LETO XV ŠTEVILKA 142 APRIL 1987 Vrhnika se je predstavila v Čapljini Nedavni obisk naše delegacije v Čapljini, ki je bil povezan z otvoritvijo razstave fotografij, ki prikazuje razvoj naše občine, je še poglobil prijateljske vezi. Dokaj-šen odmev med občani Čapljine je vzbudila razstava fotografij, ki jo je pripravil Milorad Bor-čič, saj so nekoliko »pobliže« spoznali našo občino. Zavzeli so se, da se prijateljski stiki nadaljujejo. Tako bodo predstavniki občine Čapljina naši gostje sedaj ob občinskem prazniku, za jesen pa pripravljajo podobno predstavitev Čapljine na Vrhniki. Letošnji dobitniki srebrnih priznanj OF Na zadnji seji je predsedstvo občinske konference SZDL med drugim obravnavalo tudi predloge za podelitev srebrnega priznanja Osvobodilne fronte. Sprejet je bil sklep, da letos prejmejo srebrna priznanja OF: Miro Brumat Slavko Česen Anton Homovec Remigij Beden Franc Lampe Karel Mušič Franc Pasetta Radioklub Ivan Cankar Janko Vidmar Lovre Žakelj Janez Fortuna Gasilsko društvo Sinja gorica Gasilsko društvo Podlipa — Smrečje Priznanja bodo prejeli na slavnostni seji skupščine občine in družbenopolitičnih organizacij 10. maja v Podlipi. Nov vrtec v Borovnici le s samoprispevkom Razmere v borovniškem vrtcu so že nekaj let neznosne. V stari stavbi so pogoji za varovanje naših najmlajših ne samo zelo slabi, ampak celo življenjsko nevarni. Upajmo pa, da se stara stavba le ne bo zrušila, dokler ne bo narejen nov vrtec. Torej, nov vrtec v Borovnici je zelo potreben. O tem ne gre dvomiti. Problem pa nastane, kako in s kakšnimi denarnimi sredstvi ga zgraditi. Pretežni del sredstev bi zagotovila občinska skupnost otroškega varstva. Vendar je denarja še vedno premalo, zato bo nujno, da ostali del finančnih sredstev zberejo Borovničani s samoprispevkom. Kot kaže, druge poti za nov vrtec ni. Zato se bodo morali krajani Borovnice sami izreči, ali bodo imeli nov vrtec. PROGRAMSKO VOLILNA KONFERENCA ZRVS Rezervni vojaški starešine vpeti v družbena dogajanja Rezervni vojaški starešine so na programsko-volilni konferenci, ki je bila 7. aprila, pregledali svoje delovanje v preteklem obdobju in sprejeli programske usmeritve za delo v naslednjem jetu. Izvolili so tudi novo vodstvo. Za novega predsednika so izvolili Antona Pluta, za podpredsednika Toneta Koširja, sekretar pa bo tudi v tem mandatu še Matija Lenaršič. O delu naše občinske konference rezervnih vojaških starešin o posebnostih in o novih začrtanih ciljih smo se pogovarjali s predsednikom Antonom Plutom in sekretarjem Matijem Lenaršičem. »Skladno z družbeno vlogo in pomenom ZRVS bodo tudi v prihod- Anton Plut — novi predsednik OK ZRVS Matija Lenaršič O K ZRVS sekretar NOVO VODSTVO OK ZRVS Predsedstvo OK ZRVS 1. Anton Plut, predsednik 2. Anton Košir, podpredsednik 3. Matija Lenaršič, sekretar 4. Anton Fefer, preds. komisije za usposabljanje 5. Janez Čerin, preds. komisije za kadrovska vprašanja 6. Tomo Bratič, preds. komisije za informiranje 7. Peter Palčič, član 8. Simon Perko, član 9. Pavle Matic, član 10. Jože Prvinšek, član 11. Jože Molk, član Odbor za kontrolo materialnega in finančnega poslovanja 1. Valentin Maiinko, predsednik 2. Mladen Sumina, član 3. Branko Pahor, član Samoupravno sodišče 1 Franc Žužek, predsednik 2. Drago Debeljak, podpredsednik 3. Mičo Jeremič, član 4. Alojz Bolčina, namestnik 5. Ivan Kavčič, član 6. Franc Kranjc. namestnik nje v ospredju težiščne naloge s področja idejnopolitičnega in sploš-novojaškega uspodabljanja RVS. kar je opredeljeno v Zakonu o SLO in DS ter pravilih in statutih RVS Slovenije in Jugoslavije. Pri strokovnem pouku je potrebno zaostriti vprašanje udeležbe in neopravičenega izostajanja, zlasti pri tistih RVS. ki se na nek način izogibajo izpolnjevanju vojaških obveznosti. Ocena naše občinske organizacije in KO ZRVS so pokazale nek napredek pri usposabljanju. Pokazale pa so se tudi mnoge pomanjkljivosti, ki se nanašajo na načrtovanje, posodabljanje, organizacijo in izvajanje kvalitete. Programi morajo biti pravočasno oblikovani in jih je treba uskladiti s KO. poveljstvi JLA. štabom TO. Oddelkom za LO in DS, oddelkom za notranje zadeve ter Socialistično zvezo,« ugotavlja Anton Plut. »Posebna kakovost v našem dosedanjem delu pa je. da ne delamo samo kot organizacija, ampak smo trajno vpeti tudi v vsa dogajanja v občini.RVS so več ali manj vodilni ljudje v DPO, občini pa do združenega dela. Imamo skupne programe, namenjamo pa veliko pozornost dvigovanju in krepitvi bratstva in enotnosti narodov Jugoslavije, kot veliki pridobitvi NOB in socialistične revolucije.« je poudaril Matija Lenaršič. Ko smo govorili o celotnem programu delovanja, sta poudarila, da bo načeloma njihovo delovanje usmerjeno k naslednjim osrednjim vprašanjem: — RVS naj se angažirajo v svojih organizacijah na idejnopolitič-nem in vzgojnem delu v fronti; — k uresničevanju programa gospodarske stabilizacije; — k usposabljanju za obrambo in zaščito vseh frontnih subjektov; — k idejnopolitičnem usposabljanju lastnega članstva v okviru SLO in DS; — k uresničevanju nalog SLO in DS. v sredinah, v katerih živijo in delajo — t. j. v KS in OZD; — k informiranju delovnih ljudi in občanov o najaktualnejših vprašanjih vojnopolitičnih in varnostnih razmer. »Vse to zahteva, da organizacije ZRVS v socialistični zvezi delajo iniciativno ter predlagajo ukrepe in aktivnosti zato, da bi SZDL kot celota in ZRVS kot del te fronte, še bolj uspešno opravljala svojo družbeno vlogo na področju obrambe in samozaščite,« meni sekretar. Zavedajo se, da se morajo kadrovsko še okrepiti, predvsem morajo postati še učinkovitejše krajevne organizacije rezervnih vojaških starešin, saj celotna dejavnost ZRVS temelji na delu krajevnih organizacij. »Zdaj sta najuspešnejši krajevni organizaciji k Borovnici in Dra-gomerju,« sta zadovoljno pohvalila njihovo prizadevanje in dodala, da si želijo, da bi bile tudi ostale krajevne organizacije tako uspešne pri svojem delu. V zadnjem času so ustanovili še dve novi krajevni organizaciji, v Bevkah in na Stari Vrhniki, ier aktiv v Podlipi. Tako je sedaj enajst krajevnih organizacij na konferenci pa so se dogovorili, da bodo ustanavljali aktive rezervnih vojaških starešin tudi v organizacijah združenega dela in osnovnih šolah. »Menimo namreč, da ravno rezervni vojaški starešine lahko opravijo vrsto nalog s področja SLO in DS v naših delovnih organizacijah in vodijo obrambne krožke v šolah, saj so za to tudi strokovno usposobljeni. Ravno tako naj bi naši člani vodili ali vsaj pomagali pri obrambnih pripravah v krajevnih skupnostih. Že zdaj nekateri vodijo tudi strelske krožke in tudi to dejavnost želimo še bolj razvneti.« zaključuje predsednik. Naš praznik »Na meni, na mojih plečih, na plečih delavca prole-tarca leži bodočnost slovenskega naroda, naroda pro-letarca...«. Te besede Ivana Cankarja so bile aktualne tako pred petdesetimi leti, ko je bil na Čebinah ustanovni kongres Komunistične partije Slovenije, kot pred šestinštiridesetimi leti, ko je bila 27. aprila ustanovljena Osvobodilna fronta slovenskega naroda. Ravno tako so aktualne tudi danes, saj odgovornosti delavskega razreda in tudi odgovornosti komunistov pred svojim narodom in delavskim razredom niso spremenjene. V teh dneh bomo praznovali še en delavski praznik. Delavci so 1. maj vzeli za svoj praznik. Tako je 1. maj bil in bo ostal mednarodni praznik dela in borbe delavcev vsega sveta za solidarnost in enotnost. 6. maja pa je samo naš praznik, praznik naše občine, ki je bila na ta dan osvobojena. Vsi ti jubilejni dnevi naj ne bodo samo spomin na slavne dni, ampak tudi priložnost za oceno, kaj delamo sedaj, kako živimo, kajti tudi to je merilo naših naporov, uspehov in iskanje novih razvojnih družbenih poti. Tudi to je naš praznik! Občinska konferenca SZDL VRHNIKA Program prireditev ob praznovanju letošnjega praznika občine Vrhnika VRHNIKA, 23. april, ob 18. uri — 20. revija otroških in mladinskih pevskih zborov v Osnovni šoli Ivan Cankar VRHNIKA, 24. april, ob 19. uri — 20. revija pevskih zborov — podelitev srebrnega znaka ZSS v osnovni šoli Ivan Cankar ULOVKA, 30. april, ob 19. uri — tradicionalno prvomajsko srečanje občanov VRHNIKA, 6. maj, ob 18. uri — odkritje spominskega obeležja Karlu Grabeljšku — Gabru na trgu pred domom JLA PODLIPA, 10. maj, ob 13. uri — otvoritev večnamenskega prostora — slavnostna seja zborov Skupščine občine in družbenopolitičnih organizacij občine Vrhnika — svečani mimohod gasilskih enot — tovariško srečanje VRHNIKA, 30. maj ob 10. uri — proslava ob 40-letnici predšolske vzgoje v občini Vrhnika v Cankarjevem domu na Vrhniki VRHNIKA, 20.—30. maj — festival »Dnevi mladih z Vrhnike« Vabljeni na vse prireditve! T Vsem delovnim ljudem in občanom iskrene čestitke ob dnevu OF, 1. maju in občinskem prazniku Skupščina občine Vrhnika Družbenopolitične organizacije Samoupravne interesne skupnosti in uredništvo Našega časopisa NAŠ ČASOPIS PRI GOSTITELJU LETOŠNJEGA OBČINSKEGA PRAZNIKA Nov dom za vse krajane Letos so v krajevni skupnosti Podlipa-Smrečje še posebej delovni. Njihova dolgoletna želja, da si zgradijo oziroma obnovijo gasilski dom, ki naj bi postal v bistvu Dom krajevne skupnosti, se jim uresničuje. Hitijo še z zadnjimi deli, da bo do 10. maja, ko bodo gostitelji letošnjega občinskega praznika, vse nared. Krajani Smrečja in Podlipe niso bili nikdar polovičarji, zato so se s polno delovno vnemo lotili tudi gradnje novega doma. Praktično ni krajana, ki ne bi prijel za delo, saj so doslej opravili že čez devet tisoč petsto prostovoljnih delovnih ur (da ne bo pomote, napišimo še s številko: 9500). Rekorder med njimi pa je, to vsi pohvalno priznavajo, Janez For-tuna. Ko smo z gostitelji letošnjega občinskega praznika kramljali že v novih prostorih, so nam imeli marsikaj povedati. Beseda je stekla o njihovi krajevni skupnosti, ki je »dolga« kar osemnajst kilometrov. Od Podčela, kjer se začne prelepa Podlipska dolina, se sredi lansko leto melioriranih polj vije asfaltna cesta do Podlipe. Ko se dolina konča, gre ovinkasta pot visoko gor v Smrečje. Na žalost, pravijo krajani, je še vedno makadamska in ena njihovih naslednjih akcij bo morala biti, da z asfaltom prevle-čejo tudi ta preostali del slabe poti. Da bodo tudi krajani Smrečja »bliže« dolini. Že pred leti so se odločili, da bodo Lovro Žakelj dolino čuvali za kmetijstvo, da je ne bodo pozidali. Zdaj, ko je »zemlja« meliorirana, pa bo to ostalo tako za veliko časa, saj so bila v ta polja vložena znatna družbena sredstva. Zakaj znajo tako čuvati to zemljo? Živeli so, živijo in tudi živeli bodo z njo. čeprav je samo 10 usmerjenih kmetij v Smrečju in Podlipi, pa to ne pomeni, da se njihova krajevna skupnost kmetijsko ne razvija. Malo jih je, ki nimajo živali pri hiši. Priokoli sedemdesetih hišah imajo živino. »Tako lahko rečemo,« so dejali tudi tokrat naši sogovorniki: »Veliko nas je, oziroma je naših krajanov, ki popoldne še obdelujejo zemljo. Vemo pa tudi, če ne bi bili zaposleni v tovarnah, takšnega razvoja ne bi bilo. Precej zaslužka iz delovnega razmerja naši krajani vlagajo v kmetijstvo. Verjetno ni bilo v naši krajevni skupnosti še nikoli toliko živine, kot je je zdaj. V hribovitem Smrečju so pogoji za kmetovanje zahtevnejši, pa se kljub temu razvija živinoreja.