ivornic odločila usoda največje proletarske stranke, tako se vrste danes v Nemčiji dogodki, ki utegnejo odločiti o položaju delavstva in njegovih ustanovah za dolgo dobo let. vali ustavo, tedaj je to plus za komuniste. Vendar pa je treba pomisliti, da živimo v izjemnih časih. Močni sovražniki strežejo tudi sedanji ustavni republiki po življenju. Strah pred diktaturo ni prazen. Fašistovska reakcija je pripravljena in do zob oborožena. Zato je vsaka še tako majhna postojanka, ki jo dajo slabejši komunisti iz rok, minus za delavstvo. Vsak poraz bodisi komunistov badisi socialistov jači nasprotnike in ogroža vse proletarske pridobitve. In isto slepoto pred nevarnostjo opazimo zdaj v Nemčiji kakor v Italiji L 1920. Vkljub vsemu se socialisti in komunisti pričkajo in vsi klici po enotni proletarski fronti ne izdajo nič. Slučaj Saške dokazuje, da je delavstvo raz-krojeno po zaslugi nesposobnih voditeljev. Ne more se še govoriti o neposredni nevarnosti za socialistične ustanove, toda slučaj Italije je tako poučen, da se more človek glede dejanskih sil rdeče in bele vojske ušteti. Socialistični možje v vladi so torej napravili veliko napako, ki jo skušajo popraviti. Prišlo je do krize, ki je ni bilo ravno težko prorokovati; kakšna vlada bo sedaj sledila? Stresc-mann je že povedal: vladal bi dalje brez soci-jalistiČnih ministrov, kar pomeni, da smo na pragu diktature. Kaj bi pomenila desna diktatura za socialiste, to si pač moremo misliti. Saj imajo v Italiji klasičen zgled. Pa tudi Stresemann se boji konca. Zakaj ko-Pa tudi Stresemann se je gotovo bal konca .koalicijske vlade, ki je dal vsem separatističnim silam ugodno priliko. Ali si je mogoče misliti, da bi delavske množice Porenja, ki tvorijo danes še kompaktno maso braniteljev državne enotnosti, mirno trpele fašistovsko diktaturo ki bi nastala v katet"ikoli deželi Nemčije. Bržkone bi se tudi eni odcepili, pa četudi samo za ceno, da se izognejo -ca ta način fašizmu. Veliko odgovornost nosijo sedanji vladni možje v Berlinu. Za vsakega gledalca mora pasti v oči različno postopanje osrednje vlade napram Bavarski. Socialisti zahtevajo, naj Stresemann uporabi silo tudi proti Bavarski. Toda vkljub najboljši volji je Streseman preslab in osrednja vlada z njim, da bi si upal energično postopati proti Bavarski. Morebitna zmaga desničarske reakcije, pa naj bo fašistovska ali monarhislična, bi vrgla Nemčijo v nova in pogubna pustolostva. V inozemstvu posebno v Franciji in na Angleškem ne bi hoteli trpeti fašistovske diktature. Ce pomislimo, kako se danes Angleška upira francoskim težnjam po razkosanju Nemčije, bi utegnili Nemci za vselej zaigrati angleško mo natisnilo kakih 100 milijonov šterlingov, da bi se na ta način povečala pasiva angleške državne banke (Bank of England) in s tem zmanjšala vrednost Sterlinga. To je bil predlog za inflacijo. Pozneje je Baldwin v svojem govoru v Plymouthu iz-, javil, da vlada ni mislila nikdar resno na taki način reševanja krize. Da je vlada zavrnila slične predloge, je imela za to veliko razlogov. Ti predlogr so gotovo prišli iz industrijskih krogov; kajti inflacija prinese korist industrijalcem. Industrijalci namreč lahko v najkrajšem