Sfev. 151. (Posamezna Številka 8 vinarjev.) V Trstu« t Mboto, 2. JtuiiJa 1917 Letnik Xllt» Izhaja vsak dan, iudl ob nedeljab In praznikih, ob 5 zjutraj. Uredi'.iitvo: Ulica Sv. FranOSka AsISkega Št. 20, L nadstr. — Vil dopisi naj se poiiljajo uredništvu lista. Netraukirana pisma se m sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Izdajatelj in odgovorni urednik Štefan Godina. Lastnik konsorcij H?'"a .Edinost". — Tisk tiskarne .Edinosti*, vpisane zadruge s orrejet;fra poroštvom v Trstu, ulica Sv. Frančiška Asiškega it 20. Telefon uredništva in uprave Rev. 11*57. NaroCniaa z na5a: Za celo leto .*,...« K 31*20 Za po! leia..........«••••• . 15-60 za tri mesece.....................• 7*80 za nedeljska Izdaja a cela lete •••••• • 14 za pol leta.....................• Posamezne Itevllke .Edinosti" se prodajajo po 8 vinarje^ zastarele Številke po 10 vinarjev. Oglasi se računajo na milimetre v šlrokosti ene Kolona Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov.....mm po 10 vin. Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov ...............mm po 20 vin. Oglasi v tekstu lista do pet vrst ........ K 20.-* vsaka nadaljna vrsta.................• 2.— Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev. Oglase sprejema lnseratnl oddelek .Edinosti". Naročnina In reklamacije se pošiljajo upravi lista. Plačuje se Izključno la upravi .Edinosti" — Plača In toži se v Trstu. Uprava ln lnseratnl oddelek sa nahajata v ulici Sv. Frančiška AsUkega št 20. — PoStnohranilnični račun it '41.652. Zvezna armadna poročila. AVSTRIJSKO. D L NAJ. I. (Kot.) Uradno se razglaša: I. mirija 1917. Vzhodno injugovzhodnobo- j I š č e. — Nelzpremenjeno. Italijansko b o j I § č e. — Pri Vo-> i boj. mestoma tudi na Koroškem in o i tirolski fronti. Načelnik generalnega štaba. NEMŠKO. ISLKOLIN. 1. (Kor.) Veliki glavni stan, I. junija 1917. Zapadno bojišče. — Armada kra-Htviča Ruprehta: Ob obali, v kolenu Yf>erna in predvsem pri Wytschaete je dosegel včeraj zvečer topovski boj veliko •rcitost. S koncentričnim streljanjem je pripravljal sovražnik na ve« točkah močne fcv'ćj.e sunke, ki so bili vsi odbiti v bojih iz bližine. Tudi od prekop® La Bassee do inžnega brega Scarpe je doseglo topovsko Jelov a«je zopet veliko uioč. Tu so izvršili iz v idite sunke pri Hulluchu, Che-risv in f ontaine; bHi so odbiti. — Armada rc : ?rega cesarjevlča: Na fronti ob Aisni i*i V < j m pa n ji je bojni položaj neizpremen-jes? \ ćerai zjutraj smo pri sunku na višini r y lijeii 60 Francozov. — Armada • de Albrehta: Nič posebnega. Vzhodno bojišče. — Pri Smor-; , IJarano vkih. Brcdih in ob železnici /.! vov -Tarnopol Je tcpovsko delovanje r I e\ vračilo do pred kratkim običajno pn^o. V acedonska fronta. — Bolgar-ski rcdnH oddelki so izjalovili sovražne su; na desnem bregu Vardarja in jugo-7Si-i jo Dofranskega jezera. Včeraj so iz-gu i nasprotniki 4 letala in 3 privezne hzV -i v zračnih bojih in vsled obrambne- ~ Hr ROJ IN, I. (Kot.) Veliki glavni Man, 1. ji . la 191 7, zvečer. Živahen topovski boj v kolenu VVyt-•schreie Ob artolški fronti in severovzhoden Soissonsa za nas uspešni boji v pred-czemJju. Na vzhodu nič posebnega. l>rvi generalni Kvartirmoisters pl. Ludendorff. TURSKO. CARIGRAD. 31. (Kor.) Iz glavnega stara se pr»roča: V Iraku smo napadli angleški varnostni oddelek v Vadi Edhem, ga pogiK-li v beg in uplenili veliko množino živeva. — Kcvkaška fronta: Sovražni napadli poizkusi na našem desnem krilu in v sre-iišču so bili odbiti. — Na ostalih fron-t ju nič važnega. SOVRAŽNA L R ADNA POROČILA. Italijansko poročilo. 31. majnika. - - Na trentinski fronti in na K i- sta j>loha in gosta megla tek >in . a (ine ovirala delovanje arti-ijenL-. na dragi sirani pa podpirala akcije p;.»ru!»."\ aofi ud 29. na 30. t. m. je poizku-- ražnik severno Tonale z nenadnim napidom zavzeti dve naši sprednji postojanki nb Porti d* \lbiolo. a je bil razpršen pn.g'ian. Na visokih pobočjih M on te Pizzu'a v Karniji in ob dolini potoka Rac-colana sta se ponesrečila »:va napada sovražnika. Na ju :jski fronti je naša ari'1.2-i:ia uspešno cJgov ar jala na srditi ogenj ssvražnili baterij. Naše patrulje so izvr-Sfe krepka i-odvzetja in povzročile večkrat alarm med sovražnimi četami, k? utrjujejo nove postojanke. V okolišu Vodic naše baterije razpršile zbiranje sovražnih čet. Ki se pripravljale za napad. — V Albaniji so napadle nase alban-ike tol^e v noči gJ 27. na 28. t. m. iregu trne sovražne Čete ob gornjem toku pr-t4C: i Osuma. Bfw je trajal dne 28. t. m. ves dan i.i še tekom bitueče noči. Zasedli smo va>i Crevoda. \ ei.sct. Ovoja in Caba in zna^b!adct^ poroča iz Haparande: Kljub tejiiu, da luska vlada noče obelodaniti po- PODLISTEK. Milijonar, ki I« Izginil. Roman. Francoski spisal Ev gen Ckavette. fcdino le na to se je omejev alo vse občevanje Maurica in Pavline, katera, kot snio že omenili, še nista izpregovorila in0J seboj niti be>edice, ki sta se pa vendar ljubila tako zelo, da sta \ euno le mislila drug na drugega. V ostalem so pa bili sirodiaki posredo-\ alci njune nedolžne ljubezni. Dočiin so na eni strani napram