advertise in
the best
slovene newspaper ★
Coinmerical Printing of All Kinds
ENAKOPRAVNOST
EQUALITY
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
Čitatelji v: CHICAGL NEW YORKU. DETROITU.
sploh po in izven Amerike
— leto xxxix.
CLEVELAND, OHIO, MONDAY (PONEDELJEK), MAY 21, 1956
ŠTEVILKA (NUMBER) 100
KOVAČ
, ^agloma
je preminil včeraj
okrog 11 on ' ", .....
S -i-l.SO ure dopoldne ko
domoA
Kovač,
^ St. Star je bil 57 let in je
se
s cerkve, Joseph
(^ORiov s cerKve E. Rd	stanujoč na 1079
»n na
8e i„ dolenjskem. V Ameriki je DH Skta 1949. Delal ter J ^®land Twist Drill Co. 182 в s mizarske unije št. svoi Л ^ sedaj je dokončaval g J aom ob vznožju E. 62 St. ®fca Y^^^sednik društva Presv. ^Jezusovega št. 55 S.D.Z.
jena	soprogo Pepco, ro-
Btro J, ®Podarič, v Kanadi pa se-Vrši . ^^cko Medved. Pogreb se
Zavod! S^ovega E. 62 St.
pogrebnega
Zgonc
Ha 2bolezni je preminila domu Anna Zgonc, ђцјол.	stara 69 let, sta-
je bij.	E. 169 St. Doma
ci, ifj ^ Lipavec pri Ribni-g^r^pušča brata Jožefa in
Hahaiei	^ Ameriki se je
Podr let in je bila članica
ТцЈ^! S.Ž.Z.
Bt._ ^ zapušča soproga Anton ћа >T ^ Topole pri Novi vasi Па ^%jskem, sinova Antd-^ Franka, hčere Mrs. »ing i®® ^"zar, Mrs. Anna Kast-pet vnukov, dva Louisa in več do 2ii,+ ^o^reb se vrši v sre-nega	8.45 uri iz pogreb-
vi_	Joseph žele in sino-
je VnftV ■ 8t., v cerkev Mari-to ћд o^zete ob 9.30 uri in na-Pokopališče Calvary.
^ BLAZEVIC
je nj^ ponoči ob 2.30 uri se I2th	med E. 9th in E.
ftezgod P^^Petila težka avtna živiiej,^' ^ ^^teri je zgubil svoje jog	J. Blazevic, stanu-
jal gg . ^^03 Sylvia Ave. Naha-avto, ki ga je vozil Ilojen •	Peter Miller.
^ ^levelandu. Starši pred i.*.- Antonia so umrli

Zapušča brata Prank in
in
Mrs. Ann La-Hose'jii Louis Bennie in torei{ . Pogreb se vrši v hega	ob 9. uri iz pogreb-
47g g^voda Mary A. Svetek. ^°^iiY,n	v cerkev sv. Je-
G 30 nri in nato na sce Calvary.
STRAŽIŠAR
bolez^:^ 8^30 uri je po dolgi hčepg P^'eminila na domu svoje Aloi,;. ^ ^0517 Woodland Ave.,

rojena Seli, V se je preselila k hče-ivala na 1115 Norwood
bill
bila 81 let in je
Stara
6t.	vasi Strazišče, fara
Hica i Cerknico. Bila je čla-
EGIPT BO ZA ZAPADNI BLOK IZGUBLJEN!
CAIRO, Egipt, 20. maja—Predsednik egiptske vlade Gamal Nasser čuti, da sta USA in Velika Britanija "zavzela do Egipta skupno politiko, ki je ta, da se sedanji vladi Nasserja ne zaupa. Nasser je hitro odgovoril in, kakor Nehru v Indiji, povdaril, da bo, kakor Indija, tako tudi Egipt sprejel vojaško in gospodarsko podporo, pa naj pride odkoderkoli.
Predsednik Nasser kuje skup- *
ni blok arabskih držav. Da bi njegov vpliv ne segel preko Egipta, posebno ne v Arabijo, je zapadni blok začel s posameznimi akcijami in podpira arabske poglavarje po načelu, da kjer se prepirata dva, tretji dobiček ima.
