* $2* O O
I
Š	M A l^ifrt
na iciu»
Jk	MtB ^Bitfk flM^. Mi MB 4Hi	A
' fl l	II 1	I I	^	^HBi^^A
^^K^Hk) sliv vH^	^^^^^^ ^^^ ^^^^ ^^^^
>' ''.rt' 'i '- ' ; £'»Sf T-T
"Clevelaadska Amerika"
«19 ST. CUtt AVL N. L f
CLEVELAND, OHIO.
' STEV. 4. No. 4.	'	CLEVELAND, OHlO, V PETE® 15. JANUARJA, 1909.	Vol. II. LETO II.
EwftTy.	_ __-s
Kužna Italija. Zopet potres."
iffi-''	-iv' vV ip:I Sil 7.	i 'kpt v
v	—-
Ifcalijanski parlament se posvetuje, kako opolnoči nesrečnim prebivalcem, bedne K	,Sicilije in Kalabrije. • :
gpržaviii poslanec Felice je izja-Hril> da je vlada kriva, da nt \>ilo pol f mesta Mesine rešene. Njegov brat Kje postal sani žrtev potresa.
p-|tti\ister Giollotti mu bo na to Imlitev, inoral v imenu italijanske ^■tde odgovoriti, da se ta trditev fcoslanca Felicija slabo ne razume. Ha vso Italijo slabo vpliva to, da Kobilo od Strani avstrijske vlade iffitf$enega poročila, sožal j a ali kake
^ Vse je, prepričano, da se s tem
j, Vsakdo ve, da je cesar Fran Jo-Jj$ef I. dobrega srca in je vedno v Hpsre& priskoči denarno na pomoč, 6. naj si bo to Italijanom ali kakemu ^Bgemu narodu. Italijani so mrie-iiria. da e je to gotovo cesarju na-Bfjtovalo od tako zvanih, "višjih", Ipitcb. VojaStyo vseh narodnosti ^^Rtvovalno deluje v priti ranjen-|f|em in ostalem" prebivalstvu mesta
1 Mesina bo kmalu očiščena. Ame-Kfiftki turisti so tekom zadnjih poskočil- italijanske vlade, popolnoma ■pa varnem,	•
i Potresne opazovalnice v Avstri-so vse zaznamovale potres, v Bpjftalju 9<x>-jooo kilometrov. Po Bc)i Ameriki se se vedno poroča, o K*lfltih prispevkih, za ranjene in stradajoče v Siciliji^ in Kalabriji.
HEr^nnn Tako velikanske svote ni Srkala nobena druga država na celem
1 PAC LEPA SLIKA AM ERIKU Tu prinašamo najnovejša br-fiojavna poročila, o katastrofi, ki
12. jan. — Danes se je se-gjlfc. posebna seja, državne zbornice, HEima namen hitro opomoči ra-Hfifcncem, udovam in sirotam. Pje-Efhrti jim hoče tudi obleko in ži-Ki Nato se je sprejela sožaJnica, Bki se je brzojavno poslala v nerreč-Ke kraje. Istotako se je parlament Pitali valil vsem drugim državam, no pomoči, to posebno Franciji-mmeriki in Rusiji. O Avstriji se je
Bpt tako.^da so morali zapustiti
^^^Heo. Mnogo govornikov, ki so
BE^, jako grajali, "radi pomanklji-
B Vlado, da je zapovedala voja-^Krn opravljati samo navadna de-Bjjla, ko bi lahko dala drugim revnim
^^^^^^li^je pa odgovorila
^^Kropati in prei ska vati.
^ je hotela vlacla storiti temu
^^^^^ in vladi se je izrazila zaup-
Wj£ povefjnik vojaštva v Mesini, ^>bro Uredil vse odredbe« da se
od smradečine, ki je vlada-|§e do danes'. Zaukazal je, da se
^Hkak rop nad mrtveci. To po-velia za ubecle kaznjence" pri ^HKtesu. lieoera |
skrbijeuo in se ni bati kake boleznv med prebivalstvom. Težko pa mu je sestaviti že statistiko, jcoliko Jih je ostalo, žrtev potresa in koliko je ranjenih.
Izkopali so izpod rrazvalin 25 milijonov lir iti upajo, da rešijo tudi dragocene listnico' in dokumente.
,\Va*lmgton, 13. jan. — Rdeči križ je do sedaj nabral za ranjence in stradajoče prebivalce, v Se-ciliji in 'Kalabriji svoto $670.000. Iz otoka Malta, je prišlo sem poročilo. da je več ameriških turistov rešenih in se nahajajo v angleškem varstvu.
KOV POTRES V SEVfeRNl ITALIJI.
Kini, 14. jan. — Cela Tuskanija in več mest v severni I ta) i j je v sredo zjutraj občutijo močne potresne sugke.
Najhujši potres se poroča iz Genove,- kjer so ljudje bežali iz hiš in se niso hoteli povrniti nazaj več ur.
Druga večja mesta- ki , so čutila mnk<\ so Milan v l,ombardiji, Venecija. Padova. Florincija in Bologna.
Potres je imel večji obseg, kako'' v južni Italiji.
Poroča sc ne o velikih nesrečah, "endar so. v strahu za okrajna mesta, iz katerih še n( nikakih poročil.
Najnovejša poročila poročajo že > .večjih nesrečah, kot se je v začetku slišalo.
Blrnet*e, 14. jan. — Tudi v tem mestu so danes čutili močne potresne sunke. VeČ hiš je bilo poškodovanih. Ljudstvo je bilo prestrašeno in je bežalo na ulice, ker vsak je mislil- da se bliža katastrofa, kot v južni Italiji.
Tudi v sosednjih mestih so čutili bolj močnih, veČ sekund, trajajočih potresnih sunkov, ki so ljudstvo
spravili v velik strah in obup. ----
Ameriške vesti.
IZ SU)VEN»KI(H NASELBIN.
•■A ,
VAŽNO ZA SLOVENCE V ELY
Marsikateremu rojaku je že znano iz angleških časopisov, da sedaj potuje po deželi posebna komisija, katera prireja razstave, ki so namenjene v poduk in izobrazbo človeškega naroda na zdravtsvenem polju. Ta razstava se posefmo 1>avi 7 takozvano "belo kolero, jetiko, white plauge" itd.
Ker ravno bolezen jetika zahteva največ irtev človeškega narmla. Ta liolezen je bila znana kot neozdravljiva,toda napredek na zdravstvene mpolju, je dokazal, da se tudi ta bolezen lahko ozdrati, ako se začne pravočasno zdraviti in ako sc bolniki strogo držijo predpisov ki so oznaČnei na navodilih.
Ta razstava pride na Ely dne 20. januarja in bode veliko poduči j i ve-
c;a nudila, .Jteft'^':.'.
Zapomnite si. Razstava stane veliko denarja, a vstopnina bode pn> sta in le radi tega, da se ljudje poučijo, kako si ohraniti zdravje.
Pridite toraj vsi. brez izjeme, ker to je v Vašo- lastno korist.
Proizvajal sC bode sledeči pro-
V sredo zvečer 20. jan. predseduje župan M. J(- Murphy- govori G. L. Twohy iz Dulutha. V svojem govoru hoče omeniti posledice razstave v mestu Dnluth.
V	četrtek zvečer predseduje dr. G. T. AJTres. Govornik je predsednik "State Board of Health" dr. H. VV. lirachcn.
V	petek popoldne predseduje Aleksander Sandstroom in govori dr. T. W. Metcalt', z VVIntona, Minn. ^	k
V	petek zvečer predseduje g. C. L. Newberrv. Govornik g. dr. O. m Parker z Ely, Minn. Njegova naloga je omeniti o zdravstvenem stanju v šolah.
V	soboto popoluduc predseduje Capt. Chas. Trezone in govori g, dr. Christopher Easton iz St. Paul, Minn.
sobota) zvečer predseduje Rev, Ivan li- Siffrur. (»ovornik g. dr. W.' E. Harwood iz Eveletlia, Minn.
V	nedeljo zvečer predseduje C, Carpenter in govori g. dr. T. T. VVestbrook.
Razstava je j>od nadzorstvom gi dr. Christopher L. F.aston..
Za zabavo bodejo premikajoče {Kldobe, godba in petje.
Prostor; Finska operna dvorana (Opera House j na, Camp ulici. Vhod je prost.
J os. L Peshcl
v
SODNIK ZA NAJVEČJO KAZEN.
Chicago, Jih 13. jan. Zvezni' sodnik Albert B, Anderson iz ln-dianapolisa brxle predsedoval pri zopetni obravnavi glede kazni $29-240,000, ki jo je naložil sodnik Landi« na Standard ()il družbo.
•Vr ponedeljek se začne obravnava. Odvetniki obeh strank so bili
o temu obveščeni. #
VELIKO MILIJONOV ZA-PREKOP.
Washington, 12. jan. — Senator za mediKeaničnc prekope, je uvidel »iredlog. da naj se , zvišajo bondi. ki se lahko izdajo za napravo Panamskega kanala iz $135.000,000 na $500,000.000. Pravi, da je sedaj oči vidno- da se ne more prekop zgraditi za svoto, ki je bila na j preje najnenjena.
POMILOŠCEN.
Denver Colo* 13. jan. — J«hn E boding' predsednik propadle State banke iz Rockv Ford, ki je bil rijdi svoje "nevednosti" spravil banko v bankerot in bil obsojen v desetletno ječo, je bil danes od guvernerja Butchtel pomiloščen v dveletno ječo.
ZA VOJKO MORNARICO.
.1	' *	■	•
Washington, 13. jan. — Oddelek za vojno mornarico je sklenil včeraj izdaten jx>višek v to svrho in sicer j $29.000,000; t. j. za dva Udi-ji s 26,000 tonami $19,000,000; za pet torpednih rušilnih čolnov, $4,-ooo,ocfo; za tri premogove ladije, $3,600*500; za štiri jjodmorsKe čolne $2000.000 in za en velik čoln $400,000.	^
POTRES NA ZAHODI'.
Seatle, Wash., 13. jan. — V mestu Bellingham in okolici so včeraj trajali več sekund trajajoči potresni sunki. Škode potres ni povzročil, le prebivalci so bili ostrašeni. Tudi iz mest Vancouer, Victpria, Sumas in Takome. se poroča o majih potresnih sunkih. V mfcstu Victoria so bili najbolj občutni. Več hiš je bilo razrušenih irt poškodovanih. ,En sam potresni snn&k je trajal ravno 15 sekund.
ZE ZOPET DRUGA SE BOLJ GROZNA EKSPLOZIJA.
Huntington, W. V a., 13. jan. — V Lick Branch oddelku je bila danes druga, a tem groznejša eksplozija. Število mrtvih se ni dognano, vendar sc jih sodi pad sto.
BREZ VSAKEGA KRIČA&JA.