času poravnajo dolgove, ki so jih napravili v denarju z visoko vrednostjo za postavitev svojih podjetij ter amortizirajo svoje industrijske naprave, in to z denarjem manjše vrednosti; a na drugi strani bi bili od inflacije težko prizadeli vsi lastniki državnih vrednostnih papirjev, obveznic in hipotekarnih kreditov; skratka, vsi lastniki vrednostnih papirjev s stalno obrestno mero. Nedvomno pa se ni an-ravnave ogromnega dolga, ki ga ima Angleška vlada odločila za inflacijo radi po-glija napram .Ameriki in o katerem rmo že govorili na tem mestu. Znano je namreč, da se je Anglija pogodila z Ameriko, da ji bo plačevala dolg v dolarjih. Inflacija in znjo združeno zmanjšanje vrednosti šterlinga, bi torej v veliki meri otežkočila nakup dolarjev za plačilo vsakoletnih obrokov. Drugi predlog za rešitev sedanje krize je stavil na vsedržavni konferenci avstralski ministrski predsednik Bruce. Bruce je izvajal v glavnem svoje misli tako-Ie; Avstralija potrebuje kapitalov za izkoriščanje svojega ozemlja (izsuševanje zemlje, graditev železnic itd.). Za izkoriščanje in obrambo tega ozemlja rabi dalje priseljencev iz Evrope. Angleški brezposelni delavci bi lahko našli zaslužka v Avstraliji. A zato je potrebno, da dobi Avstralija na Angleškem primeren trg za oddajo svojih pridelkov (suhih pridelkov, mesa itd.); to pa je mogoče edino, ako Anglija dovoli Avstraliji pri uvozu teh pridelkov na Angleško gotove olajšave, ki bi jih druge države ne uživale. In Avstralija bi seveda dovolila podobne olajšave angleškemu uvozu. Na ta način bi vsa Anglija s kolonijami vred tvorila velikanski gospodarski organizem, ki bi bil s primernim' ralno podporo. In ravno v zadnjih dneh se go- i carinami zaprt vsej proizvodnji ostaicgi ~ " ~ ~ sveta. Tako bi bil angleški trg rešen hude konkurence blaga, ki prihaja iz držav, ka- vori, da se v inozemstvu resno razpravlja o tem, kako bi sc pomagalo Nemčiji na noge. Če se pa začasno na Nemškem homatije, ki bi stremele po zrušitvi ustavne republike, tedaj bi se tudi Angleži obrniii proč od Nemčije in prepusiili svoji usodi in francoskemu imperializmu. To so pač zelo tehtni vzroki, ki silijo tudi nemške meščanske kroge k treznosti. In ravno ta obzir na inozemstvo utegne Zc rešiti nemško socialno demokracijo. V tem oziru je torej fašizem povsem nekaj drugega kakor v Italiji. Fašizem v Italiji je bil sprejet v inozemstvu kot neko potrebno zlo, nemški Takoj po zmagi fašizma v Italiji, ki je namahl^i2cLm ?\ ne bi nikakor našel v zapadnih ___i__ji i j L.i:s___l_ t___j: __ i dcmokrccijah one prizanesJjivosti. Poraz socializma v slučaju Saške pa ostane kot trajen minus za delavske stranke. Ustvarjen je precedent, socialisti so pokazali vsemu svetu, kako so slabi, in to pomeni mnogo. Samozavest nasprotnikov mora rasti razpo-redno, kakor raste občutek inferiornosti zdaj poraženih socialistov in komunistov. Brez dvoma so socialisti in komunisti v Drcsdenu napravili veliko napako, ker niso znali preceniti 6Vojiii sil, ampak so pritirali svojo politiko do zapreke, ki je niso znali premagati v odločilnem momentu. Usodna napaka, ki sc utegne bridko maščevati. obračajo oči vseh proti vzhodu! Ruščina in sploh