Egipt se je naslonil na Sovjetsko zvezo. Sovjetska zveza obo-rožuje egiptsko narodno vojsko in je Egiptu poslala tudi šest podmornic. Ob priliki, ko je Nasser sprejel te podmornice za Egipt, je zapadnemu svetu povedal, da je Egipt odločen, da postavi na noge močno narodno vojsko, odklanja pa vsak diktat od zunaj. Vsak korak, ki bi hotel vezati Egipt enostransko, na katerokoli stran, bo smatran kot napad na Egipt.
Nasser se je tudi odločil, da pošlje v komunistično Kitajsko posebno vojaško komisijo, da dobi orožje tudi iz Kitajske, vsaj pa preko Kitajske.
v staro domovino
V četrtek se bo podala splošno poznana in priljubljena pevka pri zboru Zarja, Mrs. Jennie Fatur s svojo hčerko Jeannie na obisk drage mame v stari domovini. Srečna pot in zdrav povra-tek!
^cije

reda sv. Fran-
Slovaške organi-
katoliške zveze.
deinii- , je umrl tekom epi-leta 1918.
Btiri	štiri sinove in
t'aul	Mary Vargo,
O.p sedaj Father Henry,
\т ' ' ki
^ча
^^ојбка T -Sedal	Anna (ki je
Ewalda, J v Soh sv, Pavla na
E. 40 St.), Rose (ki je sedaj redovnica Mary Samuela in poučuje v šoli sv. Janeza v Kansas City, Kansas), Frank (ki je sedaj Father Raphael pri frančiškanih v Lemontu), Mrs. Barbara Gielink in Alexander, 12 vnukov, dva pravnuka, dva brata Frank in Jernej Sebalj in dve sestri Mrs. Anna Bizjak ter v stari domovini Terezijo Ošaben. Pogreb se vrši iz Grdinovega pogrebnega zavoda na E. 62 St.,
v cerkev sv. Vida.
$
JOHN SKUFCA
Nagloma je preminil v petek popoldne JohnSkufca, star 69 let, stanujoč na 13829 Lake Shore Dr. Zadnjih 22 let je s svojo' ženo vodil gostilno Marie Tavern na 840 E. 140 St. Doma je bil iz vasi Zvirče, fara Hinje, odkoder je prišel v Ameriko ko mu je bilo 18 let. Bil je član Lake Shore Post št. 273 A. L., katerega člani so mu snoči izkazali vojaške časti. Bil je veteran prve svetovne vojne.
Tukaj zapušča soprogo Marie, rojena Stampfel, hčer Agnes, štiri sestre Mrs. Jennie Dalitz, Mrs. Frances Miklaus in v stari domovini Marijo Tekaučič in Rose Vi die, ter tukaj brata Joseph. Pogreb se je vršil danes zjutraj ob 9.30 uri iz Grdinovega Lake Shore pogrebnega zavoda v cerkev sv. Jeronima ob 9.30 uri in nato v družinsko grobnico na pokopališče v Mentor, O.
"ame nf župnik fare Holy Mary v Bedford, Va.,)
Važna sodba
v Richmondu, Va., je imelo apelacijsko sodišče razsoditi v zadevi, ki je zanimiva za delavstvo sploh, šlo je za stavko v neki tovarni, kjer so lastniki tovarne uporabili stavkokaze, da so razbili stavko, pa so potem, ko je bila stavka končana hoteli stavkokaze tudi nagraditi s tem, da so jim dali večjo "seniority." Sledila je tožba. Federalno sodišče je v drugi instanci razsodilo načelno, da je bil tak postopek lastnikov podjetij do stavkoka-zov udarec v obraz danes pripoz-nani osnovni pravici ameriškega delavstva, to je pravici do stavke. Vse "seniority," ki jih je dalo podjetje stavkokazom, je sodišče razveljavilo.
MED U.S.A. IN NEMČIJO
Zveza ameriških industrijcev bo imela meseca decembra letošnjega leta svoj občni zbor v New Yorku. Prireditev sama naj ne bo samo ameriška, marveč v nekem oziru mednarodna. Zapad-nonemška industrija je važna, industrijci tam so enako organizirani v svoji zvezi industrijcev. Za ameriško zvezo industrijcev se je njen predsednik Cola Parker pogajal z zastopnikom zapadnoneške zveze industrijcev Fritzom Bergom, da se nemški industrijci udeležijo velikega občnega zbora v New Yorku. Nemci bodo v New York tudi prišli.
ZIMA IN MRAZ—
TUDI NEVEST NE VLEČETA!
