22 ARHIV] XII 1989 Dokumentarno gradivo družbenih pravobranilcev samoupravljana in r^.egova valor zau a Jelka Melik Družbeni pravobranilec s am o upravljan i a je orgair dni' žbene skupnosti, uveden z ustavo leta 19/4 Njegov položaj in naioge dobiata 13), čien zvezne in identičen 154. člen slovenske ustave. Njegova naloga je, če povza-meniti zelo 11a kratKD, uružbeno varstvo samoupravnih pravic hi dniibenc lastnine. Organizacijo hi dclo'iro pod-roeje druzbensga pravobranilca samoupravljanja urejata zvezni in republiški zakon iz leta 19751 ter več podzakonskih aktov, ki jili je izdal Druíbeni pravobranilec samoupravljanja SR Slovenije in sicer, pravilnik o notranjem poslovanju družbenih pravobranllcev samoupravlja' nja iz leta 197P2, navodilo o organizaciji in načinu pisar mskega poslovanja družbenega pravobranilca samoupravljanja, kije začel veljati leta 198(?3 namesto prejšnjega navodila o organizaciji in vodenju pisarniškega puslova-nja družbenega pravobranilca samoupravljanja iz leta 19784 ter pravilnik o notranji organizaciji in delu družbenega pravobranilca samoupravljanja iz leta 19"(i5, ki je naacmestii pravilnik o notianji organizaciji in cisterna' tizaciji del in nalog Družbenega pravobranilca SR Sle venije iz ¡eta 19H1. Ustava m zakon dajeta za naše potrebe preširoko in preveč abstraktno opredelitev funkeije liružbenegr pra irobranilea samoupravljanja. Na tem mestu jili ne bomo navajali in se bomo ustavili kar pil pravilniku c notranjem poslovanju clriižbenih pravobranilcev sameupra-vljanja. Ta pravilnik namreč konkretno določa dejavnost orjana, določa, kakoje v praksi potrebno izvajati zakonska določila. V Sloveniji imamo več družbenih pravobranilcev samo upravljan j a zl območje ene ali več občin ter družbenega pravobranilca samoupravljanja SR Slovenije Prvi ukrepajo hi vlagajo pravna sredstva ter izvršujejo druge z zakonom določene pravice in dolžnosti, proučujejo in analizirajo stanje s svojega področja in o svojili 'igo-tovitvah in ukrepih redno obveščajo organe 111 organiza cije v družbenopolitični skupnosti, za katere so imenovani (3. člen) Družbeni pravobranilec samoupravljanja SR Slovenije pa spremlja, proučuje in analizira stanje in pojave nr področju varstva samoupravnih pravic in družbene lastnine, razvija organizacijo in metode dela in pos pesuje uresničevanje funkcije družbenega p.avobjamica samoupravljanja na posameznem področju družbenega življenja ter v družbeni skupnosti kot celoti (,4. člen). Družbeni pravobranilec samoupravljanja SIÍ »Slc venijc tudi neposredno ukrepa in vlaga pravna sredstva, kadar oceni daje primer širšega pomena za družbeno skupnost (5 člen). O odnosu do nižjih družbenih pravobranilcev sanioupravranja govorijo 6,, 7. in deloma 9. člen pravilnika. Republiški pravobranilce sanroupravljanja mora predvsem spremljati njihovo delo in v 'loločenil-, primerili lahko začne postopek, ki bi ga praviloma moral zače ti nižji družbeni pravooranilec samoupravljanja ali pa prevzame zadev- oziroma posamezna opravila iz dejanj v postopku, ki ga je začel nižji družbeni pravobranilec samcupravljanja. Prav tako moraic nižji družbeni pravobranilci samoupravljanja pri izdelavi svojih leHjh programov dela upoštevati programsko usmeritev dnižbenega pra"obranilca sainoupiavljarja SR Slovenije (9. člen). Način dela družbenih pravobranilcev samoupravljanja določajo 11. do 29. člen pravilnika. Ti ileni so s stališča arilivista najpomembnejši, ker natančno prikazujejo delo družbenih pravobranilcev samoupravljanja in tako omogočajo ugotoviti kategorije g.adiva tega ustvarjalca. Dru /ibeni pravobranilce samoupravljanja se seznani s kršitvami samoupravnih pravit, in družbene lastnine na dva načina. Neposredno, tc pomeni, da jih oukrije sam najpc gosteje pri razgovorih z delovnimi ljudmi, organi uprav Ijanja, samoupravno delavsko kontrolo, dmžbcnopolitič-nimi organizacijami v združenem delu in družbenopol1 