slovanski jeziki se učijo sedaj v Nemčiji kakor še nikdar in se celo resno misli na to, da bi se uvedla n. pr. ruščina -tudi v šole. Tudi v Munchenu, kjer je med inozemskimi dijaki največ balkanskih Slovanov, se je ustanovila ruska založba ki v mestu živi zopet mnogoštevilna ruska naselbina. Ustanovila se je tudi posebna nemško-ruska trgovska družba. «Srednja Evropa», o kateri je pisal pokojni voditelj krščanskih socijal-ccv Naumann, ni postala dejstvo, toda zato pa se zdi, da se pripravlja ločitev Evrope v zapadni in vzhodni blok, med katerima bi tekla mej^ ob Renu, dalje ob švicarsko-av-strijski meji in naprej ob i talija nsko-jag oslove nsk i meji. Od časa do časa se sicer ponavljajo govorice o ncraško-francoskcm go-podarstvenem sporazumu, toda tudi če bi se tak sporazum začasno v resnici sklenil, bi to nič ne izpremenilo dejstva, da je Nemčija po h 1918. obrnila svoje oči proti vzhodu. Ali se bo to nagnjenje Nemcev proti vzhodu razvijalo in uveljavljalo z večjo ati manjšo naglico, je postranska stvar. Zna celo nastati, reakcija,' ki bo kazala popolnoma nasprotno stremljenje, vendar pa ostane dejstvo, da je taka nova orijentacija nemškega javnega mnenja ena najlogičnejših poslcdic nemškega poraza na bojnem polju. Kar se tiče notranjih dogodkov v Nemčiji, so v zadnjih tednih najvažnejši spori med državno vlado in deželnima vladama Saksonske in Bavarske. Bilo je neizogibno, da se pojavijo nesporazum ljenja med državno | vlado, katera je sestavljena iz meščanskih --------- , . - , ,je sestavljena iz Pa še eno zagreško! V Zagrebu je letos, in socijafoodemokratskih strank« t p iz ta- na trgu izredno veliko purmanov. Ko ie koimenovane velike koaliciie ter socijalno- osvobodii državo boljševičke more, je tudi v Nemčiji fašizem pognal bujno klasje. Nešteto raznih korporacij in društev zastopa v Nemčiji fašistovsko duše vnosi. Najmočnejša je reakcija na Bavarskem. Tam je tudi Hitlerjeva organizacija Hackcnkreuzlerjev, ki je skoraj natančna predpodoba italijanskega fašizma, najmočnejša. Hitler razpolaga z oboroženimi četami v velikem številu. Njegova organizacija je razpredena več ali manj po vsej Nemčiji in tudi po Avstrijskem. ^ Ta organizacija tvori stalno in veliko nevarnost ne samo za komuniste in socialiste, am- Eak za republiko in ustavo sploh. Da ima [itlcr glavne sile na Bavarskem, je naravno. Bavarska je katoliška, sever je protestantov« ski. Protijudovska demagogija more torej dobro uspevati. Bavarska je konservativna, mo-narhistična, sever je marksističen. Odtod ono hudo in nepremostljivo nasprotje med Berlinom in Monakovim. Na Bavarskem sc antiproietarske sile neprestano večajo, oborožene čete se množe, reakcija je tam takorekoč že zagospodarila. Čaka sfjno ugodnega.trenotka, da sc tudi formalno polasti države in stopi na glavo — če se ne motimo — ni bil izzvan od nobenega čina od strani julijskih Slovanov, marveč je bil represalija za napad na častnike italijanske mornarice v — Splitu. Omejujemo se na konstatacijo, da list reda in najvišje zakonitosti postavlja med ož in St Vida izkazali svoje sočutje. Neizbrisna ostane naša hvaležnost gospodoma župniku Kranju in dru. Kancu, Iti sta s toliko ljubeznijo