Pod Dansko spada otok Fejoe, ki ima vse skupaj kakih 1,200 ljudi. Otok leži 70 milj južnozapadno od Copenhagna. Na otoku primanjkuje žensk, deklet. Samci so bili prisiljeni, ^a organizirajo za skupne koristi posebno zvezo, Id je začela oglašati v Copenhagnii, naj pridejo na otok Fejoe dekleta, ki si ži^lijo zakonskega življenja. Ko so samci priredili prvo letošnjo prireditev za povabljena danska dekleta, je bilo na otoku izredno mrzlo. Na prvo povabilo je prišlo kakih 80 deklet iz Copenhagna — in posledica? Nobene zaroke, nobene poroke. Zveza samcev je poskusila v drugo. Uspeh—nič! Le to, d!a so meščanke iz Copenhagna videle, kako silno beraško in otožno življenje živi prebivalstvo otoka Fejoe, čeprav so danski državljani.
REKORD V POBIJANJU
Okraj Cuyahoga računa lahko s tem, da bo postavil nov rekord smrtnih žrtev cestnega prometa. V letošnjem letu je v Cle-velandu že 45, smrtnih žrtev cestnega prometa, dočim jih je bilo lansko leto ob istem času le 33. V predmestjih Clevelanda jih je bilo 32, lansko leto v istih predmestjih le 13.
Na obisku
V soboto so si ogledali našo tiskarno Mrs. Barbara Ostanek, sin Laddie in prijateljica Irene Pavelko, ki bivajo v bližini St. Catherine, Ontario, Canada, in sicer so bili v spremstvu Mr. in Mrs. John in Jennie Mish iz 6608 Schaefer Ave., pri katerima so se mudili na kratkemu obisku. To je bil njih prvi obisk v Clevelandu, kateri pa se jim je dopadel. Domov so se vrnili včeraj.
ZLOČIN, KAKOR GA CLEVELAND NE POMNI!'
Zadušnica
V torek, 22. maja se bo brala zadušnica ob 7.30 uri zjutraj v cerkvi sv. Jeronima na Lake Shore Blvd. za pokojno Rose Re-setič ob prvi obletnici njene smrti. Sorodniki in prijatelji so vabljeni, da se udeleže.
V soboto okrog poldneva, ko je bil trgovski promet na višku, je prišel črnec Frank Williams v trgovino Kresge Co. na 402 Euclid Avenue. V spodnjih prostorih je napadel trgovsko name-ščenko Joanno Morrison, ki je ravno hotela odnesti v zgodnje prostore izkupiček $160. Williams ji je grozil s pištolo, če mu ne izroči denarja. Ko je name-ščenka Morrison poklicala na pomoč ravnatelja, je Williams zagrozil: "Samo odpri usta, pa bom streljal!" Ropar jo je nato udaril po glavi in ji vzel denar, nato pa zbežal na ulico E. 4 St., pomožni ravnatelj družbe Kresge Co. Arthur Loesser pa za njim. Na begu se je Williams znašel na Prospect Ave., kjer je bil na službeni dolžnosti stražnik Joseph Haydu. Ko je poskušal ustaviti Williams, ga je ta s pištolo pogodil naravnost v srce. Ko je stražnik Haydu padel, je Williams pograbil njegovo službeno pištolo in bežal dalje.
Williams je bežal v notranjost May Company, odtod pa v Hig-bee Co., kjer se je srečal z Frankom Beginoni, ki je bil kot policijski upokojenec v službi kot privaten detektiv v podjetju. Tudi Frank Begin je padel. Končno so stražniki podrli Franka Williamsa.
Ubiti policist Joseph Haydu je bil oče dveh malih otrok in raz-
Doli z višjo obrestno mero na posojila, ker škoduje vsemu ameriškemu gospodarstvu!
z OMEJENIM KREDITOM NE PRIDEMO NIKAMOR
WASHINGTON, 20. maja—K vprašanju zvišane obrestne mere za posojila se je oglasil veliki poslovni svet in je politiko Federal Reserve Boarda odklonil. Oglasil se je mali trgovec in je to politiko odklonil. Oglasila se je Zveza ameriških industrijcev, ki je opozorila Federal Reserve Board, da ne bo dosežene produkcije, če bodo krediti omejeni. Namignilo se je od finančnih strani, da bo v Ameriki nastala črna borza s posojili, dalje, da se bodo organizirali ljudje, ki razpolagajo privatno s kapitalom, pa bodo oni dajali posojila po nižji obrestni meri. Vso stvar je vzel v pretres odbor senata in vrši preiskavo. Končno smo v volilnem letu 1956 in finačno vprašanje, vrednost dolarja, bo na volilnem programu ene ali druge stranke.
poročen, ampak sta se zakonca pobotala in nameravala v teku prihodnjih dni poroko obnoviti. Mesto na poroko, bo nastopil zadnje potovanje v grob.
