gnuiukov. dail/ exc«pt SumU/s sad HoUdajr*. -year PROSVETA K" i GLASILO fiLOVENSKE NAŠtODNE PODPORNE JEDNOTE —- ešžssse ieriski Fi IIIJI lltf 2ELEZMC morajo trana- Uredniški In upravnUkl prostori) W6T S. Uwndalv Avs. Offle« of Publkutlonf JS67 South Lawndals Avs. Ttlspbon«, Rockw«U 4804 M, l»Mt «1 th* o, IH, pondeljek, 4. maja (Miy I), JPS1 Tate of y»un »w»4šsž larla a*cUoa ltOS. Aet sf Ost i, ltlt, aatksrtssd oa Juas U, 1111 .Sub»oriptton ■aJUL STEV.—NUMBER 103 il farmarji. Zdotafee ovi-razvoj plovbne trsnepor- kij« U—Eden glavnih vsro-i gospodarsko krizo sme-rsrmarjev ao visoke pre-icene poljskih pridelkov na železnicah. Za to vpra-io se ameriški farmarji j leti bolj zanimali kot sedaj, jih "rešuje" Homerjev odbor. Ker pa je Hoover za svojo "remedurO" v tega odbora, ki je tasme-)1 milijarde dolarjev ljud denarja, večinoma vse vo-f farmskih organizacij, je roknenie farmarjev proti o-tim transportnim cenam njalo. Ta nezadovoljnost je ju tlenja, ki nekega dne na dan tirane cene na ameriških eo razvidne, ako ae jih rja z vaz n in o na kanadski ni železnici, katero je pred vlsda prevzela. Cena aa pre-pienice na tej želecnid je polovico nižja kot v Zdru-drfavah. vozni stroški za sto fun-rpšenioe iz Kallspell, Montana, iDuhrtha, Minn. (1196 milj) so |in pol centa; za enak tovor na državni želmnlci je pre-iz Lebhbrldge, Calgari, z Superior (1177 milj) v. Po velikih jezerih na strain je prevoeniaa Iz do pristanišča Bay cent in pol do pot |iš eto funtov pšenice; po »ki dalje do Montreala pa I centov. amerr.ski strani stane pre-iz Dulutha do atlanteke-Jristsniščs 87 centov sa sto ivenice. Skupaj is Mon-■ New Yorka ali Baltimo-ill centov; na kanadski strani izri do Montreala od 44 do lofctov. 2e radi te rasllke ks-farmarji legije konk urimo® emeki h trgih kot s- f ijeva dih• ta v Italiji Poročilo Foraiga Policy cijl govori, da ja diktator u tUinU oposki jo Waahington, D. C — (FP)-Argument, da je Muasolinijeva dikUtura v Italiji danes bolj u* trjena kot kdaj prej, kar je v glavnem pripiaovati dejetvu, da ss je Mussoliniju posrečilo zs treti vse elemente oposlcije, vse-buje poročilo o fažietičnem režimu v Italiji, ki gs je predložile Foreign Policy asociaciji Vera Micheles Dean. "Nasprotniki fašizma v Italiji — liberalci, socialisti, komunisti in prostozidarji so bili prisiljeni utihniti, ker so bili Is-ključeni od Saatopstva v parlamentu in ktr je bila svoboda tlaka, govorž ln zborovanja ukinjena," se glasi poročilo. "Vsak poekus za oživljenje starih poli-tlčnih strank se ksznuje z zspo-rom sli izgnanstvom. Izredni tribunsl za obrambo države razpolaga a močnim aparatom pri proeekucijah protifašističnih e-lementov ... Dobro poučeni opazovalci so mnenja, da ni dosti upanja za nasilno strmoglavlje-nje fašističnega režima." IhivammI mamJhIL aJbaJ|| iivzitm praviMK očrnil Nov gangežki amor v Chlcagu. Navali na skrivallžčs, v katerih ee bili štirje gangeži are-tirani. Detektivi Iščejo Capo-noja boljši barometer je rasliks transportnimi cenami po in iele&nici iz Omahe, Neb., w Orleansa. Pri bužlju pže-* razlika nad 14 centov v transportaciji po reki Ker '^a po reki Mississlppl in ih, ki se vlivajo v njo, ni ker je vlada nSklonje-Weznicam, je iplovbni promet » majhen, toliko večji dražil — pa na želeaninah. Chicagom in St. Loulaom rsslikapri toni tovoeadvado-v prid vodni transportaciji-Koline, IU., do pacifičnega k »tane po šelesnlci sto J* tože $1.86; Federal Barge "•(vladna paroplovbna kor-ria,a) Pa računa aa prevoa te-^ tovora po vodi akoal Panam-I Prekop l« 75 centov. tej veliki razliki med **»imi cenami na ameriškft državni želesnld ter w Piovbniml cenami v oeržJu in železnicami, so zve*-ne zanima za to pro-J ža bi prisilila železnice, da «*J0 prevozne cena. ki eo naj-** »t avetu. To bi bilo večje-jmens za ameriške farmar-■ljudstvo v »pložnem kot sto f^gsvik farmskih odborov. trsnsportacUtka pri-b< omenile, da bi far-J*ltv<* prejeli za svoje pri-» znižale bi se tudi cene "rokim Mrebičinam. L*"1« " bolj zanima za del-briških železnic. kate- rjSP^ p* ln pol prosi FPjfKa ns "zvadeueie" detnl-1.7 rod visoke transportne ffiatere direktno in nedl-P^je sleherna oaebe g ™ pe občutijo io ^ dinarji m R maja. — Urad dr^ lavnega prednika ja odredil vr] čje Število detektivov na lov sa Al Gaponejsm. Detektivi ao danes ajutraj navalili na razne prostora v Chlcagu in bližnjem Cl-ceru, kjer se baje skriva butJe-garaki poglavar. PTi teh navalih so bili štirje gangeži sretirani. j Odredbe za aretacijo Caponeja je bila izdana potem, ko je bilo najdeno mrtvo in ožgano truplo "Mike de Pike" Heitlerja, noto-ri&nega gangaža, ki je v zadnjih tridesetih latilt isviftil veliko število zločinov. Glavni preiskovalec v uradu državnega pravdništva Patrick Rocftie ja izrazil mnenje, da Je u-mor Heitlerja pripisovati Capo-nejevi gangi, ker je Heitler nekaj tednov prej prelomil stike s Caponejevim butlegarakim sindikatom na zopadni strani meeta. V navalu na Caponejevo privatno stanovanje v hotelu Le-sington, 22nd in Miohlgan avs., ao detektivi aretirati »tiri oborožene garogeže. Ti so ispovedaU, da Capone veseljačl v kabaretih, nakar so bili odrejeni navali na nočne lokale, toda detektivi niso mogli najti butlegarskegs poglavarja, ker ja najbrž slutil ne-vamoet ln ae še ob pravem času zatekel v zavetje. Romunija pred diktaturo Dunaj, Z maja. i- Kot vee kaže. dobi tudi Rumunlja kraljevsko diktaturo. Kralj Ksrol je razpustil parlament ln določene ao volitve za 1. junija, toda volilni red je tak. da je vladi, ki kontrolira volitve, skoro zagotovljena zmaga. Romunska kmet-aka stranka, katero vodi Julij Manlu, bivži premljer. ki je po-moget pustolovcu Karolu do prestola, morda bofltotlra volitve. 4 danraj. 1. maja. — Provinčna vlada v Kvangtungu. provinca na skrajnem jugu Kitajske, je te dni 1 saglanlls neodvisnost U province od režima v Nanklngu. Glavni meato k vangtongske province je Kanton, kjer so že več lat radikalni elementi ne krmihi in sdaj so ss imrli diktatorju Ciaag Kaišeku In podpirajo Bun Foja. eina drja Sunjataena. ki vodi novo rdbelnA gibanje proži vladi v reiTBGSLSKS REBEUIA PROTI MKTATHI Claal kabineta pobegnili v vojaško trdnjavo.' Vlada ss pri-pravija as rssglssitev obeed-nega stanja ... —«»— lAzbona, Portugalska, 8. maja. — Močan val revolucionarnega gibanja se je pričel širiti na Portugalskem proti diktaturi. Ljudstvo js nessdovoljno in se pripravlja ns odprt upor proti predsedniku Oacar Carmoni, portugalskemu diktatorju, ki je obtožen rasnih nssilstev, s katerimi se vsdržuie na krmilu. Po eksploziji bomba v Lizboni zvezi s prvomajskimi demonstracijami se Je kabinet umaknil v vojsžko trdnjsvo tretjega srtllsrijskegs polka, ki je postala tradlclonslno zatočišče za vladne uradnike, kadar ao ss pojavili revoluclonsrnl izbruhi. Močno oborožene vojsžke čete in oklopni avtomobili patru-lirajo po ullcsh Lizbono, da preprečijo nadaljnje revolucionarne isbruhe, ki jih pričakujejo. Trgovine so zaprte in vlada se pripravlja na proglasitev obsednega stanja. Demonetraclje na prvega maja, ki so se vršile v raznih portugalskih mestih, so imele povaem revolucionarni značaj. Eksplozija bombe, ki je napravila veliko paniko v vladnih krogih, se je pripetila na trgu, kjar se je nahajala velikanska množica demonstrantov, ki jo vpila "Proč a dlktsturo". Drobci bombe so leteli ns vse strani Hi več oseb js bilo ishko ranje-nik. Močni žeti kavaiarije. ki se je zapodfla med demonstranta, se je konžno posrečilo rsa-gnstl mbožico. V velikem resburjsnju Je ljudstvo skoro possbilo ns p roti viadno revolto na Madeiri. Poročilo, ki so dospels v Lizbono, se glase, da so rebell ss vzeli mesto Punchsl In pognsll vlsdne četa v beg. Vlsds ja odredlls tri pehotne kompsnije proti rebelom. Poveljnik vlsdnlh čet Js včeraj poročal, da je močns possdks in-fanterije zavzela strategično točko na Hribu nad mestom Fun-chalom in ss pripravlja na napad na rebelc. MOSKVA POZIVA NA BOJ PROTI KAPITALIZMU Poslv js Ml v gts - Komunistična 1n-ternaclonala je isdala poslv na delavce vssga sveta, naj prssnu-jejo prvi m^ v znamenju nmB- mu. Apel, Id Je vseboval poslv na Oboroženo revolto, je bil v nrvl vrati nsmenjen delavcem v ftps nI jI. Nemčiji, Kitajski In Indiji Internacionala je pohvalila delavce teh dežel, "ker so že dvakrat preprečili militaristtčni ns-pad na Sovjetsko unija" Uvetovnl proletarijat mora biti pripravljen, da odvrne proti-sovjetsko vojno In Jo spremeni v serije civilnih vojn, ki so edine upravičene is rssloga, ds se delavci režijo svojih iskorižčevai-cev". Je rečeno v pozivu. Poleti v Amerike Numaaaki, Japonaka, 4. maja. — Sel j i Yošivara. jeponskl letalec. Je doeegel prvo točko v svojem poletu is Tokljs proti Zdru šealm državam žes Paclflčni o-ceen, ko ee Je danes zjtfthij ob 1:23 (čikatti čas) spustil na tla v tem mestu. LiSbona. Portugalska 4 maja — Veliki nemški eeropUn DO-X ee je včeraj dvignil v srak v Rio ds Oro. ki se nahajs na zapad nem obrežju Afrike. 1 smeri proti Petoni. portiugalsk, zapadni Afrfld. DO-X je namenjen v Brazilijo, kamor se pričakajo, da bo prispel sredi teg' študiral (/not f Podal je ostavka kot načcialk Heoverjevega komiteja, ker - namerava okMlaU Rvrepo ki žtndlratl aocUMie probleme Vssklngtoa* P« C. — (FIP)— Arthur Woods, pačelnlk Hoo-verjeve komisije sa pobijanje brezposelnosti, ki je poznan tudi kot ekspert v ekonomskih vprašanjih, je ptistll svojo pozicijo in ss bo podsl ns dvame-sečni obisk Anglija. Nemčije ln drt«ih drŽav, ki se morajo boriti s stalno brafposelnostjo od zsdnje svetovne vojne. Administracija sicer trdi, da VVoods nI reeigniral in izjavlja, da bo po povratku ia Evrope podal poročilo o tamkajžajih razmerah ii^ možnih remadurah. Pred odhodom ja Wdods iajavil, da bo proučeval brezpoeelnoztno zavarovanje — o "doli", o kateri noče Hoovarjeva administracija nič aližsti — In vse druga fase v zvezi z brezposelnostjo. Neuradne vastU ki krožijo v kapitolu, se glsaa, ds je bil Woods prisiljen podati raslgns-cijo, kot aa Ja pričakovalo^ ker je Hoover odklonil Woodaov program ss vjsdflja rla. Ima 8d nadstropij In vrhutega že 16 nadstropij stolpa za privezovanje zrakoplovov. Nebotičnik je visok 1260 čevljev In Ims «8 sle vstorjev, 6400 oken in vsebuje 60,000 ton jekla Zgradili so ga v malo več kot enem letu Dftaamtt ubil mllljoaa/ja Oakland. Callf.. 