tični skupnosti, ter posredne preko pismenih viog in obvestil. V obeli primerih sestavi družbeni pravobraniiee samoupravljanja uradni zaznamek (11. člen). Če dejansko stanje iz vlogt ali uradnega zaznamka ni dovolj razvidno, lahko družbeni pravobranilec samoupravljanja zahteva1, dopolnitev oziroma pojasnilo vloge; od službe družbenega knjigovodstva pregled finančnega in materialnega poslovanja ter poročilo o rezultatih pregleda; od pristojnih organov uprave in državnih organov ugotovi tcv določenih dejstev; od individualnega poslovodnega organa ali organa upravljanja samoupravne splosne akte, zapisnike sej organa upravljanja in druge akte; predhodne razgovore z delavci oziroma pristojnimi organi v organizacijah združenega dela in v dru^li organih oziroma organizacijah; sklic seje orgar.ov upravljanja organizacije združenega dele oziroma druge samoupravne organizacije ali skupnosti (!2. člen). Kadar drui-beni pravobranilce samoupravljanja ugotovi, da so bile v določenem primeru kršene samoupravne praviec delovnih ljudi ali družbene lastnine, ukrepa najprej znotraj organizacije in sicer s pobudami, predlogi in opozorili. V primeru, ko tako nostopairje ni uspešno ukrepa preu samoupravnimi sodišči in pred skupščino družbenopolitične skupnosti (13. čleir). Zelo važua je določba 19. člena, da so družbeni pravobranilci samoupravljanja aolžni o vselr likrc pili, ki imajo pra"ne poslediec, obvestiti družbenega pravobranilca samoupravljanja SR Slovenije. Prav tako se mora vsak družben, pravobranilec samoupravljanja, ki želi s predlogom za oceno ustavnosti in zakonitosti samoupravnih splošnih aktov sprožiti postopek pred ustavnim sodiščem, posvetovati z republiškim družbenim pravobranilcem samoupravljanja (17. člen). Družbeni pravobranilci samoupravljanja i? vse republike se vsaj enkrat v dveh mesecih sestanejo na skupni seji, ki jo skliče družbeni pravobranilec SR Slovenije. Na teh sejah obravnavajo vprašanja, ki so pomembna za enotne delovanje drižbenih pravobranilcev samoupra vljanja ter sprejemajo skbpo in stališča, k< so obvezna za vse družbene pravobranilce samoupravljanja. Infor-maeijc o seji in sprejetih oklepih redno objavljajc v Bil- AliUlVl Xll L9S9 23 tenu (?1. do 25. člen). l»o potrebi sc sklicujcjo tudi re tfloualiu posveti, kjer sodelujejo družbeni pravobranilci ohčin z območja posainznc regije ter njihovi sodelavci. Na teli posvetili obravna/ajo vprašanja, ki so pomembna za vec obiin ali za vso regijo Družbeni pravobranilci z območja regije po predhodnem dogovoru določijo družbenega piavobrcnilca samoupravljanja, ki mera sklicati tak posvet in o Icui obvestiti Dru/beucga pravob/a-nil ca samoupravljanja S K Slovenije (26. in 27 člen). Družbeni pravobranilci samoupravljanja i/. SR Slovenije sodelujejo tudi z družbenimi pravobramlci samoupravljanja iz drugih republik in avtonomnih pokrajin (30. clcu). Prav taKo sodelujejo družbeni pravobranilci samoupravljanja s skupščino družbenopolitične skupnosti, družbenopolitičnimi organizacijami, sanioupiavnimi in dru-ami sodišči, javnimi tožilstvi, javnimi pravobranilstvi, službo družhcncga knjigovodstva in drugimi državnimi ter upravnimi organi v zadevali, ki sdili tudi ostala dva uclovodaika. Vsi delovodniki so btl enostavni. Na kartice kartotečnega kazala so vpisovali: zaporedno dc'ovcduisko številko, predlagatelja zadeve (pravna ali fizična oseba) ter kratko vsebino zadeve Leta 19U6 se je pisarniško postovanjo z novim navodi-'m spremenilo, ko so tudi družbena pravobranilstva samoupravljanja vpeljala /pisnike kakišne poznamo pri sodiičili. Preden naštejemo vpisnike, kijih u.brajo vodi- Poglejmo še, s katerimi pojmi sc bomo srečali pri dokumentarnem gradivu družbenih pravobranilcev sanioup ravljanja SnlS je vsak napisani sestavek, s katerim se -ačne, dopolni, spremeni, prvkinc ali k^nča uradno delo ko* na pnmer zahteva, predlog uiadni zaznamek, urad-n dopis, brzojavka