Kdo je zločinec?
Frank Williams ima za seboj zelo popisan kazenski list. Pečal se je že v mladosti s kriminalnimi dejanji, je izvežban ropar. Bil je puščen pogojno na svobodo, pa je zločine nadaljeval. Rojen je bil v New Mexico in so ga prvič prijeli, ko je bil star 11 let, ker je imel pri sebi orožje. Bil je v zaporih v Utah, tudi v Los Angelesu, odkoder je pobegnil. Bil je aretiran v Arizoni, zopet pobegnil. Nazadnje je bil aretiran v Clevelandu, bilo je to maja 1955, obsojen na 90 dni pogojno, ker je svoje stanovanje oddajal tajni prostituciji.
Pred 15 leti je v Clevelandu obstrelil dva clevelandska policaja zakar je bil več let zaprt.
Za družino pobitega stražnika Joseph Hayduja se je začela javna zbirka.
Trgovsko središče Clevelanda Public Square s trgovinami in okolico je imelo v soboto eno od redkih tragičnih senzacij. V trgovinah, kjer se je bil pojavil Wililams, je nastala splošna panika, pr^no je bil ropar, ki je do zadnjega streljal na policijo, smrtno zadet.
Federal Reserve Board je zvišal obrestno mero za posojila, ki jih daje ameriškim bankam, od dva in tričetrt procenta v Min-neapolisu, San Franciscu pa celo na tri odstotke. Splošno je obrestna mera za kredite Federal Reserve Boarda dva in tričetrt odstotka. Ta obrestna mera, pravijo, je previsoka. Federal Reserve Board opravičuje svoj sklep s tem, da hoče preprečiti inflacijo in dvigniti vrednost dolarja.
V	Washington prihajajo protesti zoper to finančno politiko od vseh strani. Protestirajo po-edine države in občinske uprave, ker jim bo ta politika onemogočila, da bi izvršili javna dela, ki so v načrtu. Gre za šolska poslopja, gre za ceste, gre za javne zgradbe sploh, če naj se na najeta posojila plača višja obrestna mera kot je bilo prvotno zamišljeno, odkod dobiti naknadna finančna sredstva, ko pa se mora delati po državnem ali občinskem proračunu, eden kakor drugi pa je določen.
Bolj kakor visoki poslovni svet, je udarjen z novo finančno politiko z višjimi obrestmi srednji in mali ameriški poslovni človek.
Kam tudi s stanovanjsko, Aploh gradbeno podjetnostjo? Popre je so stavbeniki računali s stanjem kot je bilo in tudi tako sklepali pogodbe, sedaj pa, kako naj delajo naprej?
Javno sta se oglasila zakladni tajnik federalne vlade George Humphrey in prvi gospodarski svetovalec predsednika Eisen-howerja dr. Arthur Burns, ki opozarjata Belo hišo, pa tudi Federal Reserve Board, da gremo s tako finančno politiko v nepotrebno gospodarsko nazadovanje.
Celotna produkcija leta 1956 je bila ocenjena na 400 milijard dolarjev in bi pomenila rekord. Če se gospodarsko življenje oklepa z nepotrebnimi finančnimi vezmi, te produkcije ne bomo dosegli.
V	avtomobilski industriji so računali, to pa na podlagi prejšnje federalne politike, da bo v letu 1956 prodanih 6,500,000 osebnih avtomobilov. Če ostane pri sedanji finančni politiki, bo dobro, če bomo prodali "5,800,000 avtomobilov. Razlika je velika, pa nepotrebna tako pravijo v Detroitu.
(Zadnji teden so se izvršili nadaljnji odpusti delavstva tako v avtomobilski industriji sami, kakor v tistih industrijah, ki delajo za avtomobilsko industrijo. Povprečno se je cenilo, da je šte-
vilo vseh teh odpuščenih delavcev doseglo visoko številko — 200,000.)
*
V letu 1956 je bilo vrženih na trg do sedaj 2,595,000 osebnih avtomobilov. Pri tem je važno dejstvo, da je tako imenovana neodvisna industrija vrgla na trg le 107,000 vozil. V glavnem je šlo torej za produkcijo velikih treh—General Motors, Ford in Chrysler.