zdravniku hvalili Pavli-niuo ljubezen do bližnjega, so napram Paviiui na vse mogoče načine slavili zdravnikovo dobrodelnost. Tako sta si Pavlina in Maurice neprestano pošiljala drug drugemu ljudi, ki so bili potrebni podpore. — Obrnite se vendar na gospodično godb z aliiranci, razkrivata lista »Dolna« in »Djen« tajno i>ogodbo z Italijo, glasom katere jamčijo zavezuiki Italiji Južno Tirolsko s Tridentom, vso Primorsko, severno Dalmacijo z Zad.om in Splitom, srednjo Albanijo z VaJono, otoke v EgejsKem morju in ob obali Male Azije in dragocene železniške koncesije v Mali Aziji. L!st pripominja k temu, kake kompenzacije naj dobe drugi zavezniki, ako tiobl že Italija toliko, katere vloga v vojni je relaitivno nevelika. Proslava obletnice Italijanske vojne napovedi v Milanu. LUG ANO, 29. (Kor.) (Zakasnelo.) V Milanu se je vršil včeraj povode in obletnice vstopa Italije v vojno velik obhod. Razpoloženje je bilo vsled zmagoslavnih vesti in ob sklicevanju na ljubljanske liste (?), češ, cia S2 Trst že izpraznuje. navdušeno. Poročilo o poteku manifestaciji v »Avan-ti-}u« je cenzura popolnoma zatrla, drugi listi pa ne prinašajo nič o kakih incidentih. V spomenici na vlado se intervencijonisti pritožujejo na tem, da se trpe ljudski nemiri in uporna dejanja ofi 1. inajnika sem, ter zahtevajo politiko, ki zajatnčuje zmago.__ DOGODKI NA MORJU. BPROLIN, (Kor.) Wolrfov urad poroča: Delovanje podvodnikov na bojrščih je dovedlo do uničenja cele vrste sovražnih parnikov s posebno dragocenim blagom. — Dne 31. ma»nika je brodovje nemških mornariških letal, med njimi eno z bolga-sko posadko, z očivfctao dobrim uspehom obmetalo z bombami pristanišče Sulino ob Črnem morju. Kljub močni pro-tiakciii so se vrnila vsa letala nepoškodovana. Nač. adm. štaba mornarice. NOVA RUSIJA. Priprave za ustavodajno skupščino. BERN, 31. (Kor.) Lvonsiki listi poročajo iz Petrograda, da bo odsek za priprave ustavodajne skupščine pričel zborovati dne 7. junija v Marijini palači. Amnestija na Finskem. PETROGRAD, 3i. tKor.) Na predlog finskega senata je izdala provizorična vlada odlok, ki proglaša popolno ali poml-loščotije finskih državljanov, ki so zagrešili do 20. marca 1917 kak zločin ali prestopek. Aretacija velikega kneza Nikolaja. BEROL1N, 1. (Kor.) Razni listi poročajo soglasno, da je bil veliki knez Nikolaj Ni-kolajevič na ukaz provizorične vlade aretiran. Vzrok za to so baje nemiri v Tiflisu, ki se iiii spravlja v zvezo z monarhično propagando. Pred novo enotno ofenzivo entente. BEROLIN, 31. (Kor.) Wolffov urad poroča: Kakor v zadnjih dneh so se tudi 30. t. m. vršile le krajevne bojne aikcije. Lahko se torej trdi, da ententa ciljev, ki si jih je stavila s pomladansko ofenzivo, po dvomesečnem bojevanju ni dosegla. Ako namerava kako odločitev, zamore ententa pričakovati isto le *ofci» eventualne nove enotne ofenzive v poletju, katere početke že izdajajo razna znamenja in zvišano bojno delovanje na vzhodni fronti. Ententa zasede Tesalljo. LONDON, 30. (Kor.) »Daily Mail* poroča iz Soluna, da tamkajšnji mero^a*!] krogi z gotovostjo pričakujejo zaseder.Je Tesal:je. Hoče se namreč preprečiti, da bi piišel del žetve v roke armade kralja Konstantina. Domneva se, da ne bo v Tesabji nobenega imenovanja vrednega odpora. Revolte na Kitajskem. A MSTEKDAM. 31. (Kor.) »Times« poročajo iz Pckmga z dne 29. t m.: Vojaški guvernerji več provinc so se proglasili za neodvisne. Hrzojavili so predsedniku, da zahtevajo razpust parlamenta. Province, ki prihajajo tu v&oštev, so: Fen*-tem, Anhoi in Hunen, ki so še zelo daljene od glavnega mesta, kjer se nahaja vel k del severne «rmade. Tudi v Haučatu je mnogo čet, ki pa so na strani predsednika. Od njihovega ^telišča je odvisno, ali Brichetovo, — je dejal običajno Maurice siromakom, kateri so potrebovali tople obleke in perila. — Pojdite vendar k doktorju Gardie, — je svetovala Pavlina revežem, kateri so se ji zdeli bolni. Dočitn je Maurice kolikor-krat le mogoče stopil tja gori v podstrešje, Ja bi skozi špranjo v vetrnicah ugledal Pa\ lino na vrtu, je Pavlina prav gotovo vsak večer pred večerno molitvijo dvignila nekoliko zastor na oknu, da je videla svetiljko, ki je gorela v delavnici mladega zdravnika. Zdravnik pa je bil tudi v resnici tako dobrosrčne in prikupne narave, da se mu je posrečilo celo potolažiti nezaupljivi značaj požrtvovalno zvestega Colarda. Kakor je bilo videti, }e njegova stroga čuječnost, ki je onemogočal^ vsako približanje kakega tujca k Pavlini, nekoliko popuščala napram Mauricu. Vsako nedelje je pri onem prizorčku z blagoslovljeno voteo tako pra- boJo zavzeli dogodki resnejši značaj. Jug je večinoma na strari parlamenta. Najvažnejši voditelji Čet v in okrog Pek risa so še zvesti predsedniku, toda ako se združijo vsi vojaški guve-nerji severa, po: r-n postane lahko njihova zvestoba omahljiva. Načelnik francoskega letalstva Regnieur odpuščen. BEROLIN, 31. (Kor.) »Lokalanzeiger« poroča, da je bil vaditelj francoskega letalstva, grof Regnfe-ir, odpuščen. OGRSKA KAFfNETNA KRIZA. BUDIMPEŠTA, Zl. (Kor.) Bivši predsednik ogrske f c s Unske zbornice, taj. svet. Ludovik Navav ki je bil sprejei -u-nes popoldne cd cezija, se je izrazil zastopnikom časopisja sledeče: Avdijenca pri Njegovem Veličanstvu je trajala približno eno uro. Tekom taiste sem imel prii.ko, predložili vladarju svt je predloge, tičo.e se krize in tozadevnih vprašanj, ki jiii je sprejel vladar z izredno dobrotijivostjo. O podrobnostih se seveda ne morem izja\ »ti, ventia1* Ia!