Indianapolis, hid.* 13. jan. — Thomas R. Marshall, prvi demokratski guverner, ki je bil od leta
' o . , -	„„ ■
Ijp92 v urzavi lnoiana izvuijcn, jc
( ---— -----—« I < y ---J------
včeraj nastopil svoj ^osel. Na lastno prošnjo Marshalla se je slav-nost omejila in ni bilo takih slovesnosti , kot pri instalaciji našega govern er j a ta (Ohio v CoJiimbus-u g. Harmon-a. V svojem govoru je IKuularjal, da bo vodil državo "strogo, pravično in hranil vsak cent."
TOŽI ZA iajOCJNSKE KLICE.
I K	I
Afiincajglisfi 13. jan. — Dr. W.
M. Cks wning toži Mattison Omnibus Transfer drtilbo za $2500, kot (idškoduino za tnajlme klice, ki j)ovzročajo vročiiisko bolezen, in katere jc našel m preiskal po petletnem težkem ddlu.
Izgubil jih je ne'M voznik, kateremu jih je profesori izročil.
KITAJSKI CESAR UMORJEN.
\rcn< Yorb 13. jan. — Kitajska reformna zveza, ki ima tukaj svoj glavni stan« jc prejela dolgo šiframi pismo iz Kitajskega, da je minuli kitajski cesar junrl nenravne smrti.	i
Ko je bila kitajska cesarica vdova na smrt bolna, ji Jvan Si Kai profil cesarico, da j naj imenuje princa Cinga za naslednika, česar pa ni hotela storiti.I Mislilo se je torej, da se bode ceikar Kang Su maščeval nad svojirju nasprotniki, ki so ga hoteli posl »viti na nizko mesto.
Najeli so toraj z6 ravnika z pro-vincije iMikin, ki'je spravil cesarja s |)oti.
Zaroto jc odkril neki Čing Sa Sen, ki je ubežal na Japonsko.
TRIINDVAJSET UBITIH V JAMI
........•. ~
Benton* ///.. ro. jan. — Triindvajset mož izmed šestindvajset rudarjev je bilo ubitih tukaj in dva ranjena v eksploziji v nesrečni Lci-ter jami prt^eigler. blizu tukaj, ob 10:30 danes zjutraj. Ravno v tej jami jc pred tremi leti izgubilo šestdeset ljudi življenje.
Vzrok ognja še'ni dobro znan.
Mnenje je, da se je nabral takoz-ni Črni plin (black damp) prihajajoč iz zaprtegk prostora, ki je pred Viekaj tedni gorel.
Več tednOV je bila jama zaprta radi .ognja, ki so ga pa slednjič omejili. Včeraj je šla prva partija delavcev v jamo. Drugi delavci bi morali začeti delati drugi teden.
DAVEK ZA "SAMCE".
V	treh državah se namerava u-vesti davek na vse neoženjene samce. ki so presegli gotovo dobo let.
V	Missouri je pri zadnjem zasedanju zbornice senator Totrt Kin-njev iz St. I,ouis predlagal, da se naloži $50 davka na vse samcp, in da se ustanovi poseben državni odsek iz pet samcev in pet starih devic.
Njegov predlog je sicer propadel. a je bil zopet izvoljen za senatorja in bode imel še enkrat priliko govoriti za svoj predlog..
Država namreč rabi dosti denarja. Tz tega vira bi ga dobi!i kakih $500.000. ter pospešili, da bi se ljudje ženili in napravili več domov.
V	Towi v šali pripovedujejo člani nove državne zbornice, ki se i-ma v kratkem sni tj. o predloeu- ki ga bode stavil poslanec Frederick Hunter iz Pes Moines. Predlog bode naperjen proti senatorju C. C. Dovvell 'iz Polk, ki je /igleden odvetnik in znan samec, Čigar sovraštvo do zakonskih vezi je Balo priliko za mnogo smeha, odkar je v zbornici. Dowell bode seveda glavni nasprotnik.
Hunter' bode predlani, da naj «e naloži $25 na vsakega samca Čez 30 let. Denar naj gTfr v vsak okraj, kjer naj se razdeli med revne stare device in vdove.
V	Texasu se pa pripravljajo še hujši časi za samce. Senator Claude Hudspeth \t El Paso .ima spisan predlog za obdačenje samcev po stopinjah.
; Najmanjši davek naj bo $to.o0
.L	- 1
na leto za samce, ki so od 25 do 30 let stari, po $25.00 od 30. do 40. leta. Potem je po $10.00. Samci čez sedemdeset let so prosti.
Največ odpora pri "samcih" bode povzročila Jočka. via naj vsak sposoben samec prosi za roko vsaj .ene ženske 11a leto. Ako s prisego ne potrdi, da jc napravil to, in bil zavrnjen, bode moral plačati dvojni davek. Smatra se- da ni nič manj kot 100.000 samcev v Texasu.
NASF.LI KVAXJE L. 1908.
Glavni naselniški komisar pravi v svojem letnem poročilu za fiskalno leto. ki sc konča s 30, junijem 1908, da je za 39 odstotkov manj naseljencev prišlo v Ameriko, da pa jc naselniški urad imel za 20 odstotkov več dela.
Skupaj je prišlo 782,870 ljudi, ali 502.479 manj kot leta 1907. L. 1907 je bilo zavrnjenih 13,064 tujcev, laAsko leto pa io,qo2.
fVi novi jiostavi mora pomočilo kazati, za koliko odstotkov se jc prebivalstvo Amerike pomnožilo radi naseljevanja vštevši izseljevanje. Številke kažejo za 209,867. Izmed tujcev dopuščenih je bilo 172. 893, ki niso znali ne brati ne pisati. 2.310 jih ni znalo pisati pač pa brati. Torej jih je bilo 26 odstotkov iliteratov, 4 odstotke manj kot L 1907.
Skupaj so prinesli naselnHci v Ameriko $17.794.226, povprečno $23 na osebo.
Večina tujcev je prišlo iz južne in vzhodne Evrope, iz Italije. Avstrije. Grške, Turčije in manjših državic. Rusija jih je podala 64 odstotkov.
Poročilo kaže, tla je bita uvedba proti kontraktnega zakona kaj uspešna. 1932 delavcev je bilo za-vržcnili. 240 jih je bil prijetih in izgnanih iz dežele.	1
L. 1907 je 31,798 Japoncev prosilo za vstop v Ameriko, l. 1908 pa 18.«>41. Dopuščenih je bilo 18.238. Njih število v primeri z izseljevanjem je 3,826.
Kitajci so še vedno izključeni. Mnogo sc jih prikrade na skrivaj čez mejo, kjer so jih oblasti veliko zalotile. Okoli 89 odst. jih je bilo poslanih nažaj. '	v
t ■■ 1	e, (
Mestne novice.
—	V knjižnici poleg Lake Shore banke, rojaki in rojakinje, jako pri.lno segajo po slovenskih knjigah. Že štirinajst dni ni dobiti nobene slovenske knjige; pač dokaz, kako se Slovenec zanima za svoje knjige.
I* tako naprej. Tudi v našem uredništvu bo kmalu na razpolago vse polno najraznovrstnejših knjig, kakor leposlovnih, zabavnih in poučnih.
Istotako vse vrste knjige za ntla-dino in lepi molitveniki.
Tudi še nekaj slovenskih pratik imamo v zalogi.
OKRALI KAT. CERKEV.
—	Tatovi so vdrli v torek z jutra i v kat cerkev sv, Avguštini W. r4. St. in Howard Ave., ter odnesli zlate in srebrne posode v vrednosti več sto dolarjev.
Ravno isto noč so ofcrali tudi St. Colman cerkev, Madison ave. W. 65. cesta, kjer so tudi odnesli več sto dolarjev. Sluti se, da so isti zli-kovci. storili obe tatvini. Cerkveni rop se je izvršil malo po polnoči, ko je cerkvenik Joseph Cullitan od St. AvgUŠtinske cerkve komaj odšel iz iste.
Tatovi so odprli tabernakel ter
pobrali so zlatnino. K sreči je župnik Rev. Mylett v neddjo nesel večino zlatih kelihov v vrednosti okušali okrasti cerkev.
Odprli so tudi darilne puščice, kjer so llobili le nekaj drobiža.
—	Tamburaško društvo "ADRI-JA" bode v > nedeljo zvečer igralo v Knausovi dvorani igro enode-
janko" Pri Vratarju." ki je zani-
' _ t -—f-
-r'X ' •.-•VMSC ij-' ^t^MBKrol
bode na programu tamburiranje in ples.	v
—	Ctnrli so sledeči Slovenci v
Clevelandu: Josip Japel, 1145 W.
PI., star 8 dni; John Hosta, na
1152 VV. VI, čtar 5 mesecev; A-
clolf Glišek na 945 E. 63rd St., star 1
8 dni; John Kuhar, 11a 5477 Ha-j
inilton Ave., star dve leti. v
—	Mrtva se je rodila- hčerka' Andreju Mlaču na 4206 St. Clair Ave. N,' E.
—	Sneg je v našem mestu jako debelo zapadel in tudi zahteval svoje žrjve.	I
Na Gram ford Road in Hough Ave. je pojavljal v visočini 30 čevljevradi snega pokvarjene te- * lefonske žice, delavec Martin Bre-nan, ki mu je sptKlrsnelo in je pa-v del na tlak. Bil je prepeljan v Lakeside bolnišnico- a je že na potu izdihnil. Zapušča vdovo in dva otroka.
Tudi večim osebam jc polomilo roke in noge, ker jc jako drselo po cestah. Vozovi cestne železnice so imeli velike zamude* /
LEPA POŽARNA BRAMBA V CLEVELAND!/:
Včeraj so poklicali neki oddelek požarne, brambe 1 "tihim alar mom,'. Odgovora ni bilo nobenega« ker je bil cel oddelek moštva v — Opcrahouse — gledališču. Ravno ta oddelek j>ožarnc hrambe pa je dobil pred enim mesecem dni — odlikovanje. —■
Na mesto teh so gasili drugi ljudje. Uvede se preiskava.
—	Župan T. L. Johnson si je najel novo stanovanje v hiši Knickerbocker na 84 cesti. Euclid.
Inozemstvo.
KRANSKI DEŽELNI ZBOR.
Ljubljana 12. jan. — Minulo soboto se je začelo zasedanje kranjskega deželnega zbora.
Klerikalni in liberalni poslanci so sprejeli deželnega predsednika Theodor ^chwarza s 'šuftom.' "barabo" i. t. d,
Bila je demonstracija, kakoršne! še ni zlepo videla kranjska deželna zbornica.
Neposredni, vzrdk za demonstracije j? bilo imenovanje nemčurja Albin Belarja, |ci je profesor na I realki, za deželnega šolskega nadzornika. Schwar* ga je namreč, predlagal za to mesto in nemška vlada ga je seveda potrdila. Sramota.
Schwarza so poslanci javno obdolžili. da je on kriv september-skih dogodkov, ker je s svojimi nemkšimi pritepenci dražil Slovence.