« Naši sogovorniki Tone Bastada, Janez Fortuna, Lovro Žakelj, Franc Fortuna, Tone Železnik, Brane Ku-zmič in Marinka Žitko pa so se spet hitro vrnili k tistemu, kar zdaj delajo. Povedati moramo, da smo sogovornike našli bolj po naključju, ko so se zvečer zbrali v »novogradnji«. »Petinšestdesetletnico našega gasilskega društva smo želeli proslaviti kar najbolj slovesno. In kaj bo lepšega, da kot gostitelji letošnjega občinskega praznika odpremo prenovljen, lahko rečemo kar nov dom. To bo dom, ki ne bo služil samo gasilcem, imeli ga bomo za vse, kar se v naši krajevni skupnosti dogaja. V njem bo še vedno trgovina vrhniške Kmetijske zadruge, spodaj bo garaža in dvorišče in nekaj manjših Te dni je pri novem domu KS Podlipa-Smrečje od jutra do večera delovno vzdušje prostorov za različne namene. Zgoraj pa bo lepa velika dvorana in spremljajoči prostori. Vsako društvo, krajevna skupnost, organizacije, no, to pa smo mi vsi, bomo našli mesto pod to novo streho,« menijo naši sogovorniki, ki so v bistvu vodje posameznih del pri gradnji novega doma. Pravijo, da je Lovro »tisti krivec«, da so sploh začeli z adaptacijo, doma. Nenehno je vzpodbujal in začeli so delati lani, Janez pa je nekako »generalni direktor«, pa »hišnik«. Tone je vseskozi zraven kot predsednik krajevne skupnosti. Da ne bi naštevali naprej, vsakdo opravlja svoje delo vestno in zagnano. »Skoraj ni krajana, ki še ni poprijel za delo pri tej naši, v tem času glavni nalogi. Precejšnja je složnost, so pa tudi posamezniki, ki se nikakor ne »morejo« vključiti v gradnjo doma. S tem domom bo naša krajevna skupnost bogatejša. Vanj smo vložili veliko lastnih sredstev, prostovoljnega dela, naleteli smo na izreden posluh občinskih samoupravnih interesnih skupnosti, skupščine občine in občinskih družbenopolitičnih organizacij. Tudi nekatere delovne organizacije so nam precej pomagale. V Kovinarski, imajo za naše prizadevanje velik posluh,« pravi Marinka, kije tudi tajnik krajevne skupnosti. Spet smo poskušali skreniti tudi na druga področja. Skozi vas sedaj območna vodna skupnost ureja hudournik Podlipščico. Pred leti so tudi s prostovoljnim delom sanirali vaški vodovod. Letos, pravijo, bo stekla gradnja rezervoarja, ki je v programu celovitega reševanja oskrbe z vodo v občini. Javno razsvetljavo so podaljšali s središča vasi do Žabje vasi, to je za okoli 750 metrov. Tudi cerkev, ki ima spomeniški pomen, so pred leti obnovili. Zdaj bo njihova naslednja akcija poleg asfaltiranja ceste v Smrečje moralo biti tudi razširitev pokopališča. Želijo si tudi, da bi si uredili športno igrišče. Pa še kakšne druge načrte imajo. Vedo, da vseh naenkrat ne bodo zmogli. Toda vztrajni, kot so bili in kot so sedaj, si bodo uredili še marsikaj Predvsem pa bodo morali kaj vel storiti tudi za oddaljene kmete, ki sicer veliko prispevajo k delu v krajevni skupnosti. Podlipa je tudi vas, ki slovi tudi pC klekljarstvu, po Polharskem društvu po športnih tekmovanjih, kijih prirej« novo ustanovljeno športno društvc Lipa. Slavi pa tudi po Ivanu Malava šiču, ljudskem umetniku. Marsikaj so nam še »natresli« i našo beležnico. Pa omenimo samii še eno zanimivost. Imajo dve gostit ni, v Smrečju pri Hriberniku in Vrt narja sredi Podlipe. To sta kmečk gostilni, pravijo. V tej krajevni skupnosti slavijo p( dobrih veselicah. Njihov izseljensk piknik je že kar tradicionalen. Vedn( je prijetno v prelepi Podlipski dolini »In tudi za občinski praznik, ko bomt odprli nov dom, bo tako. Zadovolji) in ponosni smo na to, da smo gosti telji. Potrudili se bomo, da se bost« vsi občani Vrhnike dobro in prijetni počutili pri nas. To je naše vabilo!1 Predlog poimenovanja ulic v treh KS na Vrhniki Vse tri KK SZDL na Vrhniki so v skladu, s sklepom OK SZDL Vrhnika skupaj s samoupravnimi organi vsake KS vodile razpravo glede poimenovanja ulic v krajevnih skupnostih. Predlog poimenovanja ulic sta pripravila Geodetska uprava SO Vrhnika in ZZB NOV OO Vrhnika. Imena ulic so »ledinska« in imena iz NOB ter iz zgodovine in kulturnega življenja mesta Vrhnike kot celote. Predloge podajamo v razpravo vsem krajanom krajevnih skupnosti. Razprava bo trajala do 25. maja. Vse pripombe in pobude občanov sprejemamo pisno (Krajevna skupnost Vrhnika, Tržaška C. 11) ali ustno po tel.: 751-363. Imena ulic so razvidna iz predloge, ki jo je pripravila Geodetska uprava (zemljevid)! 1987 CtMMJMt K » Kovinarji so pokazali svoje znanje Kovinarji iz Ljubljanske regije so se spet srečali; tokrat na že 7. delovnoproizvod-nem tekmovanju na Vrhniki. Zbrali so se kovinarji iz Ribnice, Litije, Logatca, Domžal, Kamnika, z Vrhnike, iz Kočevja in iz Grosupelj. Bilo jih ie preko dvesto, ki so potrjevali, kaj znajo in zmorejo. In ne samo to! Mogoče je še pomembnejše, da so se srečali, si izmenjali izkušnje in sklenili, da bodo še naprej stremeli, da bodo dosegli zastavljen cilj delovnih srečanj — to pa je množičnost, strokovno usposabljanje in s Vlado Popović, predsednik organizacijskega odbora. Franc Pfeifer, predsednik žirije, je takole ocenil organizacijo letošnjega tekmovanja: »Na regijskih tekmovanjih sodelujem že od njihovega začetka, vendar tokrat posebej iahko pohvalim sodelovanje občinskega in medobčinskega sveta 2SS pri organizaciji in izvedbi tekmovanja. Doslej je bilo tekmovanje predvsem akcija delovnih organizacij, v katerih je zaposlenih večina tekmovalcev, letos pa lahko rečemo, da je bila to res aktivnost sindikata. Člani žirije se pohvalno izražajo o ureditvi de- tem čim večjo produktivnost in kvaliteto pri vsakdanjem delu. Čeprav jih je bilo letos na tem srečanju nekaj več kot na prejšnjih, še vedno sami kovinarji niso zadovoljni. »Na nas samih, kovinarjih, je, da napravimo naša srečanja še množičnejša. Tudi mi moramo skupaj z občinskimi sveti SZ vzpodbujati tekmovanja v delovnih organizacijah, skratka že med samimi kovinarji pri vsakdanjem delu in nato se čim številneje udeleževati občinskih tekmovanj,« bi lahko povzeli številne misli tekmovalcev. »Kovinarji vemo, kaj pomeni maksimalno izkoriščanje strojev, kaj pomeni nenehno usposabljanje v stroki, kaj za napredek tehnološkega procesa v celoti pomeni prispevek k racionalizacijam in inovacijam. Zato moramo v ta naša srečanja in delovna tekmovanja pritegniti vse kovinarje. Tako, kot smo ponosni na naš zahteven poklic, morajo biti vsi kovinarji ponosni na dosežene uspehe na tem tekmovanju,« je menil S fotoaparatom med našimi kovinarji lovnih mest in so zelo zadovoljni s sprejemom v delovnih organizacijah, kjer je potekalo tekmovanje. Vrhniški občinski sindikalni svetje res odlično izpeljal to tekmovanje.« Da v soboto, 11. aprila, ne bi bilo za stroji prevelike gneče, je del strugarjev praktični del preizkusa opravil v obratu vrhniške Kovinarske že v petek popoldne, del rezkalcev pa v logaškem Kombinatu lesne idnustrije. Zares se je začelo v soboto zarana — otvoritev tekmovanja je bila na sporedu že ob 6.15. Po pozdravnih govorih so vsi kovinarji v učilnicah vrhniške osnovne šole Ivan Cankar opravili teoretični del preizkušnje Dobili so petnajst vprašanj iz stroke, pet iz samoupravljanja in deset iz varstva pri delu, za kar so imeli uro časa. Večina ni imela težav, čeprav je bila ponovno v šolskih klopeh šele po dolgem času. V teoretičnem delu je vsak odgovor veljal deset točk, torej je ta del prinesel največ 300 točk. Nihče ni odgovoril pravilno na vsa, poprečno se je rezultat gibal okoli 240 točk, kar je kar solidno znanje. Praktični del je lahko prinesel še 700 točk. Ko smo se zapletli v pogovor s skupino kovinarjev, so nekoliko pomoledovali, da imajo enako vrednost odgovori na povsem strokovna vprašanja in odgovori na vprašanja iz družbe prakse. »Mar se ne merimo na strokovnem področju?« so se pritoževali nekateri. Ob pol osmih so zabrneli stroji na petih krajih na Vrhniki in v Logatcu. Varilci so varili tlačne posode v obratu Kovinarske v Sinji gorici, stru-garji so na tisočinke natančno stružili gred v obratu vrhniške Kovinarske, zapelo je kovaško kladivo, avtomehaniki so v Avtomerkurjevem tozdu Servis na Vrhniki nastavljali platine, predvžig, ventile na motorju zastave 750 in traktorje znamke torpedo. Rezkalci in brusilci so tekmovali v Logatcu. Z nekaterimi tekmovalci smo se zapletli v pogovor in vsi so hvalili dobro organizacijo. Od naših smo govorili s Francem Grebencem iz Lika, ki je tekmoval med kovači. »Kovači smo samo štirje. Škoda, da nas ni več, saj bi bilo tekmovanje med nami še zanimivejše. Pač, s tem tekmovanjem je tako kot z našim poklicem, saj se mladi čedalje manj odločajo za poklic kovača.« Elica Brelih, sekretarka našega Občinskega sindikalnega sveta, ki je nosila breme organizacije, ni imela ravno veliko časa, da bi lahko uživala ob pohvalah, ki so deževale z vseh strani.. In tudi popoldne na zaključni prireditvi in razglasitvi rezultatov in podelitvi priznanj najboljšim, ki je bilo v avli osnovne šole Ivan Cankarje pripomoglo, da so kovinarji zadovoljni odšli od nas. Najboljši med najboljšimi Kovač Orodjar 1. Jože Letnar Kamnik 1. Marjan Purca Vrhnika 2. Jože Brenčič Vrhnika 2. Franc Pogorelec Ribnica 3. Franc Gorenc Vrhnika 3. Marjan PetkovšekVrhnika Avtomehanik OTTO Strugar Vrhnika 1. Janez Škof Vrhnika 1. Bojan Drmota 2. Valentin Kune Vrhnika 2. Andrej Flerin Kamnik 3. Janez Hrovatin Vrhnika 3. Dušan Mikuž Kočevje Plamenski varilec Avtomehanik DIESEL 1. Zdravko Bodlaj Kamnik 1. Franc Gričar Litija 2. Alojz Štebe Kamnik 2. Peter Lončar Vrhnika 3. Anton Gačnik Ribnica 3. Jože Debevc Vrhnika Varilec TIG Varilec MAG 1. Božo PeteTlin Kočevje 1. Avgust Jerebičnik Kočevje 2. Edo Tekavčič Ribnica 2. Janez Stare Ribnica 3. Stane Letnar Domžale 3. Andro Florjan Ribnica Konstrukcijski ključavni- Varilec REO čar 1. Josip Bencina Kočevje 1. Dušan Levstik Ribnica 2. Đorđe Stevanovič Vrhnika 2. Ivan Rus Ribnica 3. Peter Jecel Ribnica 3. Valentin Hribar Kamnik Rezkalec Brusilec 1. Stane Demšar Logatec 1. Stane Žerovnik Kamnik 2. Franc Kobal Logatec 2. Franc Zagore Litija 3. Primož Rupnik Logatec 3. Miro Berčon Litija Komisija za inovativno dejavnost pri Občinskem sindikalnem svetu je ob tekmovanju kovinarjev organizirala tudi razstavo inovacij. Krajevna skupnost Drenov grič — Lesno brdo razpisuje natečaj za izvajanje gradbenih del, razširitve in adaptacije Gasilskega doma — Doma krajanov v skladu z izdelanim načrtom. RAZPISUJEMO izvajanje del do dokončanja lil. gradbene faze. Potrebne informacije dobite v neposrednem razgovoru. Pismene ponudbe naj interesenti posredujejo na naslov: Krajevna skupnost Drenov grič — Lesno brdo 61360 Vrhnika Predsednik skupščine Stanovanjske skupnosti je novim stanovalcem na Vrtnariji zaželel prijetno domovanje. Nov blok na Vrtnariji vseljen Na področju nove stanovanjske soseske Vrtnarija je že dokončan prvi od devetih blokov, ki bodo zrasli v naslednjih letih. Sredi aprila je v Imenu Samoupravne stanovanjske skupnosti predsednik zbora uporabnikov Aksen-tije Dđordžević Izročil ključe novih stanovanj, predsednik skupščine Stanovanjske skupnosti Andrej Grampovčan pa je vsem, ki se bodo v teh prazničnih dneh vselili v devetlntrideset novih stanovanj, zaželel, da bi se v novih domovih počutili čim prijet-neje. V tem prvem bloku je petnajst solidarnostnih stanovanj, eno kadrovsko, pet je etažnih lastnikov, druge pa so kupile delovne organizacije iz naše občine. Janez Pečar, tajnik Stanovanjske skupnosti, nam je ob tej priliki povedal, da bodo z gradnjo naslednjega stanovanjskega bloka pričeli že čez nekaj mesecev, tako da bo vseljivo ob istem času prihodnje leto. Marija Joveškovič: Po večletnih pričakovanjih smo dobili stanovanje. Zadovoljna in vesela sva. Marko Balabanlč: Štiričlanska družina smo in komaj čakamo, da se vselimo v novo stanovanje. Marjan Olovec: Lepših praznikov si ne bi mogel zamisliti. To je res praznik tudi za vse štiri otroke. Vojaku Vladimiru Sirnicu je med prvimi čestital starešina Rifat Šehovič Svečano v vojašnici Ivan Cankar V prisotnosti predstavnikov družbenopolitičnih skupnosti in organizacij občin Vrhnika in Logatec, borcev NOB in slavne enote, katere tradicije nadaljuje današnja enota, pionirjev, mladine, staršev in sorodnikov mladih vojakov je bila v vojašnici Ivan Cankar svečanost, na kateri so mladi vojaki svečano, pred zastavo enote, dali zaobljubo domovini. Pripadnikom enote in gostom je najprej spregovoril starešina Rifat Šehovič. Med ostalim je še posebno poudaril vso kompleksnost današnjega družbenopolitičnega trenutka v državi in pripravljenost široke fronte delovnih ljudi in naprednih sil, da bi obranili revolucionarno pot razvoja zedinjene in neuvrščene Jugoslavije. Pripadniki JLA so bojno sposobni in vrhunsko opremljeni, na najboljši možni način pa tudi oni pripomorejo k ekonomski stabilizaciji države ter k razvijanju bratstva, enotnosti in razumevanju med narodi in narodnostmi naše socialistične skupnosti. Mlade vojake in druge prisotne je pozdravil tudi generalmajor Vukašin Vilotič. Pri nagovoru na mlade vojake je poudaril, da je pred njimi obveza več, saj služijo vojaški rok v enoti, ki je bila ob zadnjem dnevu JLA proglašena za najboljšo med združenimi sestavi kopenske vojske v JLA. »Zato je pred vami obveznost, da nadaljujete tradicijo vrhunske pripravljenosti generacije vojakov, ki so si pridobili tako laskavo priznanje,« je rekel Vukašin Vilotič. Prve čestitke ob podpisovanju zaobljube so ob prisotnosti mnogih gostov vojaki prejeli od generala Vi-lotica in starešine Šehoviča. M. ARSIĆ V domu JLA Tečaji: Tečaj fotoamaterjev: ob torkih in četrtkih od 17.00 do 20.00 ure Družinska tribuna: Predavanja in pogovor: Tema: »Škodljiv vpliv alkohola in narkomanije v življenju posameznika, družine in celotne družbe«. Predavatelj: Psiholog Igor Urekar — Vstop prost! Vljudno vabljeni! Prireditve: 22. 