*ku povem, da se vladar z veli!.o ljubeznijo in resnostjo trudi, da najde pota tn sredstva za pravo rešitev krize. DUNAJ, 31. (Kor.) Bivši predsednik ogrske poslanske zbornice in minister iz. si. Albert pl. Berzeviczy bo tekom današnjega dne sprejet od cesarja v avdijenci Avstrijski in ogrski socijalni demokratje niso odšli v Stockholm po nalogu c. In kr vlade. DUNAJ, 1. (Kor.) Povodom potovanja avstrijskih in ogrsđciti socijalnih demokratov v Stockholm je v marsikaterih krogih nastalo napačno mnenje, kakor Ua bi biii avstrijski in ogrski socijalni deinokratje odpotovali na Švedsko po nalogu c. in kr. vlade/Te vesti so se povzpele celo do domneve, češ, da je c. in k.r. vlada sklenila neke vrste pogodbo s socijalnimi demokrati in da jim je za njihove mirovne pogoje dala nekake obljube. Da so te vesti neutemeljene, je jasno. Avstrijski in ogrski socijalni deinokratje so po prvem potovanju nemških, rajhovskih socijalnih demokratov na Švedsko izrazili željo, da bi svoje nemške sod^nge podpirali \ njihovih prizadevanjih, ter so se obrnili do c in kr. ministrstva vnainjih zadev, da bi dobili potrebno dovoljenje za to potovanje. C. in kr. ministrstvo vnanjth zadev je gospodom omogočilo, da so prestopili mejo, in samo na to se je sploh omejil vpliv c. in kr. ministrstva vnanjih zadev. Avstrijski in ogrski socijalni demokratje se ne pogajajo v Stockholmu niti v imenu niti po nalogu c. in kr. vlade, temveč efcianole iz lastnega nagiba in na lastno odgovornost. Razne politične vesli. Predsednikom nemškega Nationalver-banda je namesto dra. Grossa, novega predsednika poslanske zbornice (ki so se ga pa, kar je značilno, v nationalverban-du z veseljem iznebili), izvoljen naš dobri znanec in nekdanji tržaški Žurnalist, koroški poslanec Dobernlg. Dober znanec naš ie g. Dobernig — smo rekli. To pa po svojih ekskurzijah v Trst v svrho in-spiriranja politike Nemcev v Primorju, ki jo je po sedanjih dogodkih zaf-te-la uničevalna obsodba. Mi Primorci smo torej občutili rihtlinijo Dobernigove politike na lastni koži. Taka je nasproti nam Slovencem, kakor stoji v bukvicah kakega Wol-fa. Razlika mej tem kričačern in Dober-nigom pa je ta, da se poslednji zna po potrebi postavljati v pozo pametnega politika in govoriti položaju in razmeram primerno besedo, da bi moral človek misliti, da je drugačen, nego so oni drugi. Klasičen dokaz za to je podal nelJavno s svojim govorom na nemško-nacupnalnem shodu v Celovcu. Izvajal je, da bo moral i>arla-ment ožigosati nezaslišano zlo gospodarstva, ki se je razvilo na različnih poljih našega gospodarskega življenja. Nemci da morajo vse zastaviti v to, da se dovede do delamožnosti poslanske zbornice. Zaključil pa je tako-le: »Mi Nemci (Dobernig se je kot dijak v Trstu še čutil — Slovenca in njegova mati baje niti ni znala nemški) v Avstriji moramo v vseh narodnih vprašanjih brezpogojno skupaj dr- vočasno pogledal v stran, da sta mladenca mogla misliti, da ju ni videl. Nekega dne pa je celo pokazal stari služabnik, ko sta se vračala s Pavlino od maše in sta prišla do vrtne ograje nasproti zdravnikovi hiši, kafko izredno ceni zdravnika. — Ta hiša je last pravega poštenjaka. — je dejal. — Aj! Ali res tako misliš, moj dobri Co-lard? — ie vprašala gospodična Pavlina s tresočim se glasom. — Ce bi imel hčer, bi ji želel takega moža, — je odgovoril Colard, ki Je odpiral tnala vratca v ograji in ni opazn Pavlini-nega hvaležnega i>ogleda. Da je Colartl govoril tako, je pač moral natančno proučiti vse dejanje in nehanje mladega zdravnika. Nekega dne pa je vendar prenehal molk med mladima Človekoma, ki dotlej še nista izpregovorila besedice drug z drugimJ žati; ako ne, se pogubimo skupno, ali pa vsak za-se. Tudi ne smemo prezirati težavnega položaja nositelja krone v Avstriji! V državi, ki po številu ni pretežno nemška, se ne more zahtevati od nositelja krone, da bi vladal le nemško. Nemški knez je in ostane. Ne otežujmo mu položaja, marveč pomagajmo mu pri izpolnjevanju njegovega neznansko trnievega boja, ki ga je moral prevzeti! In isto, kar velja zar naše razmerje do krone, velja tudi za stališče Nemcev do armade.