Spisi so lahko navadni, zauprn in strogo ¿aupni. URADNI ZAZNAMEK je napisam sestavek, ki vsebuje inic in priimek stranke, dela in naloge, ki jih opravlja, naziv organizacije združenega dela, kratko vsebino navedb in dokazov tei ukrep ali pojasnilo druž benega pravobranilca samoupravljanju. PRILOGA jc na pisani sestavek (listina, tabela, grafikon, lisha ali podobno) ali predmet, ki jc priložen spisu kot pojasnilo ali kot dokaz vsebine spisa. /ADfVA je zbir spisov m prilog, ki se nanašajo na isti ali podoben pojav in sc vpišejo v vpisnik pod isto številke in vložijo v isii ovitek Navodilo za pisarniško poslovanje določa, da morajo družbeni pravobranilci samoupiavljanja voditi tii vpisnike.8 Prvi in glavni je vpisnik zadev (VZ). v katerega vpisujete pismene vloge ki so v zvezi z izvajanjem osnovne funkcije družbenega pravobranilca samoupravljanja kot na primer predlogi, pobude, zahtevki, mnenja in vloge, s katerimi družbeni pravobranilce samoupravljanja zahteva obvestilo, poročilo, samoupravne splošne akte in pod.ibro. Drugi jc vpisnik uradnih /azramkov (VUZ), kamor naj bi vpisovali vse uiadnc zaznamke, kijih družbeni pravobranilci samoupravljanja sestavijo v primerili, ko sc subjekti ustno obračajo nanje in ni potrebna njihova nadaljnja aktivnost !;ot na primer ustne informacije iu nasveti, Iz prakse vemo, da sc ta vpisnik ne vodi pri vseh družbenih pravobranilcih samoupravljanja. Tretji pa jc splošni vpisnik (SV), kamor vpisujejo vloge, ki so naslovljene na družbene piavobianilcc samoupravljanja, a sc ne uanaiajo na varstvo samoupravljanja in družbene lastnine, in siccr razno delegatsko gradivo, računovodske zadeve itd. Vpisnike vodijo v vezanih kniigah na pred p;sanih obrazcih. V prvi vpisnik (VZ) vpisujejo: v prvi stoipc redno številko zadeve v drugi stolpec datum sprejema vloge, v tretji stolpec naziv oziroma ime iu pri imek ter naslov pobudnika postopka, v četrti stolpec šievilko in datum na vlog1, v peti stolpec kratko vsebino vloge ter naziv in naslov oigamzacijc ali skupnosti, v ka teri je po mnenju pobudnika postopka nastala krš.icv, v šesti do deseti stolpec se vpisujejo šific, ki označujejo pobudnika postopka, vrsto kršitve, kršitelja, subjekt. kateremu jc predlagan ukrep. pra"iio siedstvo ali tajanje, učinke storjenih ukrepov, pravilih sicdstcv in dejanj, ter v enajsti stolpcc, ki nosi naslov "cpoinbc" označbo delavca, ki jc zadevo vodil, datum arhiviranja zadeve, zaznamke o ¿družitvi in izločitvi postopkov, odstopi zadeve drugim oiganoni, začasni zaznamki (npr. roki, kroženje spisa) ter druge pouatke ki sc pomembni, pa niso bili opisani drugje. Vpisnik uradnih zaznamkov (VUZ) sc \odi na isti način kot že opisani vpisnik. Tretji vpisnik (SV) obsega 6 stolpcev, kamor vpisujejo: reano številke zadeve, datum prejema, naziv iu sedež organa, kije vlogo poslal, kratko vsebino vloge opis ukrcpanja a ni ž benega pravobranilca samoupiavljanja v zvezi z zadevo ter pod "opombami" v ztdnjem stolpcu še med drugim označitev delavca, ki je zadevo vodil ter datum arluviranja zadeve. Družbeni pravobranilci samoupravljanja vodijo tndi pomožno cvidcnco o spisih, in siccr abecedno kartotečno kazalo po abcccdncm /rstiiem redi1, fizičnih m pravnih oseb, Vanj vpisujejo podatke iz vpisnikov: zaporedno številko vpisnika, predlagatelja postopka ter kratko vsebino zadeve.9 I Seznanili smo se z vrsto in načinom dela družbenih pravobranilcev samoupravljanja ter glavnimi kategoriia-mi dokumentarnega gradiva, ki pri njih nastajajo, ugotoviti pa moramo še, katero gradivo žcliinc ohraniti. Valorizacija mora upoštevati dejstvo, da so spisi unižbcnih pravobranilstev samoupravljanja dostikrat iclo dober po kazatclj družbenih razmer, Še posebej odlik m nauak sa 24 ARHIVI XI! i.33.9 1110 up zavijanja na riznili področjih drižbeneca življenja in predvsem razkoraka med fcorijo in prakso. Poudariti pa moramo, da so predvsem pomembni dokumenii, ki