Poglejte na itevilEe poleg naslova Za dan, ko Vaša naročnina poteče. Skuta j te imeti naročnino vedno vnaprej plačano. NARODA List slovenskih delavcev r Ameriki. Telephone: CHelaea 3-1242 Cl— Matur September 25th. 1948 »j the Pot Office m$ New Vork. N. under Act of Cwctcm *f March Srd, 1*71. ummi tM kot HA DAIf DOB1T1T1 C "GLAS NARODA" PO FO&n MABATNOST MM STOJ DOM (biiwl NM ts Citajte, lav Vas £ No. 34 — Stev. 34 NEW YORK, WEDNESDAY, FEBRUARY 18, 1942 —SREDA, 18. FEBRUARJA, 1942 • Volume L. —*- Letnik L. AMERIKA SE NI DOVOU ZAVAROVANA .('it sni kurji so tudi predsednika vprašali, ako je Amerika v resnici zaostala v pošiljanju pomoči Rusiji. Predsednik ji-odvrnil, da j«' bila ila cela vsota potrošena. Z movim posojilom pa bo dana •Rusiji Kopetna pomoč za izve d'bo obrambnega programa. Gandhi se bo sestal j Tri laške ladje zadete .s Cankajšekom i v Sredozem. morju Poročilo iz Bomba j a nazna- Poročilo iz Kaire naznanja, tja, da je Mohandas Gandlii da so angleški acroplani s (odpotoval iz Wohrde v Kalku- torpedi zadeli dve italjanski to, kjer se 'bo festal z genera- križarki in en rusilee v sred-lem Cankajsekom. I njem Sredozemskem morju. kor je bilo dogovorjeno. Nek časnikar je liotel vedeti, ako imajo Združene države dovolj bojnih ladij in acropla-nov, da odbijejo vsak napad, na naj pride od koderkoli. — Predsednik je odgovoril, da Združene države v tem ozirn niso dovolj preskrbljene in de sovražnik lahko napade Alasko in New York. Glede New Vorka je rekel, da morejo sovražne ladje "pod gotovimi" poiroji priti do New Yorka in ga že drevi obstreljevati. Ravno tako morejo drevi sovražni aeroplani bombardirati Detroit. 32 miljard za obrambo Poslanska zbornica je včeraj zelo naglo glasovala za vladno predlooro asa $32,070,901,000 7a armado, mornarico in za lend-lease pomoč zaveznikom. Predloga je bila iz poslanske zbornice takoj poslana v senat. Predlosra je bila soglasno pprejeta s 371 glasovi. NAPAD NA OSIŠKO LADJO 7 vzrokov za Hitlerjev poraz Med drugimi razlogi je rečeno, da Nemčiji zelo primanjkuje vojaštva. Radio Kuibišev je navedel 7 vzrokov, zakaj bo Hitler poražen. Ti vzroki so: 1. Mornariška sila zaveznikov je vsak dan močnejša. 2. Naravni viri Amerike so neizčrpljivi. 3. Nemčija se -bori proti največji zvezi držav. 4. Sovraštvo proti nacijske-mu zatiranju narašča z vsakim dnem. Francozi, Holandci, Cehi, Belgijci, Norvežani, Poljaki, Jugoslovani in Danci kaže-o s sabotažo, da ne bodo nikdar sprejeli nacijskega jar- ma. 5. Nemčiji zelo primanjkuje vojakov. V Nemčijo so poslani slovanski delavci, medtem k« la ruski fronti z vsakim dnem pade več Nemcev. 6. Hitler obsodi na smrt vsakega Nemca, ki se spomni strašne dni leta 3918. Nemčija ni združena; Rusija pa ima 200 miljonov ljudi, ki dihajo isto -apo in v isti želji — da je Hit-'er poražen. 7. Vse človeštvo se bori proti Nemčiji. Ruske bojne ladje obstreljujejo Krim Ruske ladje obstreljujejo nemške črte pred Se-ba«topolom. — Timošenko pred Harkovom. Slika kaže neko osiško ladjo, ki so jo napadli angleški aeroplani nekje v Sredozemskem mor- ... _—.. ju rWmC.ij-j naTiiaiij^ij^ t-n Ultn T^n^i pfj*Ml" lftdjli. n Preselitev naroda v Rusiji Sov jet ljudskih komisarjev je uredil, da se prebivalci opustošenkh krajev za vedno naselijo v kraje, v katere so bili premeščeni. BOMBNIKI IŠČEJO NEMŠKE OKLOPNICE Angleški bombniki in drugi aeroplani krožijo nad Severnim morjem in iščejo pristanišče, v katerem bi -bili nemški veliki oklopniei Gneisenau in jScharnhorst ter križarka Prinz Eugen. Angleška admiraliteta je naznanila, da so angleški aeroplani sinoči bombardirali kraje v severozapadni Nemčiji, nemška radio postaja pa naznanja, da so angleški bombniki "bombardirali; Helgoland, kjer se po ancrl. mnenju nahajajo nemške pobegle bojne ladje, ki so v sredo pobegnile iz Bresta. Nek zastopnik angleške vlade je rekel, da so bile vse tri nemške ladje tako zelo poškodovane, da še več mesecev ne bodo sposobne za boj, v tem času pa bo angleška vojna mornarica tako pomnožena, da jim bo lahko.kov. Mnogo nesreč v domovih National Safety Council v Chicago. je, ko je zopet pričel jna poziv predsednika Roose-velta veliko kampanjo za varnost človeškega življenja, spo-i ročil, da se vsako leto v Združenih državah smrtno ponesreči na svojem domu najmanj .100,000 ljudi in sicer samo zato, ker so preveč prepričani, da so doma najbolj na varnem. Welder ji pustili delo V Mobile, Ala., je 800 članov samostojne unije izjavilo, da rajši zastavkajo, kot pa bi plačali članarino v AFL ter so odšli iz tovame Gulf Shipbuilding Corp. i Neposredni vzrok za stavko je ta; ker kompanija ni zopet hotela vzeti na delo Freda Huddlestona, tajnika in blagajnika unije. Ruska vlada je odredila največjo preselitev naroda v vsej zgodovini. -Sovjetska vlada je namreč sklenila, da ostunejo vsi delavci in drugi prebivalci, ki so se iz zapadne Rusije s to-Varnami vred |Veselili v vzhodno Rusijo, ostanejo za stalno na svojem mestu. Sovjet ljudskih komisarjev je naročil krajevnim so v jet om, da naj pripravijo in urede vse, da delavci stalno ostanejo v krajih, kjer se sedaj nahajajo in delajo. — Komisarjem v izpraznjenih ozemljili p a je sovjet ljudskih komisarjev naročil, da naj poskrbe, da »e v zapuščenih domovih in posestvih naselijo delavci, ki'so zaposleni v tovarnah in oni, ki bodo še pozneje prešli v oue kraje. Ntančno ni znano, koliko 1 j udi bo na ta način za stalno giaseljenih na novih krajih, to da več miljonov Rusov je bežalo pred Nemci iz Bele Rusije in Ukrajine. Poleg tega .-o 'Rusi jved prodirajočimi Rum umaknili svoje velike industrije in jih prenesli v okoli? o lOala in celo v vzhodno SiH-rijo. S preselitvijo velikih industrij pa so se preselili tudi delavci. Vsled vladne odredbe je tem delavcem odrečenu pravica do posestva, ki sto ga zapustili in bodo morali ostati v kraju, kamor so prišli skupno s tovarno, v kateri delajo Vlada pa jim je sporočila, da bo njihova lastnina, ki so jo pn-stilL razdeljena med njihove sorodnike ali prijatelje, ki ostali v njihovem kraju, aii pa jim bo poslana T*a državre stroške. Posebno določbo pa je izdnl svet ljudskih komisarjev gle-'de hiš, ki so jih delavci pustili v svojem prvotnem kraju. Japonci čistijo Singapur Japonske ladje čistijo angleške mine pred pristaniščem. — "Domei" poroča o razmerah. Poročila iz Singapura na-iznanjajo, da japonske bojne ladje {»obirajo po vodah okoli (Singapura angleške mine ter zasledujejo sovražne bojne ladje, ki so pobegnile iz pristanišča proti Holandski Vzhodni Indiji in Avstraliji. "Domei" časnikarski agen-tura poroča, da so nekatere ladje dospele v Surabijo in druga vzliodno-indijska pristanišča, toda se jih more smatrati m neškodljive, ker niso nikjer zavarovane pred napadi japonskih aeroplanov. Japonski vojaški avtomobili so se peljali po singapurskili ulicah med vrstami angleških, škotskih, indijskih in avstralskih vojakov. Po ulicah so razbiti truki, Strojnice, topovi in zaboji za naboje. Japonski avtomobili Ruska poročila naznanjajo, tia močno oborožene ruske bojne ladje obstreljujejo nemške postojanke na kopnem okoli Sebastopola in Eupatorije, nekoliko višje proti severu. • Bojne ladje sipljejo 6-pvl-čne izstrelke na nemško črto pred .Sebastopolom, ki je bil oblegan, odkar so Nemci jeseni pridrvili na Krim. Višje proti severu so Rusi naskočili in -zAvzfcTt Novgorod, južno od Leningrada, na osrednji fronti pa se Nemci, kot je izpovedal nek nemški ujetnik, pripravljajo, da izpraznijo Harkov. Armada maršala Timošen-1ca bije na vrata narkova že .več tednov, veliki