5. ob 18.00 uri prireditev v počastitev 25. maja dneva mladosti. Vstop prost! Vljudno vabljeni! Delo krožkov doma JLA — Otroški pevski zbor: ob sredah od 17.00 do 18.00 ure — Moderni ples: ob sredah od 18.00 do 20.00 ure — Recitatorski krožek: ob petkih od 17.00 do 18.00 ure — Strelski krožek: ob torkih od 18.00 do 20.00 ure — Namizni tenis: ob torkih in četrtkih od 17.30 do 19.30 ure Za vse pod,obnejše informacije se lahko obrnete na nas osebno v Domu JLA ali po telefonu 751-356. V pričakovanju Dom JLA Vrhnika Drugo srečanje sošolcev V jeseni leta 1976 smo se zbrali vsi tisti, ki smo se vpisali leta 1936 v prvi razred osnovne šole v Borovnici. Torej natanko po 40 letih in to prav v tistem razredu, v katerem smo trgali hlače in začeli sprejemati prvo stopnjo izobrazbe. Lepa so bila leta otroštva, leta brezskrbnega učenja in potepanja po borovniški kotlini, lepa vse dotlej, ko smo se leta 1941 razušii in se vpisali v srednje šole v Ljubljani. Šolanje med vojno je bilo vse prej ko lepo, včasih smo večji del dneva presedeli v zakloniščih ali pa sploh nismo odšli v Ljubljano, ker so partizani zaminirali progo. Po končani srednji šoli smo se ponovno razšli in se z nekaterimi nismo videli vse do leta 1976. Prijetno je bilo srečanje in imeli smo si kaj povedati. Ob koncu srečanja smo sklenili, da se ponovno snidemo čez deset let. Tako smo tudi storili. 6.12.1986 smo se zbrali pred osnovno šolo, si ogledali prizidek, nakar smo odšli na pokopališče, kjer smo štirim sošol- II. srečanje ob 50. obletnici vstopa v I. razred osnovne šole Borovnica cem, ki so umrli v tem času prižgali svečke na grobu. Preminuli so bili: Jože Mikuž, Franc Gabrovec, Anton Albreht in Stanko Rot. Iz pokopališča smo odšli v gostilno »Pri mostu«, kjer smo se zopet spoznavali, obujali spomine iz otroških let itd. Vsi smo bili razpoloženi, saj so bili nekateri med nami prvi udeleženci srečanja, kot npr. Jože Hladnik, Boris Štrubelj, PavleŽerjav itd. Ko sem predlagal, da se dobimo ponovno čez 10 let, so vsi enoglasno sklenili, da čez pet ali pa vsako leto, kajti vse preveč se redčijo naše vrste. Zopet bi ugotavljali, kdo je preminil v tem času. Poleg mene je sedel pokojni Jani Molek, edini, ki ta večer ni bil sproščen. Sedel je nepremično na stolu in zelo malo govoril. Kakor da bi slutil, da bo on prvi, ki se bo od nas za vedno poslovil. In prav to se je zgodilo. Prejšnji mesec (marec) se je izteklo njegovo življenje — nepričakovano hitro. Tako smo se že po treh mesecih ponovno zbrali sošolci in ga s sprevodom in poslovilnim govorom spremili na zadnjo pot. Naša velika želja je, da bi bilo ponovno srečanje prvošolcev izleta 1936 polnoštevilno —brez ugotavljanja, kdo se je v času od zadnjega srečanja od nas za vedno poslovil. FRANKO MARTINČIČ Ob 10. obletnici glasbene šole Glasbena šola Vrhnika je bila uradno ustanovljena leta 1976 s pomočjo OIS Vrhnika in vseh družbenopolitičnih organizacij v občini. Prvotni prostori za dejavnost Glasbene šole so bili v prostorih vrtca na Tržaški cesti 14. Tu je bilo na voljo bolj malo prostorov — ena učilnica za individualni pouk, ena za skupinski pouk in dva kabineta, v katerih so poučevali različne instrumente. Za poslovne prostore pa je bil namenjen en prostor— za računovodjo in ravnatelja. Tudi vpis na posamezne instrumente je bil povsem drugačen, kot je danes. Razen pouka harmonike, klavirja, nekaj pihal drugih instrumentov nismo poučevali. Poseben problem so bili pedagogi — oziroma pomanjkanje le-teh za nemoten pouk. Šele s pri- Sprejemni izpiti v G lasbeno šolo bodo 30. 5.1987 od 8. do 12. ure v prostorih Glasbene šole. Prednost pri vpisu imajo učenci trobil (trobenta, rog, pozavna). hodom novih pedagogov so pričeli poučevati tudi tiste instrumente, ki jih do takrat nismo. Smo ena redkih glasbenih šol v Sloveniji, ki ima svoj godalni ansambel, s katerim smo se predstavili javnosti ne samo na Vrhniki, temveč tudi v Piranu, Ljubljani, Zagorju itd. V začetku je bilo v glasbeno šolo vpisanih okoli 140 učencev, poučevalo pa jih je pet rednih pedagogov, ostati sodelavci pa so poučevali pogodbeno. Pedagoški kader na Glasbeni šoli se je konstituiral zelo počasi in šele po desetih letih delovanja je na šoli zaposlenih 12 rednih pedagogov. S prihajanjem novih učiteljev pa so se za širitev glasbene šole začeli pojavljati prostorski problemi. Z intenzivno akcijo vseh delavcev šole, OIS Vrhnika, OŠ Ivana Cankarja je šola pridobila nove prostore v starem rokodelskem domu in z delno adaptacijo le-teh smo pridobili sedem učilnic za individualni pouk, učilnico za skupinski pouk in upravne prostore. Ves pedagoški kader na šoli ima z zakonom predpisano izobrazbo, v primeru pa, da pride na šolo pedagog brez te, pa šola sama poskrbi za dodatno izpopolnjevanje. Število učencev je naraslo z dotedanjih 140 na 240 učencev pri individualnem pouku in dvema oddelkoma male glasbene šole. V teh desetih letih delovanja se je Glasbena šola Vrhnika iz popolne anonimnosti z vztrajnim in prizadevnim delom vseh pedagogov prebila v sam vrh nižjih glasbenih šol v Sloveniji. Leta 1982 se je prvič udeležila republiškega tekmovanja učencev in študentov glasbe v Ljubljani. Že s tega prvega tekmovanja smo se vrnili s tretjima nagradama, kar pomeni v primerjavi z dotedanjimi uspehi velik skok naprej. Polagoma so začeli pošiljati naše učence na vsa naslednja tekmovanja in uspehi so bili iz leta v leto večji — 3-krat so naši učenci prejeli 2. nagrade — v letošnjem šolskem letu pa smo se prebili v sam vrh s prvo nagrado v I. kategoriji klavirja, saj je naša učenka Tanja Plut od vseh sodelujočih v svoji kategoriji dobila najvišje število točk. Na zveznem tekmovanju v Dubrovniku v dneh od 7. do 12. 4. pa je Tanja dosegla 2. mesto. V lanskem šolskem letu nas je doletela čast, da smo bili izmed dveh glasbenih šol v Sloveniji izbrani za pobratenje glasbenih šol Jugoslavije v Beogradu. Tako smo edina glasbena šola v Sloveniji, ki je pobratena s posameznimi glasbenimi šolami iz vseh republik in pokrajin. Ta svečanost je bila 12. maja 1986 v Kristalni dvorani doma JNA v Beogradu. Ves ta čas pa je šola skrbela tudi za razvoj lastnih kadrov in je učence usmerjala za nadaljnje šolanje na Srednji glasbeni šoli v Ljubljani. Vsi se zavedamo, da samo na ta i.ačin lahko pridemo do pedagogov, ki bodo uspešno nadaljevali delo svojih predhodnikov. Vse ljubitelje glasbe pa ob koncu vabimo na slavnostni koncert ob 10. obletnici Glasbene šole Vrhnika, ki bo 21. 5. 1987 v veliki dvorani Cankarjevega doma na Vrhniki ob 18. uri. _ - _ RAZSTAVNI SALON IUV Fotografije skupine KAMEF iz Holandije fSftt Fotografije skupine KAMEF Kees Scherer, Anneke Buterovve, Marcel Geer-dinck, Edo Zupan, Fenneke Tenthy S skupino KAMEF sem se spoznal v letu 1986. Skupina uveljavlja kolektivno spoznanje dodatnih znanj iz fotografije. Organizirano študira in pripravlja posamezne tematske fotografske cikluse. V teh letih nastaja predvsem fotografija od nosa do obravnavane teme, kot so: avtoportret, portret, promet, abstrakcija, lutka in podobno. V svobodni pripravi posamezni člani iščejo svoj interes in fotografski izraz. Zanimivo je, da v tem času skupina ne goji »LIFE« fotografije, ampak studiozno pripravljeno fotografijo. Zaradi dogovorov skupine je dosedanji tematski spekter razmeroma ozek, vendar zelo različen v pristopih in avtorskih obravnavah: Kees in Marcel v portretnih študijah, Fenneke v skrivnosti običajnega, Anneke v izrazih iz samotne pokrajine in Edo v zanimivih dramatičnih izrezih iz narave. Avtorji v svojih iskanjih poznajo sočasno fotografska hotenja. Osnoven izraz ostaja na nivoju fotografije — iskanja, avtorsko hotenje in ustvarjalnost na osnovi in temeljni izkušnji: fotografija je umetnost tega stoletja. V sedanjem delu in prikazu ni zajeta fotografija kot neponovljivi dokument časa in prostora. V dobi medijskih posredovanj informacij je sestavni del teh sporočil prav fotografija, ki v trenutku dokumentira dogodke sreče, pa tudi nesreč in vojn, KAMEF v tem času zasleduje p red vsem možnosti avtentičnega izraza ustvarjalnosti skozi fotografski medij. Skupina jez usmeritvami dosegla visoko profesionalno izvedbo kot sestavnega dela fotografije. KAMEF je tudi svojstveno dokumentiranje dela in življenja skupine iz nam v marsičem neznane Holandije, naš stik z njimi in njihovo ustvarjalnostjo, pa tudi njihov stik z deželo, v kateri se je rodil njihov Edo. Stik in spoznavanje še nepoznanega pa je pot naprej. KAMEF si je del te poti zadal premagati s fotografijo. Fotografija je tako tudi sled nekih poti. PAVEL MARAK 10. jubilejni pohod na Ključ Kot že devet let zapored smo se tudi letos zbrali pred gasilskim domom Dragomer-Lukovica, kjer se je prišel 10. jubilejni pohod na Ključ. Za tiste, ki ne vedo, kje je Ključ, naj povem, da je to 623 m visok hrib nad Brezjami. Zbralo se nas je kar 250 pohodnikov, med njimi vojaška desetina z Vrhnike, veliko članov PD IMP, pevski zbor Dragomer, največ pa je bilo krajanov in to ne samo iz naše krajevne skupnosti, ampak tudi iz ostalih krajevnih skupnosti iz cele občine, pa tudi od drugod. Pred pohodom smo dobili emblem hrastovega lista, tradicionalni znak pohoda, in zemljevid poti. Pot je vodila skozi Dragomer na Ferjanko, nato pa skozi gozd do Bre-zij. Potem nas je makadamska pot vodila do doma na Ključu. Tu smo se odpočili in okrepčali. Ob dvanajsti uri se je pričel kulturni program. Pevski zbor Dragomer je zapel nekaj lepih slovenskih pesmi. Nato pa je predstavnik Planinskega društva IMP povabil vse udeležence pohoda na 17. planinski tabor vseh ljubljanskih planinskih društev, ki bo 14. 6.1987. Predsednik Športnega društva Dragomer-Lukovica pa je spregovoril nekaj besed o namenu in zgodovini pohoda na Ključ. Po končanem kulturnem programu je sledilo žrebanje lepih praktičnih nagrad. Nato pa smo se lahko zavrteli ob prijetnih melodijah tria »Sečnik«. Vodja planinske sekcije RADO URBANČIČ Nova lutkovna uprizoritev toplo zaživela Pozdravljen, moj prijatelj Piki Jakob! Oprosti, dragi Kajetan Kovic, prijatelj slovenske mladeži. Pozdrav velja tebi in tvojemu priljubljenemu junaku Mačku Muriju, ki je na odrskih deskah Cankarjevega doma na Vrhniki, 10. aprila popoldne, prvič razveselil naše najmlajše. Oh, ti ljubi Maček Muri! Tako na las si podoben mojemu prezaposlenemu očku; mamica, tudi tvoje lišpanje smo spoznali v Muci Maci, zato bi vama bili radi podobni vsi otroci. Murijeve dogodivščine, ki jih je Kajetan Kovic strnil v kratkem prikazu enega samega dne, so za mladi rod tako veselo spodbudne, da njihovo navdušenje ni nikakršna posebnost. Glasbeni delež, ki je sicer zasnovan na osnovi kompozicij Jerka Novaka, je v vrhniški izvedbi Dejana Mesca in Špele Petkovšek, podpiralo dogajanje, ki so se ga mladi izvajalci »lotili« z velikim žarom in predvsem veseljem. Režiserka postavitve Mirjam Suha-dolnik ni želela učinkovati na otroke z vreščavim ameriškim ve-seloigrskim principom, ampak je skušala svoje mlade igralce poistovetiti z mladimi gledalci. Priljubljenost sodobnih medijev kasete, televizija, video — vse to je kot del gledališko-kulturnega vsakdana pomagalo, da so otroci s poznavanjem pesmi sodelovali pri prisrčnem sprejemu in soustvarjanju predstave! Prerasli smo namreč tiste čase, ko so igralci-ani-matorji z odra vzpodbujali otroke: »Ali bi radi slišali to pesmico še enkrat?