nastanejo neposredno pri opravljanju osnovne funkcije družbenega pravobranilca samoupravljanja, mnopo manj pa dokumenti, ki nastanejo posredno ob aii o tej dejav nosli kot na primer letna in občasna poročila o delti, nekateri zapisniki sej. Pri takem graoivu moramo namreč računati na večje ali mrnjie olepšav" in prikrojevanja dejstev ¿ahicvaiii tistili, ki se jim ti dokumenti dostavljajo. Pri spisih iz glavnega vpisnika (VZ"1 bomo tako pri večini *adev ohranili vse bistvene tiele in izločili le razne, za razumevanje ne nujno potrebne priloge (razne samoupravne sporazume, pravilnike in poaobno). Ohranili bomo tudi vpisnik sam, ki nam bo koristil pri uporabi gradiva 111 kasneje pn izdelavipripcmočkov za raziskavo arhivskega graaiva. Drugega vpisnika fVUZ) in zadev iz tega vpisnika zaradi majhne pomembnosti ne bomo hranili. Pri tretjem vpisniku (SV) pa bomo odbrali tiste zadeve in dokumente., ki imajo bistven pumen za izvajanje funkcije družbenih pravobranilstev samoupravljanja (na princi stališča in sklepe sej, pome nbnejSe okrožnice in navodila), ohranili bomo "eijetno tudi letna poročila o delu, zclc radikalni pa bomo pri gradivu delovne skupnosti in računovodskem gradivu. Ob koncu omenimo še potrebo po usklajeni valorizaciji gradiva vseh družbenih pravobranilcev samoupravljanja v republiki OPOMI3H 1 Ur 1. St:RJ, 16/75 ter 1. SRS. 21/75, 31 /84 - 2 liiltcn družbenih pravobranilcev samoupravljanja, ¡1 9/ i 978 3 Bilten družbeni!) pravoV>ra"ilccv samoupravljanja 53/ 1936,4 Bilten družbenih pravobranilcev samoupravljanja, 9/ 1978.5 Billen družbenih nravobratiilcev samoupravljanja, 53/ 1986,6 Bilten družbenih pravobranilcev samoupravljanja, izredna Jievilka, 1982 7 Navouilo o organizaciji in votienju pisarniJkega poslovanja družbenega pravobranilca samoupravljanja, toika 3.8 tste . lo£ka 8. -9 (slo, točka 21. ZiiSAMMl-NF ASSUNG Regijtraturgut der Social an walte der Selbstverwaltung und sseine Bewertung Jelka Melik Soiialanwalt der Sc1 bst Verwaltung ist durch die Verlassung 19/4 eingeführtes Orgar der gesellschaftlichen Gemeinschaft, dem der Schutz der Selbst verwaltungsrechte zuvertraut wird. Die Org?nisation und der Arbeits bcreich des So Jalanwaites der Selbst Verwaltung wer den dunh das Gesetz von 1975, sowie durch mehrere fastgesetzlichc Akten, die seitens So::iaIanwaltes der Sclbstverwallung der SR Slowenien erlassen. Das Registraturgut der So'.ialanwaltc der Selbstverwaltung zeigt oft seiir gut gesellschaflidie Verhähnisse, insbesondere die guten und die schlechten Seiten der Selbstverwaltung in verschiedenen Bereichen des gesellschaftlichen Lebens und vor allem die Abweichung der Theorie von der Praxis. Darum muß dieses Registraturgut aufmerksam und mit Bedacht valorisiert werden. Normativna dejavnost ljubljanskega ut uskega sveta od leta 18^5 do 1^00 Mnrko Kambič UVOD Ljubljanska mestna občina je bila statutarna občina. Občinsko organizacije in delo je določal občinski red In občinski volilni red za deželno stolno mesto Ljubljano z dne 5 avgusta 188"? Paragraf 44 občinskega reaa izrcc no pooblašča ljubljanski občinski svet za izdajanje pred. pisov | stvareh krajevne policije in prenese,lega področja-1 Občinski svet jt-pooblastilo uspešno izkoristil in v sorazmerno kratkem časi. pravno ured» vsa temeljna pod ročja življenja v mestu. V nekaj letih je Ljubljane uvrstil med mesta z modernimi in učinkovitimi pravnimi predpisi. SPLOŠNO O NORMATIVNI DEJAVNOSTI UU BLJANSKEGA OBČ1NSKFGA SVETA * ■■ v ■ * a) Faktoiji, ki so vplivali na intenzivnost iiormativnt dejavnosti Normativna dejavnost Ijubtji-snktga občinskega sveta pred letom 18^5 je bil" dokaj skromna. Prc.om-iico je leta 18y5 pomenil potres. Dejstvo, da je potrebfo Ljubljano dvigniti iz rv5evin,jo prenoviti in mode lizirafi,-je nujno imelo za posledico povečanje florjaitime dejav/osii, Ta "nonnodajni polet" pa ni usahnil, ko so bile dosežene prvotne naloge ampak se je