Iz bolnišnice
Iz bolnišnice se je vrnila Mrs. Jane Gospodarich, ki se lepo zahvaljuje vsem za obiske, cvetlice, darila in voščilne kartice. Prijatelji jo lahko obiščejo na domu na 967 E. 130 St.
Poznani društvenik Mr. Frank Penca se je vrnil iz Euclid-Glen-ville bolnišnice, kjer je srečno prestal operacijo. Sedaj se zdravi na domu na 960 E. 78 St., kjer ga prijatelji lahko obiščejo. Najlepše se zahvaljuje vsem za obiske, cvetlice, darila in voščilne kartice, ki jih je prejel.
Ogled električnih pripomočkov
članice in prijateljice podr. št. 10 S.Ž.Z., ki se nameravajo udeležiti v sredo, 23. maja demonstracije in ogleda električnih pripomočkov za gospodinjstvo v prostorih The Illuminating Co. na Public Square, so prošene, da se gotovo zberejo pred poslopjem do 12.45 ure popoldne. Ogled je določen za 1. uro, nato pa se bo posetnicam serviralo prigrizek.
Sestanek Varnostnega prometnega odbora
Jutri, v torek zvečer se bo v prostorih Newton' D. Baker Health Center na 1465 E. 55 St. vršil sestanek ali javen shod Varnostnega prometnega odbora 23. varde, na katerega so vabljeni vsi prebivalci varde kot splošna javnost, ki se zanima za varnost na cesti. V odboru so councilman John F. Kovačič, Mrs. John Hribar ml., kot načel-nica in Miss Frances Kompare, tajnica, ter drugi, ki sodelujejo s Varnostnim odborom župana Anthony J. Celebrezze.
Shod jutri večer se prične ob 7.30 uri in ga bo otvoril councilman Kovačič s prisego naši ameriški zastavi; sledilo bo kazanje novih premikajočih slik o varnosti vožnje na biciklu; nato bodo imeli kratke nagovore razni javni funkcionarji in Mr. Anton Grdina, katerem bo sledilo proizvajanje zabavnih točk in za zaključek bo petje in ples.
Zadnje vesti
Lepo, morda proti večeru oblačno, kakor sploh ob Velikih jezerih z najvišjo temperaturo 69, najnižjo 55 stopinj, pravi vremenska napoved. V New Mexico in okolici imajo poleg Califomije 100 stopinj vročine.
Na Pacifiliu je včeraj popoldne po ameriškem času danes zjutraj malo pred šesto uro eksplodirala vodikova bomba, ki je bila odvržena iz letala bombnika in sicer iz višine kakih 50,000 čevljev. Je to prva amenšita eksplozija vodikove bombe, ki je bila odvržena iz letala. Praktično to pomeni, da se vodikova bomba iz letal odvrže lahko kjerkoli že.
V	bližini Elyria je na nezavarovanem križišču ceste in železnice prišel pod vlak osebni avtomobil in so bile posledice strašne. Osem ljudi ubitih, med njimi štirje otroci. Pobita je družina Millarda iz Sumit okraja, poleg nje, še štirje drugi.
Sicer je bil konec tedna in včerajšnji dan slab, ko gre za varnost prometa. Včeraj je bilo na cestah pobitih Š9st Clevelandča-nov, kar znači, da se je nedelja zaključila z 50 odstotkov več žrtev cestnega prometa kot je to običajno.
V	bližini New Yorka se je ponesrečil osebni avtomobil in kako neprevidno vozijo kaže ravno ta slučaj. Voznik je vozil z brzino 90 milj, je zadel v obcestni zid s tako silo, da je podrl mejo, v kateri .je bila zazidana cela tona cementa. Voznik je bil ubit, potniki težko ranjeni. Ta slučaj navaja statistika s pri-oombo kam bomo prišli če bomo tako vozili in se pobijali po neumnem.
V	Pariz se je vrnil iz Moskve predsednik francoske vlada Guy Mollet. Dejal je, da je v Moskvi prepričal Ruse, da si Francija ne želi osamljenosti. V Parizu ga je čakalo najnovejše poročilo iz Al žira, da so domači uporniki napadli muslimansko vas, kjer so prebivalci za Francijo, pa so enostavno pobili vse z ženami in otroci vred.