«. Prisrčna spontanost otrok, ritmično ploskanje in petje je dokaz, da je vrhniška lutkovna uprizoritev toplo zaživela v svojem kraju in v tem času! JOŽE VOZNY Občani! Pri Črnem orlu je pripravljena soba za ureditev »spominske sobe«. Prosimo vse, ki imate kakršnokoli gradivo (slike, časopise, tekste, orožje, uniforme, izdelke...) ali predmete, ki spominjajo na stavke, narodnoosvobodilni boj, zapore in ilegalno delo, da to sporočite OO ZZB NOV Vrhnika. Ob sporočilu navedite, ali ste pripravljeni gradivo — predmete odstopiti ali samo posoditi. OO ZZB NOV VRHNIKA Slikar Božinov—samostojni kulturni delavec Georgi Božinov, slikar, je četrti občan Vrhnike, ki je postal samostojni kulturni delavec. »Slikarja Georgija Božinova bi danes že lahko prišteli v srednjo generacijo likovnih ustvarjalcev. Ce bi si hoteli ustvariti lastno podobo avtorja in njegovega dela, bi morali poseči daleč v preteklost, v čas, ko si je v rodnem okolju še skušal izoblikovati svoj lastni svetovni in likovni nazor. Rudimentalno okolje in še neizkušen mladostni, ustvarjalni polet sta, v želji čim hitreje zapisati videno, botrovalo pastozno, skicozno položenim bujnim, večkrat celo koloristično preobloženim barvnim namazom. Topel kolorit, vehamentne poteze čopiča in često izraziti pa-stozni nanosi barve so dediščina, prinesena iz rodnega okolja, ki jo slikar uspešno združuje s strogostjo in doslednostjo tako pri postavitvi celotne kompozicije, kakor tudi pri obravnavi detajlov,« je zapisal o njem dr. Franci Curk v enem od katalogov. Georgi Božinov je rojen v Strumici 1947. leta. Končal je Pedagoško akademijo v Skopju pri prof. Kodomanu leta 1972. Stanuje na Vrhniki, na Ulici 6. maja 12. Atelje ima na Posestvu Verd 17. »Ribič« (risba, svinčnik) NOVOSTi V CANKARJEV! KNJiŽNICi Množičnost je značilna za ta pohod Strokovna literatura Blaznik, P.: Historična topografija Družinsko pravo Fartur, B.: Bibliografija Ferenc, T.: Ljudska oblast na Slovenskem Greer, R.: Alergija na hrano Hauck, P.: Uspešen zakon Hobrovd, S.: Ljubezen in spolnost Izbiram svoj poklic Julijci Kancler, K.: Moj otrok je zbolel Kocbekov zbornik Komelj, M.: Pot k vrtincem molčanja Kreinberg, W.: Izboljšave v lastnem domu Laver, M.: Artritis Makarovič, M.: Dobrepolje Mihelič, T.: Slovenske stene Mladinsko gledališče ljubljansko: 35 let MGL Možina, S.: Ustvarjalno komuniciranje in informiranje OZD Padlim za svobodo Pahlow, M.: Velika knjiga o zdravilnih rastlinah Rakočevič, S.: Uvod v sistem državne uprave SFRJ Razprave in gradivo Register veljavnih predpisov Robinson, J.: Kuhajmo za zdravega otroka Slovenska bibliografija Slovenski zdravstveni besednjak Slovensko pesništvo upora Sto in ena igra Testenine Tvrcr, P.: Kako živeti s stresom Urbančič, B.: O jezikovni kulturi Velčič, V.: Knjižnično informacijski sistem v SFRJ Vogelnik, A.: Knjiga za deževne dni Vrečko, J.: Srečko Kosovel Zabel, B.: Uvod v gospodarsko pogodbeno pravo Zakoczv, P : Informacijska tehnologija Zižmond, E.: Družbenoekonomske razmere v Jugoslaviji LEPOSLOVJE Mladinsko: Adams, R.: Vodovnikova vesina Avstrijske pravljice Brest, V : Teci, teci, soncu reci Divja žena. Ljubica in Muščani Gobar Kraljica Vida Matošec, M.: Poredni Valentin Lisica in jež Muster, M.: Dogodivščine Zvitorepca, Trdonje in Lakotnika. II. Oven, J.: Medo, ali se muhe bojiš? Rdeča kokoš Za odrasle: Bohanec, F.: Ilovica Cerkvenik, A.: Blisk Grošelj, V.: Do prvih zvezd Grošelj, V.: V prostranstvih črnega granita Kermauner, T.: Med prijatelji, med sovražniki Kovic, K.: Iskanje Katarine Šeligo, R.: Slovenska savna Tratnik, V.: Danes jaz, jutri ti. II. Zupan, J.: Zadnji kmečki punt Prevodi: Apollinaire, G.: Enajst tisoč batin Asimov, L: Roboti jutranje zore Balzac, H. de: Oče Goriot Bates, H. E.: V smer Francije je veter vel Boli, H.: Ženske pred rečno pokrajino ........ Burk, M.: Človek potrebjje skrivnost Burk, M.: Zlati vrtiljak Butcher, H. C: Tri leta z Eisenhowerjem Deforges, R.: Hudič se še kar smeji Erdrich, L.: Zdravilo za ljubezen Hemingway, E.: Komu zvoni Hersev, J.: Zaljubljen v vojno Huxley, A.: Kontrapunkt življenja Joyce, J.: Umetnikov mladostni portret Le Carre", J.: Mala bobnarka Limonov, E.: Jaz, Edička Ludlum, R.: Matareški krog Macleane, A.: San Andreas Manzoni, A.: Zaročenca Miller, A.: Opus pistorum Nikolova, O.: Ozka vrata Nin, A.: Ptičke Sartre, J. P.: Gnus Steel, D.: Sklenjeni krog Tolstoj, L. N.: Vojna in mir Turgenjev, I. S.: Očetje in sinovi \Vallace, E.: V znamenju žabe Wooll, V.: Gospa Dalloway Pesmi: Kranjc, I.: Bisernica Malavašič, L: Ne bom na tuje hodil Minatti, 1.: Bolečina nedoživetega — noto Rovan, P.: Odmevi Skrita hotenja Tajnikar, J.: Pot skozi čas Bolkata na nedoživea- V srbohrvalskem jeziku: Kovač. Z.: lnterpretacijski kontekst Volk, P.: Istorija jugoslovenskog filma Aralica, I.: Put bez sna Kvašič, P.: Osveta Lakičević, D.: Četni davo Paljetak, L: Životinje iz Brehma i druge pjesme Prireditve ob odhodu štafete mladosti Kot je bilo sklenjeno na XII. Kongresu ZSMS v Krškem, smo mladi v Sloveniji obeleževali cdfced štafete mladosti na drugačen način kot v pretekih letih. Poglavitna sprememba je v tem, da je štafetna palica obiskala samo tista središča v regijah, kjer so se odvijale centralne prireditve. Prireditve pa so potekale tudi v ostalih občinah po lastnih programih. OK ZSMS Vrhnika je v ta namen organizirala športna tekmovanja v namiznem tenisu, streljanju z zračno puško in košarki. Udeležba na tekmovanjih je bila dobra, le tekem v košarki se je udeležilo manj ekip, kot pa je bilo prijavljenih. Kljub temu so bila vsa tekmovanja izpeljana po programu. Poleg omenjenih aktivnosti je OO ZSMS Log pripravila VIDEO-DISCO na Logu, v ponedeljek, 23. 3. pa je bila osrednja prireditev ob odhodu štafete, okrogla miza na temo »Izobraževanje ob delu in iz dela.« Udeležba ni bila polnoštevilna in sprejeti so bili naslednji zaključki: I. 1. Vprašanja kadrovskega razvoja in njegovo reševanje moramo postaviti ob bok gospodarskemu razvoju občine. 2. Prevladuje splošna ocena, da v naši občini ni pričakovati intenzivnega razvoja novih panog, če jih ne bodo uvajali najmočnejši gospodarski subjekti v občini. Razvoj novih panog pa bi zahteval tudi kadrovski potencial, ki pa ga v tem trenutku ne znamo zagotoviti. Zato je najbolj realna možnost nadaljnjega razvoja v tehnološki prenovi obstoječe gospodarske strukture in infrastrukture. 3. Glede na planirano rast zaposlovanja, ki naj bi se gibala okoli 1 %, in če prištejemo še 2—3 % nadomestnih zaposlitev (brez fluktuacije NK in PK delavcev) letno, potem je jasno, da se bo naše gospodarstvo kadrovsko popravilo le s šolanjem že zaposlenih delavcev. II. Združeno delo naše občine se zaveda nujnosti kadrovske prenove. V naslednjih točkah so predstavili probleme in možnosti rešitev teh problemov: 1. Problem motivacije delavcev za študij ob delu je v glavnem posledica miselnosti uravnilovke, pa tudi nemožnosti afirmiranja novih znanj zaradi nedotakljivosti delovnih mest in odpora nosilcev mojstrske miselnosti. Če bi v tem trenutku vsakemu študirajočemu delavcu zagotovili delovno mesto, primerno njegovi izobrazbi, bi imeli ob sedanji zaščiti delovnih mest inflacijo delovodskih mest, kajti neprimerno izobraženi se ne pustijo premestiti na njihovo, izobrazbi ustrezno delovno mesto. Potrebno bo odpraviti sentimentalno gledanje na tovarno kot veliko družino, kjer pomeni posameznik toliko, kolikor dolgo je že v tovarni. Konkretni ukrepi pa bi bili taki: — sistemsko rešiti vprašanje statusa z delom pridobljenih izkušenj: Priznavanje tega statusa naj ne bi bilo avtomatsko po preteku nekaj let in internega značaja, temveč naj bi temeljilo na osnovi opravljanja npr. »strokovnega izpita«, ki bi bil javno verificiran. Ta ideja ni utopična, ker se pripravlja revizija in reforma delovno pravne zakonodaje. — uveljavitev promocijske funkcije izobrazbe, kar pomeni vsakemu delo po njegovi izobrazbi, še bolj pa pomeni možnost in obvezo delavca, ki se je šolal, da pridobljena znanja dokaže v delu in upraviči investicijo DO v njegovo šolanje. — propagiranje študija in znanja skozi javne medije: V republiških medijih je ta problematika čedalje bolj prisotna, ni pa prisotna v delavskih in občinskih glasilih. Ravno slednji so pomemben dejavnik v razgaljanju problematike, saj jo lahko prikažejo konkretno in specifično na ožje področje. 2. Problem izbire delavcev, ki se bodo šolali »Izbira« je v tem trenutku zelo slikovita: delavec, ki bi se rad šolal, »pocuka« kadrovnika za rokav in mu to pove — in ponavadi se gre šolat. Včasih pa dajo študirat delavca, ki bi se oa radi znebili. Mnenja smo, da bi morale kadrovske službe spremljati uspešnost delavcev in najboljšim delavcem predlagati nadaljnje šolanje. Pri izbiri in motivaciji teh delavcev morajo aktivno sodelovati tudi DPO v DO. 3. Enoglasna je ugotovitev, daje napačno financiranje šolanja delavcev iz sklada skupne porabe — ti skladi se manjšajo, poleg tega pa sam značaj izobraževanja kot investicije zahteva, da se uvrstijo stroški izobraževanja v kategorijo materialnih stroškov in pd. Konkretno pa se trenutni obseg in način financiranja šolanja delavcev razlikuje od DO do DO: ponekod krijejo tudi stroške za nakup študijske literature če pa gremo v drugo skrajnost, zahtevajo 50% participacijo udeleženca izobraževanja, ki mu jo povrnejo, če uspešno opravi študij. Menimo, da bi morali te pravilnike uskladiti, kar pa ne bo povsod lahko, zlasti, kjer gre za TOZD-e DO, ki nimajo sedeža v naši občini. Udeleženci okrogle mize so podprli sklep, da se predlogi, izoblikovani na razpravi, posredujejo Skupščini občine in občinskim strokovnim organom v obravnavo in da se iz teh predlogov oblikujejo sklepi, ki bodo obvezali vse zadevajoče subjekte v občini. Sicer pa so se razpravljalci dotaknili tudi vprašanja humanističnega, kulturnega in političnega izobraževanja delavcev, dilema, ali študij ob delu ali študij iz dela, odnosa Ljubljana—Vrhnika in kadrovskega prelivanja. Tudi ta vprašanja bi zahtevala izjasnitev, toda ta okrogla miza tega ni bila zmožna doreči. ZAKLJUČKI Zaključek vseh aktivnosti je bil v sredo, 25. 3. v mali dvorani Cankarjevega doma, kjer smo podelili pokale in diplome najboljšim ekipam in pripravili kratek zabavni kviz program. Skupni imenovalec vseh omenjenih aktivnosti je naslednji: Mladi Vrhnike smo dokazali, da nismo pasivni in apolitični, kot nam hočejo nekateri dokazati. To potrjuje tudi udeležba mladih z Vrhnike in pripadnikov JLA na vseh prireditvah. Udeležba mladih pa je vedno polnoštevilna le tam, kjer se odvijajo konkretne stvari s konkretno vsebino, ne pa politiziranje in frazerstvo. P OK ZSMS Vrhnika enoilvon Le za las je naša ekipa zgrešila prvo mesto MLADI IN KMETIJSTVO Drugi v Sloveniji Pavle Bradeško, Mateja Remškar in Pavel Oblak so se na republiškem tekmovanju »Mladi in kmetijstvo«, ki je bilo 14. marca v Gorenji vasi pri Skofji Loki, uvrstili na odlično drugo mesto. Šele po desetih dodatnih vprašanjih jim je sreča obrnila hrbet in zmagali so domačini, ki so bolj po sreči »zadeli«, da letos pričakujemo v zahodni Sloveniji napad ogrcev. Na vsa druga vprašanja o higieni pri domačem zakolu in zamrzovanju živil, o higieničnem pridobivanju mleka, o odgovornosti rejca pri razmnoževanju domačih živali, o varstvu polj pred škodljivci in na vprašanja iz družbenopolitične prakse pa so odgovorili pravilno. jlNaša ekipa se je pod mentorstvom Marjana Kržiča, pospeševalca pri v Kmetijski zadrugi, dobro pripravila že za regijsko tekmovanje v Ribnici, kjer so si med desetimi občinskimi ekipami s prvim mestom zagotovili nastop na republiškem tekmovanju. Sicer pa so vsi trije naši tekmovalci dijaki srednje agroživilske šole v Kamniku. Veljaše pristaviti, da so vsi trije in tudi mentor zadovoljni s sodelovanjem naše občinske mladinske organizacije pri tem tekmovanju. Prvomajsko srečanje v Starem mlinu Letos, ko bomo praznovali 1. maj, bo obletnica ČERNOBILSKE NESREČE. Takrat je bilo lepo in toplo vreme. Še nikoli poprej nI Stari mlin obiskalo toliko občanov. Skupina za skupino so prihajale in odhajale. Bilo je vsesplošno veselje in zadovoljstvo. Prijetni občutki so obdajali obiskovalce in nas, ki smo jih gostili. Tudi letos nameravamo organizirati že utečeno tradicionalno srečanje ob vsakem vremenu. Obiskovalcem tega mirnega naravnega kotička, če se bodo napotili peš ali z vozili, ne bo žal, ker bo za pijačo in hrano poskrbljeno. Vemo, da marsikateri občan ne ve, kje je Stari mlin. Da bi lažje našli ta kraj, vam bomo podali nekaj napotkov. Ko bodo kresovi na večer pred 1. majem v okolici Ulovke in Planine že ugašali, se bodo nekateri, ki poznajo pot, vračali v dolino med Jelovico in Planino mimo izvira Lintvern. Tu priteče na dan potok Bela, ki se v manjših slapovih strmo spušča, teče mimo koče Stari mlin v umetno jezero (v poletnih mesecih je možno kopanje) in preko jezu, ki kroti njegovo hudourniško naravo, nadaljuje pot po soteski proti Vrhniki. Ob potoku je speljana vzdrževana gozdna pot. Kadar je zemlja suha, se potok Bela zgubi v razpokah kraškega podzemlja. Pot nas vodi skozi Butanjevo mimo obrata Iskra Antene po Idrijski cesti mimo gostišča Turšič ter po cesti 6. maja do Tržaške ceste na Vrhniki. Isto velja za občane, ki se napotijo v Stari mlin z Vrhnike v nasprotni smeri. Povsod so postavljene oznake smeri. To je skromno obvestilo, če pa je pomanjkljivo, se pa kot dobri poznavalci narave orientirajte sami. ' Naše obvestilo bo prišlo med Vas pred prvomajskim praznovanjem, zato koristimo to priliko, da vam za praznike izrekamo čestitko v želji, da bi tudi te praznike praznovali v zadovoljstvu in miru. Turistično društvo VRHNIKA Še enkrat o tovarni vidasila ali preden bo prepozno Lahko bi se vprašali, kakšne posledice bo prebivalcem Vrhnike in okoličanom prinesla tovarna VIDASILA, ki jo DO Avtotehna želi postaviti v Sinji Gorici. £ V Vidasilu je tudi strupena snov, ki se imenuje azbest. AZBEST je skupno ime za vlaknate vrste nekaterih silikatnih mineralov, ki se uporabljajo v tehniki kot anorganska vlakna. V sebi združuje na edinstven način vrsto dragocenih lastnosti; odpornost proti visoki temperaturi, predljivost, je nezgorljiv, je odporen proti nekaterim kemijskim reakcijam ter malo prepušča zvok, toploto in elektriko, zato ga imajo v tehniki ponekod za nezamenljivega. Moderna industrija azbesta se je razvila v drugi polovici prejšnjega stoletja, ko so odkrili velika nahajališča v Kanadi. Konec prejšnjega stoletja so izumili azbestni beton — azbest cement in patentirali proizvodnjo azbestnih plošč, 1924. leta pa postopek za izdelavo azbest-no-cementnih cevi za visok pritisk. Največji proizvodnik nepredelanega azbesta na svetu (podatki so za leto 1983) je Kanada, takoj za njo pa Južnoafriška republika. Sledijo še: Južna Rodezija, Italija, ZDA... Tovarna SALONIT v Anhovem proizvaja, ravne plošče (mere 122 x 122 in 244 x 122 centimetrov), valovite plošče (mere 183 x 105 cm)... Proizvodnja v Anhovem je znašala 1961. leta 57900 ton. Azbest škoduje človeškemu organizmu in zastrupoja okolje. Povzemam citat po Bogomiru Bavdažu (Teleks, 19. 