uspehi na severn pa so mnogo olajšali pritisk na Leningrad. Ruska armada vedno nadaljuje s svojo ofenzivo in prodira dalje in dalje. Toda zadnje dni so se pričeli Nemci zelo u-pirati. Na nekaterih krajih je tudi že začel kopneti sneg in so Rusi pri prodiranju ovirani. Vendar pa, četudi sedaj Rusi ne prodirajo več tako naglo, vendar na posameznih krajih nepričakovano napadajo, v -apločnam.pa dobivajo aova, o> jačenja in bodo zopet z močno in veliko ofenzivo šli dalje. Odkar je pred enim mesecm padel Možaisk, Rusi niso več 'naznanili kake večje zmage in mesta, o katerih je bilo pričakovati, da vsak dan padejo Ru-fcoin v roke—kot Harkov, Orel, fRžev in še nekaj drugih — so še vedno v nemških rokah. POSADKA BOMBNIKA ODLIKOVANA so bili okrašeni z majhnimi japonskimi zastavicami in palmami. Poslopje japonskega poslaništva, ki loči evropski del me-! vta od orijentalskega, je nepoškodovano, toda na njegovih vratih je še vedno angleški pe-'at in napis "Vstop ni dovoljen." Governerjeua palača je obdana a vrečami peska in je nepoškodovana, tod^ na trati »red palačo so tri velike jame, ki so jih izkopale bombe. Poročilo pravi, da angleški vojaki kažejo le malo sovražnosti do Japoncev. Vojaki so večinoma utrujeni in že več dni niso bili obriti. Nek vojak se je mirno umival pred gover-nersko palačo, medtem ko je v bližnjem avtomobilu radio i-gral jazz. Takim delavcem bo država dala les in drugi potrebni matei jal, otrjeno. Miss PerWins, državni tajnik Cordell Hull in notranji tajnik Ickes so še edini trije, ki so bili v prvem Rooseveltovem kabinetu. Za njene naslednike se imenujejo: Sidney Hillinan, načelnik delavskega urada za vojno »rodukcijo; John R. Steelman, poglavitni zvezni delavski posredovalec; Paul V. McNutt, administrator Federal Security in William H. Davis, načelnik vojnega delavskega odbora. Miss* Perkins je že davno nameravala odstopiti, pa je odstop vedno zavlačevala, ker ji ni bilo mogoče najti pravega naslednika. KUPUJTE DEFENSE BONOS in DEFENSE SAVINGS STAMPS Da je bila potopljena velika nemška podmornica, ki je torpedi rala iu potopila tanker China Arrow 5. februarja ob obali Dalaware, je razvidno iz poročila, ki pravi, da je bila odlikovana posadka bombnika B-25A, ker je potopila nemško podmornico. Pilot velikega bombnika poročnik Louis M. Aberaatliv pripoveduje, da je deževalo in so bili oblaki komaj 1200 čevljev visoko. Spustil se je nižje, da bi si dobro ogledal "preklicano stvar." Podmornico je natančno videl: bila je modro pobarvana ; ameriške so črne. "Odpri bomlbno cevi" je Aberbat.hy ukazal prostaku in bombarju Donaldu J. Raherju. "Pripravi bombe!" je nato ukazal. "Spusti bombe!" Štiri bombe po 500 funtov so padle ra podmornico in A-bernathv je opazoval učinek. Na morju so se pokazali mehurji, nato pa se je po gladini razlilo olje. To je dokaz, da je Ibila sovražna podmornica potopljena. Begunsko taborišče bombardirano Kot pravi poročilo iz Washingtona, so japonski aeroplani bombardirali begunsko taborišče v vasi Cabcaben na Filipinih in je bilo ubitih 23 žena in otrok, 22 pa jih je bilo ranjenih. Cabca'bfn še nahaja na najbolj južnem konou Bataan polotoka. ^ Nemški ki4vci se bodo zagovarjali Časnikarji v Londonu so vladam Združenih narodov priporočili, da je takoj postavljeno mednarodno sodišče, ki bo skrbelo, _da bodo nacijski vojni zločinci kaznovani. Časopisi pravijo, da Nemčija samo zaradi tega še ni kršila neodvisnosti Švice, Švedske in Španske, da se bodo labko skozi nje plazile nemške "miši", kadar jih bodo Združeni narodi po zmagi pričeli poditi. List "People" pravi, da bo-*do po končani vojni narodi sicer tako trudni, da se ne bodo uiti (brigali zato, ako bodo glavni krivci pobegnili in bodo u-dobno živeli v kaki nevtralni deželi. Zato pa mora že sedaj biti postavljeno sodišče, ki bo moglo v svoje rfoke dobiti vse zločince iz katerekoli dežele. IZ JUGOSLAVIJE Dne 12. februarja je prispel v Rim muršal vstaške vojske Slavko Kvatemik. Na postaji ga je čakal poveljnik italijanskih vojnih sil general Caval-ledo s posebnim vojnim odposlanstvom. Kvaterniba je sprejel Mussolini, sa njim Ciano. Pogovori so bili, pravijo poročila, v "prisrčnem duhu", seveda pripravljanje novih izdajstev vstašev, ki vodijo "neodvisno." — j; o. s ■ s- SfJL. • r- . iT- "GLASNA B O D A" ^ Nm im Wednesday, February 18, 19]42 1M* A MO T L J I« L itll M GLAS NARODA CtOICW or TBI PtOPLl) 99 OvMd axl PttMtaM bj RMniit PaMtehlac Gcapur, (A Oorporatlaa). Frank SakMr. President; J. Lopibi, See. — Place of bnclnen of tU« MrporatloB ud tddNMM of tbove offleert: 21« WB8T lStta BTRHT. ~ - _.NBW TOBK. M. X. 49th Year BIm Naroda" b iMoed erery daj azoeitC Saturday t, Band»yi and Holiday a. SnlMeriptloK Yearly 9%.—. Adrertlwnaent ob ®a mio leto relj« liet n Ameriko ta Kanado »8.— : n pol Mi »t^j ■a totrt lota 11-60. Za New York aa celo leto »7.— ; n pol leta ft.N. Ea lnoeematTo aa eelo leto ; m pol lata $840. "®lai Naroda" labaja v«kl dan lanemil sobot, nedelj In pramlkor. ■OUUI NARODA," BI« W8T 18ih 6TBUT, NCW TOBK, It X. a CBeleea •—ISO Krvava nedelja ----Nadaljevanje___ PADEC SINGAPURA VELIK UDAREC ZA ZAVEZNIKE Predaja Singapura je hudo zadela zavezniški svet; tega ni mogoče utajiti. Ministrski predsednik Winston Churchill je sam odkrito priznal, da je to vojaška nesreča prve vrste. Ko so Japonci z naglim prodiranju po Malajskem polotoku slednjič zavzeli "neaavzotno" trdnjavo Singapur, so si na v.-e strani odprli pot za na dalj na prodiranja: proti severu proti Rangunu in Burma oesti, proti jugu na Holandsko Vzhodno Indijo in Avstralijo ter slednjič v Indijski oeean in v samo Indijo. S tem, da so Japonci v posesti Singapura, ki so ga Angleži držali 123 let, obvladajo vsa sosedna morja ter morejo vdariti na vsaki kraj zavezniške zaokroženi črte na Pacifiku. Kdor pogleda na zemljevid, je moral takoj sklepati, da 1 odo Japonci po zavzetju Singapura vdarila na otok Sumatro, ki spada v holandsko vzbodno-indijsko otočje, in res zavzeli so že veliko središče petrolejske industrije Palembang, v sredini južno-zhodnega dela otoka. Holandci so sicer požgali in uničili vse petrolejske naprave okoli Palerrabanga, tako da Japonci ne bodo mogli za dobo šestih mesecev dobiti nobenega petroleja. Toda čez pol leta ga bodo imeli dovolj. Japonci se še dalje izkrcujejo na Sumatri in se pripravljajo na velik napad na Javo, jugovzhodno od Sumatre. Na Javi se nahaja glavno me&to Hqlandske Vzhodne Indije. Severno od Jave se nahaja največji tamošnji otok Borneo, kjer >'o se Japonci že izkrcali. Ravno tako so Japonci že ria Oele-besu, severovzhodno od Jave. Dalje proti vizhodu od Jave je še nekaj manjših otokov, ki se vsi nahajajo severno ift nedaleč od Avstralije. In ko se bodo Japonci polastili teli otokov, tedaj bodo vpadli v Avstralijo. Od Singapura do Batavije je samo 550 milj. S Sumatre pa do Jave je samo skok čez ozek morski preliv. Ako hočejo Japonci vdariti na Indijo, tedaj se morajo po Indijskem oceanu voziti 1580 milj do Cejlona, ali pa se bodo skozi preliv med Singapurom in Sumatro obrnili proti severu in se napotili v Kalkuto, 2000 milj od Singapura proti za padu. Na tej poti leži Rangun, na katerega bodo Japonci vdarili z morja, medtem ko proti njemu že prodira japonska kopenska armada. Tedaj bo v japonske roke tudi padla vele-vazna Burma cesta, po kateri dobivajo Kitajci svoje vojaške" potrebščine. Za utrdbe Singapura so Angleži potrošili nad 400 milijonov dolarjev. Do leta 19]S je bil Singapur samo majhna ribiška vas, sedaj pa šteje 750,000 prebivalcev. Vsled padca Singapura