TURČIJA SE JE UDALA.
Carigrad, 13. jan. — Turška vlada je danes izjavila, da sprejme od-1 škodnino od Avstri-Ogrsko v znesku $10.000000 za aneksi jo Bosne-Hercegovine. Ta novica je dobro vplivala nA avstrijsko vlado, ker v tem vidijo zbližanje Turčije k At-striji in zagotovilo, da Turčija ne bo delala v naprej aneksi j i Bosne-1 Hercegovine nobenih težkoČ. Tudi je danes turški veliki vezir, paša Kiamil, sprejet nad vse prijazno avstrijskega poslanifia v Carigradu grofa Palaviccinia in mu tako' tistmeno naznanil sklep turške vlade.	/
Ta novica je presenetila posebno
Srbe in Ruse.
Dunaj, 13. jan. — Ministerstvo za javna dela je prejelo danes u-radno poročilo Turčije. Marquis Palaviccinia naznanja, da se je Turčija odpovedala kontroli čez Bosno in Hercegovino.
S tem korakom Turčije je pa tudi za vedno pokopana konferenca vseh velesil raii Bosne In Hercegovine. ki jo je predlagala Rusi]* Wliin in Francija >••'* v ■ i Mili * i m«
Dunaj, 13. jan. h Med Turčij^|l in Avstro-Ogrsko zopet vjadaje-^ lajboljjše diplomatske razmere. ■ak Turčija je presenetil nepri&-|| covano celi' svet. Mislilo se je po*|| /sod, da se bo Turčija še v na- I [>rej g Srbijo, črno goro in Rusijo opirala aneksi j i Bosnc-Herccgov& ' ie. Tudi so vrednostni papirji na t>orzi takoj poskočili.
Popustljivost Avstro-Ogrske j«®**? napram Turčiji, tako v financah fca- >j kor v trgovini, mnogo večja- kakor ie je do sedaj mislilo. Zraven je fe Avstrija dala Turčiji Še dva in pol milijona turških funtov v denarju , (to je $10.0000,000) kot svota, da J se Turčija odpove Bosni-Hercego^'J vini. Ta denar je prjšcl Turčiji J ravno v tem času prav, ker uradni- -1 stvo, vojaštvo in učiteljstvo že pett| let ni dobilo svoje plače.
Uradni list "Wiener Fremdfft|| blatt' izraža svoje mnenje, da j« <| Turčija s to svoto lahko aadOvdjlfl na in da je sedaj vsega govorjenj*« konec.
•» ' "A
Budimpcita, jan. — Budim- |j peštanski "Journal" je posvetil zjj uvodnim člankom dtinajskim vladaj nirh krogom radi velikanskega p1||H čila in radi velikih popustitev v th| govini in drugih državnih rečcfjl Turčiji; pravi, da se je to zgooBH brez vprašanja ogrskega narooH Tudi vidi ta list doliro stran tt Jfifl like otlškodnine, ki jo mora pMgl čati Avstro-Ogrska za Bosno -Id Hercegovino. Vidi' v tem konec i||9 trigiranja Turčije proti AvstrijljW velik jHiraz angleške politike v Carigradu. S tem je tudi konec poiz-kusom Anglije, razdvojiti NemČI| od Avstrije in Italije. To je prM velTk^poraz Angleške v trioeM^J letih n ene balkanske politike." i
PROSI ZA POMILOSCENJE|
Petrqgrad. 13. jan. — G*ldH Stoessel, admiral Nebogatov druffiviiji oficirji, ki »o bilf za <||| sa rusko-japonske vojske ovademl kraje in goljufije in Ear je $e sramotno izdajajstva, prosijo rfl| neralom Stoesselnom, nekdiftjifll poveljnikom trdnjave Port AillpH ja, pri carju za pomiloščenje. Sed*jfj| so navedeni zaprti v Petro-PawWBB ski trdnjavi na več let težke ječe,||
General Stoessel je bil najprvi <3^ vojaškega sodišča obsojen n* vi|M ce, a pozneje ga je ear pomMMH v ioletno težko ječo v imenovtiH trdnjavi v Petrogradu.
Govori se, da bo ruski car te turice in izvrške svojega narod«if|P milofitil v krajšo dobo ječe. i
SPANSKA KRALJICA NA Dll| NAJU PO NESREČI RANJENA; imS
Dunaj, 13. jan. — španska kra- , Ijica Viktorija je bila po neprevid^ nosti na lovu obstreljena. V zaČe^« ku se je mislilo, da za tem tiČip kako hudodelstvo ali kak zloben namen "raznih ljudi", a «d«jj: trdi, da je misel o kalčem atentatu | na kraljico nesmiselna.
Ker ni rana velika (na Čehi) u- | pajo, da bo kraljica kmalu okrevaJI la.
-o-
NAROČNIKOM. J
Is imenika rasvtdimo, da wa*Slj več naročnikov dolguje sa list po |
VveČ ptesecev.
I Prve številke dvo-tednika smo pt> | slali ie vsem dosedajnim naroČnir | kom, ker pričakujemo, da bodo naročnino obnovili
Plam je treba le malo več, 1 1 dobijo dvakrat toliko novte, sani vtivost in povesti.
Od sedaj naprej bodemo pa lj ali strogo po naročnini.	g
Cakalt bodemo samo toliko čafo-^ da bode imel vsak naročnik prilik* | svojo naročnino obnovili. /Catef | morate ra vsakdanje stvari plačati ' redno sproti,, tako se na liste, ker s tem Prih^anmjlJMH s(i sebi in upravnišhnt. Želimo torajf da se kolikor ^mM
■ -	\' A'j UPrmmtifadM
VAMERIKW
IHrftpt slov. dvo-tcdnik v Ameriki.
)plidaja: Slov. tiskovna družba
HKl	Amerika.
■-' -~
— Izhaja v torek in petek. —
Naročnina:
Za Ameriko ............ $2.00
Hp^fevropo .............. $3-00
pBiniiinzne Številke po 3 cent«.
j Vse pošiljatva. pisma, dopisi in ||^if6r»» nakaznice (Money Ordora), saj se poiiliojo na: . Tiskar tta družba "AMERIKA."
611» St, Clair Ave. N. B. it ,	Cleveland, Ohio.
|$U.,i'	-—
Dopisi brez podpisa lit obsegajoči osebno polemiko, ae ne aprajamajo. Rokopisi se oe vrafiajo.
"Clevelandska Amerika"
[ The Leading Slov. Semi-Weekly / W Issued Tuesdays and Fridays. Published by THE AMERIKA PURL. CO., 6119 St. Clair Ave.. N. B. Cleveland, Ohio. :; ----
Subscription $2.<x> a year. - *-
w Application for entry as second-class matter at the post office at Cleveland pending.
Read by 16,000 Slovenians (Kraln-ffara) in the City or Cleveland and •lsewhara. %
Advertising rates on requeat. •.—g-
I No, 4. Friday, Jan. i$.'o9. Vol. II.
|ll...... 'I '	I
tO KARTELIH IK TRl'STIH.
Hi B L:, ■ 'mit&]A
JgMatm poslance dr. Jan.Ev, Krek. Pisatelji,
ki pišejo o trustih in | kartelili, se najprej pehajo, kako I ,fl»j določijo pojme; potem si pa jpjrteadevajo, kako bi na podlagi p|pravnih formalnosti spravili svoje narodnogospodarske teorije v so-Hplasje in razvili kolikor mogoče Sipke misli,%i jih malokdo razume. Bpijo se, stvari, ki so jasne kot heli dan. tako
povedati, da jih sami Htpmaj razumejo. Ta učeni lesk je giflno škodjiv temu vprašanju, ki bi Bp moral poznati vsak človek. Kdor ■ftiwri 0 "jem, kdor ga tolmači, to storiti tako, da ga vsak ra-Ipitoe. To se stvaii. ki zanimajo i vsakega človeka.', K stvari sami! jf'Vsak .kdor prodaja, hoče kolikor »mogoče drago prodati in kdor ku-izkuša dobiti kolikor mogoče cene v s^oj dobiček; to f je |||alco staro, kakor ljudje na svetu. I To je tisto preprosto načelo, iz ka-f terega so se rodili karterli in trusti.
I Znano je, da sloni vsa modrost Hmrcalnegft gospodarstva na načelu atobodnega tekmovanja ali proste KnMrence, ž njo zvezane svobod-Kpe obrti in svobodne delavske po-
JaVobodna konkurenca, namreč peacelo, da mora biti vsakemu prosto. naj vse poskusi .kar moro, da i Svoje stvari draže proda, da s pod-Mwstjem, ki ga prične- druge izpodrinite, da si pridobi trg, — to načelo Pf taki živo zarezano v misli našega pj&jvnepi življenja, da je večina dr-pjbtvnikov tega mnenja, da bi bil vsak napredek nemogoč, ako se to načelo poruši.
SpCo se je pričela velika industrija nKpirom, ko so se odprli novi sveto-ki so jih prepregle železnice, ko |f«e je začelo prenašati električna si-f ta iz kraja v kraj, tedaj je najprej r buknila vojska med fnbrikantom % Hi malini rokodelcem. Ta vojska se |r |e končala s tem, da je velik del malega obrta polagoma propadel. Jasno je, da se mali obrtniki niso mogli braniti. Jako mnogo tistih" stva-I ri» ki so se prej izdelovale v malem PIlMttt, se sedaj več ne izdelujejo.
Namesto tisoč in tisoč malih roko-^ delcev je stopila velika tovarna.
* Velika podjetja pa so rodila sama v sebi konkurenco. Dobiček- ki so ga donašala, je vzbudil željo po njem pri drugih kapitalistih. Za eno frabriko je nastala druga.
Dokler so se kapitalisti bojevali I proti malim obrtnikom, so veleli, da je samo svobodna konkurenca tisto pravo načelo, na katerem sej more razvijati narodno gospodarstvo: kakor hitro pa so se ftčeli f bojevati med seboj, so spoznali, da / to ni res. Prišli so po lahki poti ( in brez posebnih težav do spoznanja : £emu bi se mi med seboj bojevali in izkuSali drttg drugemu vzeti trg s tem. da hoče vsak ceneje prodajati! Rajši stopimo sku-fcpaj pa si pomagajmo, zvežimo se med seboj, in bomo vsi živeli. Kdor je danes močan, lahko dobi i«, močnejšega tekmeca -.. Sto-lOjlQrej skupaj, zvežimo se med
in se dogovorili o pogojih, po ka-j terih hočejo prodajati blago. Ur j stanovili so takozvane kondicijske
kartele.
Kdor je le količkaj' pogledal v
tr ovino. ve. da se kupci veliko laže dobe, če se jim da na upanje. Tak, ki daje za del j časa na upanje^ bo imel. več kupcev; tisti, ki da kupcu še kakšno odškodnino (rabat) ali darilo, laže izhaja. Tega so se držali veliki fabrikantje in si s takimi sredstvi ustvarjali trg. Trgovci so hoteli, naj se jim dovoli daljši kredit, rabata so zahtevali vedno več i. t. d. In en fa-brikant za drugim jim je dovoljeval ugodnejše pogoje, da hi drugega izpodrinil. To je uničil kon-(dicijski kartel.