lajšala pokojnjci zadnje ure. Vrsem, vsetn, ki so ji izkazali zadnjo ljubav v«lja naša globoka hvaležnost. Frani Josip in Ivan Me resna. GIUSEPPE SPECHAR TRST Via S.Caterina št. 7 (vogal Via Mazzini) TRST naznanja cenjenim odjemalcem, da je prejel veliko iz-bero tu- in inozemskega blaga za moške in ženske obleke po konkurenčnih cenah Specijaliteta: ANGLEŠKO IN ČEŠKO BLAGO M. D. P. Jutri ob 20.30 sestanek s predavanjem tov. turista. Prosi sc točnost. — Odbor. «Kolo»< Radi izredne važnosti prosim vse gg. odbornike, da pridejo gotovo k današnji vaji. Predsednik.^ Iz trSaikega iMicnia Pade po stopnicah ter ti sloni roka. Enajst-. Marijan Ronzatto je včeraj popoldne v hiši št. 5 v ulici Risorta, kjer stanuje, padel po stopnicah tako nesrečno, da si je zlomil levo roko pod laktom. V materinem spremstvu se je deček podal ▼ mestno bolnišnico, kjer je 4obi2 prvo pomoč, nato je bil prepuičes domaći oskrbi. LEKARNA s hišo vred, se proda v večjem mesta Jugoslavije (SMja) Pismene ponudbe: Mt TRST, poštni predal 355 Znana slovenska fvrdka Josip Kerievui GOBIC« - Stolni tri štev. 9 (desno) - GORICU mehanik, puškar in trgovec se priporočam slavnemu občinstvu za nakup najboljših šivalnih strojev Original Muaillos nem. ških tovar en, katere jamčim za dobo 25 let. — Brezplačen pouk v muclnem vezenju, krpanju in šivanjo. — Imam v zalogi tudi najbolj«* dvokolesa znamke Colambra ameriških torarcn za katere jamčim 2 leti, ter vse del'3 spaJajočo v mehanično in puškarsko stroko. (5H) Odavnica Hi popravtjalnica, Gorica, Stolni trg štev. 9 ===== PODLISTEK Ljudmila Pivkova: KRIMINAL (24) Dva mali smučI Dninarici Narcizi Grego- rich, stari, 24 let, stanujoči v ulici Tesa št. 15, je včeraj popoldne v skladišča vreč v ulici S. Maurizio it. 12 padla na hrbet bala pranih vreč. Zadobila je nenevarne poškodbe po spodnjem *4elxs hrbta. Poncerečenka je bik spremljena v mestno bolnišnico, kjer so io sprejeli. Njen spremljevalec naju samo gleda in predpisuje potem za Vero «bolniško hrano», nakar se zopet vračam. Julka mi šepeče: «Bodite močni in molitef» Pripomba mi je ljuba. Premišljam, ali je ona sama tako verujoča ali pa mi priporoča molitev le kot Wk, ki bi bil po njenem mnenju prikladen zame. Trudna sem. — V celici čaka nekako jelo. koje so mi poslali iz gostilne. Popolnoma je mrzlo. — Jutranji nastop je zbližal sostanovalki nekoliko z menoj. Iz govora s svetnikom B. sta zvedeli, zakaj sem tu in kdo sem. Cesto mi izražat^ sočutje. Blondina, ki ima posteljo nasproti moji, močno kalija. Njen glas in njen obraz ka£eta, da je propala. Ločena je od m£za in trije dečki, ki jih ima z njim, ne smejo živeti z njo. Niti ne hrepeni po njih. Mati je postala menda bolj slučajno, aer aima nobenega čustva za deco v sebi. Dekletce, ki ga ima pri sebi, izhaja zopet iz dragega razmerja, iivela je z nekim brivcem, zaradi katerega je prišla v zapor. Verižniška kupčija tiči za tem. Njen žlahtni družabnik je bival v tej stavbi že dalj časa, ko se je seboj m historije, ki jih pripoveduje, so stra-i vrata, grem istotako. Vrata se odpirajo po vr-. hovito podle in nizke. V Pragi ima stariše, Isti in iz vsakili se suje hrupna skupina žensk. ..........