preti Avstraliji največja nevar-i.ost ?in tega se Avstralci dobro zavedajo. Avstralski ministf-ski predsednik John Curtin je že v razglasu na narod izrazil, da pomeni Singapur Dunkirk za Avstralijo. To pomeni, da po padcu Singapura pride kaj lahko japonski vpad v Avstralijo. Zato-pa je avstralski kabinet-odredil splošno mobilizacijo vseh moških in vseh naravnjh virov za obramlbo Avstralije. Priznati moramo, da Japohci od pričetka vojne zmagn-ji-jo, samo na Filipinih se še vedno drži general Douglas Mac-Arthur. Današnja poročila pa že naznanjajo, da> so Japonci proti njemu pričeli zopet novo in močno ofenzivo. Hitlerja je smatral ves svet za nepremagljivega, dokler ni vpadel v Rusijo. Kaj .pa sedaj? Po dosedanjih uspehih bi tudi vsakdo mislil, da so Ja-ponci nepremagljivi. Dosegli so.velike uspehe in njihov blitzkrieg je hitrejši kot pa je bil Hitlerjev. Toda nepremagljivi Japonci niso, to nam dokazuje nji'bOva vojna na Kitajskem, ki traja že 4 in pol leta, pa niso še mnogo dosegli. Hitler ni nepremagljiv in tudi Japonci niso nepremagljivi. In to »bo dokazala bodočnost. Singapur so Japonci prekrstili v Šonan. Šoitan pomeni "južna luč." - AJIbanija je na začetku Tear-zij, beograjskega "Times Sq." Ali se spomnite Teraizij T Tam bo tisti desettLsoči pred desetimi dne*vi morali od navdušenja spričo tega, kar sta napravil« kralj Peter rn general Si-movič. Tn so razbili italijanski potniški urad. Med najlepšimi prostori v vsem Beogradu. Zdaj s6 bile med najgršimfi na vsem s vetu. Voz cestne železnice je ležal prevrnjtin sredi trga. Ofctamki velikih avtobusov, razbitih V trske, so bili razsuti po vsem tngu. Na pločnilkn prav za vogalom je počivala velika bam-Iba, ki je priletela iz zraka. Bdg ve, koliko ton težka. A silno velika je bila. Nekaj je moralo biti, da se ni raapočila. Samo luknjo je napravila v kamen, kamor je udarila z rilcem; nič. več. "Približal sem se, d-a» bi si jo boljše ogledal. Ni bilo kaj da bi človek gledal. Velik ko« železa. Ne vem zakaj, prijelo lme je, da bi se je dotaknil. Blaznost se je začela lotevati še mene. Bomlhniki so še vedno uganjali pekel. Grmelo je hujše kot prej. Čad ognja povsod v mestu je jemal sapo. Nisem je potipal. Brcnil serni jo z nogo. Takoj mi je bilo žal, kajti spahnil sem si palec na nqgi in potem sem težko hodil. A zdi se mi, da mi je v duši postalo mnogo lažje, ko sem brcnil. Tudi želodec se je pomiril., V oae-dju trga zapaziva prostor, kjer je bomba napravila tolikšno jamo, da bi požrla vase več železniških voz. Mislim: velikih ameriških voz. Prist a sva kar sva mogla bližaj, pa irfcsva videla čisto do dna. Nikdar niste videli take polom-jave, kakršna je bila na Tera-zijah! Prepričan sem, da pol kilometra naokrog ni bilo kosa JoSbenih oken. Omet in opeka. Drolbci ibomb^in pločevina, strgana s streh. Vse naokrog je fcito polno ljudi, pa niso nikogar zaiiimafe stvari na pločniku. Nekoč sva, Ohinigo ali jaz, pred neko zlatarnico strnila z nogo v zavitek iz lepenke in »va videla, kako so se diamantni prstani in ure in druge bleščeče ropotije vsule po tleh. Če se Srbi niso zmenili z&> vse to bogastvo, ležeče naokrog, kakšna pravljična poštenost prav gotovo ni bila (kriva. Prosto zato, ker -vam diamantni prstani nič ne pomagajo, kadar bežite pred bombami. Važna' stvar, sama stvar, ki je bila kaj vredna, je bilo življenje; reševanje svojega življenja; življenj®- dvojih bH-žnih. Na zahodni strani Terazij je vrsta his, ki so .njihovi lastniki po večini žid^pe. Trgovine z ob-leiko In lepotičiem, prodajalne kljer ste utesnili kupiti 'kak&no žensko nogavico, moško srajco ali srečko "klasne lu trije". Večina Ustnikov je stanovala zadaj ali pa v nadstropju. Ko so prišli bomlbniki so ti. mali trgov ci najbrž v naglici vrgli nmie JERRY KOPltlVNEK ln njegov ( orkotar na £»fiah Te rezki ka Polka Na planlocfth—valček Štv. »t 875 1T.S88RICA ^tt^M^ri1 Za toz. cenik lo eeue ploSČ se obrnite na : JOHN MARSICH Inc. 4«3 West 4 2nd Street. New York »cm se nail njo in- ugibal, kje neki je bila sinoči, da je še ob petih zjutraj jmela> večerno obleko na s4bi. HJalja ji je zdrknila z desnega ramena. Ramp, ki bi jih kipar aad izklesal. Tedaj zapazim njeno nogo. Polovico jo je odneslo. Iz ,5krbi-ne se je vsipalo žaiganje. Mto-jo ljubo črnolasko je vrglo iz izložbe neke trgovine. Aimpak ne tistih drugih, kajti prvi ob-jaz, ki smo ga videli, je stokal. Srce me je bolelo, ko sva jšla mimo tega živega* mrtveca ne da bi se ustavila. A kaj, ko nisva imela voza, ne ovojev in ne zdravil, le-kaj bi o-praivi!«? Steklenico žganja bi moral imeti v hlačnem žepu, pa še teiga nisem storil (Naštela sta dvesto ali tristo mrlrčev samo na Terazijah 4 KUPU J T E DEFENSE BONDS STAMPS fn HITROST SVETLOBE. Minilo je 90 Tet. odkar Mlada zakonca, ki se hočeta nekoliko finančno1 Opomoči, ponavadi delata dokler se ne prepričate, da je popolno zakonsko življenje družinsko življenje. In ker je zelo drago, ako obiskujeta vsak večer restavracijo, ponavadi se preekrbita $ hrano na anierižki način, in to je, da se pošlrižita. kohservi-nanih jedi in kano{>enerja. Najbolj vpoštevana in popolna konservirana hrana v Ameriki je bila vedno "pork and beans." Prejšnjo sredo je pa Vojni produkcijski urad v Washington izrekel, da mora biti znižana uporaba k o vin a »tih posod za konserviranje hrane. In po .1. marcu ne bodo smeli prede- široke kot Timjes Square. Te-razije so mi vbile v glavo, da — ------ - —- -ft" —so vse to storili s preudarkom. nekaj obleko in hiteli na cesto, J Letala, ki so obstreljevala Beo-pogledat kaj se dogaja. Mino- grad. so delala po načrta. Niso prvi, ki je hotel meriti hitrost svetlobe. Fnvi j£ izračunal hi-Terazije niso še polovico tako trost svetlobe na temelju zakasnitve mnfea Jupiterovih spremljevalcev in znane razdalje med zemljo in Jupitrom, zvezdoslo- lice žvefpleaik. Bomibo so razdrle ospredje msnogih 'hiš. Vem da je to stara povpst. Vfeakdo med nami ie videl sliko takih poslopij iz Španije in Francije, klike Rotterdama, in Londona sefr-eda. Amjpak nekaj drugega čisto., je, videti tako stvar v resnica. (Rekel sem vam, Posebej še, kadar vam bombe pldsejo nad glavo in kadar veste, ali je že vse pri kraju, ali se ne. (Previdno sva po šakala stopinje skozi ve» čreip po pločnikih. Koščki človešketsra mesa. Zlatnina in živež, vse razsuto iz iz- go jih ni prSOo čez vrata, ker jih je ravno tukaj zadelo. TWpla so ležala, kot bi jih kalošen vesten urejevalec razvrstil. Vse noge navzven na trlico. Vse glave znotraj, malone dotikaje se vrat. Obrazi in roke fio bili čndno belkast o-fcinji, nsi en^ko, kot bi neki strokovnjak za ličen je pravkar poslikal obraze teh ljudi za igrajnjc duhov. ■CSiinegto je razjezil, ker sem zaostal da bi nekega med njimi obrnil. Hotel sem ugotoviti, kaj je prav za prav te ljudi ubilo. Tisti, ki sem si g« ogledal, ni imel ne ene same stekla, ki bi bil ve£ji od Skaf-tramp, kolikor 5*m mogel vide«- ti. Najbrž jih je ubil potres in jih podrl kakor lesene voja ke in jih tako pokončal hitro brez krvi. Dolgo sem premišljal, kako hudo je, da drugih niso ubili ravno tako. Je vsaj da so vsa trupla ležala med vrati. To ni čisto rcš. Neko truplo je ležalo sredi pločnika. Nisem mogel kaj, da se ne bi ustavil in pogledal. Ležalo je vznak. Na njem nebesno sinja večerna halja. Razkošni, temmi lasje, počesani brez napake. Sklonil VESTI IZ NEPOKORLJJVE JUGOSLAVIJE Iz Splita je prišlo pismo, ki pravi, da tam štejejo dneve, 4 * ko bo vojna končana in ko bo Split z Dalmacijo zopet v Jugoslaviji." V Splitu več ne izhaja list ' * Nova Doba", temveč "Popolo drspalafo" samo v italijanščini.