2. maja. -LHright Illtchineon. milijonar Is stavbni podjetnik, je bfl včeraj ubit vsled ekeploaije dlnamita ki ga ja nekdo podtakall v nje-gov avtoimd>i1. Zakon proti $indi-halizmu neustaven Tako ae giaai odlok sodnika Wa-namakžrja. ki ga je larekel v proceau proti Paul Kaaaayju, ki je hU obtožen eabotaže Akran, O. — (FP) — Ohljaki zakon proti krlmlnslnemu alndl kallamu je neuataven in Paul Kaeeay, ki je bil obtožen, da je hotel uničiti bojni zrakoplov A kron, Je bil oproščen. Odlok je podal sodnik Walter VVanama-ker. To J4 prvi alučaj, da je sixl-nlk proglasil omenjeni zakon, ki je bil »prejet v čaeu vojne histerije I. lOlt, zs neuetsvnega. Sodnikov odlok se glsai, da je aakon v direktnem konfliktu a prvim in štkrlnajotim amendmen-tom zvezne konstltuclje, kakor tudi i določbami državne uetave, ki garantirajo svobodo govora. Sodnik Wsnamsltsr je poatal znan, kar Je bil on prvi ameriški letalca, ki ao ga nemške čete a kroglami prisilile na tla v svetovni vojni. OhiJeko delavstvo raditega smeši početje nasadjna-ških elementov, ki »kužajo pri-kazaiti Wanamakerja kot prijatelja rdečkarjev. Mednarodna delavska obramba ae je uvaela sa Kassayjs, ko ss js prepričala, da js postal žrtev omreženja. V istem času so namreč o^aožaparjl aagroaill s meadnlml redukcijami in otrav-nsvs preti Kaasayju ja bila svarilo vsem tistim, ki bi robellrall proti snižanju. Grožnja ni bllaf na beeeda, kajti par dni po taciji Kaaaayja na obtožbo kršenja aakoaa proti kriminalnemu sindikallsmu, ao tovarne kavčuka pričela anižavati mcsdc. Tisti, ki so imeli najnižjo msade, so bili najbolj prlaadetl. Hližsls ao se tudi grožnje o dvajsetletnem ssporu. kl čaks vsakega radikalna in delavskega organizatorja. Ztkoti proti krlmlnslnemu sin-diksllsmu js predveem naperjen proti oecbam, ki agitirajo sa odpravo aedanje forme vlade, Kae-say pa Ja bil obtožen, da Ja sa-kovioi pritrdil Uko, da bi takoj odjonjale, in se bi srakoplov ras bil, ko bi se dvignil srak. To je bila ssfeotaža. čaaopisl so pri-nsžsll o tam groans povesti, to-ds poansja, ko so vojsžkl Inšpektorji Izjavili, ds Js vslsd Strogega na4laorstvs vssks sabotaža Izključena, so umolknili. Odlok Hodnlks ja velikega pomena h dele veko gibanja v držsvt Ohio. PRASKA MED U- aJOMAMM- NISTRACIJO Orgaalalranl godbeniki odneeli amago. Prateut unije učinkovit Chicago. — (FP) — Formalna Inavguraclja A. J. Cermaka je dala povod prvemu spopadu med novim županom ln delavsko unijo, unijo godbenikov, ki ja izšla la bitke amagovlta. . Dal tnavguracljsklh ooromo-nij Je uključeval godbo, ki naj bi igrala na ulici v bližini moet-ne hiše. Cermak je nameraval dobiti dijaško godbo is Senn višje žole sa to delo. James C. Petrillo, predsednik Clkaške federacije godbenikov, je pokaasl na krivloo, ki bi Jo storila meetns uprava vslUiamu številu bresposelnih godbenikov in to takoj ob sprejetju uradnih poslov. To ni dosti pomagalo In naananjono je bilo, da bo dl-jsšks godim Igrala. Končno je Petrillo obvaetll župana, da bodo unijaki godbeniki, ki igrajo na radlopoetajah, odpoklicani sa tleti čas, ki Je bil določen aa rasglašenje inav-guravijakih oeremonlj po radiu, če bodo dijaki prevzeli meato, kt zpada unljzklm godbenikom. Ultimatu so sledile konferen-oo v mostni hlžl, nakar Je bilo naananjono, da ja šupan zavrgel prvotni načrt ln da bo unlj-ska godba 60 mož Igrala namesto dijakov. 2upanov tajnik Henry Hon-nenehein Jo ob tej priliki pohvalil šupanovo velikodušnost, kor je opustil prvotni načrt ia plačal unljske godbenik« Is rfvoja-ga lastnega šapa, da ue bo trpela marina blagajh*. Omenil ja tudi, da Cermak nI nameraval kratiti unijsklm godbenikom sa-aluška in v dokaz Je navedel, da Ja aadnji dan avoje volilne kampanje najel 600 godbenikov, de* aet v vaakl wardl, kar ga je stalo 111,000, i 0 IažIaiiIiižIIi v rft- Nevl stroji In Iznajdba lapodri* vajo ročno delo 1'itteburgh, l'a. (FP)—Me-harilčni stroji sa čiščenje mehanično iSkopansgs premoga Ja nov raaVoJ v (Obratovanju premogovnikov na polju mehkega premoga. Stroji sa čižčenje premoga ao bili najprej uvedeni na antracit-nem periju In ao reducirali število delavcev, ki eo opravljali ta poeel. Te moderne metode ae sedaj u-peljavajo v induatriji mehkega premoga, kjer ao stroji sa kopanje In nakladanje premoga prevzeli delo ročnih delavoev. Pittsburgh Terminal (Um\ Ca*. lx*ration je nedavno Instalirala stroj za člšžanje |>remoga, čigar kapaciteto znaša 10,000 ton na dan. Druge premogokopne družbe v P*nnsy Ivani j I gradijo slič-ne naprave, kar pomeni, da bodo sledil« nadaljnje redukcije delav- "Pridelajie manj VVaahlngton, D. C. — Predsednik zveznega farmskega odbora Stoae Je apeliral na bombažno farmarje In plantožnlke, naj pridelajo manj bombaža kot so ga v preteklosti Manj In boljšega bombaža. To Ida bo dvignilo eaae. Delovanje farmskega odbora je zagovarjal pred Amertcaa Cottča Manufacturera asociacijo, ki je te dni zborovala v Washiagtonu. nSftSjk I MMAŠI AALMIiiaam uviozM prtu Nanvoiin krviviga railma Držsvnl pravdnlk saatovlja ob-tožbe prsti »tebram monarhi stične vlada, IH as odgovorni aa številne aiočtne proti špaa-akemu narodu Madrid, 2. maja. — Zloraba avtoritete se Je v dpanljl le v redkih slučajih amatrala ss sb-čin In pod monsriilstlčno vlado Js bilo to neksj navadnega. Toda republikanska vlada ss sedaj pripravlja, da postavi vse tiste, ki ao storsbljsll oblsst proti žpsnSke-mu narodu, pred sodišče. Angel Gslsrza, državni pravdnlk^ib i« osamnajst ur dnevno pri aestsv-Ijanju OMožb proti možem, kt so bili glavni podporniki btutoonske dinastije In so v njenem imenu lavršili veliko število sločlnov proti špsnakemu ljudstvu. ■Najbolj težka obtožba bo najbrž proti generalu Martlnesu A-nidu, bivšemu ministru notranjih sadev v vladi diktatorja Primo de Rivera. On Je obtolen, da je s vsemi silami setiral Msin-dlkallstično nevamoet" v Barceloni. . General An Ido je Ml imenovan ss govamerja v Barceloni I. lfKBO In Je sodeloval s skupino delodajalcev In teroristov proti delavni, ki so bili oanačeni kot sindikalisti. An ki o Je Imel zvene s organizacijo, ki Je bila znana pod imenom Hyndlcato Ll>re tn Je u-bljala člane <*yodloato Unico. ■ Uradni rekordi pričajo, da je Mlo več J« število članov 8yt>di-cato Unica nasilno umorjenih. Najobičajnejši proces Je Ml, da ao člane te unije, ki so bili vrženi v Ječe, odvedli ponoči v drug zapor, medpotoma so jih pa a« strehi! v hrbet, v Javnoetl so pa Anidovi agent je raaglaalli, da ao skušali jetniki pobegniti. Na to način Je bilo Isvvžsaih v dveh letih nsd sta umorov. p PROSVETA tmb EHuarmui Kaj poreže inženir? WgsWngtonski tednik "Ubor", glasilo že-lezničsrskih orgaaizscij, j« pred enim tednom na*lovil ne predsednika Hooverja apel, naj stopi na plan in Izrazi svojo opozicijo proti zniževanju delavskih mezd. Hoover naj razglasi vse one delodajalce, ki zdaj znižujejo plače, za "ljudske sovražnike". Mezde v Združenih državah so danes prenizke, ne previsoke, prsvi omenjeni list. Bankirji in industriaki, ki mislijo, da sa vrne pro-speriteta, če bodo delavci delali za nižje plače, ii M|o motijo —- in to jim mora Hoover povedati na f las, da si zapišejo za ušesa. "Labor" opozarja predsednika na obljubo, katero so mo dali zastopniki delavstva in delodajalcev na sestanku, ki fs je on sklical v VVashingtonu v jeseni leta 1929. Delavski voditelji (papa Green in drugi njegovega kova) so obljubili, da delavci ne bodo žtrajkali za večje plače, dokler ne mine depresija, delodajalci ao pa obljubili, da ne bodo reducirali mezd. De-Isvd so držali obljubo, kaj pa delodajalci? Niso je držali in delavci so morali marsikje stavkati radi znižanja mezde. Tako cenjeni list "Labor", ki Je sicer dober Ust, samo to veliko napako ima. da vidi v Inženirju Hoover ju "prijatelja" delavcev, zato zdaj prosi Inženirja, naj sa božjo voljo pokaže svoje prijateljstvo v tem kritičnem času. To js baž smola. Prijatelj Inženir je Uko velik prijaUlj delavoev. da ga mora "Labor" opominjati, naj kaj rele proti zniževanju plač. Hoover pa že nič ne reče. Kar potuhnil ss je. Radovedni smo, kaj "Ubor" poreč« o svojem prijatelju inženirju, ko bo zaman čakal, da kaj reče na njegov apel. Glasovi iz naselbin Rimski komiki Iz Rima poročajo o novem "čiščenju" Pri* morske. To pomeni nov val terorizma za slovenske iq hrvaške prebivalce na anektlranem ozemlju, ki ga fašistični fsnatikl Izvajajo že joeem let s barbarstvom, ItaUremu ni zlepa najti para. -v Istočasno se glasi brzojavna vest U Rima, da Je papež pokaral fašiste, ker ga premalo u-bogajo. Italijanaka fašistjčna država se ponaša, da je katoliška, pravi papež, medtem pa počenja reči, k! niso povolJlAJemu, glavi katoliške cerkve. Ako hoče biti fašlUična Italija kato-llška, mora ubogati nJega, papeža I Spor med obema papežema, vatikanskim In fašističnim (Museolinijem), ss suše okoli organizacije "Aziono Cattolica" (katoliška akcija). Fašisti dolže to organizacijo, da pose-ga v politične stvari, ki so njihov moimprt. Monopol vsegs javnega življenje v današnji blaženi lUllji Je tako razdeljen, da sveti oče Urorlzlra Italijane v Imenu