V	Južni Koreji je prišlo do spremembe v vladi. Predsednik Rhee, ki je ponovni predsednik, je sprejel v svojo vlado tudi nekaj potnikov iz vrst opozicije. Podipredsednik vlade je član opozicije, je pa bil vzgojen v Združenih državah.
■ Med Poljsko in Egiptom je prišlo do posebne prijateljske in vojaške pogodbe. V Egiptu so to vest sicer zanikali, v Washing-tonu pa trdijo, da ta tajna pogodba res obstoja. •
Bivši predsednik Harry Truman je bil na svo jem potovan ju po Evropi nekaj dni v Rimu. Obiskal je tudi Papeža v Vatikanu. O čem sta govorila, Truman ni hotel povedati. Ko je bil Truman predsednik Amerike, je bil za to, da naj ima Amerika svojega uradnega zastopnika tudi v Vatikanu. Ameriški senat je bil ta predlog odbil. Danes je Truman gost predsednika republike Italije, Gronchija, si ogleduje razvaline Rima in odpotiiie v Na-poli, odtod pa v mesto Pompej.
''ENAKOPRAVNOST"
Owned and Published by The American Jugoslav Printing & Publishing Co. 6231 St. Clair Avenue	Cleveland 3, Ohio
HEnderson 1-5311 — KEnderson 1-5312
Issued Every Day Excect Saturdays, Sundays. Holidays and the First Week in July
SUBSCRIPTION RATES — (CENE NAROČNINI)
By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town:
(Po raznasalcu in po pošti v Clevelaridu In izven mesta):
For One Year — (Za eno leto)_______________
For Six Months — (Za šest mesecev)_____________
For Three Months — (Za tri mesece) _______
-$10.00 _ 6.00 4.00
For Canada, Europe and Other Foreign Countries:
(Za Kanado, Evropo in druge inozemske države):
For One Year — (Za eno leto)_________
For Six Months — (Za šest mesecev)__
For Three Months — (Za tri mesece)_______
_$12.00
_ 7.00
--- 4.50
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1870.
104
J^KANCOA-MEDNARODNA RANA
^ ^adnjiii dneh je bilo več mednarodnih dogodkov, ki so se tikali Francije. Predsednik Jugoslavije maršal 'lito je bil v Parizu in imel tam razgovore, ki so trajali skoraj cel teden dni. Cisto verjetno je, da je prišel v Pariz na pobudo francoske vlade. Splošni komentar je bil itak ta, aa Francija rabi posredovanja Tita, posebno v arabskem svetu. Gre za neznosne razmere v Severni Afriki.
Francoska politika Guy Mollet in Christian Pineau sta bila te dni na uradnem obisku v Moskvi. Tudi tam sta se nahajala dalj časa in čisto verjetno je, da Francija rabi posredovanje Sovjetske zveze.
V	Franciji sami se dogajajo stvari, ki vzbujajo zaskrbi j en je, ne samo domačim politikom, marveč mednarodnemu svetu. V notranjosti Francije skratka ni nekaj v redu. Francoski kmetje so začeli z uporom in so blokirali javne ceste, to pa v znak protesta, ker da jim vlada ne aaje dovolj pomoči.
V	mestu Grenoble je prišlo do mučnih manifestacij, ali bolje rečeno uporov, ko je šlo za to, da gredo nove francoske čete v Severno Afriko. Torej streljanje, mrtvi in ranjeni že na domačih francoskih tleh.
Slovenci, ki gredo na obisk v stari kraj, navadno potujejo preko Francije. Ustavijo se za nekaj časa v Parizu. Velemesta so navadno cenejša, kot pa je podeželje. Tudi ti Slovenci so se morali upravičeno pritoževati nad draginjo v Franciji in v Parizu. Sicer je francoska valuta še nekam trdna; za tisoč francoskih frankov se plača okroglo $2.85, toda tudi v dolarjih je življenje in kar se kupi v Parizu, drago..Samo nekaj razlage, zakaj?