3. 1987): »Javljamo se pravzaprav Vrhničanom, ki jih čaka zelo odgovorna naloga — odločitev o gradnji tovarne vidasila. Mi živimo v Anhovem, kjer deluje tovarna cementnih in azbestce-mentnih izdelkov. Smo Terenski odbor SZDL Anhovo, ki deluje v imenu vasi Anhovo, v kateri so prebivalci močno zdravstveno ogroženi zaradi onesnaženosti vode in zraka z azbestom. Odgovorni so nam dolgo vrsto let prikrivali »mitin realnost« o azbestu,zatoimajože nad 60 delavk in delavcev obolelih za azbestozo, ki ne vedo, kaj jih jutri čaka. Povedati moramo, da se število obolelih nezadržno veča. Avtotehna je sicer pripravljena »žrtvovati« Rudolfa Lebana, da prepriča prebivalce Vrhnike. Tov. Leban qre lahko za teden dni v Droi-zvodno halo, preizkušnjo bo nedvomno prestal, potem pa naj čaka na morebitne posledice. Kolikšna je inkubacijska doba za azbestozo, pa lahko pove naš priznani strokovnjak dipl. inž. Jože Uršič, ki o tem veliko več ve, kot je v članku povedano. Pa še to: EGS bo nedvomno še in še uporabljala izdelke iz azbesta, leda jih bo naročala v nerazvitih državah oziroma tam, kjer je skrb za varstvo in zaščito delavcev drugotnega pomena. Razvite države namreč ukinjajo tovrstno industrijo ali pa jo locirajo daleč od urbaniziranih področij.« Bogomir Bavdaž in člani terenskega odbora SZDL — vas Anhovo očitno dobro vedo,_kakšne posledice azbest lahko pusti na tistih, ki so prihajali v stik s to strupeno snovjo posredno ali neposredno. Tako bi lahko Vrhnika z okolico postala nova Bela Krajina, le s to razliko, da je v Krupi PCB, v Ljubljanici bo pa azbest. Dobro bi bilo treba pretehtati, ali je pametno postavljati tovarno v kraju, ki jeze Drez le-te kar dovolj onesnažen, in s tem ogroziti zdravje velikega števila ljudi. To pa se bodo Vrhničani morali odločiti sami. Toliko v premislek. ŠPELA BURNIK Je ta mladina res »pokvarjena« mladina? Neredko slišimo stavek, predvsem od starejših — naših vzgojiteljev, češ, kakšna je ta mladina. Vendar vseeno ni tako »pokvarjena«, kot je namreč mišljeno v prejšnjem stavku. Upam si trditi, da je čut za koristno delo med mladimi še vedno zelo prisoten. Res pa je, da dostikrat nimamo možnosti, morda si jih tudi ne znamo poiskati, kako bi združili koristno s prijetnim. Eno takih akcij, ki si vsekakor zasluži širše priznanje, smo pred kratkim izpeljali mladinci iz Zaplane. 12 mladincev in pionirjev je priskočilo na pomoč ostareli in oboleli ženski ter ji spravilo pod streho cca. 6 kubičnih metrov drv. Za vso delo so porabili skoraj dva popoldneva, saj je bilo potrebno očistiti tudi sneg do hiše, da je bil tako omogočen dovoz. Delo je bilo dobro opravljeno, tudi ob pomoči krajana, ki je drva razžagal. Vendar te besede niso namenjene hvalisanju. Predvsem se sprašujem, kakšen je čut celotne družbene skupnosti. Kaj je človek zares potreben pozornosti, dokler lahko družbi koristi, potem pa se nanj kar nekako pozabi? Se morda ne bi našel kdo, ki bi sneg hitro očistil s strojem, tako pa prihranil mladim nepotrebne žulje? Se nihče ob tem primeru ne zamisli, da se z njim lahko zgodi isto? Da je aktivnost mladih v naši KS nekako ponovno zaživela, govori tudi predavanje, ki smo ga mladi poslušali. Marsikdo je rad prisluhnil besedam o hoji v gore, plezanju in tudi o turnem smučanju. Predavanje je bilo popestreno s 180 diapozitivi. Organizirali smo tudi ples in tako družno preživeli prijeten večer. Kdor se ni zdaj odzval tako mikavni prireditvi, se bo verjetno v bodoče. To pa je tudi želja nas vseh; pritegniti čim več mladih k akvitnosti, jim pokazati smisel našega dela, tako pa bomo pri zastavljenih nalogah lahko še uspešnejši! DAMJAN SLABE J TOZO Hotel Mantova n. sub o. 61380 Vrhnika. Cankarjev trg 8 Na dan občinskega praznika — 6. maja bo v M A N-TOVIod 16. ure dalje razstava, od 19.30 — 20. uremala pokušina, potem pa tudi prodaja za Vrhniko in okolico značilnih domačih slovenskih jedi, ki jih bodo pripravile vrhniške in okoliške gospodinje in tako predstavile dediš--čino naših babic. V Manto vi naj se prijavijo tudi vsi ljubitelji narave, ki bi radi sodelovali na OČIŠČEVALNI AKCIJI V MOČ1L-NIKU konec aprila ali pa v začetku maja, ki jo bodo gostinci organizirali skupaj s TURISTIČNIM DRUŠTVOM, ALPINISTIČNO SEKCIJO, RIBIČI in še drugimi društvi pod vodstvom znanega strokovnjaka iz hortikulture inž. Mihe Ogorelca. Lesnoindustrijski kombinat »LIKO« p. o. Vrhnika, Tržaška 90 Po sklepu IO DS in naloge: LIKO« Vrhnika objavljamo naslednja prosta dela 1. OPERATIVNO VODENJE ELEKTROVZDRŽEVALNE DELAVNICE Pogoji: — višja ali srednja šola elektro smeri — 3 do 4 leta delovnih izkušenj — poskusno delo 3 mesece — približni mesečni OD 260.000 din 2. VODENJE DELAVSKE RESTAVRACIJE IN PRIPRAVA TOPLIH OBROKOV Pogoji: • — poklicna šola gostinske smeri — 2 leti delovnih izkušenj — poskusno delo 3 mesece — približni mesečni OD 205.000 din 3. ČIŠČENJE UPRAVNIH PROSTOROV Pogoji: — zaželjena osnovna šola — poskusno delo 3 mesece — približni mesečni OD 120.000 din . , Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju objavljenih pogojev v 8 dneh po objavi na naslov DO »LIKO« Vrhnika, Kadrovska služba, Tržaška 90, Vrhnika. Športne prireditve ob praznovanju 1. maja, občinskega praznika in dneva mladosti 1. 5. 1987 — KREGARJEV MEMORIAL V NOGOMETU NA LOGU Prijave: Miran Stanovnik TVD Log 2. 5. 1987 — TEK IN POHOD PO MEJAH KS DRENOV GRIČ- LESNOBRDO ob 15. uri. Prijave: ŠD DREN eno uro pred startom 1. 5. 1987 — ODPRTI ŠAHOVSKI TURNIR ZA POKAL VRHNIKE Prijave: do 28. 4. 1987 na Šahovsko društvo Vrhnika 9. 5. 1987 — OBČINSKO SINDIKALNO PRVENSTVO V ŠAHU V DOMU JLA ob 16. uri. Prijave: eno uro pred pričetkom 16. 5. 1987 — ZAKLJUČEK KOŠARKAŠKE LIGE NA DRENOVEM GRIČU 23. 5. 1987 -r OBČINSKO PRVENSTVO V ODBOJKI NA VRHNIKI 23. 5. 1987 — OBČINSKO SINDIKALNO PRVENSTVO V NAMIZNEM TENISU TVD Partizan Vrhnika ob 16. uri 24. 5. 1987 —TURNIR KRAJEVNIH SKUPNOSTI V BALINANJU ŠD DREN Prijave: Stane Kucler, Drenov grič, do 22. 5. 87 20.—25. 5. 87 — MLADINSKA ŠPORTNA OLIMPIADA 30. 5. 1987 — OBČINSKO SINDIKALNO PRVENSTVO V KOŠARKI — TVD Partizan Vrhnika ob 17. uri 6. 6. 1-987 — OBČINSKO SINDIKALNO PRVENSTVO V STRELJANJU — OSZ — Strelska družina Vrhnika, DOM JLA ob 17. uri OPOMBA: Za občinska sindikalna prvenstva boste prejeli razpis in propozicije v delovne organizacije. Začetek nove atletske sezone Vrhniški atleti so se udeležili 22. prvenstva SRS v dvorani, ki je bilo 28. in 29. januarja v Celju. Tekmovali so pionirji in pionirke ter mlajši mladinci in mladinke v štirih panogah. Boji za naslove republiških prvakov so bili hudi, saj je bilo prijavljenih 174 tekmovalcev iz 17 klubov. Vrhniška četa, ki je tokrat štela 5 tekmovalk in 2 tekmovalca, nas ni razočarala. Domov so prinesli štiri medalje, osvojili dve četrti mesti in popravili en slovenski rekord. Kaja Rogelj je izboljšala svoj lanski republiški rekord ter postala dvoranska prvakinja v teku na 60 m s časom 7,6 sek. Rekord pri mlajših mladinkah je ravno tako7,6sek., postavila pa ga je tekmovalka, ki je dve leti starejša od Kaje. S tem dobi njen rezultat še višjo vrednost. Tomaž Mikulan je skočil 653 cm terzasedel drugo mesto v svoji kategoriji. Nastopil je tudi v teku na 60m in samo za desetinko zgrešil tretje mesto. Mojca Mlinarje pokazala, da je nanjo treba računati tudi v prihodnje, saj je zasedla tretje mesto v teku na 60 m. Finale teka na 60 m pri pionirkah bi lahko imenovali kar vrhniški obračun, saj so bile med šestimi tekmovalkami kat tri Vrhničanke. To daje lepe možnosti za sestavo hitre štafete, ki bi lahko izboljšala slovenski rekord. Omeniti je treba tudi 675 cm Luke Drašlerja, ki je imel tako kot Mikulan možnost skočiti še nekoliko dlje. Od obeh pričakujemo prav kmalu skoke/dolge okrog 7m. V skupni razvrstitvi je Vrhnika zasedla tretje mesto za celjskim Kla-divarjem in kranjskim Triglavom. Upamo, da se bo sezona nadaljevala tako uspešno, kot se je začela, in da nam poškodbe ne bodo nagajale pri uresničevanju zastavljenih ciljev. JERNEJ FEFER Balinarski turnir KS občine ._Vrhnika_ ZTKO občine Vrhnika in ŠD Dren razpisujeta balinarsko ekipno tekmovanje turnir krajevnih skupnosti, ki bo v nedeljo, 24. maja 1987 s pričetkom ob 8.00 uri. Prijavijo se lahko samo ekipe KS v občini. Prijave sprejema vodja balinarske sekcije Stane Kucler, Drenov grič 87, tel. 752-784. Prve tri ekipe prejmejo pokale, zmagovalec tekmovanja pa še prehodni pokal občine. Tekmovali bomo po pravilih Balinarske zveze Slovenije. VABLJENI ■:H: ZVEZA TELESNOKULTURNIH ORGANIZACIJ VRHNIKA Tek in pohod po mejah KS Drenov grič — Lesno brdo Vse ljubitelje narave in zdravja vabimo, da se udeležijo republiškega teka in pohoda po MEJAH KS Drenov grič — Lesno brdo. IZVAJALEC: ŠD DREN KDAJ: 2. maja 1987 ob 15. uri KJE: Športni park Drenov grič PRIJAVE: Prijave za vse kategorije bo organizator sprejemal na dan tekmovanja od 14. ure v prostorih ŠD DREN. KATEGORIJE: Proga A, 1000 m: cicibani-ke 1976 in mlajši, ml. pionirji-ke 1974 in 1975 Proga B, 3000 m: pionirji-ke 1972—1973, mladinci-ke 1969—1971, članice 1968 in starejši Proga C, 7000 m: člani-ce 1968—1957, veterani-ke 1956 in dalje Vsi tekmovalci, ki bodo tekmovali in se bodo uvrstili do 3. mesta, prejmejo medalje. Čicibani-ke, ml. pionirji-ke, pionirji-ke, prejmejo diplome za 4. in 5. mesto. Pred startom se boste lahko ogrevali ob taktu aerobike. Po teku bo družabni večer udeležencev. Pohod in tek veljata za TRIM priznanje ZTKO Vrhnika. ZTKO VRHNIKA ŠD DREN Tenis se prebuja Čeprav prava pomlad nekoliko zaostaja za koledarsko, se je teniška sezona že pričela. Igranje na peščenih igriščih še ni mogoče, vendar Upravni odbor teniške sekcije pri ŠD Partizan Vrhnika dela »s polno paro«. Na zadnji seji jeUO sprejel plan dela za sezono 1987, kjer sta zapisana poglavitna smotra: — omogočiti rekreacijsko igranje čim večjemu številu občanov — izvajati aktivnosti, ki bodo vnesle več družabnosti med člani sekcije V zvezi s temi smotri bomo skrbeli za objekte, kadre, tečaje in turnirje ter finančna sredstva. O tem bomo več napisali v prihodnji številki Našega časopisa, danes vas bomo obvestili le o tečajih in pogojih, kako postanete član sekcije. Začetni in nadaljevalni tečaji za člane sekcije in ostale občane bodo v mesecu maju in juniju. Član sekcije lahko postane vsak, ki — je občan Vrhnike din — vplača vpisnino pri prvem vpisu v sekcijo 5.000 — otroci, dijaki, študenti 2.000 — vplača članarino za leto 1987 30.000 ali opravi 10 ur na delovnih akcijah TS + 10.000 din — dijaki, študenti, otroci nad 12 let 22.000 ali opravijo 10 ur + 2.000 din — otroci do 12 let 2.000 — za člane sindikalnih organizacij prenosna letna karta) 100.000 ki lahko znesek nadomestijo z materialom, ki ga potrebujemo za vzdrževanje igrišč Na delovnih akcijah bomo vzdrževali oz. urejali igrišča, okolicoi, zasadili drevesa okrog igrišč ter postavili betonsko steno za urjenje teniških veščin. Obvestila o akcijah boste dobili na oglasni deski pred ŠD Partizan in na teniškem igrišču, če pa sporočite svoj naslov po tel. 751-484, vas bomo obvestili po pošti. Predvidoma bodo akcije ob sobotah in nedeljah v mesecu maju. VINKO BIZJAK Hitro se učijo Zahvaljujoč entuziazmu starešine Slobodana Srećkovića deluje v okviru Doma JLA že skoraj leto dni sekcija za namizni tenis. Približno deset nadarjenih pionirjev redno trenira in že so vidni prvi rezultati. Na tekmovanju ob odhodu štafete so osvojili 2. mesto v občini, kar je dokaz, da se razvijajo v dobre igralce namiznega tenisa. V sezoni 1987-88 se želijo vključiti v namiz-noteniško ligo notranjske regije. Radi bi tudi dopolnili svoje vrste še z drugimi mladimi igralci. To je hkrati tudi vabilo tistim, ki želijo redno trenirati pod vodstvom strokovnjaka. Fotografija: Slobodan Srećković s svojimi pionirji: Sebastjan in Tibor Srećković, Damjan Janjić, Sebastjan Baretič, Alen Canović, Nikola in Milan Bobić. M. A. ŠAHOVSKE VESTI Z letne skupščine šahistov Vrhnike