- Stanje i Dalmaciji je bHzu jdomačega prebivalstva. Lakota vlada po vsej Dalmaciji, Hra ne primanjkuje tako, da je splošno spanje podobno strahotam v OrČfji. Velik del uglednih splitskih odvetnikov So pregnali v Istro in jih (am zaprli. Skoraj vsi c i a rod ni delavci so l>ili pregna- taje proti fašistični zasedni ni iz Splita, Šibenika, Trogira I.. ,4 ! 1---- J„ "f j • » i.. _ . . oblasti, tako da - so fašistične oblasti morale zamenjati vse domače oblasti s fašistično mladino, -ki j* neusmiljena do in ostalih dalmatinskih kulturnih središč, bodi v Istro, bodi v Italijo. rt-j — J0O. Najboljšo Garancijo Zavarovalnine Jama Vam m VaHm Otrokom KRANJSKO-SLOVENSKA KATOLIŠKA ^gkJE DN Of A Najstarejša slovenska podporna organizacija v Ameriki . . . Posluje že 4S. leto Članstvo 37,500 Premoženj« H996,000.00 SOLVENTNOST K. S. K. JEDNOTE ZNAfii 125,19% Če hold dobra mM te srojte *>eta, nnng M pri iwJMHi. p* iUtd te DsdMlventnf podprnl •rBmnlx>djl, KBANJOBO SLOVENSKI KATOLIŠKI JEDNOTI, kjer N teb rune poškodbe, openclje, proti bol »mi fa, K. S. K. JEDNOTA moflaf te tatt« o* ». 4* Mfc otroke ps tako} pm rojstva in do I«, lete po^ svoje oferiljk K. S. K. JED NOTA lzdajs najmodernejše vrste cerdflkOt« Se-dMje dobe od 1S5*M do $M*M£ K. a K. JTEDNOTA Je prava asaU vdor te Co io att «anlea to mogolae te bagmU katoUike podporne orsanlxaelje, Ml oo te prfatfbpl takoj. ■ • » Za pojasnila o zavarovalnini in za vse dro«e so obrnite na uradnike te uradnice krajem K. 8. K. Jednote, sli pa na: GLAVNI UB4& 351-353 Ho, Chicago Street, Joliet, IHinoii ------ metala bomJb od zgoraj, iz oblakov. Vsako med njimi «e je Fpuptilo, na g-lavo ali pose v in ne zndbilo bomb ravno tam. I^jer so krmarji! hoteli. Kar smo videli v Beogradu, nas je navdalo z mislijo,N da so utegnili vreči bombo naravnost v odprtino dimnika, tako natančno je bilo njihovo merjenje. Ni Bkrrrnost, zakaj so bile ravno Terazije med "vojaSkim'i napravami* * na katere so merili, kot je Berlin pripovedoval v svojom poročilu, ko je vse bilo mimo. To je bilo Hitlerjevo maščevanje za ponižanje pred desetimi dnevi. Zdaj je pokaral £M>om, da nihee m? jnvno raztrgati njegove «like in uiti hrea kaani. Tako j*1 kaznoval množice zaradi krivcev. zaradi tistih, ki so vzkHka-li po Terazijah. Tako j-"1 bilo kaznovanje množi«1 oo ukazih iz Berlina, s k rvniki, leta^iči-mi pod oblaki. vec Olaf Bomer. Oi je izra^-čunal, da so širi svetloba s hitrostjo 315.000 km v sekundi. Bomerjevim računom dolgo ni- fra-ncoski fizik Pizeau jszmeril hit^ef svetlobe. On pk ni billfo^E^ T, ^^ rrr vt v; llAtol Tli Al»l f 1 I • posode za slanino m fižol, pivo, kavo, tobak, olje ih tudi za pasjo hrano. Naročeno je tudi bilo, da predelovalci' morajo odpustiti manjše kositeme posode. Ta velikost je bila vpeljana v rabo ravno za mlade zakonce. V njih je bilo dovolj za dva por- o MH bo verjeli, ker so mislili, da sve- CJ®na- . , , - - - - Izračunano je, da bo na ta KONCERT HRVATSKEGA PEVSKEGA DRUŠTVA. Hrvatico pevsko društvo '"JedfriBstvo" v New Yorkiv, priredi v nedeljo 22. februarja 1942 velik ko-noert na 236 Weft 40th StM s kazanjem filmskih slik. •Cisti dobiček je namenjen v feidravstv&no pomoč ruMki ar-^madi in Ameriškemu Rdečemu Krvžu. !Na to veliko zabavo so vabljeni vsi Slovenci, Hrvati rn Srbi in je upati, da se jei bo odeležil vsakdo, ki ljubi svobodo.. Pričetek zafcave je cfl> 5: popoldne, vstopnina pa je 50 centov. Na svidenje! tloba sploh ne potrebuje ča&a za svoje širjenje. Ni čuda, da je to naziranje nastalo in dolgo vladalo. Hitrost, s katero žiTi svetloba, je tako velika, da se njeno širjenje sploh ne da opaziti. Toda Romerjeve račune je potrdil leta 1729 sl-vni zvezdo-slovec na zvezdami v Green-u-ichu. Bradley. On se je naslanjal pri svojih računih na takozvano aheracijo stalnic. Znano je, da kroži zemlja 0-kroj? solnca s hitrostjo 30 km v sekundi. V svojem prizadevanju rameriti hitfdst svetlobe Be Fižeau ni zatekel v vsemi r-je. temveč je izdelal aparat, in doprinesel je ž njim dokaze, katerim ni mogoče izgovarjati. Osnova aparata le bila nazobčano, hitro vrteče se kolesje, ki je- skozi en zob propnšČalo žarek, z drugim zobom ga je pa zadržalo. Fizeau je uporabil to razdaljo 8.633 m. Njegovo metodo je izpopolnil pozneje Poocalt, ki je uporabil hitro vrteče s>e zrcalee. NWjnovei^e metode za merjenje hitrosti svetlobe uporabljajo elektrone. Tako je nemški fizik A. Ruprp leta 1932 postavil metodo merjenja hitrosti <*vetlot>e po premikanju zelo hitrih elektronov. Znanost način prihranjeno približno 15 tisoč ton kovine. Z zelenjavo, sadjem, mlekom in rite mi, ki bi se vse pokvarilo, ako ne bi bilo takoj konser-virano, bodo predelovalni ravnali kot poprej. »Seveda mladi ženi* vse to ne bo ugajalo. Ako ne bo mogla raztegniti "budget", da bo pokrila povrh ne 'stroške, bo pn morda opustila canopenerja in se naučila kuhati kakor je njena mati se naučila. Marsikateri mož pa bo gotovo tega vesel. . "Big Chief Stalin*'. — Poglavar vseh rdečkarjev v republiki U. S. S. R., Josip Stalin, bo postal poglavar vseh rdečkarjev v Severni in Centralni Ameriki, ko bo sprejet za častnega glavarja vseh indijanskih plemen v Združenih državah, Kanadi, Mehiki in Centralni Ameriki dne 50. februarja. Stalinovo ime je bilo oznanjeno na visokem svetu vseh plemenskih glavarjev Indijanske konfederacije ameriške. Ker '' chief'' Joe ne bo mogel sam nastopiti pred visokim svetom, bo v njegovi odsotnosti ga reprezeritiral gen. prihaja tako do čim tožnejpih Aleksander Repin, šef Sovjet-nači/nov. po katerih se da iz ske vojaške misija kr je sedaj meriti hitrost svetlobe. So v New Yorku. zvezde, od katerih drvi žarek do naše zemlje več dni ali celo več. let. Zvezdoelovcem bi že davno ne zadostovale naše mere in zato so si iaJbrali za svojo mero svetlobno leto. To je pot, ki jo preleti svetlobni žarek v etie mletu. KUHARSKA KNJIGA: Repipeš $f Alt Nations , ( V angleškem- jeziku) RECEPTI VSEH NARODOV Stane samo i »i »^"Knjiga je trdo vezana in ima: 82 f atram^&^i' l C Recepti so napisani- v angleškem jezika; ponekod pa so ! f tudi ▼ jeziku naroda, kimtrje kaka jed posebno v navadi M tikn i ^ kuhanje ips^ h iijioi^lnitr. _ za one, ki s« zanimajo V njem čimbolj izvelbati ta riri ^ % % % % %% % "J I i Ko% York, Vprašanje o registraciji "sovražnih tiljCev*' Vprašanje: — Moj mož je Slovenec iz kraja, ki je že od leta 1918 v laskih rokah, jaz sem pa Slovenka rojena v kralju, ki je od* leta 191S v Jugoslaviji. Ali se moram tndi jaz registrirati? Mo? ni državljan. Odgovor: — Vprašanje: — Moj mož je Italjan, jaz sem pa iz Jugoslavije. Moram se tndi jaz regi-*tnratii ker nisva državljana. Odgovor: — Oba se' morata registrirati. Vprašanje: —«Jaz sem i? Trsta doma, smatrana kot ita-Ijanska državljanka. Jaz ni-main državljanskega papirja, mož je pa ameriški državljan. 