« Tako je na zborovanju Nemcev v Celovcu Dobernig — govoril. Pameten mož po zahtevijn potrebi trenotka! Je-li pa ta pametni nauk kdaj izvajal na svojem praktičnem političnem delovanju? Je-li kdaj svaril svojce, naj v tem smislu urejajo svojo narodno politiko? Jim je-H kdaj govoril, naj ne stavljajo prenapetih zahtev, ki se v državi. ki po večini ni nemška, ne dajo izvesti brez nevarnih pretresliajev za državo, katere usoda je v rokah istega vladarja, ki mu Nemci (po Dobernigovih — besedah) ne smejo oteževati izpolnjevanja težke naloge njegovega zvanja?! Je-li kdo cul, da bi bil Dobernig s primerno odločnostjo nastopal proti >= predpogojem«, ki so cgroževali obstanek istega parlamenta, ki ga morajo Nemci (po sedanjih besedah Doberniga) dovesti do delazinožnosti in ki mu hoče — glasom slovesnega zatrdila v cesarskem manifestu, — vladar čuvati in varovati vse svoboščine?! Je-li Dobernig o pravem času — torej v tistem času že, ko so se še nadejali, da se jim nakane proti parlamentu posrečijo — svaril Nemce, da s svojimi zahtevami otežujejo vladarju položaj, ker ne stavljajo le zahtev, ki se v naši državi ne dajo izvesti, ampak zahtevajo tuiii od vladarja, naj ne izpolni slovesne besede v cesarskem manifestu?! Beseda in dejanje sta v kričečem navskrižju. Sedaj je Dobernig predsednik nemškega Nationalverbanda — najmočneje in vodilne nemške skupine v parlamentu. Pride-li z novo častno službo v moža tudi več doslednosti in skladnosti med besedo, govorjeno po potrebi momenta,. in med resnično voljo v srcu?! — Kdo bi" pričakoval kaj takega?! Kdo ne .bi bil uverjen marveč, da bo isti Dobernig ob danem rrenotku zopet brusil jezik in pero za iste nemške zahteve, četudi nositelju krone otežujejo položaj, ker — za-grenjavajoč medsebojno življenje narodov — ogrožajo parlament, ustavno življenje, ker so torej nezdružljive z vladarjevo besedo v manifestu?! Za slovanska narode v Avstriji je potemtakem povsem indiferentno, ali je na čelu Nationalverbanda dr'Gross, ki plete vedno le debele vrvi, ali pa Dobernig, ki zna včasih po potrebi sukati tudi mehkeje niti! Le melodija je tu pa tam različna, muzika je pa ista pri vseh: vsi bi hoteli, da bi se v Avstriji drugače vladalo, nego je Dobernig v Celovcu — govoril; vsi hočejo, naj bi se vladalo le nemški, čeprav vedo, da ta država ni nemška! Nemški cesar in nemška državna politika. V nedeljskem »Berliner Tageblattu« piše nemški diplomat grof Monts na uvcOnem mestu pod naslovom »Naša diplomacija« tako-le: »Po starem običaju in v smislu naše zakonodaje je v Pruski-Nemčiji pri vseh zunanjih odnosa jih pridržana odločitev kroni. Osebno vladanje ima torej tu najširše torišče. Ozirati pa se je treba ra to, da zunanji oddelek tvori le izrezek iz celote javnih stvari, ki čakajo sodelovanja nositelja krone, kot državne zadeve najrazličnejših vrst, vsa notranja uprava Pruske, armada, mornarica itd. Da se človek le nekoliko uUomači v tej preobilici poslov, oziroma da je vedno poučen o njih. je treba skoraj nadčloveškega dela. Da bi se bavil s podrobnostmi, bo pač le izjema, in vladar si more redno pridržati le odločitev ali privolitev pri načelnih vprašanjih. To pravilo bi se moralo zlasti strogo izpolnjevati v zunanjih stvareh. Le-te so večinoma tako zapletene, čisto politični, trgovsko-t>olitični, osebni, ljudski, finančni, časopisni momenti se iz-pre-pletajo tako, da je resničen pregled mogoč samo po temeljitem proučavanju in naj-skrbnejšem neprestanem opazovanju zunanjega kaleidoskopa. Tudi najnadarjenej-ši nestrokovnjak si more ustvariti eno- In ta dan je bil prav tisti, ko so se dogodili vsi prej povedan k dogodki. Ko je namreč de Lozeril. ko je dokončal svojo pripovest o umoru, zapustil sodnika gospoda de Badičrea v salonu in odšel za kapitanom v njegovo sobo, se je tudi sodnik odpravil za odhod. — Gospod de BaiJiere, — ga je poprosila tedaj Pavlina, — ali mi ne boste ponudil roke, da me pospremite nekoliko korakov daleč k nehi stari, bolni ženicu kateri bi rada pc-nesla majhno podporo? Sodnik je prav rad ifstregel tej želji, in odšla sta. Žiijima je šel tudi Colard, ki je nosil košarico z obleko in žrvili. Ko so prišli do bolničinega stanovanja, oc je gospod de Badičre poslovil od gospodične Brichetove, in Pavlina je ta>ko hitro stekla po stopnjicah navzgor, da ji Colard s svojimi starimi nogatni in poleg tega še otovorjen s košarico ni mogel slediti tako hitra stavno le diletantsko sodbo. Ne more se javno presojati, koliko se je uveljavljal vladarjev vpliv v naši politiki, ki se je končno iztekla v vojno, vemo pa, da so njegove osebne želje bile neprestano usmerjene na ohranitev miru. Vsekakor pa vlada precej splošno mnenje, da je bil cesar vse prevečkrat angažiran s svojo osebo. Kakor pri šahu dotlej najskrbneje čuvani kralj poseže vmes šele ob koncu igre ali v trenutku krize, se tudi v politični igri modernih milijonskih držav vladar ne sme nikdar izpostavljati brez ministrske opreme in izpostavljati se sme sam samo v najskrajnejši sili. Poset pri drugih vladarjih, zlasti vladarjih dvomljivega mišljenja, govori o zunanjih stvareh, razgovori najvišje osebe s tujimi ministri, veleposlaniki, politiki, vsako še tako nedolžno se zdeče potovanje v inozemstvo so nevarne in dvorezne stvari. Koristile so pač težko kedaj, pač pa so bile povod za zavijanja, vznevoljenja, poznejša razočaranja aH pa za napačne informacije in napotitve. Razmatranje o osebnem vladanju, božajiskem razsvetljenju ali obljubljenih reformah je izven okvira te razprave. Politik se more predvsem držati le državne ustave, po kateri je kancelar odgovoren za cesarjevo vodstvo državnih stvari, torej predvsem za zunanjo politiko.