Ko so podjetniki spoznali, da so lahko dogovorili glede 11a kredit in rabat, so si mislili, zakaj bi se ne dogovorili tudi glede na cene? Sklopili so kartele za cene. Določili so najnižjo ceno; niže nobeden ne sme prodajati. Nekateri o določili tudi najvišje cene ter -okli: več ko toliko ne sme za to M ago. nobeden zahtevati. Pri nekaterih zvezah so določili natančno posamezne vrste blaga in cene, po katerih se jih ne sme prodajati. Vedno pa so se dogovarjali le v <vojo korist in na škodo konsu--ncntoV. Vsak dogovor o cenah jc »omenil zvišanje cen. Zadnjih de-, sel let se je .za 25 do 30 odst. po-Iražilo vse blapo- ki ga rabimo za življenje, na Angleškem pa celo do 50 wist. To podraženje bi ne bilo mogoče, ako bi tovarne med seboj tako konkurirale kakor prej.
Ko pridejo tovarne do skupnega dogovora glede na cene. ne skrbe samo za to, da si za prihodnjost
konkurenco onemogočijo, marveč ori tem si hočejo tudi škodo povrniti. ki so jo imele vsle<J, prejšnje konkurence. In konsumenti morajo plačati vse, kar jc stala vojska med konkurenti pred sklepom kartela. Kartel določa torej cene ne samo za naprej, ampak skrbi tudi za tdj» da si povrne vso škodo za nazaj.
Ko je nastala ta vrsta karte-lov, so šli fabrikantje, zlasti za nekatere vrset blaga, še dalje*: U-itanovili so prodajalne kartele,"češ. za cene smo se dogovorili, kaj nam ^e ostane? Ne konkurirajmo si še glede na trg! Sedaj prodaja tovar^ nar iz Ljubljane na primer svoje blago na češkem, tovarnar s Češkega na Kranjskem i. t. d. Rekli so; razdelimo ,$i trgi Te kraje imaš ti in v te kraje ne stne nobpdcn izmed nas prodajati. Tako so nasta-1i prodajalni kartell.
Sli so še dalje in rekli: (govorimo se, da ne bomo preveč blaga nroducirali, ampak le toliko, kolikor se gn more prodati. Dognali so, koliko pride na eno tovarno, koliko je n. pr, zadnjih deset let povprek blaga izdelala, nadalje, koliko se hlapa sploh rabi. in na tet podlagi so določili, koliko pc ena tovarna producirati, S tem so poskrbeli' da ni prišlo preveč blaga na 'trg in da se ccnc niso brez pogrebe znižale.
Dogovorili so se tudi o tem, da mora vsak nekaj od svojega sku-pička dati v kartelno blagajno; iz nje se na leto glede na to. koliko iv kdo nrodal več ali mani nero mu je bilo odločenega, razdeli dobiček med fabrikante. 7ato tisti fa-brikant. kateri je mani prodrl, nima izgube, ker dobi od dobička tistega, kateri je več prodal.
Končno so rekli: Čemu še vsak sam zase prodajamo? Ustanovimo si skupno pisarno, ki bo za nas iskala kupcev, pisarno, ki bo za nas prodajala. In ustanovili so si take osrednje pisarne, iz katerih so nastale kartelne prodajalnice, ' i imajo prodajo vsega blaga v svojih rokah. Oblike so raznovrstne; Pisarna opravlja lahko samo agentsko delo za kartelirane podjetnike; v popolnejši oblikt je njihova trgovska zastopnica- da sprejema sama vsa naročila in jih po določenem razmerju oddaja posam-mnim podjetjem, ali pa da sama sklepa kupčije v njihovem imenu. N'ajpopolneje 1 se pa združuje vsa prodaja, če osrednja pisarna sklepa kupčije kot komisionar v lastnem imenu. V ta namen že ne za-dostujc več navadna pogodba rred karteliranimi podjetniki, marveč ustanoviti si morajo posebno prodajalno delniško, ali trgovsko, ali zadružno družbo, ki izvršuje samostojno v njihovo korist komisio-narske posle.
To pa se tudi ni zadostovalo, ker pri tem Še vseeno posamezni fabrikant sam določuje,, kako bo delavce plačeval in kje ,bo kupoval
I go; sladkorne tovarne'n. pr., po čem bodo plitčevale peso; rafinerije1 jpetfoleja, kako bodo plačevale si-! rovo olje; tudi, pp kateri ceni bodo plačevali delavcem. Dogovorili so se pa tudi4o tem« katerim velet rž-cem bodo prodajali svoje blago. Napravili so ž njimi pogodbe, v katerih je bilo rečeno: mi vam damo blago pod pogojeni, da imate samo naše blago v zalogi.
Na ta način so postali kartell mogočni 11a trgu. Boj proti medsebojni konkurenci jih je privedel do monopolov. Nobena konkurenca jim ni mogla nič. Če se je kak konkurent pojavil, — se je pričela proti njemu huda vojna. V tistem kraju, kamor je dotiČni fabrikant poizkušal dajati svoje blago, so nastavili svojim izdelkom tako nizke cene. da so tekmeca tn-korekoč zadušili. Ko je bil dovolj oslabljen, pa je prišel in prosil? sprejmte še mene v kartel! —{tedaj so pa zopet dvignili cene, da «0 si popravili škodo, ki so jo. prej imeli.	*
Sli so še dalje. Podjetniki so spnanali, da je bolje, ako ni več gospodarjev pri posameznih tovarnah, t. j.r ako nima posamezna tovarna samostojnega gospodarja, ki na svojo pest delavce plačuje, sirovo blago naroča i. t. d„ ampak da se tovarne še ožje zveže-jo. -In tako so storili. Tovarne so <e pojKilnoma vtopile v eno podjetje, nastala so iz manjših akcijskih družb ali posameznih podjetnikov velika akcijska podjetja.
Za > zgled so n. pr. tovarne za Hm, Vse te tovarne so se v Avstriji zvezale v eno družbo. Zvezane pa so tudi s tovarnami nil Nemškem in Ogrskem. Pravtako tovarne za vžigalice. Vse te tovar-•e- ki so bile prej v raznih rokah, tvorijo sedaj eno družbo, ki jih vodi, nastavlja nradništvo, določa produkcijo.
i V Ameriki se je za tako najo-f žjo podjetniško zvezo z monopolnim značajem dobila posebna pra-
Mt ( .'mika, ki jr» zovejo trust (oc true — zvest). Po angleškem državljanskem pravu, ki je v veljavi tudi v Zedinjenih državah, se i-menujc uprAvnik. ki jc za lo postavljen, da gospodari s tujim premoženjem — trustee — zvesti n-
imT Rockefeller Jc v tej obliki združil petrolejske rafinerije.
Podjetniki in delniške družbe, ko so imele velike fafinerije v rO-Jcah- so si izbrale svoj odbor devetih mož, ki se jim je reklo tru-itees; zvezi pa trust. Temu odboru so izročili delničarji vse svoje del-Mice in s tem upravo vseh podjetij, (Vdbor je dal vsakemu lastniku delnic izkaznico, na podlagi katere je vsako leto dobil Svoj dobiček, dividends. Popolnoma samolastno je gospodaril z vsemi tovarnami, ki so bile v zvezi, in določeval, da naj se ta tovarna opusfi, druga poveča, tretja zmanjša. Vse se je vodilo popolnoma enotno; posamna jnv.irna je izgubila popolnoma vsa-'■(. samostojnost.
Po Rockefellerjevem zgledu je nastalo v$£ ^>olno drugih t rit s tov • za jeklo, sladkor, žganje, usnje. — Trusti so dobili v roke vso trgovino. Trgovce so zavezali, da ne smejo drugega blaga prodajati ka-Vf r njihovega, č ehočejo biti ž njimi v trgovski zvezi. Pritiskali so tiste- ki so oddajali sirovo blago, in iiltn določali cene; igrali so se lahko z delavsko usodo.
Nadaljevan je p rili odn jiČ -n-
DELO.
(Konec.)
„Četnu se silite? Ali ne veste, da ne sprejemamo dveh ljudi za enega? Kako sitni ste P je izpregovo-ril,
„Gospod.izpregovori noseča ženska, zarttdi in pobesi oči.
,.Danes vas ne morem sprejeti. Prihodnjič l" pripomni naglo uradnik, boječ se- da ga bo ženska nadlegovala z milimi prošnjami.
„Ampak, gospodi Malo milosti. In usmiljenja. Udova sem in doma imam lačne otroke. Nič zaslužka.Jok jo ije posilil in v trenutku je bila nakolenih. Visoko je vzdignila roki in prosila usmiljenja.
Toda mrki uradnik se je že ozirat po ostalih. Kričale so:
,,Jaz sem pridna T.. ..Revna sem in podpore".. „Močna semT\. ..Mene — mene!"
,-Seveda. i seveda.. Dobro, želo dobro" je klical uradnik in izbiral. Kje bo ostal njegov mric pogled; kam bo padla sreča?
Veliko- močno in tudi še zelo mlado dekle je molče stalo ofTšfra- 1
V	■ '	. -fee, v. -
doni.'
„Kaksno ime je tvoje, dekle'"
„Mina.''
»Rodbinsko ime, sakrament!" , „Grohotek!"
Postavil jo je na svojo levo stra-no, med izbrane. Ravno dvajset jih je bilo. Dbvelj! In vsem se je bralo globoko duševno zadovoljstvo t o-braza. Neki notranji, čudni nemir Se je polastil vseli. Mirno in lahko se reče dostojanstveno so stopale za uradnikom, ki jih je vodil k zdravniku.
Vse druge so ostale za durmi. Velika, nemirna čreda. Molče in mirno so gledale za svojimi, srečnimi tovarišicami. Ko so se /aprla znova velika vrata- so nekatere grtjusno klele, a še več jih je bilo, ki so imele solze v očeh.
Vsem pa se je tisti hip todila v sreti nesrečna zavist.
II.
Uradnik je privedel svoje skromno žensko krdelce v prostorno sobano z dvema velikima oknoma, ki sta gledala na prostorno dvorišče. Soba je bila polna zveriženih stolov, nizko in majhno pisalno mizico in shrambami ^steklenimi durmi. Neprijetno je «Fdišalo po medi-kamentih.
Na vse je napravilo to slab vtis: težko jim je bilo v prsih. Nekatere so bile blede kot zid, a druge je oblivala rdečica- ker jim je vsled notranjega nemira silila kri v glavo, Roke so nemirno prekladale semin-tja. kakor človek, ki pride nenadoma v veliko zadrego. S Široko odprtimi očmi so strmele v prazen strop.	n i.