* - • - * - 1 ' " — Hoditi moramo v dvojicah in zopet sem zadnja, a nc sama, temveč tovarišico imam, odurno starko, ki že pričenja z razgovorom. Ne morem ji odgovarjati, samo z glavo Kimam ali vrtim. Paznica mc ignorira po jutranjem nastopu. Po vrnitvi z izprehoda je dolg popoldan. Zcni ski se zabavata, zmerjata in sc krohočeta. Mojc dete je pa nemirno in ne vem, kaj bo z njim. Presenetila me je steklenica mleka od gospo Julkc. Prihaja večer in noč. Noč je nemirna, ker. čutim glavo in utrujenost. Bojim se, da mi dete ne zboli na želodčem ali črevesnem katarju, ki jih zmerja od jutra do večera, dasi ji po šiljajo vsak dan jelo in vse možno: razen obeda in steklenice piva ali vina ali čaja, še kavo, salamo, sadje. Drugega ne zna, ko zmerjati. Svojemu dekletcu pravi «čubička» (kusica, psičica). Ko sem se prvi dan vrnila v celico, je hotela mojo Vero vzeti v naročje in ji rekla: «Ti čubka!» Meni se je ustavljala sapa. Druga žena je bila bruneta, polna. Prvi utisi so me odbijali še bolj nego pri blondini. Vedla se je in gavorila kakor poulična ženska. Kro-hotala se je svojim anekdotam, koje je pripovedovala tovariiici, in je hotela venomer dokazovati, kaj vse zna. Vsako «vojo potrebo in hojo v »predsobo* je javljala. Takega govora še nisem slišala. Svojih oči nisem mogla dvi-% od otroka, kajti on je bil moje pribeža-, predmet, na kojega se ni lepil gnus. Po 12. uri sta se obe damijprete gnili na svojih posteljah in sta spalL Tedaj sem prejela končno tudi mleko, bedno zeleno-modro tekočino v zarjaveli pločevinki. Menda ni bilo niti prekuhano. S to dobro pijačo moram Stediti, da mi ostane do drugega dne, do materinega prihoda, do Verine osvoboditve. Pred Z uro sta ženski vstali in ae začeli česati. Opozarjata tudi mene, da pojdemo na «luf t». Predstava včerajšnjega izprehoda, oseb in hoje naokrog pod nadzorstvom mc pretresa, a vendar je zunaj vsaj nekaj zraka in košček ona še svobodno gibala. Razmere v tej kiši i neba. pozna temeljito. Grozno preteklost ima za' Zavijam dete in ko se ob 2. uri odpirajo ker se mi je skisala juha, kojo so mi skuhali, a tudi mleko, ki je hladno. V skrbeh sem, s čim nakrmim zaran dete. Eno jajce še imam. Zaran je dobila blondinka lonček mleka, ki ga je poslal njen mož Blanki, in ta žena je imela toliko čuta, da je ponudila tudi meni, kar sem sprejela s pravo hvaležnostjo. In ko smo se oblekic, sem začela pripravljali Vero za pot. KsJto naj zložim vse njeno perilce, steklenice, suhe in mokre plenice? Jedva je to delo dovrteno, me že zove paznica, naj grem z njo in vzamem dete s se« boj..Ker nesem dete, je prijela stara kaznjenka, ki opravlja funkcijo pomočnice, Skstlje z Ver rino balo, lle smo. Poznam že stopnice in hod-« nike, po katerih sem se včeraj toliko naho-, dila. Danes grem rada, saj grem z otrokom, K ga oddam materi. _ . '^nlie). IV. «EDINOST> V Trstu, dne 4. novembra 1923. — Pri premikanju vagonov na takozvanem «siIosu>> blizu stare proste luke se je včeraj popoldne ponesrečil težak Fran Pelikan, star 37 let, stanujoč v ulici Šalita di Gretta št. 4; ko je hotel ustaviti nek vagon s posebnim drogom, ki ga rabijo delavci pri tem poslu, mu je drog Dotisnil šiloma desno roko ob