« — Komentar k tem velczanimi-vim izvajanjem olJličnega nemškega diplomata naj si pač napravi čitatelj sam. kar mu morda olajšamo s tem. da navedemo še uvod njegovega članka, ki se glasi: »Nepovoljni izreki o naši -diplomaciji se zde, da pripadajo dandanes skoraj k dobremu tonu. Poleg zlasti na preteklost se nanašajočih utemeljenih obtožb vf'-'-stva naših zunanjih državnih poslov se * oglašajo silna očitanja proti uradniškim * kategorijam ali posameznikom, ki se ne morejo braniti javno. Občinstvo si pač tu večinoma ni na jasnem, da tek nemške politike določa osrednje mesto, ki izdaja povelja in navodila, katera morajo zastopniki v inozemstvu natančno izpolnjevati, t Nato slede zgornja izvajanja. Domaže vesti. Odlikovanja. Cesar Je z Najvišjim sklepom z dne 10. majnika pot -elil finančnemu svetniku primorskega finančnega ravnateljstva, Hilariju Vodopivcu in carinskomu višjemu nadzorniku Alojziju Knollu vojni križec za civilne zasluge II. razreda. Odlikovanja v področju trgovinskega ministrstva. 2e pred par dnevi smo objavili vest c. kr. korespondenčuega urada, da je uradna »Wiener Zeitung« objavila dolgo vrsto odlikovanccv v področju trgovinskega ministrstva, kamor spada tudi c. kr. poštna in brzojavna uprava. Kakor znano, predlagajo osofoje v odlikovanje pristojna višja mesta. Sedaj imamo pred seboj seznam imenovancev in vidimo, da med onimi, ki so odlikovani z vojnim križcem za zasluge II. razreda, ni nobenega Slovenca, in sta dobila v področju trz;i- j-ga poštnega in brzojavnega ravnateljstva to odlikovanje samo ravnatelj dvorni svetnik dr. Henrik vit. Kamler in ravnaicli poštnega urada v Trstu Štefan Suppan. Med onimi, ki so odlikovani z vojirm križcem za zasluge III. razreda, vidimo za vse področje tržaškega poštnega in brzojavnega ravnateljstva aMikovana samo dva Slovenca, nadpoštarja v Divači, Frana Atnbrožiča, in višjega poštnega upravitelja v Ljubljani. Antona Kurenta^jer edinega Hrvata, poštnega komisarja dr. Božo Maričiča. — Ce kje. se pač mora reči, da je poštno in brzojavno nameščenstvo na Primorskem, na fronti sami in tik za fronto, v ognju sovražnih granat in bomb, preobloženo z delom, v najtežjih življen-skih razmerah, s tako nadčloveško vztrajnostjo ves čas vojne, zlasti še italijanske vojne, vršilo veliko več kot svojo dolžnost, da zasluži odlikovanje prav vsak med njimi, ki je brez dijet, katere dobivajo oni, ki so premeščeni v zaleOje, opravljal svojo službo na svojem mestu. Izredna dragiujska doklada za drža \ ne nameščence. S pravkar razglašeno naredbo vscvkupr.ega ministrstva se dovoljuje za čas od 1. junija do konca leta 1917. izreden dodatek k draginjski dokladi. določeni za leto 1917. Ta izredni dodatek se je dovolil samo aktivnim državnim (dr-žavnoželezniškim) uradnikom in državnemu učnemu osobju ter onim, ki dobivajo letem enako plačo, in med temi vsemi le tistim, ki dobivajo letne plače do največ 4800 K, poleg tega pa tuOi vsem ostalim državnim uslužbeticenj, ki uživajo dra-ginjsko doklado. Kot izrnera izrednega dodatka se je določil za vse uslužbence načelno enak znesek, stopnjevan po obstoječih. za izmero dokladc odločilnih štirih razredih glede rut število rodbinskih članov in sicer: 120 K za prvi, 180 K za '| IVI. I '"1 UUlJ iVJlfO ti imi llllll J7VU < ■!", glava radi uprave drž. železnic. — znejšem roku, kot pa bi veljal zanje po R j a rilo pa bi nas tako imenovanje radi zgornjih določbah, velja za to določeni načelnik postaje v Oorici. Nu, nas ne boli oboleiosti odriniti pod orožje šele ob po-toli M R iz Lisrev, ki so jiii imeli žnjim nas; ljudje rok, ki se da posneti iz čmovojniške iz-v Gor d k -; potujoče občinstvo in kot dr- j kaznice. Na podlagi prostovoljnega vsto-iavVani. zavedajoči se svoje pravice do pa v skupno vojsko, vojno mornarico ali zal ^ ve, da j'!i javen funkcij-nar spoštuje deželno brantbo na podlagi brambnega in da ne /ali njihovega redu in jezika, da zakona potrjeni pripadniki teh rojstnih lic -.kanira svojih uslužbencev le radi te-pesnikov morajo tudi, in sicer če so že bili ga. keT SO — Slovenci! Ali res hoće jna prebiranju, po dnevu svojega prebira-uprava državni!« železnic, «cSa se bo v I nja, drugače pa potlnevu potrditve ali 14. Trstu pona\Iiaia zgodovina jeze. boiev i aii pa 28. junija odriniti pod orožje. -a V. ievcrje\ et;a Kaj vSC se ulore zco Hr- sproti popravljali ob omejitvah prometa varski list« med drugim: Ako listamo v ali pomnožeuiu vlakov. Poletna izdana av-Igodovinl zadnjih stoletij od časov pe-. strijskega »Kursbucha« izide dne 10. juri dičnih turških invazij do sedanje sve- j nija. t a ne vojne, veže kot ena skjpnačrta vse Važntst trgovskih Sol. Rasvno ti vojni fclavne hi neslavne df^oukc eno označje: ; časi so prinesli tudi pouk. da je trgovsko požrtvovalnost in zvestoba juinoslo-, vprašanje eno najvažnejih problemov v ^kih narodov..... Perpleksni molk bližJije bodočnosti. Bolj in boi j se opaža (v rečenem cirkusu po krvavi ža'Uvi) se daje veliko bolje raztolmaeiti, nego se zdi v prvetn momentu. Dobrodušni naši ljudje 40 verovali v spoštovanje hrvatskega velika