vere In morale. Mussollnl Jih pa terorltlra v Imenu politike In vsega osUlege, oba monopola pa ne smeU u-hajsti drug drugemu v zeljnik. Koliko Ima U Italijanska katoliška akcija opraviti pri Urorlzlranju katoličanov v Pri* morju, to bodo vedeli Primorci sami, ki niso slepi. MedUm. ko papež ln Mussollnl IgraU v Rimu komedijo s preplrčkom. kdo bo koga ubo-ga!, čeprav aU oba neamotljiva(!), nI med njima nobenega prepira glede "čiščenja" na Primorskem sU roke I Tam ima katoliški fašiasm pro- Sovjetska vlsda In Mussollnl sU sklenila novo trgovsko pogodbo, na podlagi katere dobe sovjetl monopol Žitnega trga v Italiji. Pašteti bodo odslej kupovali le rusko pšenico in usUvljo uvos Is drugih dežel. Fašistični tlak pozdravlja pakt z velikim vasi Jem In pravi. da odslej bodo odnošajl med fašistično Italijo in sovjetsko Rusijo čim najboljši in naj- i__ki •epai. Komuniatl povsod peovajo svoje politične nasprotnike a fašisti in govore o svoji revoluciji kot edivpm odrsženiku Italije, medlem pa ruski komunisti podpirajo fašiasm v Italiji a kruhom, da se bo le dalje obdržal na povrhu In da bo lahko Is aarfftlje utiral ItaMjMMl delavca. Z ene strani Morgan s svojih po« jih. • druge pa eovjeti e tvojo pšenleol To Je pa res silna revolucionarno " — . » i newyoraai dinal OOonnell vedi otroškega dela. Ursalmn v tekstilni pital UrnkaJ. Kardinal >* finančno la Induetn, ; (ma cvoj k*. •alri? Saj jih nll... (Depiaeeald ia r tofe* "fltaaeeft ial de|e ss| kar aa| degiaf aaj kade Mr*s§J tem. Ne mmmim 0 • i Majata proslava v Chkagv Chlcago.—Klub št 1 J8Z Je imel v petek zvečer običajno proslavo prvomajskega delavskega praznika v dvorani SNPJ, ki Je bila prilično dobro obiskana. Na programu J« bilo petje. deklaraacUe. enodejenka in trije govori. Prvi je govoril Joško Oven slovensko. Naredil Je eve-tovni pregled od zadnjega 1. maja In nadaffif se je mudil v Kaviji. Rusiji, IUUji in i; zaključil js v Ameriki s upanjem, da se tudi ameriško delavstvo zdrami ia naš prvi maj dohiti ostale dežele. Mlad ameriški socialist Arthur D. Gordon je v sngkAkem Jako dobro orisal situacijo v Združenih državah in zelo navdušil poslušalce. Tretji je govoril Donald J. Lotrich—tudi angleško—o našem mladinskem gibanju. "Aava" je zapela dve peami, socialistično koračnico in da garda." Dve dekkunaciji sU izvedla Johnny Rak ^ngloško) 0 brezposelnem delaven zelo živo in izrazito Ur Ana Hribar Mole-kovo "Ah. mleter boee," ki Je deklamirala pravilno in a čustvom. le molčeči 'Jmiater boss" v osebi Chas. Pogorelca je,bil odveč. Pesem ni blU prirejena za sceno. Joseph PeUk je zaigral par dobrih komadov na harmoniko. Slavnpst je bila zaključena z angleško enodejanko "Black Hcll." Dejanje je .v* Angliji in pokazuje vojaka, ki ae vrne z bojišča. Oče, mati in zaročenka ga pričakujejo a ponosom, ker je bil odlikovan kot so ČIU11 v časopisu, on pa ae splazi domov kot zločinec, odlikovanje za umor zavrže in napove punt proti nadaljnji vojaški službi. Vsi so razočarani in potrti, najbolj pa služkinja, ki istočasno dobi veet, da je bil njen zaročenec ubit; vsa obupana prekolne vse, ki so krivi vojne, na dno Črnega pekla.-—Igrica Je bila dobro izvedena. Igrali so naši mladi, ki ao člani klubovega angleškega odseka. Vel so se potrudili in pokazali, da Imajo zanimanje in zmožnosti za dramfttttffc aRHH Je, da nadaljujejo ln privabijo v avoj krog še druge mlade moči. To programu J* bila plesna «P*va ob godbi Kochevarjeve-ga orkestra. Geetovanje v Detroltu Ideveland. O.—Bilo je polnoči v soboto večer 26. aprila, ko smo se abrall na poatajl pod* največjim nebotičnikom v Clevelandu Zarjani, klubovci in prijatelji, da odrinemo proti Detroltu na poeet pevskega abora "Svoboda." Bilo 1 nae je 83 po številu. Dež je na-letaval, gosU megla se je plazila Ut svetle lučke ao s silo prodirale v ne prozorne kotičke. Bil I je prav len In romantičen večer, kar ss je lahko razbralo raz ve-selih obraaov dožlecev | Pevski zbor "Svoboda." odeek kluba št. 114 JSZ. Je že trikrat godov«! v Clevelandu. L. 1919 se Je Udeležil klubovega in "Zar-jinegs^piknlka na Ksstekevi farmi, aačasa Ropublikam&ega združenja sts "Svoboda in "fcar-IJa" skupno nsstopill v Moose dvorani ln l. 1929 so se kooperativno udeležili opere wUrh, grof celjekt." Obrstno je "Zarja" go-Istovala v Detroltu 1.191H na pikniku "Svobode" ln 1. 1927, ko je "Zarja" pod avaplcJJo "Svobode" iipriaorlla "Kovačevega študenta." a je bil naveoč le del zbora. Sodrugi pri "Svobodi" »«> tudi Izbrali precejšnjo vsoto v obrambni fond klubov* TUrJe." Da delno povrnemo požrtvovalnost 1 Detroltčanov. smo odrinili v Detroit. S. Siakovtch. kot vodja naše karavane, nam Je le prsekr-bel vožnje listke. ■ Na vlaku se je naš vaa kmslu | »rsnenil v prsvcstl pevski o-der ; prepeva« smo tako. da amo jvjkjli medne celi štab telesni-1 kondukterjev. SU-dile so igre in ksrtanje in predno [amo se dobro ta vedli, amo bili m na eUju Na pnatajl v IMtoRu »o naa čakali požrtvovalni In poatrHHJt-vi sodmgi ln pevd "Svobod« e svojimi avti peljali na .svoje domove, kjer nI kramljanja. Jaz sem starih znancih in dražini Sem rov v H ku. Dopoldne nam je s. 8emr >\ razkazal mesto Detroit, ki po legi Jako siiči Clevelandu. Ogledu smo si tudi slikoviti Belle Isle park, kjer se vidi marsikaj tam mivega. le žal, da nam Je vreme nagajalo. Popoldne smo se se-sUH v Radničkem domu, kjer so nas prav imenitno pogostili. De-troitčani so že od nekdaj na gla su. kot zelo gostoljubni ljudje Posebno kuhinjdtemu štabu gre lepo priznanje. Ze ee je začelo zbirati občin stvo Iz DetroiU in okolice k u-prizoritvi Lavtlžarjeve operete "Darinka," kaUro je tovajala "Svoboda." Snov opereU "tfcrin-lu" sestoji iz zanimive romantične pripovedke in harmonično kombinira v Jako mičnih ln pri jetnih melodijah. Včasih Je sko-ro preveč enoličnega ponavljanja, ki pa se z menjanjem prizorov ki kontrastov malo« lahkoto prezre. Biser in višek melodij je gotovo v prvem dejanju, ko nastopiU Darjah in Helena v duetu. Tretje dejanje poseduje največ snovi, zato je pa tudi najbolj živahno. Zbor je bil Jako siguren v kretnjah kakor tudi v nastopih. Pozna se mu disciplina in dolgoletna vež-ba. "Svoboda" ima precej dobrih solistov. Frank Nogrsšek (bas) v vlogi gražčaka, Uršula Sem rov (alt), njegova žena, Mary Verlič (sopran), njuna hfci. Rude Potočnik (bariton) v vlogi kmeU in par drugih poseduje f i ne glasove bi se pričakuje o4 njih v bodoče še veliko. Zbor In orke-sUr je dirigiral g. John Berlisg, ki ss je iakazal jako zmožnega ln obenem. požrtvovalnega, ka dar fcre u kulturno povzdigo naselbine. Režiser Fr. Nogrsšek je skrbel, ti. Morsi M vendar vedeti, da k Rog seio dobrot 1J iv In eeml-Ijen In da imam ob deeni strani Stt a vedno stražo, angela v me varuje noč In dan pogubljenja. Trunk ai naj tomni to, da sem prejel trst, birmo, obiiajiio in že mnogokrat zakrament svete- pokore, n ker tako nepremišljeno bo*>-na na avoj klerikalni sveti boben, sem prepričan, da mi želi resnično dopovedati: "Ti sveti niš ne nočejo človeku pe smrti, obratno pa-škodujejo v življenju, če v nje veruje." Priznati moram, da sem res velik grešnik vsled tega sem pri volji, da se ob Uj priliki javno izpovsm, da s spovedjo potola-im Trunkovo sveto jezo L. 191* sem opustil obhajilo, za sve- pondeijek. i teJftaše in v boga j me nisem da-al, ker moji trdo prisluženl prihranki niso zadostovali za po-ŠUno vsakdanje življenje. Bogu n Trunku naj bo potoženo, da sem moral dolgih 16 let skripti za očeta, mater in za svojih 5 sester, ki sem jih zapustil v domovini leU m* v največjem pomanjkanju hi bedi. Pripomniti moram, da je bil moj oče v Ameriki, in sicer mestu Sh4boyganu, Wis., in da je t>il leU 1907 neke nedelje le-, pega večera na uiki roparsko napaden in je dobil 9 nevarnih ran. Od tega časa je za vedno pohabljen in ni zmožen za težka dela, ker deena roka mu je odpovedala službo in oporo, materi ■gripa usmiljeni Bog podaril 5 hčerk. Se razume, ako bi bil jaz stoprocentni katoliški fant, bi vse skupej pozabil in zapustil v pomanjkanju in bedi, ker bi se nadejal, da se bomo že enkrat v*i skupaj videli V nebeškem kra-jeetvu. Tako so storili že mndgi očetje in sinovi, ki so in ki še verujejo v posmrtno življenje. Take po vsej pravici Uhko pri-Atejem k pravim in pristnim katoliškim hinavcem. Prietradane dolarje sem štedil to varčeval— kakor varuje skrbna mati na svoje ljajlbeče deU. Ob nedeljah nisem zahajal k službam božjim, ravno tako tudi ne v gledališča, kjer se je prikazovala vsa lepota ameriške kulture. Vedel sem, da Uk luksua stane tekoj od 25 je, da bo menda jMjbolJ prav, ako so dopisi i. Njih vsebina naj za-vse glavne panoge naše-življenja kakršno je. Včeeih ibro, da se napiše tudi kaj tako recimo "za smeh ln kraUk čaš", kajti preresni tudi vedno ne moremo biti, ker so sedanji časi resni dovolj. Iz sUrega kraja sem MI prišel V CUveiand — leta 1908. Tak. rat je bilo v naši metropoli še vse primitivno. Naši rojaki ao delali v tovarnah, par jih je pa imelo aalune. Tudi jaz aem takrat tam pomagal ustanavljati društva. In poskusil sem organizirati angleško društvo v Farrel-lu, pa se ni obneslo in še danes ga ni. Torej imam tudi jaz ndkaj uslug na polju našega društvenega življenja. Vsekakor je priporočljivo, da smo bolj strpni eden napram drugemu, da smo tolerantni. Kakor sem že omenil, bi bil list pre-enoličen, ako bi se pisalo dan za dnevom le o eni in isti stvari. Za — —. - - * 1 " ..--- Z.