V sredini marca 1987 je imelo vrhniško Šahovsko društvo svojo redno letno skupščino. Kot je poznano, društvo povezuje okoli 75 pristašev te kraljevske igre, v glavnem krajanov Vrhnike in bližnje okolice. Nekateri so bolj zagreti, drugi manj, vsekakor pa je v društvu precej takšnih, ki z dobrim delom nadaljujejo dolgo tradicijo šaha na Vrhniki. Omenjena skupščina je bila v mnogočem podobna običajnim letnim zborom, na katerih je pregledano delo za nazaj in sprejeti programi za naprej. Kaj reči za delo v minulem letu? Bilo je uspešno v širjenju množičnosti in glede tekmovalnih dosežkov. Razveseljivo je, daje porastlo zanimanje pri šoloobveznih otrocih, in daje v krožek pričelo prihajati precejšnje število pionirjev. Z novim šolskim letom je mentorstvo prevzel izkušeni šahovski zanesenjak Slavko Čačič. V množici tekmovalnih dosežkov je predvsem potrebno izpostaviti tri: uvrstitev v vrh slovenske šahovske lige, ponovno zmago Leona Gostiše na slovenskem članskem prvenstvu in zmago mladincev Denisa Arčona in Petra Kobala na slovenskem mladinskem finalu za pokal M. Tita. Društvo je vključeno v Zvezo tel. kult. organizacij Vrhnike, znotraj katere usklajuje svoje programe in tudi dobiva večino sredstev za svojo dejavnost. Lahko rečemo, da je medsebojno razumevanje in sodelovanje. Krepi se tudi povezava z delovnimi organizacijami, zlasti Avtomontažo-Ko-vinarsko. Klubski prostori so v Domu JLA, kjer šahistom tamkajšnje starešine nudijo dokaj urejen in varen dom. Prihod novega načelnika Milana Jankoviča je sodelovanje vsestransko obogatil in ogranizacijsko poglobil. Sodeč po sprejetem programu za leto 1987 šahistom Vrhnike ne bo zastal korak. Zadali so si vrsto visokih ciljev, z uresničitvijo katerih bodo krepko posegali v vsa osrednja slovenska šahovska dogajanja. Morda se nekaterim čudno sliši, vendar je dejstvo, da v tekmovalnem pogledu šahisti nimajo mrtvih .sezon. Čez leto se neprestano odvijajo razna uradna in neuradna prvenstva, ki zahtevajo vztrajnost in veliko odrekanj. Prvi del leta je prepleten z raznimi pionirskimi prireditvami, nato nastopi cilus tekmovanj za pokal M. Tita, sledijo tekmovanja v posameznih konkurencih in na kraju je moštveno merjenje moči. Vmes so številne prireditve, klubske, občinske, regijske ipd. Govoriti o perspektivah takega moštva kot je vrhniško, je dokaj netvegano dejanje, kajti sestavljajo ga predvsem mladi šahisti, ki so s svojimi šahovskimi in osebnimi lastnostmi že nekajkrat uspešno prešli skozi zahtevne preizkušnje. V povprečju je moštvo eno od najmlajših in najobetavnejših v Sloveniji. Najšibkejša točka je ženski šah. Ta je svoje dni cvetel tudi na Vrhniki. Toda drugo za drugo so domače šahistke odhajale za obljubami drugih klubov, tako, da je nastala preventiva, kije sedaj najresnejša ovira za napredovanje društva v zvezni rang moštvenih tekmovanj, po katerem sedaj posegajo mladinci in zlasti še člani. V katero smer bo šel naprej razvr j? Predvsem bo v ospredju kolektivno delo in moštvena igra. Slednje so na skupščini prisotni še posebej poudarili. Na kraju so udeleženci skupščine, med katerimi sta bila predsednik TTKS Marjan Možina in sekretar ZTKO Igor Gruden, razrešili dosedanje organe društva in so namesto njih izvolili nove. V letu 1987 bodo društvo vodili: Janez Bolha — predsednik Tone Plut — podpredsednik, Angelo Arčon — tajnik, Milan Janković — oskrbnik in blagajnik ter drugi. V izvršilnem odboru so tudi predstavniki gospodarstva (Franc Dodig, Jože Kostanjevec in Boris Hadalin), ki naj bi društvo tesneje povezali z nekaterimi delovnimi organizacijami v obči-. ni. Občinsko prvenstvo Konec februarja je bilo v osnovni šoli Ivan Cankar na Vrhniki letošnje občinsko pionirsko prvenstvo. Udeležili so se ga pionirji in pionirke vseh starostnih kategorij iz Dragomerja, Borovnice in Vrhnike. Skupno se je prvenstva udeležilo okoli 40 posameznikov. V tekmovalnem pogledu so največ uspehov poželi pionirji iz vrhniške osnovne šole, ki so osvojili skoraj vse možne naslove tako v moštveni kot posamezni konkurenci. Zmagovalci bodo zastopali občino na regijskih tekmovanjih. Rezultati Moštveno starejši pionirji STRELSKI KOTIČEK Zlata puščica 1. 3.1987 so se člani OSZ Vrhnika udeležili regijskega prvenstva v streljanju s serijsko zračno puško za »ZLATO PUŠČICO«, ki je bilo na strelišču v Duplici pri Kamniku. REZULTATI: 1. Radej SD Kamnik 561, 2. Podgornik, SD Kamnik 559, 3. Perne, SD Trzin 556, 26. Končan, Dragomer 526, 27. Sumina M., Dragomer 525, 34. Lampreht, Vrhnika 522, 37. Skodlar, Vrhnika 510, 43. Rudolf, Vrhnika 480, 46. Jesenovec, Dragomer 469. 5. 3. 1987 je OSZ Vrhnika na strelišču na Brezovici pri Ljubljani organizirala občinsko tekmovanje ŠŠD s serijsko zračno puško. Tekmovanja so se udeležile vse tri šole v vrhniški občini. REZULTATI: Ekipno: 1. ŠŠD Borovnica 381, 2. ŠŠD Dragomer 345, 3. ŠŠD Vrhnika 283. POSAMEZNO: 1. Brglez, Borovnica 136,-2. Kavčnik, Dragomer 131, 3. Leben, Borovnica 124. 6. 3. 1987 so se pionirji SD Vrhnika udeležili regijskega prvenstva ŠŠD s serijsko zračno puško na strelišču v Trzinu. EKIPNO: 1. ŠŠD Domžale 495, 2. ŠŠD Vrhnika 416, 3. ŠŠD Kamnik 392 POSAMEZNO: 1. Kovic, Domžale 172, 2. Brečko, Domžale 168, 3. Galle, Domžale 165, 11. Sumina, Vrhnika 148, 13. Leben, Vrhnika 138, 16. Kavčnik, Vrhnika 130, 17. Jesenovec, Vrhnika 129. 14. 3. 1987 so se člani SD Vrhnika udeležili regijskega tekmovanja za kvalifikacije ekip za vstop v II. ligo na strelišču ŠD Kamnik. REZULTATI: 1. SD Titan Kamnik 1416, 2. SDStol Kamnik 1398,3. SD Kamnik 1342, 4. SD Vrhnika 1287. '22. 3.1987 se je član SD Vrhnika Bojan Lampreht udeležil republiškega prvenstva s serijsko zračno puško v Žalcu. Tekmovanja seje udeležilo 208 tekmovalcev iz vse Slovenije, ki so predhodno izpolnili normo za nastop na republiškem tekmovanju na tekmovanjih območnih skupnosti. S 361 krogi jedosegel 94. mesto, kar je le 15 krogov za zmagovalcem. Zračna puška 29. 3.1987 se je končala občinska liga v streljanju s serijsko zračno puško. Lige se je udeležilo 11 ekip, ki so se borile za najboljše mesto. Tekmovanje se je odvijalo tako, da je vsaka ekipa tekmovala z vsemi. Zmage so se točkovale, v primeru enakega števila točk pa je odločalo skupno število krogov, kot je bilo sprejeto v tekmovalnem pravilniku i pred začetkom lige. REZULTATI EKIPNO: Št. tekm. točke krogi 1. OŠTO Vrhnika 10 18 4979 2. Postaja milice 10 16 5026 3. SD Dragomer I. 10 16 4972 4. ŠD Bevke 10 16 4844 5. SD Dragomer II. 10 12 4871 6. Kovinarska Vrhnika 10 10 4540 7. SD Vrhnika 10 10 4213—1 8. IUV Vrhnika I. 10 6 4288 9. LIKO Vrhnika 10 4 4634 10. Mantova Vrhnika 10 2 1148—6 11. IUV Vrhnika II. 10 0 3938 POSAMEZNO: 1. Lampreht 1758, 2. Gradišer 1736, 3. F. Gutnik 1690, 4. Skodlar 1689, 5. Božič 1674, 6. Korez 1670, 7. B. Podlipec 1666, 8. Grom 1635, 9. Jesenovec 1622, 10. M. Podlipec 1615. 11. Kržič, 12. A. Sumina, 13. Šinkovec, 14. Trček, 15. J. Gutnik (IUV), Rus-1, Rudolf, Slabe, Šinigoj-1, Nagode, Detter-1, M. Sumina -2, Sulek-1, Sajovic-1, Vrbančič, Susman-3, Stupica-4, Urh-4 Končan -5, Oblak -5, U. Podvratnik -5, Alič -7, Pušnik -7, Merlak -7, J. Gutnik (LIKO) -8, Ogrin -8, Sevšek -8, Butko -8, Drašler -8, Zalar -8 Banko -8, Mele -8, Bračun -9, M. Podvratnik -9, Malbašič -8, Topoli vec -9, Jeremič -9, Komar -9. 1. Vrhnika 8, 2. Dragomer 3 1/2, 3. Borovnica 1/2. V moštvu zmagovalca so bili Prijatelj, Kulundžič, S. Markovič, Komar in Urh. Moštveno mlajši pionirji 1. Vrhnika 6., 2. Borovnica 4, 3. Dragomer 2. V moštvu zmagovalca so bili: A. Markovič, M. Arčon, M. Stojnic, Vidakovič in Srdič. Pionirke posamezno 1. Mrše (Borovnica) 2 1/2, 2. Likar (Dragomer) 1/2 Starejši pionirji posamezno 1. Prijatelj (Vrhnika), S. Markovič (Vrhnika), 3. Dominič (Dragomer), 4. Komar (Vrhnika), 5. Lenarčič (Dragomer), 6. Trček (Borovnica), 7. —8. Kulundžič (Vrhnika) in Svete (Dragomer) itd. Mlajši pionirji posamezno 1. Vidakovič (Vrhnika), 2. A. Markovič (Vrhnika), 3. Ceranja (Borovnica), 4. M. Arčon (Vrhnika), 5. — 7. R. Srdič (Vrhnika), Suhadolnik (Borovnica), Horvat (Borovnica), 8. — 11. Gruden (Dragomer), Cukjati (Dragomer), Stojnic (Vrhnika), Palčič (Borovnica) itd. Moštveno pionirsko prvenstvo Notranjske Organizator letošnjega moštvenega pionirskega prvenstva je bil Stari trg pri Ložu, ki je nalogo uspešno opravil. Prvenstva so se udeležili občinski moštveni prvaki. Tekmovala so štiri moštva, iz vsake notranjske občine po eno. V moštvu Vrhnike so bili: Duško Kulundžič, Marjan Prijatelj, Darko Komar, Sandi Markovič in Benjamin Urh. Moštvo je na kraju pristalo na drugem mestu, kar je bilo več ali manj pričakovano. Za las so zgrešili prvo mesto in s tem tudi uvrstitev v republiški finale. Rezultati Cerknica : Vrhnika 2:2. Postojna : Logatec 3:1, Vrhnika : Logatec 4:0, Cerknica : Postojna 1:3, Postojna : Vrhnika 2,5:1,5, Logatec : Cerknica 2:2 Vrstni red 1. Postojna 8,5, 2 Vrhnika 7,5, 3. Cerknica 5, 4. Logatec 3. Alternativna simultanka V Domu JLA je bila pred nekaj dnevi zanimiva šahovska prireditev, ki se jo je udeležilo več kot 30 šahistov iz JLA, Vrhnike, Logatca, Starega Trga in Postojne. Šlo je za alterna-tivnosimultanko, ki stajo z njimi odigrala mednarodni mojster Iztok Jelen in mojster Leon Gostiša. Značilnost alternativne simultanke je v tem, da se igralca izmenično menjujeta na potezi. Bistveni pogoj je dobro medsebojno poznavanje igralcev, in med Gostišo in Jelenom obstaja, po dosedanjih rezultatih sodeč. Odziv nasimultanko je bil zelo dober. Predvsem množična je bila udeležba s strani naraščaja iz večine notranjskih klubov. Mojstra sta vse razen štirih partij odločila v svojo korist. Enkrat sta bila poražena, trikrat pa sta remizirala. Od Vrhničanov je bil najuspešnejši Sandi Markovič — z remijem. A. A. Na marčevskem turnirju blizu 50 šahistov Marčevskega notranjskega hitropoteznega turnirja, ki je bil v Domu JLA na Vrhniki, seje udeležilo blizu 50 šahistov iz raznih šahovskih klubov Notranjske in tudi od drugje, saj je bilo prvenstvo odprtega značaja. Poleg množičnosti kaže uvodoma pohvaliti še dobro organizacijo. Takšnih prireditev si na Vrhniki ljubitelji šaha še želijo. Najboljšo igro je pokazal domačin Matjaž Justin, ki je prepričljivo zmagal. Vrstni red v finalni skupini je bil: 1. Justin 10 (Vr), 2. Gostiša 8,5 (Vr), 3. Čepon 8 (Iskra), 4. Mrak8 (Bs-3), 5. Arčon 5,5 (Vr), 6. Hajna 5 (Po), 7. - -8. Mi-loševič (Vr) in Hlad (Po), 9. — 10. Mikac (Vr) in Dekanj (Po), 11. — 12. Ploc (Stari trg) in Trček (Vr). V tolazilr.ih skupinah, v njih so bili igralci, ki se niso uvrstili vfinalno skupino, sta bila najboljša Lazarevič iz Starega trga (skupina A) in Markovič z Vrhnike (skupina B). Naslednji podobni turnir bo v Postojni: Občinski pokal M. Tita Za občinski pokal M. Tita se je v sredini marca v Domu JLA na Vrhniki potegovalo 8 moštev. Dosežen je bil naslednji vrstni red: 1. Vrhnika l. 24,2. Vrhnika II. 24, 3. Vrhnika III, 18., 4. Veterani 17,5,5. Borovnica 11,5, 6. Dragomer 8,5, 7. Starejši pionirji 7,5, in 8. Mlajši pionirji. Zmagovalno moštvo, na čelu katerega je mojster Leon Gostiša, se je kot občinski zmagovalec uvrstilo v nadaljnje tekmovanje. NASLOV OCENE FILMOV Marinšek M. Lindič M. Zajec M. Košir Skupni progr. svet ANGEL ALI PROSTITUTKA • 2-komaj soglaša KALIDOR IN HDEČELASA BOJEVNICA XX MOJA AFRIKA XX XXX XX X 5-zelo priporoča ROCKY 4 XX X IDIOTSKA NOČ XXX XXX XXX XXX POLICIJSKA AKADEMIJA XX XX X X POLICIJSKA AKADEMIJA 2 X X X DIRKA CANNOBALL 2 XX DIRKA ZA ŽIVLJENJE XX XXX DEMONI X 14. 5. četrtek ob 20.30 ANGEL ALI PROSTITUTKA — ameriški 16. 5. sobota ob 18.00 — režija: ROBERT Vincen! 0'Neil 17. 5. nedelja ob 20.30 — v gl. vi.: Donna VVilkes, Clilf Gorman, Susan Tvrell, Dick Shawn, Rory Calhoun Petnajstletna Killy je čez dan pridna učenka, ponoči pa se prodaja kot prostitutka. Njeno dvojno življenje bi se morda še nadaljevalo, če bi ne bilo nevarnega psihopata — morilca prostitutk. Gre za precej nevsakdanji triler in po uspehu, ki gaje imel film, so leto kasneje posneli nadaljevanje ANGEL MAŠČEVANJA. Skupni programski svet KOMAJ SOGLAŠA (2) za gledalce nad 12 letom. 16. 5. sobota ob 20.30 KALIDOR IN RDEČELASA BOJEVNICA — ameriški 17. 5. nedelja ob 18.00 — režija: Richard Fleisher 18.5.ponedeljek 19.30 —vgl. vi.: ARNOLD SCHVVARZENNEGER, SandelBergman, Brigite Nielsen Pogumni bojevnik Kalidor pomaga Rdeči Sonji, da zli kraljici Gadern ukrade talisman, ki lahko uniči ves svet... 19. 5. torek ob 19.30 MOJA AFRIKA — ameriški 23. S. sobota 18.00 Režija: Sydney Pollack 24.5. nedelja20.30 Vgl. vi.: Robert Redford, Mervl Streep, Klaus Maria Brandauer, Michael Kitchen, Malick Bovvena Korektno posneta melodrama, ozaljšana s sedmimi Oscarji za 1986. Afrika, kot jo je videla v svoji avtobiografiji Karen Bixen, je pravljični svet belega kolonialnega gospodarja in predstavlja videnje, ki sicer ni realistično, a mu ni mogoče odrekati lepote! Skupni programski svet je zelo radodaren, ko ga ZELO PRIPOROČA (5) 21.5.