vagon. Ubogi mož jc zadobil precej široko rano na dlani. V mestni bolnišnici, kamor se je ponesrečenec zatekel, je zdravnik ugotovil, da ima Pelikan zlomljen tudi zadnji člen sredinca na isti roki. Sprejeli so ga v kirurgični cidelck. Pijan poljski čuvaj obstrelil dečka. Včeraj zjutraj je kmet Josip Kopec, stanujoč v Sv. Križu - Cesta pri Vipavi št. 239, pripeljal z vozom v tukajšnjo mestno bolnišnico svojega 13-lctnega sina Romana, ki jc imel številne male rane po obrazu, obeh nogah in po obeh rokah. Mož je povedal, da je njegovega sina na ta način ranil poljski čuvaj vipavske občine Flori-jan Rustja. Preteklo nedeljo zjutraj je deček, idoč po cesti, srečal medpotoma čuvaja, ki je bil videti močno vinjen. Brez vsakega povoda te tedaj Rustja, ki očividno si ni bil v svesti, ikaj počenja, ustrelil s šibrami nabito puško na dečka. Malega ranjenca so s prva zdravili doma; preskrbeli so mu tudi zdravniško pomoč. Ker so sc pa pričelo rane gnojiti, so bili domači primorani prepeljati dečka v bolnišnico. Ranjcncc je bil sprejet v kirurgični oddelek. Zdravniki menijo, da bo okreval v 14 dneh, če ne nastanejo kake komplikacije. Loterijske številke izžrebane dne 3. novembra 1923. Bari 81 70 21 9 35 Firenze . 34 85 52 61 14 Milano 4 71 44 31 78 Napoli 84 38 10 51 75 Pa le rmo 13 36 33 84 1 Roma 59 61 38 34 77 Torino 71 34 36 69 31 Venezia 38 80 81 60 58 ¥esii iz Istra Slovensko učit. društ. za Istro. Zborovanje, javljeno v stanovskem glasilu za 8. t. m., se prenese na poznejši čas, ker določenega dne niso vsi prosti. Iz Krega. — (Le macehie che spariseono...). Pod tem naslovom se je poslovil «Popolo di • Trieste* (čitaj boršt. fašjoj od 31. avg. t. 1. od dolinskega nadučitelja g. Jereba. Madeži, Iti izginjajo toraj! Kakšen madež je bil gosp. Jereb, znamo ceniti edino mi, ki smo pognali iz njegovega brstja, sicer pa je bilo vse to razvidno iz člankov našega ljudstva v časopisju, s katerimi je jemalo slovo od dragega vzgojitelja. Vemo, da je pri naših sosedih vsak Slovenec madež, ako se le nekoliko zaveda, da je Slovenec, ne moremo pa si tolmačiti, kako da so ga morali gospodje krstiti z cmadežem>*, ko je vendar užival — vsaj navidez — od same duše tukajšnjega fašja globoko spoštovanje. Čemu to hinavstvo! Nočemo stvari še bolj razvleči, toda prepričani smo, da sc zavedajo oni sami, da je bilo niirvtnvila en f?n'ii> nlofJnvi nn! 1C 1 ' ______1!__ D:____Tli__— i_ ' A _ ' početja, ugotovila so dalje njegova^ oblastva,! pripovedka. Pisateljica Utva je iz bogate Andersenove zakladnice odbrala deset najbolj ! drastičnih pravljic in jih v gladkem, lepem je-1 ziku podala slovenski mladini. Ker so tudi deloma lokalizirane, bodo vsem čitateljem tem dostojnejše. — Založba «Splošne knjižnice« je s tem novim zvezkom zopet dokazala, da ji besede, ki jih je objavila v svojem, programu, niso samo besede, temveč, da se hoče res ravnati po njih. V vsakem oziru lepo opremljeni knjigi1 želimo mnogo, prav mnogo prijateljev. Andersenove pripovedke se dobe po vseh knjigarnah in pri založništvu Zvezne knjigarne Zjubljana, Marijin trg št. 8. sicer bi mu šle spričo njegovih s solzami pre-grnjenih prošenj kaj več na roko. Premestili so ga v nek