----- t— 1 M , i . »t J 1 1. -- 1 nameček je vcasm treoa tuoi Kaj komičnega. In če ae tu pa Um o-meni kaj o klobasah in vinu, tudi ne bo vsega konec. Nikakor ne mislim s tem reči, da bi se dopisi o teh predmetih vlekli kot klobase. Ne, to ni vredno. Za po-strežljivost in naklonjenost, ki mi jo nudijo naši rojaki v raznih naselbinah, pa se čutim, da sem dolžan izraziti jim javno zahvalo v Prosveti, ki je delavski list. Prihodnjič bom poročal o mojem potovanju ln o razmerah, ki vladajo po naših naselbinah. Anton Zidanšek. zastopnik. •ociaittem (Nadaljevanje.) Thomaeovi zaključki in tolL kajpada le njegovo osebno mnenje til se ne more, da ima Thomaa daae« nrilf va v ameriških socialističnih krogih^1 * f**"' da 80 njegove sugeatije gnl platformo in program stranke. Medtem razmotirivanja in kritike, ki j.1 lutno potrebna. Vsaka nova »i*el J ogenj^Htike^n M^Sfl jtte preskušnje. t idds ao večinoma dobM pomanjkljivosti, ki sem iik do 50 centov. Taka vsota se je meni v mladosti zdela zelo veli ka in draga. Menil sem sam pri kebi: "Za tako veHko vsoto moja mati lahko kupi krulha in družina bo sita celi dan." Ker aem vedno in redno podpiral avojce v domovini, sem bil alromak, vvled Uga me je nezavedna delavaka masa imela za skopuha. Ob prosUm čaau mi ni preoeUjalo drugega nego to, da aem se skrival po zaduhlih šobah in ae kratkočaail z raznimi čaaopisi in knjigami. Božja volja je hoUla, da aem vzljubil Proeveto in Proletarca, in ravno Uma dvema časopisoma se imam zahvaliti, da sem spo-znal U grešni avet, delavsko aužnoat, klerikaUki kapIUllati-čni družabni red, ki obstoji po božji volji po pravici povedano: 1Judaki nevednosti. ; * Vsled Uga sem še mnogokrat rekel in rečem še zdaj, da kdor se boji delavskega časopisja in delavaklh knjig, tleti ae kruha brani ln naj atrada. Zraven rečem še to, da kdor nI bil le nikdar ubog in skuall airotenja, ne pozna delavekege življenja. Predno končam mojo spoved, moram priznati še par amrtnih grehov. Ah, gospod Trunk, po-sUl sem tudi Član SNPJ in postal sem tudi zakonski mož — dovoljenje ln izpričevalo sem dobil na civilnem sodišču dne 10. julija 1926 v Waukegan, IU. Priznam, da sem katoliški cerkvi in njeni veri storil veliko krivico, ker sem jo ogoljufal sa sedmi sveti zakrament A ker aem povedal vse pravilno, upam In pričakujem, da mi boeU deli odveso ln podelili božji blagoslov. da me režiU večnega pogubljenja. Ob Uj priliki tudi prosim, da mi rastolmačiU za-gonetko, zakaj bog ne ubije hudiča? I^onia Ambrnsich. Iz Farrella. Pa., da Je čltal dopis rojaks Karla TrlnaJatiča U Cle-velanda v 96. številki Ptoavete dne 2S. aprila, v katerem priporoča dopisnikom, naj bodo bolj stvarni In naj ne pišejo neemi selnmtl v Prosvetinih kolonah On je mnenja, da dopisi o klobasah ln kislem zelju so breg pomena. dopisi o delav* ih rasme-Hu pa moje sožaljef Smrtna koea « Gilkeple, lil.—Glede dela stojimo tukaj pod ničlo. Par rovov obratuje od 8 do 4 dni na teden, nefcaUri pa počivajo, tako da je mnogo ljudi brez vsakega zaslužka. Dne 18. aprila je tukaj preminul rojak Kari Cirar, član društva št. 465 SNPJ, v 42. letu starosti. Tukaj zapušča ženo in dve Mšerki, 5 in leta stari. Jed-notin član je bil 17 let. Vzel si je sam življenje a strelom iz revolverja. ki ga je zadel v srce, tako, da je smrt nastopila v tistem trenutku. Kaj je bil vzrok, nam ni znano, ker z družino je bti V dobrih odnošajih. Njegovo družinsko življenje je bilo vnor no in niso trpeli pomanjkanj«. Naše društvo ga bo težko pogrešalo, ker je.bil dober član našega društva* In zvest član jed noU. Težko je gledal, ako je videl, da se je komu godila krivi ca. Njegovega pogreba se je udeležilo mnogo občinstva. V imenu društva se zahvaljujem članstvu društev SNPJ in SSPZ ter UMW sa vence 4n udeležbo. Kari Guna, tajnik. Krah banke Creeted But te. CoIow—Ta naselbina šteje okrog IfiOO prebivalcev, pe je brez župana in bres policaja. Dne 24. aprila ao saprli Crested ButU banko in pri Um je najbolj prizadet slovenski in hrvatski narod Ur naša društva, od kaUrih smo Imeli večina ves prihranek naložen v tej banki Kar obupani Okrog hodimo in e-den drugega sprašujemo, kaj bomo sedaj počeli. Naš župan je bil prvi blagaj ničar banke in je on največ kriv poloma, ker je izdajal denar za ničvredne papirje Ur je denar spravil, pa se sedaj ne ve, kje je. Ko sem zvedel o tem krahu, sem mislil, da bom ob pamet. Pa ka bi ne, aaj aem ob vae evfeje 17 letne prihranke, kaUre aem s prislužil a trdnim delom. Pa še pravijo, da je nekje nekakAen bog! Ako bi bil, bi gotovo Uga ne dopustil.—John Skule. tajnik društva št. S97 SNPJ. t Smrtna koaa PnjraHnm Waah. — Tudi tukaj so delavske rszmere slabe in brezposelnih je mnogo deUvcev. Zadela Je menda vse blažena pro-< peri teta, o kaUri pravijo, da je Hooverjeve. Dne 15. aprila je smrtno ponesrečil v lomi Pire Fox rojak Joe Vidmar, doma Iz Senožeč na No-tranjskem. V Sen Franciecu zapušča brnU. ki Je bil breojavno cbveičen o nezgodi ter Je prišel In preskrbe! pokojnemu bratu lep pogreb. Pokojni ni spadal k nobenemu društvu. Pokopan Je bil na Sumner pokopališču dne 20 aprila. Blag mu spomin, bra- reh pa da ao bolj zanimivi. Njegove ic Uhtajo vse po..«*4(,j*ij*vuBu. ki sem ma omenil. Njegovo sUlišče Je, ds stična filozofija in ne njej sloneči DN. docela prilagodita ameriškim razmera Umu. da mora biti ameriško delavstvo damo z delavci vaeh dežel. NaJeSj delo mora biti samo naše, ki mora iz naših potreb in ae gibati po tirih I voja. Thomaa želi. da ae delavsko Združenih držayah usmeri na zmago kratlčnimi procesi, torej brez nasilne' cije ali vojne. On aam pravi, da to „ /ost, je pa možnost — in to možnost je razviti; dolžnoet atranke je, da deluj« pravcu. Socializem mora biti demokr praksi kakor v teoriji. r To je edkia pot Amerike iz sedanje me. Edina lažja pot. Druga pot bi bil svetovni koj Nihče ne moreš danes gledati na Rtu podceniti njene moči in uspehov. Aiue mUnizem v Rusiji značf dolgo dobo ___ in hladnokrvno čakanje na novo svetovno' no, od katere ai obeta osvojitev sveta, maa pa odklanja dikUturo in ne verja je svetovna vojna nepreprečljiva, | nja komunistično pot. Thomaa računa, da aU amsrišlu in mali farmar na političnem razpotju. aU bila poUgnjena v zadnjih desetih bosU morala iskati izhoda iz tabora < rih političnih strank. Progresivizem, ki biti altefnativa, je nebulozna reč; nima ga programa niti osnovnega socialnega Progresivistični krik je le tipasjel nih množic, ki tičejo rešitve. Tu je prilika za socialistične delavc organizirajo izgubljene in prevarane Kar je zdravega v progresivnih e* pojde v socialistično stranko. Stranka neprestano organizirati, organizirati in nizirati — učiti, učiti, učiti in učiti. To Jej na pot do spoznanja in sigurne zmage, stvo, da je socialistična stranka v Ar nea slaba, ni še noben dokaz, da sociali more Imagatl v Uj deželi. V Ameriki Je i deset milijonov ljudi, ki niao zadovolji i merami, kakršne so — in to je pogej n| go. — /. M. m > (Konec.) Vrednost ženstva H Na otoku Zanziberu ob vzhodni obali (po arabeko Sendžbar — dežela po dobačinako: Unguja) je mlada, krepka ska pred malo leti veljala tri koze, ie isto dve. Dance atane eno kravo. To prevre čen4e ao povzročili francoski misijonarji Pred nedavnim je Um cvetelo mnofd gtvo. Vsak možak je imel poprek 30 i*, atanjenih v posebnih kočah. Trdo is delati zanj, a denarja niso dobile nikdar nit njega. Bogatini so nakupovali nUadente poma in tropoma, siromaki pa so morali* krat oaUti brez družice, četudi Je Uiti« le dve kozi. I Neki beli oče je nabavil več črnih plačavši po tri koze za slednjo, in jih » belim sestram, da so jih vzgajale v »irott" Črni mladci so sl jih potem smeli svobsdsi hirati za žene, ali s pogojem, ds m• dsjoP" in da obljubijo živeti z eno samo družica je zahteval povmiUv kupne cene, ima vrednost edino to, ksr U stsi* van šču vzgojene mUdenke so bile boljie vrin.« go so se dobile na trgu s sužnjami. Dovolj spomenikov nanva* V Parizu ae Je oan°val odbor*aaj-da bi poeUvil spomenik konJ^ jih Je usmrtila svetovna vojna. Bivši državni podUjnlk V** no nastopil pro« tej nameri, ki n«**£ mnenju Interesiratl mmo P"^^ l Sploh bi bil že čss. prsri l^jg « s mani jo spomenikov Zs esw> vem parja. nehali -------- ------- ^ kratkega etažbovanja kot ***** Je moral sprejeti ns »nanje kov za nove spomenike. Ce pojdejo zakaj bi ne postavili —tufl mu konja' vojno, pa teletom, ki »wm- nju" la volom, ki eojlh pa teletom, ki ae mora« Mo ss IkernjeT' "Sk* f«" tele prav gotovo »ashrfila^ čnje l^ter svoj prsteh ^ZZ* C. J. Purani* P« prilično «WI)ELJEK, 4 MAJA Vesti iz Jugoslavije pkosveta (PoročerataM Mre Prcsvate v JngoeiavijL) JEREMIJA PRIDIGA OSEBNO . V KOSTUMU UAKIBOK SE JE PRESTEL brihsr is* 35,117 prebivalcev, teh je komaj 2003 N— Ljubljana, 17. aprila 1931. Od prvih mest v Sloveniji Je Sto prvi izvršil popis prebir Ljubljana še ni gotova to šele če* nekaj dni »brala msteriial popieovalnih orga-ter seštela, koliko nas je inčanov in Ljubljančank. ,ibor je pohitel. Z zanima-je Maribor sam in vaa alo-javnost pričakovala izi-etja, saj trdijo Nemci zad-dase spet, da je Maribor o mesto in da je vaa naša ika v svojem gornjem de-mška ter bi se morala pri-\ ••;!!. Pri nas tega ni-verjame in kar je pravih •enikov ao si docela na H da je Štajerska sloven-, dcšela te od davno. To trdi-objektivni ljudje tost^an in ■mej. 2e štetje pred leti dokazalo, da je le majhna «iaa mariborskega prebival-nemška. Štetje pa je potr-znova, da Marilbor sploh ni-ni imel mnogo Ncmcev, pač t imel v Avstriji mnogo urjev, to je tistih, ki eo po-Slovenci, s ao radi politič-vremena oblekli nemško in ime. Teh neiftčurjev je nekoč Maribor precej. To-takimi nacionalisti, ki me-svojo barvo z ozirorn na He, je pač tako, da so postali Jugoslaviji Jugoslovani, na-■ni Jugoslovani In so pozabf-so bili včeraj še Nemci. S ^■vremenskimi tiči" nima-popis< »valni organi m novo o-ivka. Ce bi bila še Avstrija in prišle i>opisovakic pole % Du-■ bi zapisali, da so Nemci, ia »o zdaj prišle popisovalne ii Beograda, ao povedali in ali, da »o Slovenci, še več— ilovani (dasi te narodnosti za prav ni). Maribor se je torej preštel! o jih je? * lltetju prebivalstva po sta-v noči od zadnjega marca na I april je imel Maribor: [ih prebivalcev............16,498 .17,619 | Vseh prebivalcev torej....33.117 Družin je v Mariboru 7,613. v Po narodnosti je 30,763 Jugo-'tfanov (oc. Slovencev, nekaj ntov in Srbov) in 1,644 cev. Po materinem jeziku se ' priznalo za Nemce 2,641, kar komaj 7.»