'Morani se jarz potem registrirati? Odgovor: Ako je vaš mož postal ameriški državljan pred 21. sepfemibrOtn, 1922, in ste bili že takrat poroeehi, tedaj ste ameriška državljanka; ako pa postal mo& državljan po tem dnevu, tedaj ste italjanska državljanka. *G L A 8 WABODA'.WwlMt Wednesday, February 18,'1942 I II Poročila irraraih naselbin, kjer btvajo in delajo Slovenci i i—^tth« I Zborovanje rudarjev v Kirkland 4' Ako se vrnete na delo danes alt jutri, vas prosim, smatrajte to samo za polovico de la in kadar zažvižga piščal, se boste zopet vrnili na delo," je rekel Pat Conroy, tajnik Ln blagajnik Canadian Congress of Labor na zborovanju lokala 240 v Capitol gledališču v Kirkland Laike, Ont, ter je aborovalcem rekel, da so v teku pogajanja in da se bodo km al a vrnili na delo. Conrov je rudarjem rekel, da za rudarje i z srn bo po <*el» Kanadi. "Rudarji v Kirkland T^ak*1 so se držali vsake orstave. katere se je tn-ba držati," je rekel Conroy. "Samo da bi bil mirnim potom poravnan ^por z gospodarji. Gospodarji pa so krmili vsako po5t*-n;> postavo, poteptali vsako delavsko pravico in «o sploh odklonili vsako pofif&jaiije z delr-vcl. S tem so pritisnili svoje na svoj no« iD pokazali o-le c» lemu narodu te dežele.. "Važno pa je, da ve-tc. ako groste na delo danes ali jutri, da se ne borite samo proti st-lam rudarskih operatorjev. Bo rite se proti celi organizirani industrijski sili v Kanadi, ki jo podrpira kanadska vlada. 1 'Mnogokrat smo že profili ministrskega predsednika, delavskega ministra, dižavne u-radnike, da bi priznali pravice rudarjev. Edino na kolena nismo zlezli, da bi vladr, profili za pravice tukajšnjim rudarjem." Conroy je obsojal vlade, da ni prisilila operatorjev, la bi priznali dolarsko unijo. Na tozadevno prošnjo je delavski minister odgovoril; da operatorjev k temru ne more prisiliti. Dodal pa je, da bila potrebna pila povsod, kjerkoli je bila uveliavljena kaka postava. * 'Zakaj pa naj bi bila porabljena izjema ravno proti mo- žem in ženam, ki delajo, da naša dežela gre naprej t" Vlada zahteva zmago za demokracijo. toda vlada se mora zrvedati, da je mogoče to' doseči saimo s popolnim sodelovanjem delavcev. Zelo težavno bi bilo evropskim narodom prinesti smisel demokracije ako demokracije sam kanadski narod ne okuša. Delavskega ministra Mitehel la je zelo obsojal zaradi njegovega postopanja v rudarski fst a vid. ""S svojim načrtom za poravnavo stavke, ki ga je predložil operatorjem," je rekel Conroy, "ni samo predlagal da Mackenzie Kingu je Conroy rekel, da si je kot Poncij Pilat urnil roke nad sta/vko v Kirkland Lake. Ki ruga in njegovo vlado je obdolžil, da sta oba proti delavstjvu v vsakem poslovanju z delavci. Glede sestanka z ministrskim, predsednikom Kingom v sredo v Ottawi, je Conroy reknsop je prišel iz Združenih držav s stroški več sto dolarjev v upanju, da bi se pričela kaka pogajanja, če ne v splošnem, pa saj za častno poravnavo. Pa naj bi saj dosegli priiazno oo-slfUišanje, saj naj bi bili deležu T0t«H«TLilH fc II ti —---tu^ * Hepburn o mornarici Ministrski predsednik pro- ^ r bum je prednji teden izrazil bojazen, da bodo JapOnci v 3 tednih i^jaivi je Hespburn dez nekaj dni naznanil, da je iz nem pa je tudi rekel, da se a-'^^f1^ merlia vojna mornarica boji Prot^tov priti v sti k z japonsko morna^^^^^ JTj^ J j zlasti se, ker je v ontaa-ijski po- M ■ „a<_f__„„ 'stenski zbornici rekel: "Atme- JtZ T-ž: - J^l d risko vojno brodovje se skriva kritiziranj njegove tfrtg- ^ ^^^ Pearl Sffi fenje izjave, da se ameriška mornarica skriva. Kanadski -mornarBšfki minister Angus L. MacDonatd pa je rekel, da izjava Hephmma, ki že dolgo nasprotuje kanadski narodni vladi. nikakor ne izraža uradnega mnenja v Ottawi. Glede japonskega vpada v Kanado je Hepburn rekel, da Japonci ne bodo prišli s Pacifika, temtvec skozi prerije. Naj-brže pri tem misli, da bodo prišli prako Al ask e in čez kanadske Rocikv Mountains v nižine napada na S^OVJUtCL V PROTIF. Hepburn je rekel, da je trdil, iANADI. Prostih irtalo ptostoft v cenjenem listu "Glagu Naroda". Hočem samo povedati) oziroma dati na znanje na sira rojakom v tbj okolici, da Anti-fašistLč-no draštvo Južnih Slovanov priredi zabavo dne 22. febr. 1942, Igrali bodo zelo intere-»anten in skoz in »kozi šaljiv komac! "Ženin iz mesta", igra •w!»me dobrih eno uro in pol. da Srna Japonska premoč na'Za tem bo pa prosta zabava. Pacifiku, kamo zato, da bi zbudil Kanadčane, da se ne b i skri-vali za angleškega leva in amerrSkega orla.. * "Moja izjava glede ameriške vojne mornarice ni imela namena obdregairti se ob hrabrost airttrwke mornarice," je r^kel Hepburn. "Pred junaštvom Aineriikancev imam preveliko spoštovanje. Drznejo se z eno samo ladjo napasti tudi osrednje Kanade, Tukaj pa so ,. - bodo razpostavili ob meji Zdr'& ^dU; toda to ne razprši res držav. Hepburn je dalje re-1™«* n*>je prvotne izjave da majhne prijaznosti Pa niti ^ da so Amerikanei edini na- Japonska sedaj premoč, na mnjnne pn.iaznoMi. ra nit iPac fikn. In upam. da tie v nannani s^ m potrudil, da bi,1™1' kl ffa -Japoroci »o.ie. a*™«^ , Jln^ ^ m^ lev in jairnje ležita skupaj, tem!prikril svoje nasprotje do deJ HJepbum je zvrnil trd;teV a-1 ^ pri5.1?*norn Trvnmjiriškpirn tn: nartv-Ke OhlaMl. . več da je tudi jagnje žrtvova no: Tn na ^rebrnem, tod«' krvn lavstva. Rečem vam. (U ta imeriSk^ga tnornariškeiga tamt ..... .........™ mrž. ki nai bi predstavljal ves'ka Franka Kinoxa. ki je rekel.! Htprtmrn je v poslanski ^bor- vem krožniku je prinesel pred- kanadski narod, ni pokazal ni-!da ameriške vojne ladje i-čejo niči rekel, da je podal svojo lotr. da nai bo me-to ene 12 če^ar dmgeea, kot sovražnost ^ .TapomsSrimi bojnimi :vi»v<> »rmo zato, da je ovigel unij. ki bi zastopale delavce.",do zastopnikov O mi:nimkr rr» prrd=edn tkn Loke.'T Vlada se ne vmeša v stavko Kirkland lad^ur Knoxovo trdite, da ima vojna I -"^c jih nisi mode nn^jti, bom mornarica tki Pacifiku premoč, j jaz povedal, kic iih morejo nai- in da izza Pearl Harborja ame-ti." je rrile stranki- da se pogajate in syor poravnate mirnim potom, i To je Ril cdgovor na bizo-javko starvkaTjev, ki so mini-e»ti*5kfmu predsedniku izrazili željo, vrniti pe na delo pod po-erojftm, da jim je zajamčena varnost in priznana služba po starosti. Vlada je prepričana, da je j mlajev* lull opera H j na zlo! olikane. Pekle je jasno videlo T_ , . .. , . jčincili. zapitih v tej kaznilnici. Vlada je piepmana, da ^e se-; ^ Stanlov pravi, da so imje-i daj prepozno kaj doseči, ako ,p (^racV[e ^ dobre posle-delavwki urad prevzame zade- dicp za splošlK> Nravstveno v0* * . , , A , stanje operiranih zločincev, in Kot vse izgleda, stavkarjem1 tud[ M boWi, tako sedan ne kaze drugega, kot se' ^ za ,laakomo bole«n in vrniti na delo, ee bodo s-prej<^ti. naduho# Dr< Stanlev je imel PREMESTITEV TUJCEV V KANADI tudi priliko opazovati delj časa svoje paeijeate, ker obs«g«ni na 1 do 15 let ječe. Operfral •Načelnik kanadske policije, n> seveda samo tisto zločinca, polkovnik C. H. Hiti je nazna-j^i so dsJi prostovoljno ope- nil, da se morajo do 1. aprila'rirati. od obrežja Briteke Columbrje1 umakniti vsi sovražni tujci za-stavka končaiia in da ne bi bi- padno' od Cascade ^fountains. lo ničesar pridoWjenega, ako bi vlada posredovala. "Ko premijo za varstvo, pri tem stavkarji želijo dobiti svoje delo nazaj in naj jim bo tudi priznano starostno delo," je rekel zastopnik vlade. "To pa po uradnem mnenju ni mogoče, kajti operatorji rudnikov-so izjavili, da bo manj dela, kot pa iga je bila ko se je stavka pričela. Zato bo odvisno od družbe določiti, kateri delavec bo sprejet nazaj na delo. "J. L. Cohen, odvetnik CIO je priznal, da je unija v Kjtk-land Tjake, ki pripada k dO, ižgnbila stavko ter je zato skušal dobrti vamtvo za (Voditelje Ktn-v^ke. Ottawa pa se za to ni zmenila; Ta spor ne bo fee izročen National Labor Boardu. Oblastim morajo tudi izročiti vse fonograiske ai>arate. Vsled te odredbe bo prizadetih okoli 2500 Japoncev in nekaj Nemjcev in Italijanov v sta roerti od 19 do 45 let. Žlez ni prenašal neposredno. temveč je napravil iz njih .preparat, ki ga je vbrizka-val operi rančem' pod kožo. Slovenci v Kanadi! VZAJEMNA PODPORNA ZVEZA "BLES" _ ■» ti) »j VAM MDI NUBOUSO GARANCIJO ZA ZAIAROVANJE PROTI NEZGODAM JE EDINA SLOVEN8KA KOICPOIW&CWA TE VRSTE. KI JE PRIZNANA OD DttZAVE V KANADI Oolloost rsahecs Slovnn in SUvenke. kaimri I dobro Mbt in svojim. J«. d» nnoMima t Zven. ZVEZA PLAftfJB BOCNlfiKO PODPOttO V »1.25 DNEVNE PODPORE; V RAZREDČI R FA f 1 net gotovine DO ffeoftjo, TER1 JE TZPL.