važnost izšolanega trgovskega naraščaja. a s tem izpoznanjem postaja vprašanje srednjih trgovskih šol veieaktu-volno. Posebno za nas Slovence, ker je kiiena v 'njem svetu, a, ko je ravnatelju naš zemljepisni položaj zelo ugoden za tr-Cirkusa izbegn 'a tista beseda, ki je izšla; govifio. Važnost gospodarsko - trgovinske fz g! b: e njegovega prepričanja, smo jakosti za vsak narod se je najočitneje po- Ostrmsli od začudenja. Vidimo torei, da sta Dunaj in Rrm et-ina v tem, da je »Kroat« isto eten s croato^, in da eno in drugo žali. Doznali smo od iskrene dunajske Ci-še. ičva Hrvat ni človek, a sedaj smo po- slali pri 'ni ne samo v ustih tujiii na- r 'dov, temveč tudi cirkusulh ravnateljev kazala v sedanjem vojnem času. Dobro je naglašal te dni »Narodni list«, da se je od vojne na bojiščih prenesla domov morda ie hujša gospodarska vojna. Oni, ki ima moči. more paijreti vrata in najti izhoda iz oiblegane trdnjave. Po vojni, ko se bojevniki povrnejo nu svoje domove. i. — e! »vnov! To je naša grška slava! da se jK>d zaščito blagodejnega miru lotijo Saj: o r.f;a zgodovina, pisana po naših j zopet starega tihega dela. se bo opažalo rodoljubnih ljudeh, lavlja, da smo bili I veliko pomanjkanje na delavnih silah, ki £ .1 temu rale chris anitatis. da smo bil* bodo najpotrebneje za gospodiirsko-trjfo- jez. k! je branil kulturo Evrope pred barbarstvom. Naši junaki, ki jHi je neinila smrt znenadila na straži od naše krvi za-rudele S je, so nosil! v srcu trdno vero, p< >'.c ; nesebično delo skozi stoletja, d.: ljubezen, posvedočena s svojim življenjem, mora biti močneja od zavratnih spletek proti našemu narodu, da veliko žrtvovanje in junaštvo mora zagotoviti tlačen-:! narodu srečno in zavarovano bo-Kar smo mi žrtvovali v tej vojni. dočn o ter.; ska. 1 teli n. napor okraji nai. Staje, se vcj hleva vinski razvoj. Kajti, gotovo je, c'a bo odstotek vojnih izgub tudi pri trgovskem stanu jako občutljiv. Uverjeni smo, da bodo naši poslanei — poleg vprašanja oja-čenja iil pov išajija poljedelske produkcije — posvečali vso pažnio rudi tej panogi narodnega gospodarstva. Kajti če je poljedelstvo — in sedanja vojna je dokazala, da je! — fundament U'ržave in blaginje prebivalstva, je pa istotako gotovo, da v sedanjih modernih časih razvita m procvi-z glasnim govorom Hrvat-, tuječa trgovina izpopohiuje in dovršuje, racija. Istra tti Bosna. In rezultat j kar ustvarja pr>liedelstvo za javni skupni blagor. Med prvimi nalogami naših zastopnikov je torej skrb, da dobimo tudi mi potrebnih trgovskih šol in žnjimi izšolanega trgovskega naraščaja. Kajti potreba na p<»plačuje z dovoljenjem, da tem ho res velika in hudo bi se maščevalo, >ti izda i.: i - tisteitui. ki jih za-j ako bodo mesta mol nami zasedali tujinci, v ^iovens em ali hrvatskem jezi- ker sami nismo imeli potrebnih, strokovno »veškiii naporov, tega skrajnega n ših narodnih sil naj bo kak giavar, ki pozna le nekaj malega iw.-'ka. ali načelnik železntške pn- 1- ma r v sedanje parlamenta ne sme biti v priliko, | v narodu d.« se pokopljejo tudi na^c zadnje nade! N - nar d; razkosan na države in pokrala e, se mora ujed niti, ali brez kompro-tiiisa! Mi ne moremo žrtvovati niti enega dela v4ega nar Ja. Ne moremo žrtvovati Slovencev, da bi d^egli ujedinjenje Hrvatov. Nhnamo več smisla za politiko bakšiša, ki nam nuJi premalo za življenje, a preveč za smrt. Naš narod ima pravico do mirne m zavarovane posesti svojega področja In svojih narodnih pravic. Ako nam je usojen narodni pogin — čemu naj bi daljšali trpljenje?! Bo'je je poginiti, ne- Še nekaj v pouk in pojasnilo, kako težke razmere so prišle nad naše časopisje. Na Aalerjevem procesu na Dunaju je obto-ženčev oče na svojem zaslišavaniu naperil proti glasilu češke socijalne demokracije. »Pravo Lidu , očitanje, da je priob-čevalo rudi članke, ki jih je doposialo uredništvu — polierjsko ravnateljstvo. Dr. Friderik Adler je vzkliknil: »Tako je nastal list, ki vteleša v sebi infamijo absolutizma!« Na ta insult je odgovoril »Pravo Lidu« povsem mirno in stvarno: »Da, pošiljali so nam lih hi mi smo jih pona- tisnili. pa ne samo mi. marveč tudi drugi listi. Sicer ne bi bilo preostajalo drugega, nego — prenehanje z izdajanjem lista. Da se pa češki javnosti dnevno časopisje ne odtegne popolnoma in da masa češkega naroda ne izgubi še zadnjega spoja s političnimi strankami — ta ozir fe, kakor pri drugih uredništvih, zmaga! tudi pri nas nai j vsemi drugimi čutstvi. ki jrh je izzvalo v nas to stanje stvari. Potek dogodkov je gotovo opravičil tak sklep. Da so se dnevni listi ohranili češkemu narodu, to smatrajo gotovo danes na vseh straneh kot koristno. Sicer pa je češki narod gotovo vedel tudi, kako mu je čitati liste v vojnem času.