% vsega prebl-tva. Pa &e večina tek («3») inozemskega državljanstva "o delavci in uradniki neka-i tekstilnih podjetij. Od o-H so jugoslovanski držav-l je priznalo nemščino za Brin jezik samo 2,002, .torej "o rezulUti štetja prebija v Mariboru. t primerjamo te reaultate s iHatom h tet j a leta 1010, ko vrtfiU' popisovanje avstrijske r|« oblasti, vidimo, kako po-razmere vplivajo na taka bs. Leta 1910 je imel Mari-p° tedanjem štetju 27,944 talcev, od katerih jc bilo P N«mcev, torej ogromna h iKjntvo je tudi, da ta-»Isbo jonotno situirani slo-' "t>rtnik in trgovec nista 1V Maribor radi vieoklh na-■»>. za katerimi se je skriva-*mAka politika Maribora. y pa tudi — y številu 22,«6« I Je bilo vštetih polno PH. kl so radi "ljubega * "Potovanja" izjavljali, | NVmci. Kolike je bilo ne-n^Jfa in izrednega nasilja "»m. J« tudi vprašanje. I«a» je vrAilo štetje leta 1921. ■ Maribor 30,739 preblval-J. od teh pa je bilo tedaj še ^ N^mcev, torej krog 201 . leta Je umetno atvor-»nemAka manjšina Še bolj iz-M»^bor naraste! v letih za nad SOOOpre- 7*+ število Nemcev pa je popisovanju je SjMi sešteto, da ima Maribor stanovanjskih In 248 I z*r«db (javnih ^trr f,i>rhl, ■Sm rubrike ša nlaa V dunajskem dnevniku Tag' piše Kari Burger, nemški novinar v New Yorku o ameriškem življenju. Priobčil je že polno svojih ameriških pisem. Med drugim piše tudi o Jeremiji, kakor ga je poslušal govoriti v New Yorku. Burger piše: MBroadwa/Temple, sveti hram Methodiat Epiacopal Church, na vogalu Broadwayja in 174. ceste, je anonslral v časopisju svojo posebno atrakcijo. Obiskovalci so prišli v množicah. Plakat poleg cericvenih vrat je potrjeval naznanilo: "Prerok Jeremija v kostumu govori o "nezakonitosti ozdravljenja." — Tempeljski kvartet poje "Elija" v kostumih. — Vse v orientalski atmosferi!" Bilo je ob osmih zvečer. Verniki 'so se dvignili in zapeli "Near-er, my God, to Thee." Potem so luči polagoma ugašale. V pramenu reflektorja se je pojavil pastor Rev. dr. Christian Reisner, v atarobiblij-akem kostumu, s si-vo-kodrasto lasuljo in dolgo sivo brado. Luč žarometa ga je spremljala na prižnico. Potem je posvetila na kvartet, ki Je bil oblečen v žlvofbarvaste toge In na glavi so noaili turške fese. Kvartet je pel. Potem je zalkrilil dr. Reisner s svojimi rokami v zlato obšitih rokavih in je začel pridigo vati: Ko sem živel kot Jeremija na zemlji, sta ae Babilon in Egipt borila za svetovno nadvlado in Izrael je med njima izginil v prah. V svojih otroških letih sem bil tako ubog, da so morali moji starši prositi za kruh. Imel sem krasnega prijatelja, tajnika, z i-menom Baruh, kije napisal knjigo o meni. Jaz sem sicer res prerokoval slabe stvari in eetn svaril ljudi, toda knjige žalostink, ki mi jo pripisujejo, nisem napisal jaz . , /V Po zgodovinskem delu je pri-ftel alctualnl dd. Jeremija h« Je1 zavzemal za prohlbicijo. Zakričal je: Bog mi je sam dejal, naj city-f>oglavarja, governerja new-yorške države in •"mokre" kongresni ke nsienem v pare, naj vržem prednje lončen lonec, da se bo rasletel v sipine ln naj rečem: Tako bo storil z vami bog, če ne boste popravili vlade . . . Vae pregrešne reči, nočni klubi, tajne alkoholne bezntce, podkupovanje in razbojnišftvo niso posledice prohtolelje, marveč posledice sovražnikov prohibfcljfe. Greh Je zastrupil "mokre" politike in jih pokvaril. In če bodo newyorš1d Časopisi dalje podpirali politiko "mokrih," potem bomo mi "euhi" enoetavno začeli izdajati svoj časopis ..." Jeremija je inginil. In med tem, ko se v souterrainu postavi pred križ, oblečen kot Jeremija v kostumu, z lasuljo in z brado, da ga fotoreporterji slikajo za časopise, hodijo v templju mlade, čedne girla v orientalskih kostumih s srebrnimi pladnji od človeka do človeka in kolektajo. ■ftfcvljoal Senctus Praaclaeas 'Drugačna slika se Je nudile ljudem nekega nedeljskega jutra prebivalcem mesta Horneil, mesteca v gornji newyorški diiavi. Bilo Jc lepo jeeenako Jutro, nič vetra ni bilo in nebo jasno. Tedaj je šla po cestah proti Union parku procesija vernikov, in vsak od njih je noeil v rokah ptičjo kletko, v kateri je skakljal kanarček ali kaka druga ptlca-pev-ka. In proceelja Je šla a temi kletkami v park. Tamkaj so ns neki jasi razobesili te svoje kletke po deblih drevja. Potem j* prišel Rev. Homer B. Potter od Park M. E. Church (metodleti), ki je prišel na to imenitno idejo, ter začel pred to deloma pojočo, deloma rahlo čtvkajočo živalsko publiko pridigovatl o "Svrfetn Frančišku AsHkem. ki pridlgu- je Jptičem.. , Takšna je ameriška vera, etroma, tkkšne so rmmt ameriške vere. Malo cirkusa, malo teatra, pa mnogo neumnosti In mnogo kžl — pe Je konfesija popolna. Katoličani seveda gledajo na take ceremonije zviška, češ, kako mellkovalske je te. kako brsaboš-no in vsakdanje. Pri tem pozabljajo. da so katoliške procesije za veHko not in televo, aa cvet- no nedeljo, ko duhovnik s križem trka na zaprta cerkvena vrata itd. itd. — da je vse to tudi samo malo teatra, mnogo besed, malo parade zaradi parade in mm^o, mnogo uniformirane zunanjoeti. DROBNE VESTI Roman Nevereva "Taškent" prepovedan v Jugoslaviji Službena agencija "Avaia" sporoča: "S sklepom ministra aa notranje zadeve dne & aprila 1931 je prepovedan uvoz in raa-širjenje v naši državi knjige "Taškent." ki jo je napisal Aleksander Neverov in ki je izšla v nemškem jeaiku v Berlinu ter je komunistične vsebine. Prepovedan je torej nemški prevod ruskega romana "Taškent" Potem takem bo avtomatično prepovedan tudi slovenski prevod, ki pa doslej formalno še ni bil prepovedan. Vukov slovenski prevod "Teškenta" je založila tudi Prosvetna matfca v Chicagu. ( « » Stroj ubil otroka. — Rodbini Joška Žitka na Moti pri Ljutomeru je smrt ugrabila štiriletnega sinka Mirka. Ti se je igral v gospodarskem poslopju krog domačega mlina, imenovanega žrmlje, splezal je nanj, in stroj, težak krog 300 kg, se je prevrnil in pokopal pod seboj otroka. Sestrica je opazila nesrečo ter je' poklicala na pomoč. Prihiteli eo ljudje ter dvigniH težki stroj, a pod njim je ležal že mrtvi o-trok. Padel je na obraz Ia stroj mu je zdrobil lobanjo. Morilec Mohorko vztraja pri svojih dosedanjih izpovedbah In ni v preiskavi prišlo, do nikakth novic. Njegov pajdaš JtriberricI v graiki jetnlški bolnici še vedno zanikuje sodelovanje pri umoru Dobajevih. Ko bo okreval, ga pripeljejo v mariborske zapore ter ga konfromtirajo c Mohorko. Tedaj se bo videlo, ali si Je Mohorko izmislil svojo obremenitev Hriberskega, ali pa je ta rea sodeloval pri uboju. Samomor zaradi narečne ljubezni — V Rajhenburgu se Je zastrupila 17-letna šivilja Angela PoUfccva. K njej je prišel na obisk neki rajhenburšld fant, ki jo jfC menda imel rad, pa ju ja zalotila mati dekleta. Zato Je in>karala avojo hčenko. Ted pa Je to v tei pomladni r ah 1 ost i tako užalostiio, da je lepila precejšnjo količino klsove esence. Dasi so poklicali zdravnika, je bila vsaka oomoč prepozna in Angele Poličeva je Umrla. 2unaa aa Jceoaleeh "demlsljo-niral." — Jeseniški župan An drej Cufar na Jesenicah Je vlo-žH na banako upravo prošnjo, naj ga razreši dolžnosti županova-nja. Kot vzrok navaja, da Je sam s svojim poklicem — mizar je — preveč jsaposlen. t*ravi vorok pa Je v opockiji — klerikalci — ki vodijo silne boja proti njemu in mu stalno očita i o razne napa ke županovanja. Cufar je nameraval ustanoviti meetno hranil nico, klerikalci pa so se rtell za svojo fsrovško hranilnico. Požara prt Medvodah. — V nedeljo ponoči se je vnel v Sorl skedenj goepodarju pri Podrepcu. Ker jo poebpje leseno in s sls-mo krito, niao mogli rešiti iz njega nič, ssj je bil skedenj kar v hipu vae v ognju. Vnel ae je tudi sosedni Drnovškov fkedenj, iz katerega pa so Še utegnili rešiti orodje, voeove Itd. Prihiteli so ns pomoč gasilci Is Medvod, k Pirnič in Sodešiča. Lokalisirelt ao ogenj, a skednja sta pogorela do tal. Ogenj je bil najtale pod taknjen. — V pondcljek pa je prav tako Skrivnostno zsgorela hiša gospodarja pri Tinčku na Renlčici. Gasilci so prihiteli In so zatrli požar, ki je uničil ssmo pol hiše. Oba požar J a sta bila brt-kone podtaknjena. Mogoče jaj spet na delu gorenjski požigalec? Dele veki prosvetni volar v LJaMJeal priredita 14. apriU ljubljanska podružnica "Svobode" ia Delavsko glasbeno društvo "Zarja" v veliki dvorani De-lavske zbornice. Na sporedu Je predavanje o novem Dunaja (s sk(optičnimi slikami) In m«dra-rodpi delavaki ollmpijadl ( Cvetko Kristan in Ciril fttukdj), koncert godbe "Zarja," nekaj pesmi sapo jata ljubi is m. k i operni tenor J. Gostič ter Štefanija Vo-kova. Večerje namenjen delav stvu in upettevajoč UHtkl položaj naših delavcev bo večer vstopnine. To je prva skupna pri-redliev dveh naših društev In se ga bo gotovo udeležilo mnogo delavstva Ijttbljsnskik " ' " Siloviti potres, ki je pokončal Managuo, prestolnico srednjeameriške republike Nicaregue, je obrnil posornost vsega sveta na to daljno državico in na nje prebivalstvo. Potresi v tem de-iu Amerike niao nič nenavadnega. 