četrtek20.30 — IDIOTSKA NOČ —ameriški — Režija: Martin Skorsese — Vgl. vi.: Grif-fin Dunne, Rosanna Arquette, Virna Bloom Odvratnost, nasilje, samomor, umor, linč, gore odpadkov v temnih ulicah. Iz tega materiala je Scorsese posnel absurdno in zabavno potovanje skozi noč — po koncu delovnega časa, ko so že vse trgovine in lokali zaprti. Scorsese spretno meša verjetno: z absurdnim, realizem in nadrealizem. Nagrajen z Zlato palmo za režijo na canneskem festivalu predstavlja delo, ki ga PRIPOROČAMO (XXX) 23. 5. sobota ob 20.30 ROCKY 4 — ameriški 24. 5. nedelja ob 18.00: Režija: Sylvester STALLONE 25.5. ponedeljek 19.30 — V gl. vi.: S. Stallone, Talia, Shire, Dolph Lundgren Boksarski šampion Ivan Drago pride iz Moskve v Ameriko, da pokaže svojo moč. V ringu je deklasiral prvega nasprotnika Apola Reeda. Njegov prijatelj Rocky Balboa se odpravi v Moskvo na revanš. Divji trening in volja ga vodita k novemu uspehu... 26.5. torek ob 19.30 — POLICIJSKA AKADEMIJA — ameriški — Režija: Hugh VVilson — Vgl. vi.: Steve Gutenberg, Kim Catrall, Bubba Smitti Na policijsko akademijo se vpišejo tako različni in neprimerni kandidati, da njihovo delo ne obeta nič pametnega. Res je vse skupaj bolj burleska.... tako, da so posneli še drugi, tretji, pa v Ameriki gledajo že četrti del. Nam pa je repriza prvega dela osvežitev spomina za drugi del... 28. 5. četrtek ob 20.30 30. 5. sobota ob 18.00 POLICIJSKA AKADEMIJA 2 — PRVA NALOGA — ameriški 31.5. nedelja ob 20.30 Režija: JerryPariš — Vgl. vi.: Steve Gutenberg, Bubba Smith, David Gral —Pravkar »diplomirani« policaji naprvi nalogi: onemogočiti morajo tolpo punkerjev, ki terorizira mesto... 30. 5. sobota ob 20.30 DIRKA CANNONBALL 2 — ameriški 31. 5. nedelja ob 18.00 Režija: Hal Needham 1.6. ponedeljek 19.30 — Vgl. vi.: Burt Reynolds. Dean Martin, Frank Sinatra, Shirley Maclai-ne. Sammy Daviš Jr. — Šejkov sin, ki je zgubil prvi dirko Cannonball, se vrne v Ameriko in organizira še eno takšno dirko, kjer pa bi naj zmagal. Na dirki ne izbira sredstev, da bi usoel... 2. 6. ob 19.30 — DIRKA ZA ŽIVLJENJE — ameriški 6. 6. sobota ob 20.30 — Režija: John Badham 7.6. nedelja ob 18.00 V gl. vi.: Kevin Costner, David Grant, Alexandra Paul — Izredno privlačen športni film o prizadevanjih mladega kolesarja, da bi prišel v olimpijsko ekipo, obenem pa drama njegovega bolj znanega brata, ki hoče napredujočo bolezen premagati s kolesarjenjem ... 4. 6. četrtek ob 20.30 — DEMONI — Italijanski, grozljivka 6. 6. sobota ob 18.00 — Režija: Lamberto Bava 76. nedelja ob 20.30 — V gl. vi.: Natasha Hovey, Bobby Rhodes, Fiore Argento — Med projekcijo filma — grozljivke se začno dogodki s platna seliti med gledalce... emona ipko p.o.kamnik pod krimom 61352 Preserje, Kamnik pod Krimom 142, Slovenija, Jugoslavija lelelon: 1061) 766 092. 766 110 telegram Emona Ljubljana lelex: 31 -205 Yu Emona liro račun Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge: 1. samostojnega razvijalca pogoja: — VII. ali VI. stopnja (VS ali VS) strojnotehnične smeri — nad 2 leti delovnih izkušenj oz. razvijalca pogoja: — VI. ali V. stopnja (VS ali SS) izobrazbe strojnotehnične smeri — nad 1 leto delovnih izkušenj 2. samostojnega konstruktorja pogoja: — VII. ali VI. stopnja (VS ali VS) izobrazhe strojnotehnične smeri — nad 1 leto delovnih izkušenj oz. ' konstruktorja pogoja: — VI. ali V. stopnja (VS ali SS) izobrazbe strojnotehnične smeri — nad 1 leto delovnih izkušenj 3. samostojnega tehnologa pogoja: — VII. ali VI. stopnja (VS ali VS) izobrazbe kemijske smeri — nad 1 leto delovnih izkušenj oz. tehnologa pogoja: — VI. ali V. stopnja (VS ali SS) izobrazbe kemijske smeri — nad 1 leto delovnih izkušenj 4. ključavničarja pogoji: — IV. stopnja (KV) strokovne izobrazbe — nad 2 leti delovnih izkušenj — poskusno delo 2 meseca 5. plastikarja (2 delavca) pogoji: — IV, stopnja (KV) kemijske, kovinske ali ličarske smeri — nad 2 leti delovnih izkušenj — poskusno delo 2 meseca 6. pomožnega plastikarja (2 delavca) pogoji: — II. stopnja (PK) kemijske, kovinske ali liearske smeri oz. delavec brez poklica z možnostjo priučitve v delovni organizaciji — nad 6 mesecev delovnih izkušenj — poskusno delo 1 mesec Za objavljena dela sklepamo delovno razmerje za nedoločen čas s pogojem uspešno opravljenega poskusnega dela. Prijave s priloženimi dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema kadrovska služba DO EMONA IPKO, Kamnik pod Krimom 142, 61352 Preserje 8 dni po objavi. O izbiri bomo kandidate obvestili v 15 dneh po sprejemu sklepa o izbiri. Na podlagi 25. člena Samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Samoupravne stanovanjske skupnosti Vrhnika, 38. in 39. člena Samoupravnega sporazuma o temeljih plana Samoupravne stanovanjske skupnosti Vrhnika za sredjerpčno obdobje 1986—1990 in 10. člena Pravilnika o pogojih in merilih za pridobitev posojil iz združenih sredstev vzajemnosti razpisuje Samoupravna stanovanjska skupnost Vrhnika. 14. natečaj za pridobitev posojil iz združenih sredstev vzajemnosti v letu 1986 Natečajna vsota je 72.000.000 din. Od skupne vsote se namenja: — za nakup družbenih stanovanj — 36.000.000 — za nakup, gradnjo ali adaptacijo individualnih stanovanjskih hiš oz. stanovanj — 36.000.000 Pravico do pridobitve posojila imajo: 1. TOZD ali DS, ki: ^— začasno niso sposobne oblikovati dovolj sredstev v skladu skupne porabe za planiran obseg stanovanjske gradnje, ki vrednostno ni večji od 2 % celotne mase BOD v tem obdobju, — združujejo sredstva vzajemnosti ali so zaradi slabih poslovnih rezultatov začasno oproščene tega združevanja v Samourpavni stanovanjski skupnosti, — so sprejele samoupravne splošne akte o osnovah in merilih za reševanje stanovanjskih vprašanj delavcev, usklajene z zakonom o stanovanjskem gospodarstvu in družbenim dogovorom s tega področja, — predložijo plan, v katerem je plan dohodka, finančni plan in plan finansiranja stanovanjske gradnje in prenove, — imajo program reševanja stanovanjske problematike svojih delavcev, — sprejmejo na ustrezen način obveznosti zagotavljanja lastne udeležbe, vračilo anuitet in izpolnjujejo obveznosti iz že odobrenih.kredi- tOV; — bodo delavcem dodeljevali standardna stanovanja, — niso v preteklem letu prekoračili družbeno dogovorjenih meril za oblikovanje in delitev sredstev za osebne dohodke, — gradijo ali kupujejo stanovanja v okviru programa stanovanjske gradnje Samoupravne stanovanjske skupnosti Vrhnika, — z nakupom stanovanja rešujejo obveznosti za mlade družine. 2. Delavci, ki združujejo delov samoupravnih organizacijah in skupnostih iz prve točke, ki z namenskim varčevanjem, na osnovi katerega bodo ali so dobili posojilo, zagotavljajo lastno udeležbo. 3. Delovni ljudje, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom s sredstvi v lasti občanov in pri njih zaposleni delavci, ki združujejo sredstva vzajemnosti pri Samoupravni stanovanjski skupnosti Vrhnika in ki za stanovanjsko gradnjo namensko varčujejo pri banki in bodo na osnovi tega pridobili stanovanjsko posojilo ter zagotovili lastno udeležbo. 4. Upokojencfin invalidi, ki za stanovanjsko graditev namensko varčujejo pri banki in bodo na osnovi tega pridobili stanovanjsko posojilo in zagotovili lastno udeležbo. Pogoji za pridobitev posojila: 1. TOZD in DS lahko pridobijo posojilo, če: — zagotavljajo lastno udeležbo, — združujejo sredstva stanovanjskega sklada pri banki. 2. Individualni prosilci lahko pridobijo posojilo, če: — zagotavljajo lastno udeležbo, — namensko varčujejo pri banki najmanj 24 mesecev. Posojilo bo odobreno: 1. OZD in DS največ za 10 let in 6% obrestno mero 2. Individualnim prosilcem za največ 20 let po 5% obrestni meri. Anuitete se po 5 letih odplačevanja povečajo za 12,5 %, po 10 letih odplačevanja pa za nadaljnih 12,5%. Najvišja skupna vsota vseh posojil za individualno gradnjo ne more presegati 60 % od predračunske vrednosti stanovanjske hiše (ki ne sme presegati 90 kv. m), pri zadružni gradnji je mejni znesek 75 % in 80 % pri nakupu etažnega stanovanja. Vloge za pridobitev posojila: TOZD in DS morajo vlogi priložiti: — srednjeročni plan reševanja stanovanjskih potreb svojih delavcev, — finančni načrt in načrt finansiranja stanovanjske gradnje, prenove ali nakupa stanovanj v letu 1987 — dokazilo, da v preteklem letu niso kršili dogovorjenih meril za oblikovanje OD, — dokazilo o združevanju stanovanjskega sklada pri banki, — kupoprodajno ali soinvestitorsko pogodbo. Individualni prosilci morajo izpolniti poseben obrazec »zahtevek za posojilo«, ki ga dobijo pri LB Gospodarski banki, enoti na Vrhniki, zraven pa priložiti: — gradbeno dovoljenje, — izpisek iz zemljiške knjige, — dokazilo o namenskem varčevanju, — potrdilo o zaposlitvi, — potrdilo o skupnem dohodku gospodinjstva, — potrdilo o skupnem gospodinjstvu, — izjavo o že odobrenih kreditin, — potrdilo o članstvu v stanovanjski zadrugi (Obrazec se dobi hkrati z obrazcem vloge). Vloge sprejema strokovna služba Samoupravne stanovanjske skupnosti Vrhnika, Cesta gradenj 1, do 20. 5. 1987. Nepopolnih in nepravočasno vloženih vlog ne bomo obravnavali. O izidu natečaja bomo prosilce pismeno obvestili. Odbor za graditev in prenovo Predsednik LOJZE BERG1NC I. r. ISKRA ANTENE VRHNIKA IDRIJSKA 42 RAZPISUJE na podlagi sklepa DS JAVNO LICITACIJO za prodajo naslednjih osnovnih sredstev: I. 85, zač. cena 400.000 din 1.81, zač cena 300.000 din 1. 73, zač. cena 250.000 din I. 73, zač. cena 400.000 din 1. Osebni avto vvartburg tourist, nevozen 2. Osebni avto vcartburg tourist 3. Telefonska centrala Iskra (10 številk) 4. Točkovni varilnik TI' 30 — nerabljen Javna licitacija bo v torek, 5. maja 1987 ob 12. uri v prostorih DO. Ogled je možen na dan prodaje od 11. ure dalje. Prodaja bo potekala po sistemu »videno — kupljeno«, zato poznejših reklamacij ne bomo upoštevali. Interesenti morajo pred pričetkom licitacije plačati varščino v višini 10% od izklicne cene pri blagajni, kupnino pa takoj ob prevzemu. Začetna cena vsakega osnovnega sredstva je brez obračunanega prometnega davka. Tega plača kupec sam. GP Grosuplje Nastanitev in prehrana — Samski dom Opekarska 23 Vrhnika ZAPOSLIMO čistilko za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Pisne prijave pošljite na naslov: GP Grosuplje, Topniška 33, Ljubljana ali prinesite osebno na Opekarsko 23, Vrhnika. L Komisija za delovna razmerja Temeljnega sodišča v Ljubljani za enoto na Vrhniki objavlja prosta dela in naloge: čiščenje poslovnih prostorov — 1 delavec za določen čas (daljša bolniška) pogoji: končana osnovna šola — I zahtevnostna stopnja, enomesečno poskusno delo Stanovanj ni. Stroške povrnemo delno. Rok za prijavo je 8 dni, rok za obvestilo 30 dni. Prošnje sprejema tajništvo enote na Vrhniki. Prodam zastavo 101, letnik 80. Nedo Borič, Voljčeva cesta 1, 61360 Vrhnika. ZAHVALA Ob izgubi drage Ivanke Grom Trevnove mame se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, dobrim sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in številno spremstvo na njeni zadnji poti. Najlepša hvala gospodu kaplanu za lepo opravljen obred. Žalujoči vsi njeni ZAHVALA Ob izgubi naše drage mame, tašče, stare mame, prababice in tete Mariane-Marjane Resnik se najiskreneje zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom iz Mrakove ulice, sostanovalcem s Tržaške ceste 15/a, prijateljem in znancem za izraženo sožalje, darovano cvetje in tako številno spremstvo do njenega zadnjega počivališča Hvala tudi pevcem za ganljivo petje in praporščaku Društva upokojencev Vrhnika. Vsi njeni ZAHVALA Ob boleči izgubi drage žene in mamice Marjete Zobec se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavkam in znancem za izrečena sožalja in za darovano cvetje. Zahvaljujemo se kolektivu in pevcem zbora IUV, tov. Kržmancu za poslovilne besede ter gospodu župniku za opravljeni obred. Hvala vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči: mož Janez," sinova Jani in Boštjan ZAHVALA Ob nenadomestljivi izgubi našega dragega Silva Šinigoja se iskreno zahvaljujemo sosedom, ki so nam nudili pomoč, vsem sorodnikom in prijateljem, ki so nam darovali cvetje, nam izrazili sožalje ter ga spremili na njegovi zadnji poti. Vsi njegovi ZAHVALA Ob smrti našega dragega ata, deda in pradeda Mihaela Grbca iz Podlipe se zahvaljujemo vsem, ki ste nam izrazili sožalje in nam v težkih trenutkih kakorkoli pomagali. Posebno se zahvaljujemo osebju Doma upokojencev Vrhnika za nego v zadnjem letu