Čez dolgo je vstopil mlad zdravnik v dolgem platnenem površniku in sedel na nizki okrogli stol. Ko je nekaj časa preniotrival ženske, si jc popravil naočnik in se približal prvi. Ustna na smeh. ie izpregovori I.
...Pokaži mi jezik! Ali si zdrava r\
(ilas mu jc bil suh fii tudi dolpo časen, pogledal je deklici ostro v oč, da je zarudela do ušes.
Dekle je molčalo.
Ko se je mimogrede zdravnik o-zrl po Ostalih, je hladno nadaljeval :
„Odpri jopič, prosim!"
Nemo se je ozrla nanj in poten v tla. Oči njene SO bile resne. Ka kor bi se obotavljala slediti povelju zdravnikovem, ki je bil mlad in lep., se je ozrla v strop. Nekaj prezirljivega in nelepega je bilo v njenih očeh. Nato se je okrepila in začela naglo slačiti. Svojo obleko je metala sedaj na blžuji jjtolec sedaj zopet kar na tla. Obraz njen jc b! sedaj hled. sedaj rdeč.
Na vrsto je prišla druga, tretja. . \aslednje zdravnk že ni več preiskoval tako strogo. Hitro jih je odpuščal. Vendar pa je dve deklici '■labo kvalificiral, ker je bila ena kratkovidni, druga pa je imela na .lezljivo kožno biflezen.
Osemnajst deklic je dobilo p<> končani vizitactji od uradnika listič. na katerem je bilo napisane njihovo Ime in pa oddelek h kateremu je bila dodeljena.
PoČas, z enakomernimi koraki *o r*. vaj al i pazniki deklice na robove n-.vc; delavne prostore. P>il<> jh je serem teh paznikov ki so dobili dva po sedem, nekater po tri in dva in eden celo enosamo delavko. To je bila Mina. Po celem životu je trepetala notranjega razburjenja, ki jo ni zapustilo, odkar je stopila v veliko in prazno zdravnikovo sobo. Vendar je stopala z velkimi, moČ-nitiii korakami za paznikom, ki je bil že star in upognjen.
Vstopila sta v veliko nekoliko zakajeno dvorano. Vse polno žensk, mladih ih starih, je bilo notri. Izbirale so tabak in ga vezale v'posebne zavitke; pridno so odnašale in prinašale nove zaboje. Nekaj sključenih moških postav se je kretafo Vied ženskami gručami. Prl-šedša iz mrzlega zraka v gorko s tobakovim duhom prenasčeno dvorano, v kateri so ženske govorile med seboj polglasno, kakor bučele v panju- ji je postalo v prsih zelo težko; v glavi se ji je mahoma za-1 vrtelo. Za hip se jc naslonila na zid- a takoj se je zopet zavedla in krepko šla za paznikom.	,
Do tega trenotka ni mogla poj-mit, kakšno je tisto delo žensk po tovarnah. Dosedaj »je na ulici prodajala pecivo in vlekla ljudi za o-bleko, Če so hoteli brez kupa mimo
na teta, debela^ revmatična starka j
izkupička ni šla dotpov in je zato hodila po ulicah do poznega večera in se je potem vlegla v posteljo
brez večerje,. Videla je pri tem pestunje, ki so nevoljne prekladale
tuje otroke iz rok v roke, kuharice, ki so našopirjene hodile po ulicah za svojimi gospodinjami, videla je naposled tudi priproste delavke, ki so nosile apno in opeko na visoka stabišča in gospe, ki so samo izpre-''a;ale in vozile. Kakšno pa je delo onih žensk , ki pohajajo dan za dnevom v tovarno, ko tam vendar ne pestujejo, ne kuhajo, ali se celo izprehajajo in vozijo, temveč izdelujejo le papiroske in smotke- lepe. enakomerne in ravne — o tem »i imela naj skromnega pojma. Tudi sedaj še ni pojmila. ,
Njena še napol otroška domišljija ni mogla dobiti trdnih tal. Niti na misel' ji ni prišlo, kako je tako delo veliko, kaka družbena veličina je delo. Ni pojmila tudi tega, da je delo rodilo njo samo in ji naložilo težko nalogo jxistati družbena činiteljica mogočnega in prostranega sveta.
Ona je videla v duhu le lepe^ izdelke svojih tovarišic, so jo 7ve-lave sprejele medse. Tudi tega še ni pojmila, zakaj hodijo te ženske vsaki dan ob določenih urah blede in sključene in smrdeče po tabako vem duhu domov.
Pristopila je k prvi mizi. V^e je bilo novo; vse pa tudi strašno zmedeno in razmetano. Stopila je ta trenotek na prag novega nepoznanega sveta. Vse to je tako silno delovalo na njo, da je bobnelo v mladi glavi.
Odslej jc videla Mina vsak dan zjutraj.in opoludne nepregledne vrste žen In deklic in tud mož vreti v tovarniško žrelo. Vrsta se je vlekla za vrsto, kakor v sanjah na pol bdečih ljudij. Videla je Mina vsakdan dvakrat na tisoče teh ljudi, med katere se je odslej tudi sr,nia prištevala; in videla je končno kako so velika vrata to ljudstvo na večer zopet izpljuvala. Vsaka sekunda jih je dala do deset in v jutro jih zopet požrla.
^ihče pa ni zapazil, in tudi ona. ne, da je zmanjkalo vsaki dan ne-, kaj teh ljudi, ki so se naaiamo kam izgubili in nikoli več vrnili..
4. P. Ruiič.
• t ■' 1 ' " v ' {' ■ ' ■ ♦ ■ ___•
čf ^	ki opisuje
vladno zemljo vseh Zveznih držaif, kakošna je, kje je, koliko jo je, kako jo dobit>, itd. Knjiga ima tudi načrt in opis nameravane slovenske kmetijske vasi Slovenia, ^ter več važnih in zanimivih poditkov, kater re je dobro vedeti vsakomur.
Knjiga (drugi iztis) stane le 6oc v gotovini, ne v znamkah; Če se jih naroči nad 5 skup- računi se vsaka le 50c.
Dobi se pr iprodajalcu kmetij WM. ttRUNSHMID, -708 So. 10. St. Minneapolis, Minn.
VABILO.
fljudrio vabim vse prijatelje in znance na zabavni večer dne 16. t. m. Dol^ra godba in dober prigrizek. g Točilo se bo najboljše ,pivo in pristno domače vino.
Ant. Potonti!,
8110 East 8istvStreet. S. F..
v Knausovr dvorani VELIKO JAVNO VESKLIC0f| ^ z KJRO in PLESOM ™ v
Igrala se bode veseloigra v cnarl
|P PRT - VRATARJU ! Peter Skrlica, vratar na dež. pcSH
Neža. njegova žena .Zofky ^j^H
Vida, njena hči____
Ivan Krop, učitelj na Visokem. .
Deželni šolski nadzornik ____
TAMBURASKE TQCKE : Ž
1.	"Izza valova"
2.	"Hrvatsko kolo"
3.	"Vojaške narodne pesmi" |
4.	°Tamburica". koračnica. Za&tek točno ob 8. uri zvečer. Vstopnina £5. 35 in 50 centovlj| Društvo se je dobro priprawH
za veselico z vsakovrstnimi čili in z zidano voljo- ki bode dvoma vsakega zadovoljila. Ne zamudite lepega večera«S Vse rojake vabijo uljudno J
Slovenski tamburašlM t	. ^ns
Pozor!
Radi prevelike zaloge vina In žganja sem znižal cene.;' Imam v zalogi več tisoč galo-tiov yftia in zganja domačega in importirauega.
Kdor želi piti pravi, pristni kranjski cviček ali rabulo oglasi naj se pri
GEO. TRAVNIKAR
6102 8t. Olair Ave. N. E.
Posebnost: Importirana „BabuIau
Štev. 1005. — Gnrntirano pod "F&kI and Drug" Act, dne 30. jun. '06.
* _ /
Bolečine y hrbtu.
Kadar jiočutite bolečine v hrb-tu, liular je vašega obraza barva obledela, kadar va nsadlegujejo bolezni v glavi, kadar imate slab okus v ustih in nečist jezik, — je to pravo znamenje« da so vaše obisti in jetra v neredu. Kaj zopet oživi iste organe k delovanju?
Severovo zdravilo za obisti in ^ jetra.
Ako se rabi po nasvetu bode to zdravilo storilo vse- da odstrani vse nerede in bolečine. Delujoča jetra in obisti okrepčujejo zdravje po vsem životu. Cena 50 centov in $1.00.	'	r
Citajte kar pise gosp. Karol Dana, Rurwcll, Nebr.s "Vaše zdravil6 za obisti in jetra je res delujoče zdravilo, ki je mene ozdravilo popolnoma. Trpel sem na tako hudih boleiivah v hrbtu, da se več niti pripogi-bati nisem mogel. Sedaj sem spet popolnoma zdrav in nadaljujem svoje delo brez težav."
Zdravniški nasveti zastonj.	Prodajajo se v vseh lekarnah.
SLAB OKUS?
Ali je čudež da je vaš okus tako slab, da tako slabo izgledati, ko se nebrigate za svoj želodec, ki tako slab postaja? Ne ostanite v takem 1 stanju, ker
Severov
želudčni grenčec
bo tudi vam čudežno pomagal na poti k ljubemu zdravju. To zdravilo je bilo poskušano že nad 38 let. pa vselej je pokazalo svojo moč in jako povolne nasledke v slučajih slabega okusa, neprebavnosti, žgoči srca/, zabasanosti, malariji in one- . moglosti. Poskusite ga. Cena 50 centov in $1.00.
TRPITE na JUŠLJU
Ako vas nadleguje kašelj, prei hlad. težko dihanje, kegetanje v gr- y lu ali kak drug nered te vrste, tie j . odlašajte temveč si oskrbite J
• ^ff
Severov	i
'i
balzam za pljuča.
Id bo pra hitro odstranilo ka§ej&lj!
- - IoObN
okrepčal bo dihalnik ter bode vafi sestav uredil, da se odstranijo hadel w * posledice in vnetja pljuč in glwl Daje se lahko tudi otrokom, ker je j popolnoma varen. Cena 25 in $6ct
8«verov 1909 8lovtn«kl Almanah J« pripravljen m ranteJIttv. Vprašajte po ftj%n pri vaših 4r*j&B
•tih. Dobita pa aaatonj.__||
B 1 ■ T^T?AKrTcvn
v KRANJSKO.