2e v 16. veku govore poročila o sličnem strahotnem izbruhu podzemeljskih aH, zadnja večja katastrofa pa se je pripetila 1835., ko je ognjenik Cosc-guina (1168 m) razdejal vao naaelbino Managua ln akoro popolnoma istrebir ter pregnal na-aeljence ia te šlct>r rajske pokrajine. Jr^ v Nicaragua je največja izmed šestih srednjeameriških republik. Meri 118,000 šUrjaških kilometrov in ima okoli 700 tisoč preblvalšev. #a severu meji na Honduras, na jugu na Costari-ko, vzhodno obalo ji oblivajo topli valovi Karibakega morja, na zapadu pa jI obširni Tihi ocean odpira peta v daljnji svet Na tem rajskem delu naše acmlje prebivajo v glavnem mešanei španskih aaaelnikov in domačih Indijancev, ki jih je preko 70% vaega prebivalstva, pravih bel-oev je le 16%, ostanek pa tvori pestra mešanica pravih Indijancev (20,000 duš), črncev, mula-tov (mašancev med belci in črnci), zambov (mošaocev med črnci in Indijanci) ter križancev vseh mogočih poltnih odtenkov. Dve tretjini vaega prebivalstva ' živita v goratem delu države na zapadu jezer Nika-ragve ia Manague, pri katerih sta država, oziroma nje prestolnica dobili svoji Imeni. Ifcasen Manague sta v aapadnem delu še večji mesti Granada in nekdanja prestolnica Leon ter luki Corinto in S. Juan del Sur. Obala ob Tihem oceanu je čl^r novlta, zato ao ob njej izvrstna pristanišča, odkoder se izvažajo deželni pridelki} banane, sladkor, kava, živina in tropaki lea razne vrste. V okolici Manague, Leona in Oranede so velir ki naaadf sa kavo, na katerih ao zaposleni domačini. Naaadi sami so v rokah aeverno amerir ških bogktsšev, t kar velja tudi za rudnike zlata ln srebra ter s# ogromne naaade banan v vzhodnem delu drŽava Med zapadno obalo ln med obema jezeroma, od katerih meri NikaraSko več ko 7000 šttr* jaških kilometrov, se vleče q4 severa proti jutftf vrsta deluj o-čih ognjenikov Coscguin* Vlc jo, Ometepe ln Mamatombo, ki dajejo povod za vedno se ponavljajoče potrese. Ob vznožju slednjega leži prestolnica Manague s 36,000 prebivalci, Vendar se zdi, da to pot središče potresa ne*Izhaja od ognjenika Mamatoraba. Država Nikaragvn se je 1801, skupno a I lomi ur asom kot del španske pokrajine Guatemale o« avobodila španske nadvlade, Jc pa kljub temu vedno igrača v rokah velesil. 1848. jo ja bila zaaedla Anglija, kasneje je ti« vela razmeroma mirno, doklfr niao odkrili, da ima po prirodl zelo ugodno lego, da se preko njenega ozemlja zgradi drugi prekop, Jtf.bt "Itfno Panamskemu prekopu , vezal Karibsko morje a Tihim oceanom. V Karibsko morje se Izliva pri mestu S. Juan del Nortc reka iftega imena. Ta rsks pa poteka Is Jezera Manague, ki ima zopet v reki Tipi Tape prirodno zvezo z velikim Nikaraškim Jezerom. Od skrajnih severozapadnlh bregov Nikaraškega Jezera bi bilo treba zgraditi la le majhen prekop de obrežja Tihega oceana. Razen tega bi bilo treba poglobiti obe zgoraj imenovani reki ter ju preurediti se promet z velikimi ladjami. Dasi bi stalo delo kakih 760 milijonov dolarjev, vendar vabi U ugodna zemljepisna lega stalno k zgraditvi novega prekopa. Združene drŽave računajo vedno a to možnostjo, zato ne opuete ni kake prilike in vešče uporabljaj« vsako notranjo zmešnjavo, da si povečajo svoj vpliv la razširjajo svojo oblast V zadnjih bojih 1924 ia 1928, ko ae je ameriškim načrtom odločno uprl nikaraški rodoljub Seodlao, ao Združene države z vojaško sila, posredovale ter al izsilile kontrolo nad carino, peški jo In fi-nancami; obenem eo dosegle p" godbo, glasom katere mora Nin karagva s.#vtje oboroženo močjo pomagati Zdrušenim državam, kadar Jih napade kak sovražnik. Ta pogodba ima praktičen pomen le v toliko, da aa Združene države lahko vedno vtikajo v nikaraške notranje zadeve, smatrajoč republiko za avojefa vazala. Kakor imajo Združene države v rokah oaemlje Panamskega prekopa, tako si hočejo te v naprej zagotoviti ntkaraško oaemlje, ako ae kdaj pokale potreba po drugem prekopu. Zaradi te ugodne zemljepisne lega mora prebivalstvo trpeti večno vmešavanje mogočnega tujca a severa, kakor mora biti vedno pripravljeno, da pretreseja deželo podaemake sile in raaruši-jo vsa mesta in vasi. Dasi je StUla pravi ipj* kar ne ve-a sa vShodni del, kl je močvirnat in nezdrav* — vendar ae prebivalci ne morejo preveč ve-seliti življenja. , Učni potresi, česte domače vojne in stalno vmešavanje tujcev napravljajo življenja v tej mikavni deželi negotovo. (R. K. v 2. in 8.) __L- . nHoriKi novioi faSistovskaTžzivanja v GORICI Prot IJugunlovaaake demonstracije po goriških ulicah ■■ ... Gorica, 16. aprila. V nedeljo popoldne je bil v Gorici velik shod italijanskih fašistovskih in dalmatinskih dobrovoljcev. Zbrali ao se is vee Italije, Iz slovenskih pokrajin pa Je fašlstovaka stranka naročila vso mladino, ki ni več šoli obvssna. Tako ao fašisti prignali v Gorico a Cola 1« fantov, ia Vipave 42, Iz Podkra-Ja 8 Itd, Na zborovanju so nastopili različni govorniki, med njimi tudi znani fašlatovekl posls-nec Coaelachi, ki v svojem govoru ni mogel utajiti aunanj^po-litičnega in proti JugcalaviJl naperjenega značaja tega shoda v italijanski "svati Gorici". Njegove besede niso oatale brez refrena med maao. 2e pri sprevodu po mestu so ss qpanili Šovinistični agresivni napisi, kakor: "Posebni tribunal — sa Slo- Trst. ml pa jim bomo dali in «|XMlaj Je bil nasllksn fašist s batlno, dalje improvizirane vi slice In jhkI njimi napia Slovanom!", "Split naši", MSpaiato V talianlsslmot" Ves sprevod so spremljali tudi ljudje s plakati, na katerih je bila naslikana Dalmacija pod okriljem fašlstoveke-ga snopa. Z malimi puškami na zračni pritisk so metali v zrak na, stotine malih letakov a napisom "Daknaala". Dalmatinski fašisti so bili v nošah "modrih Daknatincev", v črnih hlačafe, črnih srajcah, črnih škornjih brez klobuka, na levi strani prsi pa so Imeli pripetega rdečega hudiča. Val so bili oboroienl s golim nožem. Ko so bils vsa ceremonije končane, ao prirejali dsmonstrscljs od corss Verdi dp Travnika. "Modri Dalmatine!" so razbijali poslednje ostanke slovansko tis kanih imen pri Italljanaklh napisih nad trgovinami. Popoldne so prlrsdfti več krajših Matov v o-kolico, mnogo pa /ih Ja ostalo v Gorici. Krožili so po ulicah in no-aill s aeboj vislice s. napisom t "Slovanom!" Od pesantsv so zahtevali, da ss pred vešali odkrijejo. Trsfce Je zebeležitl zanimivost, da so ljudje v Krombergu. ka* mor Je prišla skupina Dalmatin-cev iz Gorice na ulet, čull "rdeče hudiče" kramljati med seboj po hrvatsko. V Gorici ao se Slovenci pozaprli v svoja domove, deloma pa zspustili mesto in odšli v okolico. RAZNE ZANIMIVOSTI Za nova ilobo Za nova dobo In za njene pi« i nostl pred "zlatimi starimi ča-ai" se zavzema s vao odločnost jo angleški pisateljica Storm Ja-meaon. T.a pravit "Skoraj vedno se možje tisti, in slcar mošje v neki gotnvi starosti, ki adihujejo in jadlkujejo po "lepi" preteklosti. Med šenskami namreč ne najdeš ^itl ene, kl bi si ieleia nazaj tUte čsse, ke se morala biti okna vedno trdno zaprta, ssmo da ni pri kukal v sobo noben solnčni žarek, ali pa ki bi ke^rnela po tiatlh časih, ko so bile ženske baje aa vao moč o-boževane. pri vsem oboževanju pa ae doetojna ženska le ni smela pokazati sama na ulici, ne da bi blla.nadlegpvana. Nazaj Šivati ae ne da, ampak samo naprej. Mi poznamo le en način življenja v letu 1981: živeti akupaj s 1.1931 ln mu reči: kaj mi moreš dati? To leto nam pa lahko da salo mnogo. Daje nam nekdaj nesnane udobnosti. Daje nam stanovanja, kjer ššnskam ni treba pri vsakem, tudi najmanjšem opravku kriviti hrbtenice, daje nam aobe, kl so poaiml tople, poleti pa prlmerrio hladne, ln obleke, kl nae ne ovirajo pri dihanju. I* pomislijo, koliko dels je bilo nekdaj treba sa anašenje stanovanja, a kako malo truds je treba dandanes 1 Tihi mir ata-ra "lepe" dobe ja minil, ker ga ja pregled radio, Torej kupi al dober rldlo-aparat in uživaj In to bo mnogo prijetnejša kakor samo govoHtl o slavnih umetnikih, kl ^a Jih nekdaj nikdar nlal slišal. V" dobi brzine, oentralae kurjave/ avtomobila in radia je trfbd znati vaa te etvarl izko-rlstiti, da one tebi alušijo ln ne ti njim, pa se na boš nikdar dolgočasil, |0. tudi nova doba leta 1981 je lepa ln prijetna!" J® IMirtKill V Parizu sta živela dva Poljaka. Oba ata bila mlada in čedna fanta, bila ata tudi velika prt jatflja. in kar Je glavno, ob« sta Imela dener. Ljudje pa, k na vetkrše veš kaj pošetl s de vane!", "Gorico hočejo, keko in ^^ začno dolgočaalti Ii Bančni ropar uelreUI pollraja Chicago. Policaj Anthony Ruthy, Id je v prošlem Juniju sa-sledova! morilca Tribuni nega po-ročevakg LlngU. je bil v četiteli ustreljen nedaleč od prostora, kjer je Lingle nuAel avojo smrt. Ruttiyja je ubU bančni ropar, knterefa sta on In njefov tova» riš policaj Patrlck Durkln jm, skošenem begu. katerega je opa-ZPValo veliko število ljudi, prijeta. Durkln Je M! tudi ranjen in bo nafitr). podlegr ts4k akcijo aa gradnjo takšnih arako-plovov, Odkar je dr. eeti! Moekvo, je bila sovjetska vlada s znamenitim srakoplov-oem In voljo Zeppelinovlh deta v-nle v KrMrichshavenu v stalni iveal. ZeppeUnove delavnice bodo po vsej priliki tudi sgredil« prvi srakoplov sa boljševiško dr-iavo, dočlm bi todrfavati nadaljnje zračne ladje v Rusiji sami e iMtmočjo nemških Inženirjev. Podobne je napravila, kakor znano, tudi Amerika. k Med glavnimi nalogami bodočega zrakoplov neg* prometa V ftueiji bo prevoz drageasnlh ko-luhovin iz oijše-vllcl vendarle odločlM sa Zeppell-nov tip, čeprav ee imele druge države, kakor Angleška, Francoska ln Italija, g vrakoplovl najslabše izkušnje In ao jih popolnoma opustila. Zanimivo pa Jc tudi to, ds ss Japonaka tstotako nI dala prestrašiti od slabih u-tpehov drugih drfcev in da prične v kratkem sama graditi tap-peline. ' Tovarne aa pnuaoverjs Cim negotovsjšl se šaai in čim nemirnejši ljudje, tem bolj bi radi videli v svojo bodočnost In tako nI nič čudnega, da cvete za najrazličnejša vedeševalke tudi v Parizu zlata