« — Tako »Pravo Lidu*. — Kdor ne more razumeti te besede, mu tudi ne pristoja pravica sodbe in — obsojanja listov. Pripomnili bi Ie še, Vi4a tako, kakor je delalo »Pravo Lidu ^ in smo delali mi, je delal in dela tudi glasilo tržaške socijalno demokracije. Kal je z ureditvijo cen obuvala? Prejeli smo: Pred več kot mesecem dni je razglasila pristojna oblast, da se začasno ustavi prodaja čevljev po normalnih cenah, ker je treba stvar urediti. Čakali smo in čakali, kedaj razglasi potem ta ureditev, toda take /azglasitve še ni bilo do danes. Cene čevljev so tako nesramno vrsoke, 'da jih morejo zmagovati samo tisti, ki jim denar sam po sebi leti v žepe, nikakor pa ne človek, ki je navezan na svojo borno plačo, na zasiužek, ki ne zadostuje niti za hrano. Otroci naj hodijo čedno oblečeni in obuti v Šolo, toda nihče ne vpraša staršev7, s čim naj -oblačijo in obuvajo otroke. Nujno je torej potrebno, da se stvar vendar enkrat uredi m sicer tako, da ne bodo nekateri navlekli domov cele zaloge čevljev, kot se je dogajalo prvi čas prodaje po normalnih cenah, drugi pa ne bi 'Jobili nič, temveč da bo nakup mogoč vsakomur. Ko imamo že za vse drugo izkaznice, zakaj bi jih ne imeli tudi za čevlje. Ce si ljudfe, ki jim je vojna na-tresla potne žepe denarja, če si neke vrste »ptice, , ki ne orjejo in ne sejeio, pa vendar žanjejo, in drugi taki lahko privoščaio najnovejše in najmodernejše obuvalo po naravnost fantastičnih cenah, ie pa to popolnoma nemogoče ljudem, za katere po-menja vojna edino le vsestransko izgubo in pomanjkanje. Prosimo torej primernega kar najhitrejšega ukrepa pristojnih oblasti. Vznemirljivi znaki. Doznajesmo, da seje pri naši finančni prokuraturi uveljavila rtova praksa. Ze poprej so skopuharili - z vsako mrvico pravice našemu jeziku, sedaj pa so nam odtegnili še te mrvice. Finančna prokuratura vlaga sedaj na sodišče — tako se glasi naša informacija — vse, prav' vse, samo v nemškem jeziku. Praksa, ki se je uveljavila v tem pogledu v upravi državnih železnic in v prometni službi do najskromnejega delavca — jc že znana §iršemu občinstvu in je tako kričeča. da bo že morala priti perti nož brezobzirne kritike v parlamentu. Najznačilncje pa je, da si niso upali le med nami krotkimi Slovenci (vsaj oni tam gori in gotovi ljudje tudi doli so uverjeni, da morejo tej krotkosti nuditi prav vse, kar hočejo) začeti s takim »preurejanjem« in »pomlajevanjem« države, da so namreč korajžno zavihali rokave tu'ii gori med zavednimi, samosvestnimi in energičnimi Cehi, in to vkljab dejstvu, da jim govore mnoge iz-skušnje, da se s tem narodom ni smeti preveč šaliti in da je češko vprašanje postalo že v grobišče tudi za marsfkaterega ministra, pak bi se zato moglo zgoditi kaj človeškega tudi kakemu — železniškemu ministru, iz *Ostrovskega Dennika« do-znajemo namreč, da je češko vknjiževanje v tamošnjo zemljiško knjigo popolnoma prenehalo in da se vse vpisuje izključno v nemškem jeziku. Naglašamo kričeče dejstvo, da se tako dogaja v okraju, ki glasom zaiinjega ljudskega štetja šteje 40.190 Cehov in — 1287 Nemcev!! Rečeni češki Hst pripominja, da vsi ti slučaji dokazujejo, da so sicer »nemški predpogoji« po intervenciji grofa Czernina izginilt, ali nemški duh da počasi Infiltrira upravno prakso, da se nemški državni jezik uvaja via facti (polom dejanj). Ta dejstva govore več, nego vse vladne izjave! Duh nemškega radikalizma plava nad vsemi livadami, na katere more »državna uprava metati blagodejne solnčne žarke (na tiste, ki so poslušni), ali pa — vsipati točo. Sl^ikorja za vfcuhfcvanje sadja — ne bo. Zaradi pomanjkanja sladkorja je ukrenil urad za ljudsko prehrano, da se letos ne bo oddajal sladkor za domače vkuhavanje sadja. V odseku urada za ljudsko prehrano se je tudi pou'iarjala možnost vkuhava-nja sadja z zelo majhnim ali brez dodatka sladkorja, na sušenje sadja itd. Ukrenile so se tudi vse priprave, da se vse sadje, I ki se ne porabi sveže ali ki ga nevkuhajoj ali posuše pridelovalei sami, v tvornicah, konserv. marmelade in sadnih sokov po-1 dela v trajno blago. V ta namen se bo dalo | takim tovarnam na razpolago toliko slad- j korja, kolikor bo le mogoče. Samo v prav ] posebnih ozirov vrednih slučajih, če bi se sadje ne moglo podelati tvomiško in bi se moglo pogubiti, bi se izdal sladkor pod posebnimi nadzorstvenimi ukrepi in določbami. Poskrbelo se bo, da se bodo taki sadni izdelki proLiajali po primernih cenah in da se tudi primerno razdele. — Kakor vse kaže, bomo imeli v Primorju leros preeej sadja. Tvornice za podelavanje sadja v kon-serve, marmelado in sadne soke pa na Primorskem, žal, nimamo, a na izvoz v severne dtžele pa z ozirom na silno težavne promeue razmere tudi ni misliti. Resnica je, da Primorec #ubi sveže sadje in 'da se použlje pri nas sadje večji del sveže, toda bUo bi pa vendar škoda, ko bi se ob obilici sadja, ki ga je pričakovati, porabilo vse sadje sveže, ko vendar tako zaleže veliko manj, kot pa konservirano. Sedaj imamo n. pr. že veliko čre&enj na trgu, Vkuhavati jih ni mogoče čisto brez sladkorja, sušiti tudi ne, kjer ni priprave za to. I11 vendar bi vkuhane črešnje in drugo sadje pozimi veliko zaleglo v vsaki »družini. Tu bi bilo pač res nujno potrebno, da bi družine dobile sladkor za vkuhavanje m si tako napravile za zimo zaloge, ki bi bile znatno ceneje, kot pa je n. pr. češpljeva marmelada, ki jo moramo plačevati po 4 K kilogram in ki niti od daleč ne dosega dobrote doma pripravljenega vkuhanega