R',» _____
Udnji namera^ socialni de-pfltje napraviti telovadne bdse-bi bilo jiopolnoma odveč, ker Bcipravlja njiti dela pb Kranj-K'V cbeini Dole, kjer županu je P^emestein, je bilo na medna-Ht socialistični seji 16 socialno-Bmoknu ičnih glasov od katerih ^Hr, baje zapisal dve tretjini ob-Hi tajnik, ki jč tudi plemenite Sfer nastopa v sokolskem kro-
- v
Wkahorito se je opekel notarski ■pjujent Franc Tavzes. Napra-Kjhil v svoji neskončni ljubezni Hinavstva ovadbo na sodišče Hftttimeniu, poČtnimu delavcu ■Balantii. Dosegel je v resnici Hjl^la je tožilo državni prav-H|vn Balanta radi hudodetstva Barag rafu 87. Pri obravnavi se Htvzes nesmrtno blamiral Ba-^Kjl bjl .oproščen obdolženega ' ter 0,)S°icn na 10 kr°n
Kf rfdškoduj* delavca za nje-HHptiroške, akoravno niso tako
pač Tavzes toliko tak H|a poravna škodo, katero je revnemu trpinu s svojo
aparati nled Mestnim ■»m in Grajlom so postali po-■Pi. Poprave o neuspešne i* Huo biti naprav.) j ene nove. Se>. ^Hm stanji; je te provizoricno. Ker Rj^rjrbnega denarja ostane po-■I bratuba brez telefona. Mp8fOT'(Tit je bil v Ljubljani radi ne Josip Strah roj 189a pri-n r Mirno. Po tatvini je odšel Kkbnjega na K prosijo, a ko so Hm' postala tUf prevroča, se je Hpy Ljubljano, kjer ga > je Hptako dohitela usoda.
jc grozil. Urša Suha Wk posestnic,-v v Kamniku, y Spila nad svojim 19 let starim Hm Ignacijem Možkom, ki WMi »vojim očetom pri nji* cfcš, B| jej vrne tistih 10 K, katere Hfignil brez njene vednosti na hranilno kjižico, ki jo je i-K^sleti med krompirjem skri-Kfcje Možka tako razburilo, da Hnjffibrogil s sekiro, ter jel upi-Ra bo Urfe razsekal, in ji hišo m§\. Sprijel se je tudi s svojim ^Hnn. kateremu bi se bilo slabo Kda mu ni prišel sosed^nto« B na pomoč. Obsojen je bil ^^Hji^k na 5 me^ecet težke
HpEft^rfr je padel. Pri sprav-Braga, na dvorišču pri "Je-Hiranju, je sinček Boleslav, Bpijpa g. Josip Kušarja, zdrk-^Ebgdel v 2o metrov globok B||&bra1a se je tako i velika BK|]|tdi, a nihče se ni upal ^Bsflf/Končno pa je prišel Bjltražnik Ivan Smajd, ki se ^Bif in našel dečka skoraj po-Hwna nepoškodovanega na dnu Bkn, Množica je potem, naj-^■ia dečka« nato tudi šmaj-Biigrtne nevarnosti. BKfrču decembru 1.1. je občin-P Idriji j ako veliko storilo za B: rriladino. Ze poleti je napra-BpHika šola veselico v prid Bn učenkam, v mesecu decem-Bk deska šola enako. Ker je tu-Hifia za vsako šolo prispevala ■'..K, je bilo 65 učencev in pri-B^ibliko učenk obdarovanih z Hp in obuvali.
V Ijubljan-Bhč&H se je vršil shod krnnj-Hfcth§kutarjev. Udeležba je bi-
Zvonec na tem sho-Bnosil dr. Eger, ki je obširno Bi velikanske uspehe nemštva Bfonjskem, zlasti na šolskem Bd: posivijal nemštvo na boj
BB^ča.' hrfnflnica in slovenske B^mširjaja med ljudstvom ■pa pri nas zidati, dobi od Bw hranilnice toliko denarja B,v«a stavba velja." To se tu-Bjnici godi, n. pr. v Opatiji IrotOČ z denarjem kranjske Hie sezidani hoteli in druge IBfipCfi so na miljone hipo-Bjlflenarja dobili. Če bi da-Khoteli v Opatiji. Trstu in Pu->rišli na boben, ne dobi Kranj-■pfilnica niti polovice izpla- j Bbojtt. škode je v tem slu-Ina miljone; torej -je jasno, v Btfen zavod je Kranjska felaf Sam v jedhemn hotelu Bili ione posojila. Toraj že I slučaju. da gre hotel ra-mfot	poldrugi i
, : -1
mtim>anja. Višji rudniški svetit 1 •** t mi l|L j
Ir0iti0c\itt praškem vseuči-
fii j* bil promoviran g. Lojze Mum doktorjem filozofije. Čestitamo.
Iz šolske službe..Gospi, Roza Jo v'an suplentinja v Črnem v^hu'je imenovana za provizoyično učiteljico.	, ,
Zazig. Neki lopov je zažgal pod streho poda Marije Maček V Pra-protni politi pri Kranju Ogenj so kmalu pogasili. Prijeli so nekega osumljene^, ki pa t rdovratno taji vsako krivdo,
Grozna nesreča m žagi. V tovarni na Jesenicah je hotel 34 let stari tovarniški delavec Anton Debelak qirkularno žago ustaviti. V trenutku, ko je s k'olesa Snemal transmisijski*jermen, zakrabilo ga je kolo za obleko in ga vrglo pod žago, katera ga je čez trebuh na dva dela prerezala/ Navzočim delavcem je bilo nemogoče mu "priti na popioč! Truplo so prenesli v ta-mošnjo mrtvašnico.
Umrl jc v Kranju krojač Fortu-nat (logala, star 91' let. Bil je brat ranjkega ljnbljanskcgh škofa dr. Ivana Oogale,
V deželno bolnico so 'prepeljali Fero Suhadolnik iz Borovnice, katero j* med prepirom njen sorodnik tako v desno nogo sunil, da jo je težko telesno poškodoval.
Slovenski nočejo znati. Gospod Kolenc- posestnik in gostilničar v Medvodah, je vložil pri ravnatelju dr&tvnih železnic v Trstu prošnjo v slovenskem jeziku. Ravnateljstvo ima dolžnost, reševati slovenske vloge v slovenskem jeziku a te dolžnosti neče izpolnjevati. Posla'o je na slovensko vlogo g. Kolenca — nemško rešitev. To je škandal, ki pa je mogoč le vsled slovenske ponižnosti in krotkosti.
STAIERSKO.
PosletHee hudobnosti, Pri sv Primožu blizo Celja je podrl neki lakob Zupane svojemu, sosedu plot. Ta g3 je pod seboj pokoj>al in težko ranil. Odnesli so ga v bližnjo hišo in položili na mizarsko stružnico, Po noči pa je Zupane padel na tla in se ubil.
Očeta je ubil. Pri sv. Andreju v Lavantinski dolinifje 2\. decembra 1903 ubil Anton Pečenik svojega očeta Mihaela. Se lf čez ravno pet let so ga prijeti. Preje se je mislilo, da se je oče sam ubil.
_>
PRIMORSKO.
žrtev burje. T4.1etiio Ano Komar v 'trstu je burja tako vrgla ob tla, da se je težko ^škodovala n:* glavi in hrbtu. Istotako jc burja noškodovala Valentina Slavca, kateri je moral vsled zadobljenih ran v liolnišnico.
Zabodel je v Trstu vojak Ad. Budinja uslužbenca državne železnice Martina Hvalo.
KOKOŠKO.
Osem loncev rimskega denarja so našli 11a neki njivi v Krstni vasi v Hodiinski dolini na Koroškem. Veka j lenar ia- ki je večinoma iz let od 180 do 193 p. K. je srlcbme-T-a, večinoma pa je bakren. Pri sv. Heleni so našli lansko leto lep tlak iz mozika, h česar se da sklepati, da. je bila tam večja, bogatejša rimska naselbina.
Malo življenje
Spisal dr. Fr. DeUla.
. .1 ; , " v . ■ , -	■■;!'' 1
(Nadaljeranje.)
t	—— t"	^ 1
XVI.
Bližala st} je \rclika noč, in mnogo dela so dobile ženske po kuhinjah, zakaj prazniki se morajo spodobno praznovati. Juri je povijal butaro za cvetno nedeljo.
Dve je bil naredil, eno zase in *
leno za Štefana, in prepletel z brinjem in bršljanoin; deklici pa sta ji nakitili s pisanimi trakovi. Ponosno pa sta ji nesla oba k Sv. Andreju, kjer ni imel noben fant tako lepe ;• nazaj grede pa je nabral Juri gobe po drevju in jo po-potem posušil, in Veliko soboto so poslMi Štefana po blagoslovljenega ognja, ko je bil stari popolnoma pogašen, in zakurili pod velild mkotlom za Veliko nedeljo. Popoldne je it napol praznik. V izbi se je polnil jerbas, lei ga jfc bil Juri spletel, s pirhi in vsako
. *__l„	nnncu1
vrstnim pecivom, ua ga ponese.
ptrhe.
.'Meni pa nič?" je vprašala Anica, ki je bila prišla v vas. kakor zaetnje dni večkrat.
;,Ti vendar vse iztakneš t" je dejal Stefan, „Kje si le vijolic dobil! Jaz jih toHfcO časa že iščem -i ravno, Rozalka, tebi sem jih hotel prinesti — pa jih ni blo še dobiti nikjer. Ves sem se opraskal, ko sem lezel za njimi. Juri, ti imaš nasjane."
„Kako to vendar lepo diši!" je dejala mati. ..Vijolic aje pa res preljuba cvetica. Tako ponižne barve je, in tako daleč gre njen duh. >— Le počakaj. J tiri, jutri ti vrnem pirhe- ker si se me spomnil,,r in ni se mogla naduhati krasnega šopka.
Anica pa je bila žalostna, da ona sama ne doti nič, "Oh, Juri," je dejala, „tako lepih pirhov sem ti bila pripravila; zdaj pa ne vem, Če bi ti jih dala."
Juri se je izgovarjal, da ni vedel, fla pride gori, a to je ni potolažilo. . * •	!
„I^ovej. kje si jih dobil !" je rekla : ,-sama si jih grem trgat."
,.\ič se ne meni, Anica!" pravi mat Pečarjeva. „Medve bodeva delili; šopek je tako velik, da ga bo obema dokti. Titriju ne smeš zameriti, da je bil malo pozabljiv. Če mu boš pa dala pirhov, ne bo nikoli več. Kaj ne, Juri?"
,.l, kako pa!" prtrdi on, in mir je bil sklenjen.
Veliko nedeljo pa sta nesli obe deklci vsako svoj jerbas z lepim prtom pogrnjen v cerkev k blagoslovu. Koder so druščino srečevali ljudje, si je vse voščlo vesele praznike, in radost jim jc sijala povsod naproti. .
Anica!" prične Rozalka, ko se vračajo. „čc bi bili medve skupaj loma. bi se izkusil, katera bo najprej prinesla blagoslova domov. Saj veš, kaj to pomen?"
..Katera pride prva domov, se tisto leto omoži; ali ne?"
„Da, omoži. In ti veš, da sem j a urnih nog; nemara bi te prekosila."
„Oh, jaz Iji se s teboj še izkušala ne.M pravi Anica.