zapuščen kraj »; mi pa se zavedamo, da smo zmagovito končali boj s tem našim mučiteljem in nehvaležnežem. Zvrnil se je, kakor se mora zvrniti prazen snop. Otvorimo pa istočasno bitko. Nasprotnik: častita kr. poštarica v Borštu g. Mucich (prej Mučič). Za danes se omejimo le na tih šepet. Gleda naj, da izvršuje odslej svoj poklic nepristransko in točno. Časopise naj dostavlja dotičnim naročnikom in ne komu drugemu. Dogaja se tudi, da nekateri (njeni prijatelji) prejemajo pošto s samoslo-venskim naslovom, medtem ko je njeni nasprotniki z dvojezično adreso nc dobivajo. Kar ji pa največ svetujemo in priporočamo, jc to, da naj se nikar nc vmešava v tako-kozvano cšolsko politiko«. Saj nas razumete, častitljiva gospa Mucich! Toliko za danes! Zdravo! — Borštan, bivši Dolinčan. ¥šsSi z Gorižkega Smrtna kosa. V torek je umrla v Prvačini £ospa Marija Zorn, žena g. nadučitelja Zorn-a, stara šele 35 let. Pokojnica je bila iz znane Ko-mclovc rodbine v Ajševici in zapušča dva otroka v nežni mladosti. Težk o zadetim družinam Zorn-Komel naše iskreno soža'jc. Čuden rncik. Popolnoma pravilno je opozorila v Edinost* na to, kako je ®Nova doba», ki ima drugače obilo prostora za najbolj glupe novice tega sveta, prešla z molkom preko tako važnega dogodka, kakor je bil prefektov odlok glede dvojezičnosti naših listov in njega preklic. Vendar jc morda bolj znač?1nc za poštenost gospode, ki urejuje ta list, dejstvo, da <-Nova doba» ni niti črhnila o razrušitvi krnskega spomenika. Za blatenje, denunciranje in provokacijo slovenskega življa ima ta list vedno svoje krvave žr*ve Na mine teden, ne da. slovensko ljudstvo ni naredilo zločina, ki se mu je očital, da je bilo po nedolžnem trpinčeno in križano, si «Nova Doba» umiva roke s tem, da prehaja preko tega z molkom na dnevni red svojega hlapčevskega in izdajalskega dela. Ustoličenje novega tržaškega škofa. Na dan »v. Justa se je imelo vršiti slovesno ustoličenje povega tržaškega škofa Dr. Fogar-ja. Sedaj se 1 c raznesla po Gorici vest, da je novi tržaški škof odložil svoj odhod v Trst na nedoločen £as. Kaj se neki godi za kulisami in kake tajne sile so na delu? Žrtve rojne. Na Goriškem zahteva vojna še vedno svoje krvave žrtve. Ne mine tedna, ne mine malone dan, da se ne dogodi kaka nesreča t vojnim strelivom. 22 letni Josip Bitežnik iz Banjšice je preko-paval še od vojne zapuščeno njivo. Ko se je fce bližal koncu svojega dela, je pod udarcem ajegovega krampa eksplodirala ▼ zemlji skrita granata ter ga ranila na desni roki. Podoben slučaj, toda s smrtnim izidom, \e je dogodil 16 letnemu Josipu MarušiČ iz Vertoč. V torek, ko je tudi on prekopaval njivo, je naenkrat pod njim eksplodirala granata in ga raztrgala na drobne kosce. Gospodarstvo GIBANJE TEČAJEV NA ITALIJANSKIH BORZAH Najvažnejši dogodek na finančnem polju, ki se je pripetil zadnji teden, je objava odloka, s katerim naj se končno izvede ureditev zavoda «Banca Italiana di Sconto», katera je visela toliko časa v zraku. Svoj čas se je bila banka pogodila, da dobijo upniki 60% svojih terjatev v obrokih, ki se vnaprej določijo, a po končani likvidaciji zavoda še neko doplačilo. Za te zadnje terjatve so dobili upniki nakaznice. Vlada