%f ALA IZ 8VO. JEGA OBSTrtjrv* PrtEKč' lilfWr tiK SiCsiWE WOWIM W OPERACIJE .. i. . ........ , . Za vse podrobnejše Informacije s« obrnite na glavnega tajnika Zveze: FRANI? 6A6BENC, ttr JfcCBlivTE A VENCE . . . KIRKLAND LAKE. ONT., CANADA 10.000 POMLAJENIH ZLOČINCEV. ..AimerL^ki zdra^irik dr Stanley, je bil v zadnjih 22 letih izredno niarljav na polju pomlajevanja s pomočjo prenoea žlez. Ni se pa ukvarjal s tem cteJom v ovojem laboratoriju v interesu svojih pacijentoa-. temveč v službi znanstvenega raziBka-vanja, ker je hotel ugotoviti,f kaj se sploh da doseči rav tem polju. fepro«ii si je dovoljenje od ravnateljstJva velike kaznilnice v San Quewtin, Cal., da je smel delati svoje poskuse na zlocincihh. Od l«ta 1918 je napravil dr. Stanley 10.000 po- ŠTOEKUA ODNESLA OBLEKO. V eieti rečni vodi pri nekem mestecu na Švedskem, se j^ kopalo kmečko deMe. Lahko poletno obleko je odložilo na bregu v travo in se pognalo v hladne valove. Plavalne obleke so v teh redko naseljenih krajih navadno ne ncfcijo, kakor jih ljudje tudi v Rmsiji ne nosijo. Na Švedskem tudi ni radovednežev, če ne računamo štorkelj, ki se rade izprehajajo ob rekah. zlasti, če je tam močvirje. V bližini kopajoče se mladenke je dvignila Štorklja in lepo-tiea je obendovfrfa njen polet. Dekletu se je zdelo Čudno ko je videlo, da nef*e štorklja v kljunu nekaj v pleniee zavitemu dojenčku podobnega. Tako vidimo štorklje pogosto na- ko- obleke, kako je plapold po zraku, in sieer prav tak kakrS-no je (wUozila na bregn. . Kar je šinila lepi kopalki v glavo strešna misel, da ln u-tegnila to biti njena obleka. Odbitja je na breg in ae prepričala, da se ne moti Štorklja je bila odnesla obleko' srajco vred. Dekle bi še moralo vrniti v vas nago, kar pft ni bilo mogoče. Skoraj oelo^ uro je Čepela vaška lepotica v grmovju, dokler se iri pojavilo na travnika nekaj tovariSic, ki so jo za silo oblekle, da ne je lahko vrnite donwv. PODGANE m ALKOHOL. V ameriškem zavodu John Hopkins Hospital sta delala dr. C. F. Richter in JL H. CmHp bellova zaniiriive poskuse, da-li je mogoče navaditi podgane na uživanje alkohola. l>ajala sta po<*ganam v kletko vsak dan po dve posodi. V eni je bila čist« voda. v drugi pa z alkoholom pomešana. Količino alkohola «ta točno odmerila in postopno poram oževala. Podgane so raje pile z alkoholom po- SP m*; ■ - 1»« »i -a ■ _ j fleska slovnic*. Ta knjiga je popotno. Ju ptar krajSana. Od prve zadaje st , Je popolnoma iifta, kot Jti^je plsafcei! napisal to kot & MU prtoteft fedaaa 1 za višjo efrjo. Cena Je Bito nizka; * poraWte pilotne tiskarske forme, in ker Je pisatelj sprejel nižjo oe-tar. " ' Po tej priprosti stopnjevatoj metodi vam Cortina pomgj*. da m 10-ko naučite ftpeuAčlne. Tn praktično učenje ima kar o^j-i mani nearanimirlb id zaptetetrite nlCnlh pravU ter ras n« brati, gctrn-riti in razumeti Špansko. Cortinoro' kratko' metodo so odobrili oAtddi, profesorji; dole, posja-\ aiStva ic ekspertne tvrdke po svetu. Je pmktično, priproflto in n-speSno. Ptridaaih je lino nod Cortinorib knjig. Če vas ta knjiga zanimiva, jb Ift^s-ko naročite pri . . . J^NJIGAitMI SLOVE?OC PDBfciSHINO' 3US Went 18th Street, Xew York. T. Cena je samo % 1,—. mešano vodo, kakor čisto, to$a sicmio dokler je bilo v njej 1 !n pol do 4 o^stotfcov aJkohola. Cim je bilo pa v vedi voo alkohola, jo podgane niso hotele piti.- Ko je pa dosegel alkohol v vodi 6 odstotkov, so raje pile čisto vodo. . •Kazalo je, da ae bodo podgane polagoma privadile vodim večjim količinam alkohola in da fie bodo nabile- pa so r^gp nehale pri o^tbt-ku, odganjajočem približno mjnožiffi Alkohola v pivu. pod^^ji je pa eelo močno spominjala na abstinenta, ker se z alkoholofri poane-šane vode sploh ni dotaknila in je pila samo Čisto vo$j>. I>rugi poskusi v iatejm zevodu so pokazali, da jedo podgane manj, ee uživajo alkohoV i^ jg-cer toliko da izgube erjra:" množino kalorij kakor jo'1] dobe 7, alkoholom.. PEVSKIM KWEASTI MAČEK. Stari samec Jordan v BEaajgu, je imel svoje življenje samo eno strast — mačke. Igral se je z njimi in jih redil, če jih je pa mogel poslati kam na razstavo je bil ves iz sebe od veselja, Nekega' dne je dobil njegov maček na mačji razstavi prvo navado. Stari Jordan je kar poskakoval od veselja. Uspeh je pa zmešal glavo tudi mačku. Naenkrat ni bil več tako priden kakor prej in dama met ni več ugajalo. Niekega dne je iz ginil. Jordan je bil vea iz sebe in malo je manual o. da hi zbolel od žalosti. Da bi pozabil na ta udarec, se je napotil v nedeljo v svojo kočo, dobrih 15 km za mestom. Tam pa je našel svojega mačka in tako se je zopet sreča naselila pri njem POSEBNO PRIPOROČAMO NASLEDNJE MUZI-KALLJE SfcOVBFMKE PESMI Zbirka t carinik pemi Ixiab ObSMa aUtlcs v Cni'ILN Eton Adamii—K NARODNIH ŠEST NARODNIH PESMI m mc OH o vike himne (V adoplvee) Slavemid aherdl. tt POŽAR UNIČIL VELIKE ZALOGE GASOLINA V napravah Peha Service Oil; Company v Readingu v držav { Pennsvlvaniji, je nastal požar, ki je uničil- 60,000'galon gasolina. M* Juvaaee—Ik MLADtB (XI. Peter Jerefc—OSEM 2BOROV CM-IU tS Mftttti^ • m Moški zbenri OSKAR DEV: BarClca; OJ. moj «ocel * lov; Kam ml, Caatje, dwv v tu pol- demo ......................JM OSKAR DEV: prečno, ljnbca moja; Ko pUčl-ea na tuje gre; Sod; Moj očka 'ma konjička dva; Doblv aem pl- Siofo; M v pihnila lo« .4® RMIL ADAMIČ: Modra devojka (belrkrmnJaka.. .26 Ym> noč pr« potopi ........... Jorjeva .....................JS» Hodi Micka domo; Kaj dm»e-fa Hočem; TUravtec M ▼ASILU MIKK iM A. QBOBMINO: Vetrlč; Pa cradtnl ..........M FEBDO lUTANŠC: Zjutraj ...................... R Biovuute .............. PETER JEREB: PeHn rt*a; iftfr UJ MtBlfc: PodoteJrt ... 4... .j| KORKO PRELOTEO: Eo ao rkatj* proti vlii St....j« O enkrat 1» ...... SlaVa det« .............,».,.J| HR. rOLABlO: RofoarlM PAVCaČ: PuU—m JOt TZ fiPVlfifi 2ALOOE pa ima. mo 5e naslednje pesmi, kateriar smo žRi2alx oebe: m m (E MmU) Dve (THKIBO lank______ Nail hianf, dvoyian« ______ odtoavt, (UkMW>, rrexefa, moikl M M M ZA TAftlRtrRkCR: NA GKHSBj^J^BSGli JE FLEf^NO, pOdpouri slovenskih narodnih pesmi za tamburioe, riofcl Mar ko Bajuk -------. .... ... .f9 Slovenske narodne, peaml «a rmškt zbor (Bajtik) ........... ™ VUKH^ mMb. ZA CITRE: P^ok s« ellre. — « treski (Koieljaki) .......... ZA titAvnft Buri prldej«. - _ FANTJE NA YH& 19 srfMdkfall aa Uioiki »bor. Ciril Pfearfj.. H — JS Naročilo poRjita m; "Glas Naroda*' NEW 'mtmmmm W . ' m' JfltAI NAIODi". New f* Wednesdiay, February 18, J 9** TlfANOTLJIN L llll Kakor plaz... Z(K)DOVINSKI ROMAN. 