sadja aH marmelade. In če že ni sladkorja, pa vsaj saharin, katerega tudi ni 'dobiti vkljub vsem zagotovilom. Naj bi pristojne oblasti ukrenile potrebno, da bi se ugodilo tci splošni želji. DAROVI. Za »Vojaški dom«, so došli vojno-oskrh-nemu damskemu komiteju naslednji na-daljni darovi: Mestna ljudska šola v ulic Donadoni K 32, mestna višja realka h 497*29, mestna ljudska šola v ulici Giotu K 50, italijanska mestna ljudska šola \ Skednju K 18'4f), mestna ljudska šola ^ ulici Kar.dler K 15, kopersko učiteljišči začasno v Trstu, K 40, zasebna Jjudsk šoja v ulici Stadion K 22. — Skupaj kro 674*69. — Cigarete in časopise so poslal Antonijeta Housell, gr. dr. Schellander, višji vojni kurat Mahovich, nadporočnik dr. Rybaf, ga. Kovacevich in Setvastopulo ter gg. Peitl, Volpich, Petronio in Siebert, potem tržaška podružnica Živnostenske banke. C. in kr, poveiin&tvu pomorskega okraja je tržaška čistilnica mineralnega oija povodom 25-letnice svojega obstanka izročila znesek K 10.000 za vdove in sirote padlih pripadnikov c. in kr. vojne mornarice. Darovi, došli vladnemu komisarju. — Leopold Vianello K 50 za Rdeči križ. Čim prej v GLEDALIŠČU E9EN šumi marica (Bogdan štlmov) Epizoda iz srbsko-bolgarske vojne z uvodom in t 4 dejanjih. Šesto voino posolilo bs| mu OGLASI 1:: §§ M ni«uy« p« 4 *Wt. Hašiš« tiskan« bmji m nit-aajo c c krat t«L — Mftjvujli : pristojbina aaaia M stotiak. , op po □□ išče se poštena služkinia sa vsa domača dela. Ulica Bv. Frančiška št. 23, III Jl«5 Potrpežljiva aBteljica treh mesecih. — Barriera 2-'! I- 1164 Odvetniška plsornn Poizve se v Insera'cem oddelku „Edinosti". 1160 M'fl?( t1"?05''^ pomočnik vešč jestvničarske sfcro-rilUJ ke. 7. večletno prakso, idče primerno službo v kakšni trgovini ali pa kai sličnoga Nas'ov pove In-er odd. Edinosti pod 1160". 1160 FQ!3$Hf štev. 10. Anton Jer kič posluje zopet v svojem ateljeja ▼ Trstu, Via delle Poste 407 O o O m £ 0 » 9 (A 01 Kdo se zamore i:- s govarjati, da mora j J plačevati davke, § ako tisoči junakov plačujejo sedaj krvni davek? o M O lesto voino posolilo Proga se pcpoinorM urejena na Kranlsk@sn s popolno tiskarsko in knjigovežo koncesijo. Ponudbe pod „Marnr Ljubljana po!fn! predal n. čim prel V GLEĐAL&ŠČU EBEH šumi m&mm (Bogdan Stlmov) Epizoda iz srbsko-bolgarske vojne z uvodom in v 4 »lejanjih &RI prof ¥ GLEDALIŠČU EDEN Suhi marica (Bogdan Stimov) Epizoda iz srbsko-bolgarske vojne z uvodom in v 4 dejanjih. ZDRAVNIK Nel Dr. Ruroi Pernlilč rt£ , u]e v Trstu, nI. Giulia 76 III. n. (zraven Dreherjeve pivovarne) In ordinira T sllci Carintia 39, L od 3 do 4 pop. za notranje, nenrome In otralke bo« •i.sni (blizu cerkve sv. Antona novega.) KONJAK iz vina lastnega pridelka, destiliran, priznan v slučajih starostne šibkosti in že- ; lodčnih bolezni že od stoletij kot življenje podaljšajoče krepilno sredstvo. Razpošiljam 4 polliterske steklenice 12 let starega, poštnine prosto za K 40.—. 4 polliterske triletnega, čudovito ublažujoče sredstvo proti trganju 32 K. — Vino od 56 litrov naprej, rizling ali bergundec po K 3.60 liter. BENEDIKT HERTL, veleposestnik, graščina Gollče pri Konjicah, Štajersko 1M-Oio Stadion 10-Trst Odprt otž 8*2 zpefer naprej CenQ:L»rcteK LIL ursleKl. JADRANSKA BANKA Trst, Via Cassa di Risparmlo 5 (Lastno poslopje) Kapital In rezerva K 8,890.009.— FILIJALKE: Dunaj Tegethofstrasse 7—9, Dubrovnik, Kotor, Ljubljana, Metković, Opatija Split, Šibenik, Zada'. VLOGE NA KNJIŽICE II 01 - 2 0 = 3 od dneva vloge do dneva vzdiga. Kentni davek p'.ačuje banka svojega Obrestovan)? vlo^ na tekofiem In žiroračunu po dogovoru - AkredetI • I. čeki in nakaznice na vša tu-fn inozemska ti /ii*a. KUPUJE IN" PRODAJA : vrednostne p.ipirjc. rente, obligacije, zastavna pisma, pmoritste, delnice, sreftke itd — VALUTE IN DEVIZE. PREDUJMI na vrednostne papirje in blatro leiefte v lavnih skladifičjh. SAFE DEPOSJTS PROMESE.--Proda.ja sr-čk razredne lote rije. Zavarovanje vsakovr>tnih papirjev proti knrzni izgubi, revizija Žrebanja srečk i. t. d. brezplačno. Stavbni kredit, reinbours krediti. Borzna naroČila. — Inka^o. MENJALNICA.---ESKOMT MENIC. Telefoni; 14H3, 17U3 in 2076. Uradno uros od 9 d) 1 popoldne« Brzojavi: JADRANSKA ZOBOZDRAVNIK Dr. j. (ermak v Trstu, ul. Poste vecchie 13, vogal ulicedellePostt. Izdiranje zobov brez bolečine. s-s Plombiranje. :-: UMETNI ZOBJE Čim prel v GLEDALIŠČU EDEN ŠUNI MARICA (!"o;(dan Stinioi) Epizoda Iz srbsko-bolgarske vojne j uvodom in v 4 dejanjih Proda se arondirano 37 oral veliko vinogradno posestvo s lego v Halozah pri P'uju, Štajersko. Posestvo obsega: Vi* orala novega, 8-10 letnega amerikan-skega vinograda; 5 oral starega, opuščenega vinograda, ki je Se za prenoviti; 10 oral travnikov, njiv in sadonosnikov ter 21 oral gozda in sicer 2 orala lepega bukovega, 2 orala hrastovega, 2 orata podrenega in 2 orala lepega kostanjevega ter 13 oral mladega 6 do 12 let starega smrečjevega gozda. — Na posestvu je tudi viničarija. Posestvo je neobremenjeno ter se proda Ie radi družinskih razmer za 75.000 K proti takojSnjem izpiačiiu. Ponudbe pod „Posestvo", Ljubljana, poštni predal 74.