doba. Policija je lo njih bre* moči, zapre eno, pojavi se deset novih. A to še nI vse, V najVlegan-tnejših mestnih dslik ao vsliks trgovine, kl ss bevljo izključno i prodajo amulstov, skrivnostnih simbolov, IU naj bi prinadall nJihJVlm nosltstjsm srečo. Cele Industrija se js morala apaci-alisirati sa Izkoriščanje človeške prav Konernostl, is slaU In draguljev so maJI fetiši, kl naj bi bili ljudem u pomoč v življsn-ak«m boju, Cas srečenosne podkve, četve rope resne detelje, pre-šl( kov in dlmniksrjev Js šs dsv-no minul; današnji fstišist ima ns razpolago nepregledno Število talismanov ln treba mu je se-mo "pravilnega" isbratl sa vr-eto sreče, kl se je želi. Majhen, srebrn peiček in pingvin ste r<*»rvirana avtomo-bllistom, kl jih «uvaUL tudi še drvijo po naj nevarnejših cestah z brzino sto kilometrov na uroj majhen grbaves s sla to grbo pomore človeku do sreče v igri, Istotsko slonokoščen slon, kl se kobaca is jajca. "Pantmlns ro- ps je bflo okoli I. 1200 pr. Kr. r., da je torej še okntt 8080 staro. Kostnjsk js bil šs vaa reepedel, toda koža, lasje in nohti ao kili popolnoma ohranjeni. Najbolj zanimiva pri UJ najdbi us je oblsks. Kar so do- moraje misliti vedno na kaj novega, dš ai prsganjajo čas. * Naša dva prijaUlja sta tui: dolgo premišljsvala, kako bi ii kratila Čas, pa sta «>rišla na al-jajno misel, ds bi bilo dobro staviti, kdo bo prišel prej na Mont-martre; hodila pa bosta tja bres nogavic, v Čevljs pa al mora vsak nasuti flšelov, Oba Junaka sta rea svečar krenila ni pot. Zvečer zsto, ksr vendar ns spodobi hoditi po psriških ulicah podnevi brez nogavic v nizkih Ševljlh. Eden Ja komaj lezel, drugI pe ja stopal čvrsto ln lahko kot srns po svoji poti in Js ssvsds tudi prvi prlšsl ni svoj cilj, » 1 Ko js prišel šs drugI u nJim. sta se pošteno skregali in is prepiri se Je kmalu raavll sijajen pretep. Tu pe je morala poseči vmes policiji, kl je pbi karjs odpeljala na stenico. Tam sta oba lepe ia mimo povedala, za kaj da gra. Uradnik Js obe poslušal, potem Jima J« pa ukasiri, niJ sesuje ta Čevlje« da aa prepriča na svoje uči, ša Ja rei "zmagovalec" avojega tovariša ogoljufal In šel ne pot brez fižole v čevljih. Oba ata ae res sezula In uratfnlk je ugotovil, ds Imata oba fižol v čevljih. Hsmo sekaj malega razlike je bilo: fHM v ševljlh "zmagoval-ca" Ji MI — kukan ImšSm f* »»turih (.4'itiiuolh Na jitlandakem polotoku so že večkret Izkopali is zemljs hrastove rakve, v katerih ao ol>leke ffe takozvane "broniStd^1 dobe- čudovito dobro ohranile Obleke je ohranila čreslovina, ki ohranja tudi Človeško telo. Te najdbe ao doeela potrdile to, kar nam poročajo stari pisatelji o Germanih. Nedavno so našli pri vsa) Kg-tvsd ns Dsnskem takšno rsksv, v kstero so vložili telo -10 do 28 Ist starega dekleta. Telo Js bilo zavito v po v s Jo kožo. po- ks" In amsregdnooka kača Ig platina prinašata arečo v IJubo-zensklh aadevah. Poilmi ao Mil v'modl fetiši v podobi mačlee ali šel ve, sedajna pomlad ss širijo vršne In metulji Hplek ae oblika In število erečonoeeev neprestano Izpre-nUi odkril atarngermanCklh grn- mlnja — mords zato, ker Je sre-bov, sa-povsod našli fteneke v. če čim dalje majn. I>winger Erlh Neko jutro »m« zaslitaH zategnjeno sto-kanje izpod nate prične. Pod je zlezel na tla in privlekel bolnika iz tem«. Zelo teiak je, drugi leti a polovico svojega telesa na njem. Pod je zagrabil tudi Uga, p« ae je zdrznil in odakočil. "Te je ie mrzel!" je dejal zamolklo. "Pridite mi pomagat!" Zgornji ae j« med umiranjem gotovo zavalil nanj, fpodnji pa jt bil preslab, da bi se ga oprostil. Z očmi nas je prosil, da mu pomoremo in nekaj js grgrsl, ksr ps nismo razumeli. Smrtna groza mu j« zevala iz oči. Predno smo jlrivozili ns naslednjo postajo je ie umrl. Oddahnili smo ss, "Hvala bogu!" je dejal Posek. "Sedaj se jih bomo vendar znebili!" Seduj ni nihče več hud nanj zarsdi-tega. Vsi smo mislili isto. Ko se je vlsk ustavil sem letel k poveljniku trsnsports, nekemu bradatemu podčastniku : "V nalem vagonu sta dva umrla na griii. Prosim vss, ukrenite, da se jih sprsvi iz voza I" "Nlčevol To povzroči preveliko pissrij. Sicer pa bomo kmalu na cilju. Jaz moram oddati polno število!" Čutil sem, ds sem prebledel. "Kako ... 1 To vendar ne gre ... Vsi ss bomo okužili .. . Neka UM Imajo odprte rane . . ." "Pripeljati moram polna število 1" je krlk-nU surovo. "Idji! Pes! Pslol!" s del sem nazaj. Ko sem Jim povedal, so vsi obmolknili. Schnsrrenberg je ikrtsl. Mali Blank si js »skril obrsz. Ssjrdlltz je s neko ponosno kretnjo dvignil glsvo. "Vrtite ju pod prično 1" Je ukazal stražar, Zvil al js cigareto ln pljunil *rsd ss. Pod In Brtinn sta ju za noge zvlekla v najtemnejši kot. Neslišno sta.se vlekla po deskah, puščajoč zs seboj široko rito krvavega blata. Kakor dva velika potiš. "Na postsji bomo morsli tla umiti/' Je dejal Schnarren-berg. / "Is stranišča bomo prinesli klor in ju posipsll, drugače bomo vsi poginili." fitiri dni smo ae vozili s mrliči. Vedno bolj in bolj je vdirsl pekoč smrad skozi špranje gornje prične. Letala sta baš pod nami, In večkrat imam občutek, kakor da prodira mrlišld hlad prav do nas. NIČ več nismo' govorili, tudi peli nismo več. Ponoči so se neksteri prebujsll s presunljivimi kriki. Podov polni obrat Je postal v teh dnsh oval In lica so se mu udrla. Mali Blank mnogokrat v spsnju Joče. 8tiska ss k Širokemu Podu kakor dete k materi. 8eydlitz nosi glsvo, kskor da bi mu tilnik otrpel. Ko smo prispeli ns postsjo našega tabori-v šča, je pričel padati prvi sneg. Pada fino kakor prah ln skosi to padajočo neskončno preprogo se vidi do obsorja pusta planota. Nismo še vsdelU da Je ta stepa, orenburška stepa najbolj pust krsj v vsej Rusiji. Toda takoj, ko amo i zatopili, js vdarlla v nas skeleča prasnota te peščene planjava. "Tako, In tukajle, v temle od Boga zapuščenem kotu bomo sedaj priva-tizirsli?" Je vprašal Brtinn. Zopet smo morsli čakati pred vagoni dolge ure. stoječi v dvoetoplh. Zelo naa je zeblo, posebno pa ranjence, kl nismo mogli presto-psti na nogah, da bi ae malce ogreli. "Kaj nas niso mogli pustiti toliko časa v vagonih, dokler ae Jim ne poljubi pri« po nss?" renči Schnsrrenberg. Konečno je vendar pri jahalo is bližnjega kraja nekaj kozaških oficirjev Prešteli so nas, enkrat, dvakrat, trikrat — pa se noče uje-matL "Kje sts še dva, hjidiča vendar?" je rjovel kosmati podčastnik. "V vagonu!" smo samrmrsll vsi v zboru. "Zakaj niste stopila r vrsto T" je bevskal dalje. "Ker sta poginila!" je zavpU 8eydlitz. "Takoj ju privadite!" Pod je pomigal Poseku. "Zaveti mi robec pred usta!" je dejal jesen, dobil nekje še eno cunjo in jo privezal Poeeku. Potem sta splezala s stisnjenimi ustnicami v vagon in sta privlekla oba mrtveca sa škornje skozi vrata. "Stoj, stoj — kam?" je kričal podčastnik. "Kamor spadata!" jty&amrmral Pod ln ju polotil pred kopita komandantovega konja. Konj h*' je pričel plašiti, vzpel se je in umaknil. Konj drugega oficirja, se je tako močno vzpel, da bi se kmalu prevrgeL Obličja mrli-čev sta modrikasto črna. Padajoči sneg je milo in hitro pokril njune odprte oči. "Polnoštevilno, tale Visoko blsgorodje!" je javil podčastnik. Komandant, mal, kolčen človek z obrazom kakor miš, js mrzlo del roko h kapi. — "Po štiri, marš!" je za bevskal s svojegs sedla. Molče smo pričeli korakati. 'Tale miš mora biti zver v človeški podobi, če se ne motim," Je dejal Pod prepričano. s -• v" , .; . .i Peljali so nas prvikrat v našem ujetništvu v zemeljske barake, one strsšne, globoko v zemljo Izkopane ia s ravno streho pokrite pravokote, ki so zelo nezdrave. Pa saj niti gotov še niso bile. Njihove stene so tjeloma zadelane s tankimi deskami, na mnogih krajih pa je kar gola zemlja. Na krajših plateh so vrata, na daljših nekaj malih oken j, napol od snefs zamedenih. Po sredi je nekak hodnik od vrat do vrat, na obeh atraneh pa so prične v dveh etažah: Smrekove deske. "Gromska strela," je deja) Brtinn, "pravcate lisičine! In tako temne, da ne utegneš niti Jutranjih časopisov prebrati!" Zbrali smo si ležišča skupsj kakor preje. Zopet so nabasali v barake še enkrat toliko ljudi, kolikor je prostora. Ko bi se mogli vsaj gibati, ali pa sbiti kaj mizi podobnega skupaj* Ze tedne in tedne jemo kar s tal. Naši hrbti bode postali ačasoma tako upognjeni, da se ne bomo mogli niti v nebo ozreti . . . "Ali ss vam ne sdi premajhna peč sa tako velik prostor?" Je s strahom vprašal Blank. Slabokrven je in vedno ga sebe. "Zemeljske barake so menda tople," ga je potolažil Seydlitz. 2e prvi večer je privedel seboj Pod od nekje silno suhsga infanterista. "Ta je tudi eden onih, ki so obsojeni k večnemu stradanju." ga nam Je predstavil. Videti je drsen dečko, v njegovem obrazu, ki je prsoblsčen s usnjato kožo, čepi oeter kljukast nos in dvoje Črnih oči. "Ali sprejmemo lahKo še tega v našo bratovščino?" nadaljuje Pod. "Mnogo sve-ta je prepotoval, je artlst in čarovnik. Tu pa tam nas bo s svojo umetnostjo malo pokratko-čaall, sem si mislil." (Dfljs prihodnjič.) F. C. VVetskopf: ŽMjtaska raata aH MK "No torej,.ksj sem hotel reči: tioapod Pingltser. moj »tari prijatelj. je prišel, ker je . . , ker nem jsz . hm ..." "Veate kaj," mu |M>maga Plngitzer. "napravimo kratko! Vi ste te itsk povedali gospodi, ds bi jsz morda sobo pri gospodu nadzorniku Vlrflu .. ." • PsrdonT reče gospod Virfl "jtsndon. jaz sem . . "Psrdon!" reče tudi gospod Plngitzer. "vem. ksj hočete reči. gospod nadzornik. VI ste skromen mat in hočete reči, ds še niste nsdzornik. — No. vidite! — — Tods vem tudi, ds *te zmoten človek ln ds boste v |*r letih nsdzornik, ni res? — No torej! --Zsksj bi |si vsa rsdl enostavnosti takoj ne imenoval tako?! --No. to mlallm tudi )**•--No. in aedsj lahko hI- tr<» uredimo zadevo n m*k». Plačam dvesto petdenet kron mes#» no ia »ob« * lučjo in zajtrkom Pospravljam i»s si kar nam, r* to se mikmtivl goepi ni tre*n« prav nič truditi, to rszumem bo I Je kot dve sobarici, hehehe .. ." Gospuri Zikmund Pingitaer J«* d«iliiI aobo za dve ato petde»< i kron meneč no Z r srna veti Javo S kurjavo. 