Francija preživlja težko notranjo davčno krizo. Tisti, ki imajo stalne dohodke, to so delavci z določeno mezdo in uradniki z določeno mesečno plačo, plačajo davke takrat, ko se jim mezda, oziroma plača izplača. Ti so torej direktno obdavčeni. Ogromna večina francoskega naroda pa ni direktno obdavčena in se je francoska vlada zatekla k sistemu indirektnih davkov. Če kupiš obleko, čevlje, če kaj poješ ali popiješ, če kupiš stroje, sploh kar rabiš za vsakdanje življenje, skoraj v vseh slučajih plačaš istočasno tudi posebni davek. To je potrošnji davek. Ti davki pa so v Franciji višji, kot pa direktni davki. Ce le malo premislimo, pridemo do zaključka, da dotični, ki je kot delavec ali stalni nameščenec itak direktno obdavčen, davek se mu itak odtrga, ko dobi mezdo ali plačo, mora t'adi živeti, mora kupovati. Pri tem pa je ravno tako obdavčen, kot tisti, ki direktnih davkov ne plača. To je jedro vzroka francoskega notranjega nerazpoloženja in odtod tudi pojav dveh skrajnih strank, komunistov na levi in poujadistov na desni strani. Prvi, kakor drugi so nevarni francoskemu ustavnemu življenju.	'
Mednarodno je sedaj rak rana francoska pokrajina Alžir v Severni Afriki. Tam je 1,200,000 Francozov, ki so se v teku let v Alžiru naseljevali, je pa osem milijonov Arabcev muslimanov, ki so napovedali smrtni boj ne samo tem Francozom v Alžiru, ampak tudi Franciji sami. Državljanska vojna v Alžiru se vleče v nedogled in nihče ne ve, kdaj in kako bo končana.
Francijo smo označili kot mednarodno rano. Nam gre za Združene države in našo ameriško politiko do vseh teh vprašanj. Francozi se jezijo nad Amerikanci, ker da jim ne pomagajo v njihovih bojih v Severni Afriki. Ameriško stališče je precej jasno, da smatra obračunavanje v Alžiru za francosko notranjo zadevo, francosko politiko do Maroka in Tunisa pa kot stvar, katero naj Francija sama uredi z mednarodnimi pogodbami. Amerika pa je mednarodno zainteresirana na Franciji radi tega, ker je Francija članica Severno atlantske zveze, mora dati ha razpolago gotovo francosko oboroženo silo, ta sila pa je Franciji sedaj potrebna za boje v Severni Afriki. Skoraj smo na tem, da 'Francija praktično odpade kot članica te zveze.	' j -	p;
Ko je šlo za končni sporazum o Indokini, tudi takrat Amerika ni glasovala za pogodbo. Toda v interesu Amerike je gotovo, da se preneha klanje v Severni Afriki.
L. C.
UREDNIKOVA POŠTA
Presenečenje
CLEVELAND, Ohio—Na Materinski dan so mi sinovi in hči pripravili lepo presenečenje, ko sem na isti dan obhajala tudi svoj 70. rojstni dan. Podarili so mi krasen šopek cvetja, med katerim je bilo 70 zelenih listij, na katerih so bili pritrjeni srebrni dolarji.
Tem potom se najlepše zahvaljujem otrokom kot tudi Mr. in Mrs. Jacob Zakrajsek in hčeri ter Frank in Molly Kaufman, ki so mi pripravili to lepo slavje.
Sophie (Zgonc) Richter.
"Hvala ti USA"
Frederik Falk iz Chicaga se je vrnil v Ameriko potem, ko je bil dalj časa v muslimanski državi Pakistan v Aziji. V Pakistanu so vsepovsod letaki z napisom "Thank You USA," torej hvala za ameriško pomoč in darila. Ali gre res za pravo hvaležnost Pakistana in kako sploh gledajo muslimani na Ameriko ?
Falk priznava, da so Pakistani kulturno ljudstvo. Živijo v mejah svojih sredstev, so pa zelo razgledani po svetu. Na pa kistansko-ajjieriške razmere gledajo logično, bolj logično, kakor pa Amerikanci. Njih prav nič nc skrbi kak morebitni ruski napad Pakistanci sicer govorijo o nevarnosti, da se bo komunizem po Aziji razširil, to pa takrat, kadar so v družbi Amerikancev. Od Amerikancev pričakujejo zp, ta svoj namišljeni strah gospodarski in vojaški "bakšiš."
Zavarovanje zoper dež
Ameriške zavarovalnice so iznajdljive. Zavarovalnice vedo, Ja si bodo Amerikanci privoščili letošnje počitnice, da bodo šli po raznih krajih Amerike. Počitni-5ar se hoče veseliti, hoče iti na )ocitnice in upa, da bo vreme res lepo. Kaj pa če bo razočaran, '■:er je letošnje leto tako nestanovitno, in imamo veliko dežja?