35 i»:iiiiitiiiiiii!iii:*:ii!iiiiin Ponudil Ja gTofu fpro?tor na svoji dlesnici in smehljaje ee pripuiuml: *4l>olgo ne snieva tu ostati. Miania vas pričakuje še da-mis pri meni." "Njena cesarska visokost? Mene?" . f "Vius, gospod grof. Mamia ima vami pripovedovati marsikaj iz prejšnjih časov, ko ste nastopili viteško zanjo s srcem in roko. Vem. da ee iskreno Veseli svidenja." i4Ako dovolite, cesarska visokost, hočem takoj oditi." Nadvojvoda je potisnil gitrfa, ki je že napol vstal, nazaj na stol. • "Imava še ča?a dovolj, grof, preje morava še skupaj piti kozarec vina." Grof WolkeuiRtein .pri tej priliki ni bil br.p dober družabnik. Nem in zamišljen je eede»l pri tnViizi in se je jedva dotaknil kozarca, napolnjenega s penečim vinom. Preteklost je stala pred njegovo dui-o in v mislih na preteklost je pozabljal na sedanjost. Njegova vroče obdzevana mladeniška lju-bezem je dogorela v let i h njegove odsotnosti skoraj popolnoma, ,jodva kakšna iskrica je še tlela pod pepelom. Val čustev požrtvovalnosti in vdanotsi je umiril, smiehljaje se je oziral nazaj na čase mfladeniškega oduiševljanja. Toda kljub Ohlapnemu spominu, kljub dozoretasti v lttih je njegovo srce radostno zatrepetalo, ko je slišal o zopetnent svidenju. Kar it živelo globoko v duši, umrje šele v zadnjem vzdihu. S.cer pa živi skrito v notranjosti hi preseneča često s krepkimi liade-polnim vstajenjem. Končno pa se je nad»x»jvoda moral ukloniti zapovedi določene ure, dani bi bil rad še dlje č sa ostal v krogu svojih tovarišev. Povabil je grela, naj ga spremlja. Za vožnjo na • v oje stanovanje je porabil avtomobil, ki bi ikq po dogovoru odpeljal m,d vojvod i njo na kolodvor. Prijavil se je pri svoji materi in ji privcdel sabo tudi svo-spremljevalca. . "Na tvoj uk.-z, malimi, sem ti privede! starega prijatelja, urofa Wol'kewatejoa. Tudi mfrdVa nva sklenila prijateljstvo." Xadvojvodinja .je lahno nagnila ponexmo svojo glavo. Z dobrohotno kretnjo je g rofu ponudila« roko. ki jo je spoštljivo poljubil. "Srčno sr m vesela, grof Wolkervdein, da va? zopet vidim, rkolga leta ste bili odsoten. Nihče ni vedel za vas in nobene poizvedbe vas niso dosegli ." "Cesarska visokost, bil sem na potovanju. Bil sem v pokrajinah, kjer cvete se lwiarstvo in nekulturnost, v krajih, kjer je bila naravnost moja stalna spremljevalka. V pokrajinah umetnosti in znanosti, kjer prežita kr.lkor kače pod rožami zaJirbtnost in izdajstvo. Povsod isti življenjski pojavi, sovraštvo, zavist in pohlepnost sfpodaj, napuh, glupoet in trma zgoraj. Mjalo razveseljivi prizor nudi ta svet." "Pe-simi-t ^te postali, gospod grof. Ko sem vas preje poznala, ste bili veseli in -te verovali v življenje. Zauipanje v Bvpra lahko prenaša zmote te«a sveta-." "Cesarska visokost, zpnpanje v Boga je moona opora za človeka, ko brede skotzi valove zcmLskega življenja. Cesto pa val izpodnese oporo in človek se brez nade na lešitev po-grezne v valov ju." "Ali ste izgubili vere, grof?" "Ohranil sem si še vero, cesarska visokost, ne verjamem pa, da bi bila od božje odločitve oclvi-s-na na^a- zeaneljeka sreča ali naše zemeljsko gorje. . Človdka so poslali na zemljo, da tu pošteno izživi in da senftertja pošteno pokaže zobe evojemai bližnjemu, ki ga hoče potisniti ob steno." Nadvojvoila se je napol glasno zasmejal. "Gospod grof, to so krivoverska naziranja, s katerimi si bost? popolnoma pokvarili pri gospe mami." Potegnil jie iz žepa uro in delal prav presenečen obraz. "Oprosti mama. da morem oditi. Imam. namreč službo in bi nerad zanemaril svoje dolžnosti Gospod grof te bo pač spremljal na kolodvor." Nadvojvod i nja ga j a začudemo pogledata'. . "Službo imaš, Karel O tem pa mi nisi preie ni£»&ar iv-v dali" Nadvojvoda je te nekaj časa odlašal z odgovorom. " Moral sem nepričakovano skočiti za tovariša, ki je obolel.' Poslavljajo se je nagnil nad roko matere, ki je se vedno maja je z glavo zrla vanj. "Z Bogom, mama! V kratkem pridem na Dunaj. Midva, gospod grof, pa se l»ova vsekakor še češee videla." Zažvenkljale so ostroge. Nadvojvodinja se je okrenila k s*vojemu gostu. "Službo ima v času, ko sean jaz tu.". Na grofovem licu se je pojavil lahen usmev, poln razumevanja, , i **Cesarsko visokost je pač pregnal najin razgovor. Služba v mali garniziji ni tako tsroga, da bi zahtevala tako nenadno slovo." "Ali smatrate to za izgovor, grof?" "Mi-slim, da se v tem ozira pač ne motim." Nadvojvod inja se je vgriznila v ustnice, nato p» zamišljeno pripomnila: "Takisen je dečko; nalaže brez pomisleka tudi najskrbnej-šo mater, ako mu to sodi. Sicer pa je prav ljubek in dobro srčen." "Njegova cesarska visokost je še mlad in sb nahaja v letih, ko vse kipi v človeku. Toda tudi kasne;* l>o potreboval še energičnega vodstva. V to pa ni potrebna moška roka, v tem oziru je preveč samozavesten in pretrmast. Njega ho lahfko vodila -amo odločna žena, ki ima krepko volj:> in se zaveda svojeiga poklica." "'Na to sem tudi mislila, toda za to je še časa dovolj." "Ne preveč, cesarska visokost. Ako ga hočete oouvati potov svojega očeta, ga morate vspričo njegovih nagnjenj čim najpreje oženiti. Močno je potreben opore domačega ognjišča." V strr.hu in trepetu se je ozrla nanj nadvojvodinja. Simon Gregorčič . O.. > i . — .».I.. Slovenska pesem, ki nam; je v vasi Vršno pri Libusnjem na postala ščit in meč, s katerim pobočju sivega Krna, kjer je v smo hranili svojo narodno po- svojih mladih letih "črede o-sest, je čimdalje bolj odmevala četove pasel." Z višave se je proti našrmtu jugu, ki se je le lepo videlo v dolino, kjer je malo oglaišal ob času prvega Šumela Soča in deček se je na-prebujenja. Od leta 1848 se pil in navžil lepote planinske-glase po Krasu pesmi Vilhar-j ga sveta, da mu je ostala do jeve. ki so po svojih lahkih na-j smrti najslajši spomin. Solnč-pevih postale narodne popevke no jasne, ko naše planine, so in bndniee. i pesmi, kjer razodeva v pesmi to srečo svojih mladih dni. Prvi pouk je dobil na Libus-r,, . ..... njem. kjer je spoznal njegov (jIasovi novega življenja se- daljni sorodnik dekan Anton gajo tudi na- Goriško nn se raz- Gregorčič dečkovo nadarjenost legajo ob bregovih Soče v tihe jn pregovoril starše, da so po pogorje vasi, ' Naša pesem «e!^ali Simona v Gorico. <Čujte gori in bregovi, da sinovi Slave smo . . je oglašala'čim dalje močneje' V Go- , „ , frici je dovršil normalko, in le- LK™ zborih v družbah in ta 3855 je stopil v gimnazijo, kjer mu je bil učitelj sloven- Molah; v nji se izražajo vse naše nade in bolfsti. V Gorici je nastalo novo središče naše narodne misli, ki odgovarja mehki čuvstvenosti našega kraškega ali go: išJ^ga ljudstva. Z visokih planin nad bregovi Soče je prišel v to prepubajočo se Gorico Simoif Gregorčič, da ščine Ivan Šolar, ki je vzbu jal v mladini narodno zavest in smisel za leposlovje. Ko je 1. 1864 napravil z odliko maturo »o izšle v Janežičevem "Glasniku" že tudi prve njegove pesmi pod skupnim naslovom: "Dornorodne iskrice." Že tu se postane najvišji glasnik našUi) rfasi mlada Gregorčičeva po narodnih idealov. Ob času (polna d<>mOTinskp ^u]yez. splošnega narodnega petja, ki Be je razlegalo v različnih glasovih ubranili v eni skupni na-roo leg .Tunele* najbolj priljubljeno slovensko ime. Simon Gregorčič, se je rodil ni. nr* pr'mer "TVieva nam pri nelji žar" in "Eno devo le bom ljubil." Tako sr je zacelil Gregorčičeva pesniška pot med nared. Obenem je nastopil svojo težko življenHko pot. Mikalo ga je, da bi šel na univerzo študirati klasično jezikoslovje, toda pre- oditi na dunajsko vseučilišče. Kljub slabemu zdravju je vršil svoje dolžnosti jn iskal uteho v pesmi. Njegov duh se je dvignil iznad soskih planin in gledal na Balkan, kjer se je ta-knat bila osvobodilna vojska V "Brseru" in "Hajdukovi (t poroki" opeva pesnik balkanske junake in zdi se nam, da je .to on, ki govori s hajduškim glavarjem Pritisnila je bolezen in ker ni mogel dobiti lasye službe, je stopil 1881 začasno v pokoj. Naslednje leto je nastopil vi karsko slnžbo na Gradišču pri Prvačini. Tu si je kupil vinograd, si zidal hišo, kmetoval in odklonil vse ponudbe na boljiše in udobnejše službe, L. 1899 je bil stalno 'upokojen a je ostal dalje na Gradišču. Gregorčič je pesnik človeškega gorja — svojega gorja. Njegovo življenje nroi ni prineslo sreče, ne veselja in mira, pa<" pa mnogo tipi jen ja. Tn kamorkoli je