„Ho- ho," se smeje ona, ..to le tako praviš. Potlej bi pa letela kakor lastovica. Dobro, da se ni tre-,
v
ja pohati."
..Medve bodeva pač obe prvi prišli domov."
.,1'a res," pobere besedo Simon. „Morda se oniožita res obe še pred zimo. No, presneta reč- zakaj pa ne? Ali bi bilo to tako čudno? Kaj. Matija5^	\
,.Kaj liode. kakor je božja vo-ljh-" pravi ta.
„Veš kaj? Nč čudnega bi to ne bilo. To ti jaz povem, Matija. Poglej ju no, kakšna fanta stat Kakor dve smreki. Dekleti pa tudi čvrsti! Poln jerbas ti nese pet ur daleč, če je treba."	s
Stefan se je spel |>okoncu prr teh besedah in pogledal krog sebe, če ga Rozalka vidi. Anica pa je rardela in se obrnila proč; mslila je. da se Juri po njej ozira; a ta je malo razumel vse govorjenje in mirno korakal zraven Štefana.
Najmanj všeč so bile te besede Rozatki. „Oh, oče!" odvrne naglo, .meni se še ne mudi tako hudo in Anici menda še tudi tie. Kaj ne, Anica?" In Rozalka se ozre nanjo. „Oh- oh," vzklikne, »kako si pa rdeča! Ti, ti!"
„Ker mi je vroče." odgovori ona a naenkrat je izpregledala Rozalka in razumela popolnom apomen Simonovih besed. Za Jurijem gleda Anica, tako si je dejala, in nejevolja jo je obšla. Dasiravno pravzaprav ni imela rada Jurija in ni občevala z njm prijazneje ko z vsakim drugm, vendar jo je obšla ne-voščljivost, tako da je čutla ali vsaj mislila tako, da ma Jurija tud rada! Čudno je časi srce človeško: spoznanje in zavest, da druge kaj zanima, da se drugi potegujejo za to, kar je nam le malo" v čislh, ra-zneti tud hladno čuvstvo. in za kar ae prej nismo dosfc menili- to ce-nino zdaj visoko, zatc|ker je drugim všeč. \
„Meni pa ni nič vroče," odgovori" ponosno Rozalka, in to je bil ko-rer govorjenja. Molče je stopala družba proti domu, zakaj vsak je met svoje misli. Deklicama je po-temnelo obličje, in čutili sta, da jima gre nekaj navzkriž. Anica je nač dobro vedela, da njen brat nima, posebne cene pri Rozalki, a da-si je Štefanu to tudi časi povedala, vendar ji ni nikdar verjel. Fantu ni v -Wo, kako bi ga dekle, za katerim bi on pogledal, ne niara: lo. Edini sin. si je mislil, dom go-
I	1 • ■	.. "" ,
mara m zakaj sta s z Jurijem taka
prijatelja. Meni ni prinesel nič sopl^a! iJrav nesrečna je bila Anica. Kako vesela je bila pred malo dnevi, ko so njeni starši v misel vzeli, da, kadar vzame Stefan Rozalko, jodo tudi njo otnožili, in da bi jim ail Juri kot zet jako po godu. Oh, njej bi bil tudi ! 1'oda zadnji pa že na drugo misli; — Nemara se je pa le ona vanj zagledala, s* je tolažila Anica, in Juri ae nič ne menf zanjo. Saj mi je že povedal, da je rad v moji družbi in da rad z mano govori ; Pečarjev i m mora seveda bolj streČi. Tako se je izkusaja pomiriti.
RoZialko so pa tudi navdajale neprijetne misli. Anica dobi Jurija, tako si je dejala, jaz naj bi bila pa s tem pustim človekom zadovoljna, s tem Štefanom! Aha- zato hodi Atfica zdaj Jolikrat k nam. da se z njim pomenkuje. Glejte, glejte, ne izbira slabo. Toda Juri je pa zanj<. vendar predober. In nekako zanič-Ijivo je premerila z o^nii šibko po •ftavo Aničino. Ta je zdaj dobro vedela, da Štefana nima nič, prav nič rada.
(Dalje prihodnjič.)
<	POZ^V. . 1
ISČK SE sestra od John Jeriča, ki
je umrl v Milwaukee, Wise.
Zgtasi se naj v našeni uredništvu.
< "i
ZAHVALA.'
Slovensko izob. pevsko društvo "TRlpLAV", se zahvaljuje vsem cenjenim posetnikom- .njegove do sedaj največje predstave "Legijo-narji" in upa« da ta n|klonjenosi slovenkega občinstva v Clevelapdu in okolici za vedno ostane . Istotako se dr. Triglav zahvaljuje vsem cenjenim igralkam in igralcem, ki so s svojo požrtvovalnostjo pripomogli do tako lepega,večera.
Izob. pevsko dr. Triglav.
•-r	1 ■" 1 ■	1 ■ ' —
Mali oglasi.
— 1
Ako imata na prodaj Kilo, »vat, po blitvo« ali kaj drugaga, dajta oglat v na* Mat, ki bo akrbal, da a« dobijo kupci. Can« nisk*
NA PRODAJ HIŠA iN DDT v C"ollinwood-u. Posestvp je vredno $2500. in se proda radi bolezni in odhoda v staro domovino za $1900. Plača se nekaj takoj, a ostalo na mesečni obroke. Več se poizve pri John J .Grcfina, 6104 St. Clair Ave. Tel. Central 4*79 K..
IŠČEM DVE dekleti da bi mi pomagale zvečer v salonu in zato prejemale dobro hrano.
4628 Hamilton Ave. N. E.
AKO SI IŠČETE DOBRE kuharice, za ohceti, ali kake druge prilike, uprašajte na 6028 St. Clair Ave. fy E- (Bizjakov salon
Izgubljen fountain pen med 61. In 62. cesto. Kdor ifa Je nafiel, naj ga odda prt uredništvu. .
Slovenaka va&errva Aola Ima pouk, trikrat na teden: torek, sredo tn petek. na 6104 81. Clair Ave. N. E.
' , ^ < K- ti ' >• :ii.f / ". v/!;. \ » J'.*.
RABIM PRIDNO, in pošteno ,de
kle za hišno delo. Dobro, da bi
znala tudi nekoliko nemško.
% Plača dobra. Vprašajte na 6101
St. Clair ave. __,_»
ZIDARSKA DELA in SLIKANJE SOB TER RAZNE POPRAVE po hišah (flajštranje, slike z vzorci tu in inozemske') dela najcenejše in lično MATIJA, CIMPERMAN, pri Mike Ske-be Collinwood. O. Tel Wood 383 W. Rojakom se priporočam. 1-3 IŠČE SE priden in pošten trgovski pomočnik. Vpraša se pri upravništvu.	I
SE PRIPOROČAM Slovenskemu občinstvu, da me v slučaju kake ohceti, ali druge godbene zabave pokličite in zagotavljam pristno domaČo poskočnico. Vprašaj pri Jacob Petrič, 1008 E. 64th St.
Zagovornik In kelaktor t« v»«'J«zlke:
Slovensko, Hrvaško ln Nemfttoo Ulmer k Borntaeln. Vprašajte pri M. Tolstoy 6217 St Clair Ave . lfb
SLUŽBO DOBI mesar, ki dobro razume svoj posel; plača $30.00 na mesec, stanovanje in hrano. Oglasi naj se pri uredništva. 4.5 ' ___!___
RABIMO več deklet za šivanje. Delati bi morile doma. Cerv
ANTON GRDlfcA. trgovina z taissnlno in poh Štvcm POGREBNI ZAVOD IN AMBULANCA. Kočije odprte ali *zaprt«, kakor tudi vozova za vsakovrstno prevažanje vedno na razpolage.....
Telefon od 6 are zjutraj do 9.
ure xyeCer: Central 2870 R, od 9. ure »veCer pa do o; ure zjutraj, Central 2585 R. Ako se na Val poklic nihče ne ;
oglasi pokličite Cent. 7881 R. ; ANTON QRDI.NA. 6127 8T. CLAIR AVE.
VPRAŠUJTE S*M0 PO TEH ZNAMKAH, i
ki Jih ima
I PRAVI DUNAJSKI KRUH i
j	Sveš svak dan
l pri vseh fcoccrjlh.
1	-	j
■■ '•• r...... ■	'
Slovensko^ merikanski
KOLEDAR
ZA LEI O 1909
Je dobiti s poštnino vred za 30ct.
Kolednr Je 7elo obsežen In primat no darilo za Botič ali Novo leto.
NnroCIla naj se pošiljajo Upravniitvu "Glas Na^pda", 82 Cortlandt St.,	New York.
Jan31'09
DOBRO MILO.
Za oskrbljenje, čistenje in lepšanje kože, las in rok, ker je najboljša stvar za umivanje, kopanje in britje; Severovo Zdravilno Milo za kožo se ia vse prej omenjen* potrebe ne more nadomestiti. Tudi je nenadomstno za kopanje otrok, ker je čisto, dišeče ter naredi kožo mehko in zdravo, da zadovolji vsakogar.! Tisoče ljudi ga vsak dan rabi. Ali ga tudi vi? Cena 25 centov za kolaček pri lekarnarjih. Pišite za vzorec. W. F. Severa C. Cedar Rapids. Io\!a.
V K t r ATKEM iZTDE!
Angleščina brez učitelja,
po navodilu:
SLO V ENSKO-ANOLf ŠKE- «LOVN|C6, 8LOVENSKO-ANGLEŽKfcUA TOLMAČA IN ANGLEŠKO - SLOVEN-^ SKEG K SLOVARJA.
tsr 3 knjige ir l ^
za.
Samo $LOO
4	1 v	' Wfytftf '	jV.	.	;.<•'. 1 1 VrtflB
pri
V. J. KU6ELKA & CO.,
9	st- • • • NEW YORK, N. Y.
Denar jc poslati v gotovim, v pisemskih znamkah ali po Money — Order.
■■^T^-x^-vm- i	- r«;tvf » rtf yap
Royal Blend moka
nima iekmrcsi.
...........'Ži
[	, rpK®;' "f ■	.. f' h ;
En poizkus vas bode ^ prepričal. Denar nazaj, ako ni popolnoma zadovoljiv.
I SLOVENSKO PODJETJE. 1
Prva In edina slovenska tovarna za Izdelovanje
. < J
gW mehkih pijač
pop, glnserale, ismon-sour, aodavoda (v steklenicah all v tanks). Slovenski gostilničarji se naproiajo, da podpirajo domača podjetje, namesto tujcev.
POTOKARAc KNAU8
1838 8. CLAIR AVE., N. B.
>	Telefon Cuy. Cenltral 5473 L.