8 ppatreAfeo. Se rezu-1 me? VII. Pingitaer Js hitro pograbil ps liro, klobuk tet aktovko in Je sto pil v prednjo «obo. Slišal je, ds prihsjs Vlrfl domov. "Ah, gospod Vlrfl, Večer! Rav-no prav t Imam nekaj ss vas!" Privlekel Je lz aktovke tehtno plamo: "Tu!" Vlrfl gs Js s vessljem pograbil. "Ksj? Ze? — To pa je hitro ftlo!" ,4I)s, ml smo točna.firma, gospod Vlrfl! Celo potrdilo o prvem mesečnem plačilu je te sraven. Odprite mogoče takoj ln se prepričajte, ali Je vse v redu!" "Ne, ne, saj se ne mudi! Ce vi pravite, ds je v redu. je v redu, kaj naj še potem »pregledujem?!" "Zelo sem počaščen s vašim zaupanjem, gospod Vlrfl! VI ste preljubsanlvil" "Kaj pa? Kaj pa? gaj veste, gospod 'Pingltser. Jss vedno prs-vim: ns gospoda Plngttserja se lahko zanašat! Ce pravi, vse v redu!, mi nI treba še pogledati, imtem lahko pustim plamo zaprto. dokler ne pride moja šena. Ta te nič ne ve! OJeJ, to bo presenečenje, ko odpre pisma .. 1 Ali si Ishko predstavljate, kako debelo l ki gledala ?r Pingitaer si Je sna I predstav listi. Pokessl js s izrsalto kretnja Nsto sta še nekaj čass govori- Is To ss pravi, gospod Pingitaer | je te nekaj časa govoril... *sgo» tovII je parkrat po vrsti, ksko gs j veseli za firmo, da J« pridobila ir"«t>odom Vlrflom tako "docela i solidnega" klijeitta. In kako ga I x «*seli ta gospoda Vlrfts. ds Je •topli v kupčij oko sveto s tako j prims prlmlsalms" firmo Nato se je priporočil. Ima dre-vi še delo. Gospod Virfl ga vendar oprosti, kaj ne? Brez dela nI pač masla na kruhu, tako je pač Življenje. Imam čast! Visoko apoAtovanJe! Najponiinejii sluga! Stopal je žvižgajoč po stopnicah. Bil je zadovoljen s seboj. Od njegove priselitve k Vlrflovim ie preteklo komaj mesec dni. Medtem al je sesul gospod Vlrfl škornje in je obul copate. Nato je tel v kuhinjo. Pismo je ndsil svečano pred aabo kakor tabernakelj. V kuhinji je pisemski zavoj natančno pregledal. *Dober futplr! Debel! Rumen — Prav kakor pred vojno ovitki sa poročila ns namestništvo," as Js domislil, "aamo, da na tem tukaj ni tiskano C. kr. policijsko ravnateljstvo, temveč Zavaroval niča'Dsnubius d. d." Na hrt»lu se je bleščala živo-rdeča tsklepna znsmks. Tehtal je pismo v roki: "Hmmmm! Hmmmm!" Reč j«- bila t cika! Nods. nlkak čude«! Takale polica sa tlvljenako zavarovanje pač nekaj tehtal Posebno taks s vsemi spletksmi. kot U tukaj! Obrar se mu je raztegnil v šl roko reisnje! Da, Virfl! Ta Je pač motak Ta ss n«> ds nsmasali! Temu se ne ds nstvezti vnakegs poljubnega zavarovanja, kakor atrleu Vlastlm.lu sli teti Uudmilll Ta slcar spočet ks kriči, ds si da raj šl odressti glsvo. kakor da bi mala opravks s kakim sa varoval nlm agentom, i »osebno t Judom pa jI poeneje ena. dve. tri — vendar obesi Plngitzer popolnoma nepotrebno zavarovanje zo per požar! Zavarovanje zopet požar! Kaj pa še! Kjer je prava gospodinja v hiši, Um ne goril Ne, oo je že drugačen! Predvsem se spušča samo v stvari, o katerih kaj razume! Najprej pretehtaj, potem t ve gaj! Preden začne sploh kaj t Zavarovanji, preštudira najprej vso navlako. In sicer brez Pin-gitzerja. Z malim potrpljenjem n premetenostjo že najde vse skupaj spadajoče strani iz prospektov in brošur, ki jih je raz-rezal Pingitaer za stranišče. No in potem, ko si o stvari natančno poučen, šele potem greš k Pingitzerju in rečeš: Poslušajte, gospod Plngitzer, jss M se rad pri vaši firmi zavaroval, tako in ako, a temi izr temi pogoji da Pingitaer takoj opazi: "Aha, mož se speansT S tem moramo biti kulantni in ne kot s kalinom, ki razume o zavarovsnjih prav toliko, kolikor gre za nohte!" Da, tako se napravi taka stvar! Takooo! Mane si roke, medtem ko tieur trudno koraka v krogu okrog mize, na kateri leži rumeno pismo. Jarmila bo gledala. Kako do-t>ro je vse premišljeno! Na primer, da je sestavljeno zavarovanje, z dvajsetletno vplačilno dobo, kl se izplača ob smrti kot ži-vljenska renta vdovi in, če rok doživi!, pa kot k&pitattzirana renta ... ' "No, kaj meniš, komu, Jarmi la? Ah?!" v i v . i. Otroku! — Zavarovanje za doto, če bo deklica, in sprlspevek za šolanje, če je fanti "Hu, kaj praviš sedaj ?! Ali ne svira vseh komadov, najino zavarovanje?!" Sicer — a otrokom bo treba še nekaj časa počakati, sicer ne bo dovolj za mesečne obroke, če-jrav sta si prav sedaj mislila: "Soba je opremljena, najemnik je tu, najemnina prinaša mesečno prav čeden privržek, — sedaj bi si Človek prav za prav lahko privoščil malega Prokopa Via-stimila ali malo Jarmilo Ljudmilo!" . ,. toda kar ne gre, ne gre pač, in teduj počakaš pač itrokom še do naslednjega iz->oljšanja plače. To mora Itak cmalu priti, najkasneje v dveh tr^h tlli i 1 i tftlco' dolgo A® potrpiš. Zato pa dobi otrok pozneje "nobel" doto ali pa lahko študira! Z druge strani... Toda ne, najprej otrok in potem zavarovanje, to seveda ne gre; tega mu.ni treba JarmUi ni-1 raz tolmačiti. To že sama ve. Saj Ima pravi občutek za take stvari. VIII. Vss se je zgodilo, kot je pričakoval: presenečenje, očaranje, navdušeno pritrjevanje. Virfl je poznal svojo Jarmilo! Doumeti stvar ln vzplamtett Je bilo lato. Zavarovanje sa doto, žlvljen-ska renta, prispevek za šolanjte, — to Je bila glasba, ki ji je ni bilo treba dvakrat svirati. Takoj prvič se je znašla v melodijo: Seveda ne gre, najprej dobiti otroka ln Šele potem misliti ns savarovanje! Seveda! Saj vendar ne moreš obrzdat I konja pri repu! Seveda je tnba v teh okoliščinah počakati s malim Prokopom Vlastlmilom do prihodnjega povišanja plače! Jasno! Kajti, kdor se ne ravns po odeji, temu ostanejo noge nepokrite! ' In popolnoma brea vprašanja I>i se dalo potrpeti dve ali tri leta Še brea male Jarmila Ljudmile! — Potrpljenje je božja mast! V vrtoglavici veselja in navdušenja se je rastyl žele pred krat kim kupljeni glinaeti lonec za mleko in ao se krompirjevi cmoki mak) pripalill. "ObogobogP "No. enkrat ss je zgodilo! Saj nič ne rečem, Jarmila! Dane* al nočeva pokvarfti veseljs." Imel je prav. Kaj jima mar! lxmee za mleko je bil vendar od-birek in pripaljena večerja moj bog. aaj *e lahko jutri od-Akoduje pri "Pisku" sli 'Toma žur Pomagala je Vlrflu pri pobiranju črepin. | Sam* ne si i »okvariti veselja! Vlrfl je t zamahom zaločll č repi ne v kabli* sa premog ln Je zrsven kričal. * Popolnoma ob pamet, njen moi! • Glasno se je masmejsla. Tudi on se je smejšj. Smejal? — Keagetal je. meke- tal praksi. jroKaL Robna! j* , in mali Jarmili Ljudmili in "Zavarovalnici Danubius d. d. . . ." Takoj, Jarmila! Takoj, že vem. Nočem počenjati neumnosti !" "Da, Virfl, ljubi. Da. Toda — hudič ne spi!" "Mora spati, draga . . .!" (Konec Jutri.) nogami po podu in si ploskal po ni, malemu Pn>ko*u Vlaetimilu, kolenih. "In sedaj, Jarmila, naj mi sa-mq kdo pride in reče: velika noč in božič ne moreta biti istega dne! Da, poKuia, — to se zgodi! Kaj, Jarmila?!" Popolnoma ob pamet! Nenadoma je bil pri njej jo je prijel za roko: "Pojdi!" "Kaj? Kam?" "Pojdi no!" Vlekel jo'je v spalnico.; "jrar-mMal" **Ds, da, takoj, ljub&fr. mo , « . "Kaj pa?" "Bodi previden, saj veš .. .1" Nepotreben opomin! Virfl je vedel, kaj dolguje sebi, svoji že- Proda ae v atari (k^fS liko posestvo v Beli K^ katerega veseli to kuni? natančnejša pojasnlM stoji posestvo in o ceni uTi1 piše na: John Konda vJa proče št. 6, Semič, Siovenit. j goslavija—(Adv.) ^ Sa- SKIPNA POTOVANJA Rojaka, ki ao to polotje na njeni v atari kraj, opoaoarjamo ns slodsče ugodno prilika ss potovsajs: Ns ŽLLB de F*ANC*. IS msjs. potu jo velike število rejskov t: movino. Ss Js čas,tla sa jim tudi pridružita! VULCANIA, 20. maja. na Trst, nudi najugodnajto priliko sa ono potnika, ki potujejo s velikimi družinami, in ss ona, ki hočejo vzeti s saboj svoj svtomobiL Ssmo IS dni 'jHK-z;:^;: ., PABIS, 22. msjs, bo, kskpr vsalej ob tam čssu, tudi to pot vozil večja ttovilo nadih rojakov. Zato bo do-volj primarne družba. Ns ILLE ds FRANCE, B. Junija, as vrti glavno skupno potovanje Slo-vanesv pod osebnim vodstvom g. John Volsks, ravnatelja IIL ros. Francoska linije. Najboljša postrežba in izkušeno spremstvo Vam je torej zagotovljeno. V Vato korist je, da ae čim prej priglasite tudi Vil Na AQUITANIJI, 17. junija, bo skupno potovanje Jugoslovanfv na is-seljenitkl kongres v Zagrebu pod vodatvom g. Ekerovlča od Cunard linije. BERENGARIJA. 20. junija, bo*vozila izletnike KSKJ. Tudi nečlani lskko potujejo ob tej priliki Ns PARI8-V, 1. juUJa, priredi Frsn-cosks linijs drugo skupno potovs-nje smer. Slovencev v atari kraj. Potnika bo sptsasjjsl znani ia isku-tenl spremljevslec g. Avg. Kollan-der is Clevelsnds. Pridružite ae mu tudi VI ln Vsm gotovo ne bo žslt Ako želite potovati t ksko drugo linijo sli psrnikom, Vsm tudi lshko ustrežemo, ker mi ssstopsmo vse važne linije* Zs nsdsljns pojssnils se obrnite ns: LEO ZAKRAJSEK Midtowi BaakofNanr York 630 - 9th Avenue, New Vork, N. T. V«k Slovenec ve ds dva najfUvsejta izleU v domov letaš ss alarsima frsncoeklna psrslkems "ILE DE FRANCE" 5. JUNUA pod vodstvo« rojaka IVAN VOLKKA. upravitelja tretje.« rairai. Francoske proge iz New Yorka 1» ^^ MPARIS" t JULIJA pod osebnim vodstvom dobroznanegs voditeljs izletov AUCH KOLANDRA Iz Clevelsnds Ul Vas potrebno Je preakrbljeno za popolno zadovoljstvo in zabavo it*. nikov. Posebna .plesna in koncertna godba sa potnike trnje« rtinT Cene sa tja is nazaj aa ulle de France" um »1« in as "Psria- ano ISSt.SS , m ibvrasjtb saosToas sssaj i M M SŠA« ■■HIHSii: i MIDTOWN bank