pogledal, povsod je vi del isto. le malokje veselje, skoraj povsod trpljenje. Žalostna usoda slovenskega naroda, dela in trpljenj* polno življe nje našega kmeta, je to bolest no stanje še poglobilo. Tako je Gregorčičev pogled na življenje rrtračen, to razpoloženje ga je spremil jal o v^? življenje, 'bilo je bistvena sestavina človeka in pesnika-. Njegova žalost izvira iz človeške bede. Gregorčičeve pesni i so verno Rrcalo njegovih duš.vnh bojev Kc)t milseč duh je razglabljal in življenju v;e in leta 1867 je pel na Libuš-njem prvo mašo. Leto pozneje je nastopil ^vo-jo prvo službo kot kaplan v Kobaridu. Uisoda ga je zanesla v domači kraj, kjer je natšel družbo zvestih prijateljev, s katerimi je ustanovil čitalnico, pevski zbor in prirejal najbolj zavedne kraje na Goriškem. Tu se je v polni prostosti razmahnila njegova pe?ni*?ka sila. Iz tega časa izhajajo njegove nežne, v narodnem duhu zapete pesmi, ki so kmalu našle svojega skladatelja, rli pa se poioj nresto po narodnih napevlh Svoje ime je dolgo Časa skrival pod črko "X." toda njegove pesm: so «e tako razlikovale od drugih- da so takoj izda jale ime pravega pesnika. Pomladi leta 1873 je bil nreme-ščen v Tti-heWberk na Vipavskem. Xi^r pa «e nikaikor ni mogel udomačiti, tako da je že mislil uresničiti svojo staro namero in VA2NO ZA NAROČNIKE Poleg union Je razvidna do kdmj Imate plafiano naročnino. Prva iterllka pomeni meaec, druga dan In tretja pa lr'O. Oa nam prihrn-' nilte nepotrebn«^* ln »troikoT, Vr« prosimo, da aknfiate naročni- no pravočasno poravnati. Pošljite naročnino naravnost nam aU Ja pa plavajte uafteu.n saatopnlac v VaSeit krajo aH pa kaieremo lamel aastopnlkov, kojlh imena ao tiskana c deMiaal črkami, ker ao upravičeni obiakati tudi druge naselbine, kjer je kaj aaftlh rojakov um-ljenlb. Zaatopof.k bo Vam izročil potrdilo aa plačano naročnino i AI.lKOK.MA: San Vranclsco, Jacob I JMishln FOR VICTORY •( ruthm« At ZNAK ZMAGE JOLOKA1K): Pueblo, Peter Callg. Walaeuburn. M. i. Barak INDIANA: Indianapolis: Frank Zupančič ILLINOIS: Chicago, J. BevčU Cicero, J. KaMaa (Chicago, OWara in IlllaoJa) Joliet, Jennie Bamblcb la Salle. J. Speltcb Mascoutah, Martin Dolenc Nortb Chicago tn Wankegnn, (Nadaljevanje.) ILABILAND: KltmnUler, Fr. Vodoplvae MICHIGAN: Detroit, L. Planar MINNESOTA: ChUbolm, J. Lukanicb Sly. Joa. J. Pesbel Bveleth, Doola Goul« .Gilbert, Lo*Ua Veaael Hlbblag. Jobn Porie MONTANA: Roundup. II. M. Panlaa Waetaoe. L Champa NEBRASKA: Omaha. P. B rode rick «raW TORK: Brooklyn, Anthony Svet Qowanda. Karl Dnlii Fiirtle Falls. Frank Mull Worcester, Peter Bad« orno: Barbai ton. moženjske nzmere in ž lja staršfv so nje^rovo namero pre- ° človeku prečile. Vstopil ;e v bogcslo-;ter P*wel kmalu do globokega 1 s-vetopisen^ikega spoznanja: — "vse je minljivo in ničevo." Izmučen cd dvomov in bojev je zapel vročo, ponižno in bolestno molitev "Človeka nikar," ki je naletela na o6tro obsodbo pri Mahniču A vendar ni zanikal življenja ni se vdal brezvolji, iskal je izhoda iz živijenjdcega .arorja, na -Šel ga je v nadzemeljski sreči — na tem svetu ps v odpovedi in v delu za človeštvo nje ni praznik." življenje naj bode ti delavni dan! '"Relo je namen na&cga življe nja. skrb za nesrečnega brata in sirote dolžnost. "Odpri sree- odi^i roke — otiraj bra-to\-ske solze — sirotam olajšuj gor> V*ak bodi sebi strogi sodnik, hližrriemtu pa prijatelj. Gre-eorčtč je globoko nravstven — etičen — pesnik. To dokazraje powna smer njegovih pesmi niogovi nauki dejanskega krščanstva1; premaguj lastno bol. lajšaj trpljenje bratovo. Spoznanje ničevosti teiga sveta je rodilo v pesniku neutešeno ■hrepenenje po brezskrbnih in srečnih otroških letih, ki jih tako krasno opeva v " Veselem ipastirju "i Bridkosti in boli tam niseen poznal, pojoč le sladkosti, sem resel ... — neutešeno hrepenenje po planinskem raju: "Nazaj v planinski raj." Močno in odločno zveni v Gregorčičevih pesmih ljubezen do slovenskega naroda, do slovenske zemlje. "Na potrajčeni zemlji" mtu srce krvavi ob spoznavanju, da "mr&i so sami — grobovi," in čim bolj je domovina teptana in zaničevana, tem izveste je ljubi njo. "vdovo tožno. zapuščeno." A kakeT Grearončičeva bol ni samo namišljene-, temveč resnična, izvirajoča iz lastnega trpljenja, iz lastnih duševnih bojev, tako je tudi njeigora domovinska ljubezen koreninila v njem. Tudi to je "bistven del Gregorčiča, človeka ?n poeta, ki kaKo, kako tesno je bil spojen z domačo grudo iz katere je Izšel kot — 'ldmet. "KVnet-poet". tako se je sam imenoval in s tem točno označil svoio poponjo. Že snovi n^e-srovih pesmi so nosrostoma zajete «z kmečkee, njive in trte." Ob Gr^corčičovi "Nevihti" se ne ČudiŠ njeni naravni veličastve-nost.i. ob niej trepetaš s Izmetom ta setev, za ;adno dr on-je. za vinsko, trto. ■Leta 1903 se je Gregorčič pieselil iz Gradišča v Gorico, kjer je živel mirno vdan v *vo-jo usodo. Dne 16. novembra 1906 ga je zadela- kap in v soboto dne 24. novembra 1906 je m utrl. Za dediča je določil "Šolski dom" v Gorici. Želel je, da bi bil njegov pogreb preprost, toda narod, ki je ljubil svojega pesnika- se je zbral ob njegovem mrtvaškem odru in veličasten je bil trenotek, ko mu je pevski zbor zapel njegovo ".Naxr.j v planinski raj," in ob spremstvu nepreglednih množic se je vračal Simon Gre-goečič v svoj tihi rojstni kra.i po vseh va=eh pozdravljen od hvaležnega l.iudstva. Pokopali so ga na pokopališču pri Sv. Lovrencu, in že čez 10 let se je izpolnilo njegovo prerokovanje ko je nrd Srro divjala "bi-ftva vroča." Sredi v šnv s? sveti njegov grob skozi današnje temne čase. Rojake prosimo, k o oosljajo za naročnino, da se posluinjejo — UNITED STATUS oziroma CANADIAN POSTAL MONEY ORDER, ako je vam le priročno Cleveland, Anton Bobek. linger, Jacob Reenlk, Job* Hlapni a Glrard, Anton Nagode Ijoraln, Louis Bala nt, John Koal* Yoongatown, Anton KlkaJJ OREGON: Oregon City, J. Koblar eENNSXLVANla: • Beaeomer. John Jevnlkar Conemaugb. J. Brez eve« Coverdale in okolica, Jos. Paternel Export, Louis Supančič FarreU. Jerry Okurn v Forest City, Math ffnila Fr. Blodnlkar Greenaburg. r'rank Novak Homer City. Fr. Ferencbak Imperial, Vence Palcich Johnatown, Jata Palaata Kraya, Ant. Taniet) Lucerne. Frank Ballock Midway. Juud 2uat Plttatmrgb In okolica. Phlllg Pragar Steelton, A. Hren Turtle Creek. Fr. Scfctfrcr West Newton, Jov»>h Jovan WI8CON8IN. Milwaukee. Weat All la, Fr. Sheboygan, WYOMING : Rock Spring*. Laala Dlamondvlll«. Jam Roltaa Tank la. katere Ixda patella aa ara Ja yraJaL GTUTA '8LAI Poleg poučnih knjig, muzikalij, iger, pesmi itd. imamo v zalogi dosti nabožnih knjig, predvsem Molitvenike v krasni vezavi importirane iz starega kraja... Slovenski molitvenlki: KVIŠKU SRCE — (št. 35S) ± 3% Inčev — 224 strani T belem celolidu ...... J»0c KVIŠKC SRCE — it 408) 254 x 3% infiev — 224 strani Cena 75 centov RAJSKI GLASOVI — (ŠL 408) 2V4 X 4 i nCev — 255 atraai rstevii Sv. Krilev Pat - Cena $1^0 RAJSKI GLASOVI ^ (št. 416) 2Vz x 4 inCev — 255 strani vatevši St. Kriicv Pet Cena Sl^O SKRBI Z.V DUŠO 416) 8*4% InCev — 512 strani Cena SL75 NEBESA NAŠ DOM — (fit. 415) 2% x inčev — 384 inčev Cena 75c (Ker se nam je posrečilo dobiti te molitvenike po zelo nlxkl ceni, jih tudi moremo prodajati po gori o-anačeni ceni. Zaloga pa ni opsebno velika, zato jih naročite čimprej, da Vam bomo mogli f njimi po* streči. Angleški molitveniki: (ZA MLADINO) Key al Heavca fino veaano ..............it v usnje vezano .......... .75 CATHOLIC POCKET MANUAL v fino usnje vezano...... 1,— Slovenic Publishing Company 216 WEST 18th STREET NEW YORK, N. Y.