pa je sedaj odredila, da ni treba več čakati konca likvidacije, temveč da naj se omenjene izkaznice . plačajo čim prej na podlagi položaja zavoda in prispevkov drugih denarnih zavodov, ki so udeleženi pri podporni akciji. Vlada se jc videla prisiljeno izdati to odredbo, ker se je v javnosti vedno glasneje zahtevalo, naj se z ozirom na zdravljenje denarnih zavodov postopa enako glede «Banco di Roma* in vnih družb je bilo razpoloženje različno. Medtem ko so se papirji tržaških družb v glavnem držali na navadni višini svojih j tečajev, so genovski papirji napredovali za nekoliko točk. Tako je poskočil tečaj delnic «Rubattino» od 574 na 561 lir. Ustanovitev telefonske delniške družbe, do katere je prišlo v Milanu z začasno osnovno glavnico, 10 milijonov lir, kaže, da se prične v kratkem razdržavljenjc telefonske mreže. v Trstu registrovan;* zsdr. z neomejoaim jamstvom 1'in Plsr Lnlsi da Pnlssirisa 4, pritličje Gltrosf sls oavodss lironllsg vlsos po 5 Večje vloge, vezane na odpoved po dogovoru. Sprejema tudi vloge na tekoči račun v DINARJIH *a£S ter jih obrestuje pod najboljšimi pogoji. Trgovcem otvarja tekoče čekovne račune Posoja hranilne pušice na dom. Daje posojila na poroštvo, zastavo vrednostnih papirjev ali dragocenosti. Uradne ure od 8—13. Mm ImMM ralBB It "/»n. Trt. 16-34. i Ljubljanska kr Podružnica v Trstu. Vogal via Milim 11 — Uia 39 ottobrs . izvršuje vse banfne posle. Kupuje in prodaja raznovrstne tuje valute. — Prodaja in kupuje Dinaije. — Izvršuje nakazila Dinarjev v Jugoslavijo. Sprejema Dinarje na obrestevanje po dogovoru. Vloge na knjižice v Lirah obrestuje 31 S !4 10 Vloge na tekoče račune Vezane viege obrestuje najugodnejše pO 4' po dogevsrg. CsSavni sedel banke: Podružnice: Brežice, Celje, Či nomelj, Gorica, Kranj, Maribor, Metković Novlsad, Ptuj, Sarajevo, Split. Bolniška glavnica Dinarjev 25,030.000.— Rezerve: Dinarjev 2§,CG0,Q0G.— Tel. št. 5-18,22-98. Uraduje od 9 do 12l/2 in od 14 V. do 16. Oilasi v .edinosti' imajo najboljši uspeh trta ELIJA JOK v GOKiCl Plszsa Cavour št. 9 naznanja tem potom s!av. občinstvu, da jc*. prejela zastopstvo najboljših »n svetov. Šivalnih strojev „P^A?/4*. U.ts UUts § IL^Up -š-šjI-i-šš-ŠS o ^^ o "S c ^^ S -N rs « u c a. g ____o « -vi d c u> C? V Jte w " — G 1 acc C« A C3 = n ~ « ^ w & £ .i^Ji: S" 5 « I Se toplo priporoča ILIJA €UX, sodni izvedenec Piazza Cavour 9. •S. o* i&m ^ a2*š?__« — = 7T O CJ ^■usi;«*?00"0-« rj »< Z-, - u - CH ^ O s J, ^.ca > Hlii S Trst, lila S, Fraacesto đ'fisslsl 6. Zaloga in izdeflovalnica msjoličalh in železnih peči In štedilnikov. Izbera plošč za kuhinje, kopeli in kiosete. Zaloga plošč iz tirolskega in navadnega litega železa, vrat in pečic za ognjišča. Izbera keramičnih In cementnih opek. Sprejemajo se naročila in popravljanja peči in štedilnikov. (50) Ustanovljena leta 1905. Delniška glavnica Ut. 15.000.000*— popolnoma vplatana. Glavni sedež: Trst, Via S. Nicoto 9 (Lastna palaia). — Podružnici: ABBAZiA, ZARA. Olajšuje vsiko trgovsko operacijo z Jugoslavijo - potom saveznoga zavode Jadranska Banka v Beogradu Ulibljani in Zagrebu □ □ i □ □ □ □ □ □ □ □ a □ □ D □ □ □ a D a □ a a a a □a poaoooopopoopnoo p 0000000000 pppoapaaapppp