življenja, sosedom za opravljena pogrebna opravila, govornikoma, G D Podlipa Smrečje, pevskemu zboru in g. župniku. Hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na zadnji poti in mu darovali toliko cvetja. Žalujoči: otroci, vnuki in pravnuki AKTIVNOSTI ZA ČISTO, UREJENO IN ZELENO OKOLJE Za spomladansko urejanje okolja Svet za varstvo okolja in urejanje prostora pri predsedstvu OK SZI3L VrhniM je na svojih sejah ob obravnavi gradiva za problemsko konferenco Republiške konference i m IžiTiC "Ekologi ja, energija, varčevanje« obravnaval tudi problematiko urejanja človekovega bivalnega in delovnega okolja. Ugotovljeno je bilo, da je v občini veliko črnih odlagališč smeti in da občani vse prevečkrat pozabljamo na urejevanje okolja. Vsi čakamo na nekoga, ki naj bi to naše okolje očistil in uredil. Vključite se v akcijo za čisto okolje: ČISTOČA, RED, UREJENOST To so vrednote! Poskrbimo za to, da bodo prevladale tudi v našem mestu, naših krajih! Vključimo se v akcijo za čisto in zeleno Vrhniko, v urejanje okolja, poskrbimo za odvoz smeti, kosovnih odpadkov... Pomlad je lepa! Poskrbimo, da bodo lepi, urejeni tudi naši kraji... Akcija bo trajala do sredine aprila tja do prvega maja. Čut za čistočo pa naj bi trajal kaj dlje... Udeleženci razprave so ugotovili, da je bilo v preteklem obdobju nekaj aktivnosti, ki kažejo na prizadevanje določenega števila občanov, da izboljšamo okolje, predvsem, da poskrbimo za »Čisto, zeleno in urejeno okolje«. Izpeljanih je bilo nekaj aktivnosti, ki so omogočile vključitev vseh, ki so to želeli, da uredimo vsakodnevno bivalno okolje. Zato smo se dogovorili, da bo tudi letos v aprilu in maju akcija pod geslom »Dajmo po- mladi čist in urejen kraj«. V akcijo naj bi se vključili krajani v krajevnih skupnostih, organizacije združenega dela, učenci v šolah, nekatere specializirane organizacije in društva. Aktivnosti naj bi bile usklajene tudi s KP Vrhnika, ki naj bi z odvozom kosovnega materiala zagotovila odvoz odpadnega materiala. Sodelovala naj bi tudi komunalna inšpekcija. Prizor s slike ni osamljen in lahko ugotovimo, kakšen odnos imajo Vrhničani, predvsem stanovalci blokov, do okolja. Akcija Komunalnega podjetja in inšpekcijskih služb SO Vrhnika, ki se je pričela že v drugi polovici leta 1986 z namenom, da zamenjajo dotrajane 80-litrske sme-tiščne posode z večjimi kontejnerji, je naletela v večini primerov na gluha ušesa hišnih svetov, na dan odvoza odpadkov ali pa ves teden pa se pred bloki vrstijo podobni prizori, ki kazijo okolico. Podobno je z zelenicami pred bloki, nastlanimi z odpadki, ki očitno nikogar ne motijo. KPV a n vimi 3. Delavci za delavce V Hribu na Vrhniki je v zadnjih petnajstih letih nastalo lepo stanovanjsko naselje. Ponosni smo na to, ker se zavedamo, da je denar za zg raditev dajalo naše združeno delo in seveda delavec, ki je neposredno ustvarjal dohodek, iz katerega je pritekal denar ?a stanovanja. Ne vem pa, če se tega zavedajo stanovalci zlasti blokov S-3 in S-4, ko mečejo smeti na sosedov vrt, kjer rastejo smreke. Ali ni lažje smeti metati v bližnje kontejnerje, kot pa jih odmetavati čez dvometrsko ograjo. Kakšen je odnos do soseda in narave in kje je kultura? Kje so hišni sveti? Ali se še niso zbudili iz zimskega sna? Ce se niso, si naj ogledajo zgornjo sliko in bodo videli svoj obraz! Komisija, ki bo delovala v okviru Turističnega društva Vrhnika, bo imela precej dela, če bo hotela hvaliti ali grajati okolje, kjer ži- vimo- A. G. Vsako leto je udeležencev več. Doseči pa moramo vključitev še večjega števila ljudi in večjo propagandno aktivnost vseh, ki v akciji sodelujejo. Dolžnost in spoznanje vseh nas je namreč, da smotrno gospodarimo z naravnimi danostmi in varujemo okolje. Nihče nam ne more zagotoviti čistoče in urejenega okolja, če sami ne bomo ustvarjali in če ne bomo sodelovali v akciji. Vsi moramo skrbeti za zdravo, čisto in urejeno okolje. Ne sme nam biti vseeno, v kakšnem okolju živimo in ustvarjamo. Sk.bi za lepši videz vseh površin ne moremo prepustiti le komunalnim službam. Dolžnost vseh družbenih subjektov in občanov je, da sami poskus za svojo okolico, zato či\-.; .-i sveta predlagajo vsem organom in organizacijam, da sprožijo aktivnosti za usklajeno in enotno čistilno akcijo v občini. Na seji sveta je bil sprejet tudi dogovor, da v prizadevanjih za Obvestilo o krvodajalski akciji Občinska organizacija Rdečega križa Vrhnika obvešča občane, da bo spomladanska krvodajalska akcija na Vrhniki v petek, 22. maja od 7. do 13. ure v mali dvorani Cankarjevega doma. Vabimo vas, da se kot prostovoljni krvodajalec-ka akcije udeležite. Med vsemi solidarnostnimi dejanji, ki jih človek lahko stori, je darovanje krvi prav gotovo najbolj neposredno in najbolj človeško. 00 RK Vrhnika Naš časopis --Glasilo Občinske konference Socialistične zveze delovnegTa ljudstva občine Vrhnika —• ureja uredniški odbor: Marina Jereb (predsednik), Vida Curk, Miiorad Borčič, Jakob Su-sman, Milan Selan, Cvetka Glumac, Franc Petelin (glavni in odgovorni urednik), Ivan Žitko tehnični urednik) — Naslov uredništva: OK SZDL, Cankarjev trg 8, Vrhnika —- Številka žiro računa: 50110-678-54Q00 — Telefonska številka uredništva: 751-325 — Tisk: Tiskarna Ljudska pravica, Ljubljana, Kopitarjeva 2 — Po mnenju Sekretariata za informacije v IS SRS na podlagi 7. točke prvega odstavka 26. člena zakona o obdavčenju proizvodov in storitev v prometu (Uradni list SFRJ, št. 33-316-72) je Naš časopis oproščen prometnega davka. Akcija zbiranja oblačil in obutve Občinska organizacija Rdečega križa Vrhnika organizira akcijo zbiranja oblačil, obutve, posteljnine, pohištva in tekstilnih odpadkov. Akcija bo potekala hkrati po vsej Sloveniji v ČETRTEK, 28. MAJA 1987. Darovane predmete pripravite in jih oddajte na zbirno mesto v vaši KS od 15. do 17. ure. Uporabne in neuprabne predmete zavežite v svežnje in jiri na vidnem mestu označite, ali vsebujejo uporabno ali neuporabno blago. Posebno pozornost posvetite odbiranju otroških oblačil, perila, posteljnine in šotorov. Z organiziranim prevozom bodo svežnji pobrani med 17. in 19. uro. ZBIRNA MESTA: BEVKE: Gasilski dom BLATNA BREZOVICA: Gasilski dom BOROVNICA: Zabočevo: Japelj Breg: Gasilski dom Borovnica: Krajevna skupnost Dol: Čerin DRAGOMER: Gasilski dom DRENOV GRIČ: trgovina LIGOJNA: Gasilski dom LOG: trgovina PODLIPA-SMREČJE: G. Vrtnar SINJA GORICA: Japelj STARA VRHNIKA: trgovina VERD: Zadružni dom ZAPLANA: Gasilski dom šola VRHNIKA CENTER: NZD Vrhnika Osnovna šola Ivan Cankar Črni orel VRHNIKA VAS: Dom upokojencev Iskra antene trgovina Hrib G. Turšič VRHNIKA BREG: PAP urejevanje okolja v letošnjem letu na pobudo TD Vrhnika izpeljemo akcijo »Iščemo najbolj urejeno okolico in hišo«. V okviru društva naj bi imenovali odbor, ki bo v spomladanskih in poletnih mesecih ocenjeval prizadevanja posameznikov za ureditev okolja in pročelja posameznih hiš. Urejanje prostora in čistoča v okolju mora v prihodnje postati naša vsakodnevna naloga, saj se vsi zavedamo, da smo v preteklosti premalo pozornosti namenjali skrbi za okolje in če tako obnašanje* ne bo prišlo v zavest ljudi, bomo slej ko prej postali sužnji lastne nesnage. Če vam noži, škarje, žage, sekire in druga rezila ne režejo dobro se oglasite v delavnici: Brušenje rezil — Peter Šivic na dvorišču (arkade) pod sodiščem KMETIJSKA ZADRUGA VRHNIKA VRHNIKA, Cankarjev trg 5 Objavlja Razpis za prijavo agromelioracijskih del v hribovitih predelih občine Vrhnika Na razpis se lahko prijavijo vsi, ki izpolnjujejo naslednje pogoje: 1. Kmet mora biti član KZ Vrhnika in mora imeti z njo sklenjeno letno pogodbo 6 oddaji tržnih viškov. 2. Kmetija mora ležati na območju, ki je opredeljeno kot hribovito gjrr; • i,:!;6l!(J 3SKCU (30(0- Kmet mora pristopiti k agromelioracijski skupnosti, ki je ustanovljena zaradi smotrnejšega opravljanja agromelioracijskih del. Obvezati se mora, da z agromelioracijskimi ukrepi usposobljena kmetijska zemljišča ne bo odtujil kmetijski proizvodnji. Agromelioracijska dela obsegajo: — preddela (krčenje zarasti, ruvanje in odstranjevanje štorov in kamenja, zasipavanje deponij in planiranje). — agromelioracije: a) zatožno gnojenje in apnenje v skladu z gnojilnim načrtom na osnovi kemične analize vzorcev tal. b) kultiviranje melioriranih tal in setev travnodeteljnih mešanic. c) izgradnja ali obnova poljskih poti, največ v dolžini 30 m/ha. d) minihidromelioracije (izkop prestrezalnih jarkov, položitev dre-nažnih cevi). Agromelioracijska dela se izvajajo samo na travnatih površinah. Finančna konstrukcija agromelioracijskega posega je naslednja: — 80 % sredstev od predračunske vrednosti zagotovi v obliki nepovratnih sredstev Zveza vodnih skupnosti Slovenije. — 20% sredstev zagotovi koristnik posega. Interesenti naj se prijavijo na pospeševalni službi pri KZ Vrhnika, ki bo za vse prijavljene izdelala investicijski program in ureditveni načrt in zastopala svoje člane kot investitor. Pri prijavi je potrebno predložiti kopijo posestnega lista, kratek opis kmetije (delovna sila, opremljenost s stroji in objekti, število in kategorija živine) ter obseg in vrsto predvidenih agromelioracijskih del. Kako proti lubadarju V minulem letu sta naše gozdove prizadeli dve naravni nesreči. Najprej je po gozdovih pustošil žled, nato pa še orkanski veter. Obe naravni nesreči ter pojav umiranja gozdov zaradi onesnaženega ozračja so povzročili, da so gozdovi močno oslabeli. Prav oslabeli gozdovi pa so idealna tarča gozdnih škodljivcev. Zato želim lastnike gozdov opozoriti na nekaj ukrepov, ki delujejo zaviralno na ravzoj gozdnih škodljivcev: — prvi ukrep je ta, da podrto, polomljeno ali kako drugače poškodovano drevje čim prej posekate. Seveda mora biti drevje pred posekom tudi odkazano. — za izdelane sortimente iglavcev velja, da jih morate po opravljenem poseku takoj odpeljati iz gozda,Če to ni mogoče, jih morate v gozdu olupiti. Če tega ne boste napravili, se vam bodo pod lubjem neobeljenih gozdnih sortimentov naredili zalubniki. Tako napaden les pa je veliko manj vreden, kot če bi bil zdrav. Poleg tega pa bodo zalubniki, ki ste jih vzgojili v vaših neobeljenih hlodih, napadli še okoliško zdravo drevje in škoda bo še veliko večja, kot bi sicer bila. — veje smreke, jelke in rdečega bora morajo biti zložene na kupe tako, da prekrivajo svoje debelejše konce in vrhače, ter neobeljene sečne ostanke. — panji brestov in iglavcev razen jelke morajo biti olupljeni. In kako boste ravnali, če se v vašem gozdu pojavi žarišče lu-badarja? Prvi ukrep je seveda takojšni posek napadenega drevja. Tudi tu velja, da mora biti drevje pred posekom odkazano. Nadalje morate izdelane sortimente obvezno olupiti v gozdu. Lubje, veje in vrhač pa sežgite. Pri tem pa pazite, da ne povzročite gozdnega požara. To je le nekaj najvažnejših ukrepov za preprečevanje škod gozdnih škodljivcev. Njihovo izvajanje je obvezno. Za neizvajanje teh ukrepov pa je zagrožena tudi kazen do 80.000 din. J. V. i v. AVTO MOTO DRUŠTVO VRHNIKA Stara cesta 7 RAZPIS prosto delovno mesto ADMINISTRATORJA — BLAGAJNIKA Prošnje pošljite na gornji naslov. Rok prijave je 7 dni po objavi, izbranega kandidata bomo obvestili v 7 dneh po končanem razpisnem roku. SLOVENIJA AVTO TOZD Servis Vrhnika OBVEŠČA da bodo TEHNIČNI PREGLEDI TRAKTORJEV v Borovnici 22. maja 1987 od 8. do 17. ure. Na srečanju na Vrhniki so se dogovorili, da bodo imeli še več razstav Srečanje predstavnikov vseh društev gojiteljev malih živali na Vrhniki Na Vrhniki so se 21. 3. v domu Krajevne skupnosti zbrali predstavniki društev goji-„ teljev pasemsklh malih živali Iz vse Slovenije na redni letni skupščini, ki je bila tokrat že deseta po vrsti in zato tudi jubilejna. Poleg te pomembne obletnice so proslavili tudi 50 let DGMŽ Vrhnika, ki se je izkazalo tudi kot dober gostitelj. Zbrane sta pozdravila Janez Kenk, starosta Vrhniškega društva, in predsednik zveze Anton Žumer, ki je spregovoril o delovanju Zveze do danes in o načrtih in željah za prihodnost. Zbrani so opozorili na pomanjkljivosti in probleme, s katerimi se srečuje Zveza: od že stal- nega finančnega problema, neresnega delovanja sodniškega zbora, nadzornega organa, površnega delovanja nekaterih sekcij (golo-barske in perutninarske), pa vse do neurejenega sodelovanja z jugoslovansko Zvezo. Vsi se zavedajo, da je rešitev v bolj aktivnem delu posameznikov, toda treba bo prerasti način prostovoljnega delovanja. Seveda pa ne smemo zanemariti rezultatov, ki jih je Zveza dosegla z organizacijo razstav, pripravljajo pa se tudi na 21. evropsko razstavo. Ob tej slovesnosti so podelili priznanja posameznikom za desetletno članstvo v Zvezi in najvišja priznanja, Plakete Antona Lehrmana. VERA GREBENC