►	i v
"Znatnevarnosti. I
Prav malo tjudl lur' na eakrat nevarno sboll. Navadno Čutijo ttajpreje slabo raipololaaje predno Jih napade bolesen, a ostane nesapaieno alt celo zanemarjeno. Tako raspololenje Je snak nevarnosti ed strani narave. Lahko Je bolečina, utrudljlvost, sabasanost, a skoro vedno Je to
' 8 '1
zguba slasti do jedi,
s	•	'	'	I
ki obrne nslo pozornost na to, da nekaj nI prav. Pameten mol nikdar ne sanemarja ten snaka, ker dobro ve, da Je morda to osnanjevalee nevarne bolezni, Četudi morda zgine straa brez zdrav- I
IJenja. Svetujemo Vam, da ste na varni strani, ako rabite takoj
^^^	' %' - 0 Vi	"
Trinerjevo ameriško mf f&f zdravilno grenko vino.
\	" j: -t--—I'
To Bdravllo deluje hitro. Vzbudi Sleae želodca in milice ter napravi, da delajo. Ako m stene želodca kako ranjene, Jih v kratkem opravi.
Storilo bo Vam toliko dobrega kot nobeno drugo zdravilo na svetu.
ONO
da zdravo slast do Jedi, Izpopolni vafto prebavo, zagotovi ne* moteno spanje, ojačl tlvce In
f
milice, očisti kri. ds zdrsvo barvo, poeetrl energijo In navdulenje, da popolno zdravje.
Obranilo bode celo valo d rutino močno In zdravo, ker m sna dati otroka ravnotako kot stari osebi. Pomaga vsakemu želodcu, zdravembln bolnemu, kar regulira njegovo delovanje. To J« edino dobro zdravilo za letodec.	(
Vpralanje. Ali sto le kdaj zapazili, da vas nekateri trgovci varajo ■ ponarejenim "grmkfca vinom" aa mesto TRINKRJKVBQA, ki Je	/
edino pravo pristno grenko vino ?
.Pazite ln zavrnit« vsa ponarejanja. Ako rabite zdravniškega našteta, pluta nam (n aa* zdravnik ga vam bo dal brezplačno. - W \ ■ •"'.r', '
' Rabi Trinerjevo amsrilko zdravilno grenko- vino pri vseh beieznlh Modca In prebavnih sr-ganov.
JOSEPH TRINER,
Izdelovalec adnvflaklh poeebnoetl.
-ii' ■ .'■'»■ ■'>*■ ■ 0'-' ■ 'h 616-622 So. Ashland Ave. - - - Chicago, 111-
' ^^fafaLasfrri	1 ' - """fe
; PO LEKARNAH. ,	PO OOiRlH ^OSTILHAM.
BERI TO POLO NATANČNO!
... '
\/ i 3 f	r% w	''jLl m
vsaka stvar nudi i/.vati redno ronudbo
• '' ,V
■	J*	; ■'? .'i'	• V,
SESTNAJSTA
_:__—— O O	' —
KLEIN BROS., 6017-19-21 ST. CLAIR AVL
jMPff;' .v.', i".- / v.' ••	' f	■' s	'	/'
Naša navada je, odkar smo v trgovini, da vsako leto prirejamo prodaje, in sicer koncem sezone Izkazale so se
" prav koristne za poznega knpovalca in za nas, ker dajo priliko kupovalcu za izredno NIZKE CENE, in ram pa, da
spremenimo v denar VSO MOGOČO ZALOGO. Trgbvina jespni in na zimo ni bila, kakor druga leta ter je pustila pri
nas (veliko zalogo lejrtga blaga na razpolago, ki se ceni do
$35.000 = Poživljamo Vas torej,
\	v.
da pridilc in ne zamenjate te prodaje z drugimi v okolici. To je bona fide prodaja, samo radi navedenega vzroka. Mi
ne bodemo OPUSTILI TRGOVINE, ampak Vam bodemo postregli iz starih prostorov.	Poštenost in zadovoljivost
sta bila naša načela do sedaj iii na tem sloni naša trgovina.
Ta prodaja j | |P • * A A	Ob 9. uri
; flPTPlf I S 15111 lili	ter do SOBOTE
se |/v I vil !*/• Itlll« v 7» # januarja,ko,ebo- .
M.	w	do navedene nizke cene o-'
začne	m iinir	f*. n
Glej cene in nekaj najzanesljivejšega blaga in oblek, kdaj na vpogled pri prodaji.
.................... 1 1
Prodajalna zaprta
13. in 14. jan.,
sKlra	't lt . J*'2	f.»V; 5SJJ^ * 'X'^it'lft
da se uredi
.tj
zaloga.
h *'■. ;>"< M '-ij f; '• fM\ H 1 >«?..' *
Prodajalna odprta
zvečer. Pridite zgodaj zjutraj,
ko ni gneče.
Mo&kl lil dedki čevlji.
I Najboljši $175 in $2.00 delavski čevlji.......$1.25
Najboljši $2.50 in $3.00 čevlji .............. $1.95
Znani "K. B." $3.50 in $460 čevlji, nalašč narejeni za nas iz patent minja, gun metal, box calf, blucher,
button in drugih vrst po....................$3.15
I $2.00 in $8.25 deški, od 1 do 5 ............. $1.35
Najboljši deški rubber boots ., '............. $1.85
I $0 parov otroških rublier boots 6—10, prejšnja cena
$1.25 do $1.59, ............................. 95c ,
Moški opanki ............................... 33c
Težke canvass, roka- Plave čezramnice in jum-vice ............ 5c perji vredni 50c po 35c.
Otroške dokoletiske hlače iti suknje.
I $2.00 in $2.50 obleke in suknje ..............$1.60
$3.00 obleke in suknje ................»,.... $2.25 ,
$3.50 obleke in suknje......................$2.50
$4.00 obleke in suknje ......................$2.95
$5.00 obleke in suknje......................$3-48
Moške delavske srajce „ t ~ ^
'	Boston Garters ----17c
vredne 50c........37c	s
Oprava.
Najboljša fleece spodnja obleka .....33c
Se boliša, 75c vredna ....................... 48c
Ribbed plava, rjava in rumenkasta..............35c
Cisto volnena- normal ali kamel, .............. 83c
Cisto volnena, boljša CT.....................$1.19
l>obra $2.50 volnena jopica.................$1.79
Boljše, $3.50 vrednost ..................... $2.25
Vredne $4.00 in $5.00 vrste................ $3.25
Cisto volnene 25c in 35c nogavice ............ 19c
Rdeči in plavi robci........................... 3c
S svilo uvezeni robci ......................... 8c
50c in 75c ovratnice......................... 3®°
75;c in $1.00 nedeljske srajce ................ 58c
Dobra topla kapa............................ 23c
Boljša vredna 65c ............................ 39°
Vredna $1.00 in $1.25........................7°°
Klobuki vsake* vrste, barve in oblike, |k> cenah, ki nimajo tekmeca.
Moške obleke.
Ta oddelek je najvažnejši, ker so cene najboljše.Naše obleke in	suknje so vrhunec uspeha najboljših izdelovalcev v Zdr, državah; za pristojo obliko in trajnost ni boljših. Cene so smešno nizke in se ne'morejo dobiti nikjer po cenah, ki jih zahtevamo.
f
H	'/
Moške $7.50 suknje Moške $8.50 obleke in	Moike $10.00 obleke in
in obleke za vas • .nje-za \as	Mknje za vas
1>" ............... 4.75 po ..... 5.35 po .... 6.45
4	_
Moške $12.00 obleke in	Moške $18.00 obleke in	ške $2^.00 obleke in
tiknjc za vas	suknje za vas	suknje za vas
po...............7.45 po ............11.45 po.................14.45
HpHHMHHlVBMHMHHBHMNHVMMnB
Moške Si5.00 obleke in	Moške $20.00 obleke in	Moške 28.00 obleke in
stiknje za vas	suknje za vas	suknje za vas
Po ..... ..........9.45 PO ......... 12.45 po ... ............16.45
Polna zaloga bvčegov, ročnih torb itd.
Vse cene čudovito znižane, ako se primerjajo s prejšnjimi.
' i ** . '
Prvotna cena bode na vsakem kosu in tiket z znižano ceno. Prinesite ta cirkular s seboj, ako ne bode res. Primerjaj cene. •	.;
Ako kaj kupite in ko pridete domov, ako niste zado/oljni z nakupom, prinesite ga nazaj, in mi vam povrnemo denar.	K,'
Cena na Vsaki stvari bo STALNA in še ne bode absolutno spremenila za nobenega. Posebno število prodajalcev na razpolago, da vam postrežejo.
DAJEMO VREDNE STRAUS MILLER ZNAMKE PROSTO Z VSAKIM NAKUPOM, KER SO XA.mOLjSK ZNAMKE. NJIH DARILA SO VREDNA DVAKRAT TOLIKO KOT DRUGIH. DOKLER HRANITE. DC)IHTE NAJDOLJSE. '
Moške iti deške hlačt. J
:"'. ; ■ ' '" '' '. ", 4	'	I-'.'!
Najboljše unijske jean hlače.................. 85c.
Najboljše $1.^6 delavne hlače................ 95c
Volnene, sive $2.50 hlače ...................$1.65
Čme nedeljske $2.50 hlače..................$1.45 |
Čisto volnene kašmer $2.50 hlače.............$1-45
Čisto volnene $3.50 $4.00 hlače............$2.45
$4.00, $5.00 in $6.00 hlače najboljše blago po prvotnih
eenah ................................. $3.75 1
50 parov deških dolgih hlač starost 13 do 16 let vse §
vrste po ..............................$1.45 M
150 parov deških 50c in 75c do kolen hlač......39c |
100 parov deških $1,00 iu$i.2S hlač po.........*• 65c. J
—" 1 —|——— i"—it i
Plavi, rdeči in beli	Deške pletene jopice
robci po...........3c sive in plave po ... 27c
'I' ■■■ " " . "I	B. ■	—* J
Deške iti fa itovske obleke In suknje.
$7.50 obleke in stiknje po ...................$4.35;'«
$8.00 in $9.00 obleke in suknje po ... j........$5 50,ta
$10.00 hi'$12.00 obleke in suknje po........ .i $6.50 1
$15.00 obleke iti suknje po.................^ $8.
$18.00 obleke'in suknje po ................$11.50^
1 " 1 ' -
25c svilnenč naramnice $1.75 dežniki po ............ 15c po............. 90c I
Klobuki in kape. m
$3.00 mehki in derby klobuki po.............$2-37 ^
$2.50 mehki in derby klobuki po.............$1.98^
$2.00 mehki in dei-by klobuki po.............$1-48'^
$1.50 mehki in derby klobuki po...............gSc J
$1.00 mehki in derby klobuki po................75c j|
50c kape po.................... v.............. 38c j
75c kape po .........................55ca
$1.00 kape po .............................. 79° ^ I
$1.50 kape po____*.............1..........$1.19 j
$2.00 kape po .. ...............v........... $1.48 l|
$2.50 kape po .............................$1.98 JI
I/1 n^I DD AO	Obleka in čevlji
ilLbini DnUO. 6017-6019-6021 St. Clair Ave
I	stocs=P's bz-oce:.