Zavarovalnica The Fireman's Fund Insurance Co. v San Fran-"iscu je začela z novim zavarovanjem za slučaj dežja. Kakor oač, ali bo šlo za počitnice enega, iveh, ali več tednov, bo zaVaro-'alnica plačala posebno odškodnino če bo dež, pa zavarovalec •ie bo mogel uživati počitnic, imel '^ako škodo ali tudi posebne iz-latke. Zavarovanje pa je le ome-ieno; velja namreč za točno določena letovišča v notranjosti imerike, ne pa na splošno.
V MOSKVO NA BOŽJO POT
Mohammed Badr je prestolonaslednik državice Yemen v Arabiji. Na meji te državice, ki pa je znana po svojem petroleju, je angleška trdnjava Aden. Med Ye-menom in Adenom so spori radi krajevnih meja, z Angleži pa spori radi petroleja. Moskva je ■jnala izrabiti to arabsko neraz-položenje zoper Angleže in je orinca Mohammeda Badra povabila v Moskvo. Princ je povabilo "prejel in ko bo odšel v Moskvo, bo'to prvi arabski voditelj, ki je odšel na pot v Moskvo.
WEMCI NAJ GREDO DOMOV!
V ruskih laboratorijih za atomsko energijo je bilo več nemških znanstvenikov in se je sovjetska, vlada odločila, da jih pcšlje domov. Opravili so dolžnost, pa naj gredo. Ti Nemci so bili v Sovjetski zvezi dobro plačani. Moskva trdi, da so si napravili velike prihranke in da nosi skoraj vsaki od njih, ko gre nazaj v Vzhodno Nemčijo, v dolarski valuti najmanj $100,000.
Indijski stiki s Španijo
NEW DELHI (Tanjug)—Indija in Španija bosta v kratkem navezali diplomatske stike in odprli svoji predstavništvi v Madridu in Delhi ju. Tako je zapisal davi "Times of India." Ta časopis dodaja, da že dve leti trajajo pogajanja o uvedbi konzularnih in trgovinskih zvez. Z indijskega stališča, piše časopis, uvedba diplomatskih stikov 3 Španijo še ne more pomeniti hkrati tudi priznanja Francove-ga režima.
Indijski voditelji, posebno Nehru, so v preteklosti obsojali fašistični sistem v Španiji. Ne-!iru se je med državljansko voj-ao boril za mednarodno podporo republikanski vladi, ki jo je bil Franco vrgel ob popioči osnih 3il. Ne glede na to pa bo koristno, piše časopis, če bomo imeli diplomatske postojanke v španski prestolnici, da bomo lahko pobijali obrekovalno protiindij-skb propaganda, ki jo vodi tam Portugalska.
Po devetdnevni ostri debati je bombajski parlament sprejel reorganizacijo države po načrtu indijske vlade. Državi Mahara-štra in Gudžarati bosta po načrtu ločeni od države Bombay, зато mesto Bombay pa bo priključeno osrednji upravi. To je povzročilo protest Maharaštra-nov, ki so zahtevali, da pride Bombay v okvir njihove države, tako da je januarja prišlo do neredov, v katerih je bilo ubitih 70 ljudi.
Vladni predlog o reorganizaciji je bil sprejet s 146 glasovi proti 25.^Glasovalo bi 72 poslancev članov kongresne stranke, med ijimi tudi sest ministrov.
Indijska vlada je prepovedala preletavanje v indijskem zračnem prostoru v širini 16 km okrog portugalskih posesti v Indiji. Ta odredba bo veljala za dve leti. S tem je indijska vlada hotela preprečiti letalski promet 2 Goo in drugimi portugalsltimi posestmi v Indiji.
Vrnite Jugoslovane!
Predsednik Jugoslavije maršal Tito bo šel meseca junija na uradni obisk v Moskvo. V Moskvi bo po ameriških virih zahteval razčišeenje tegale vprašanja, ki se tiče Jugoslavije in Sovjetske zveze:
Ko je prišlo leta 1948 med Moskvo in Jugoslavijo do preloma, se je v tistem času nahajalo v Rusiji kakih tisoč Jugoslovanov, ki so se vežbali v praktični industriji in inženirstvu. V Sovjetski zvezi je bilo nadalje veliko število jugoslovanskih vojaških kadetov, ki so po prelomu leta 1948 tam ostali. Jugoslavija jih ie zahtevala nazaj. Vse skupaj jih je bilo vrnjenih le 400. Tito v Moskvi bo zahteval, da se vsi Jugoslovani, ki so še v Sovjetski ■^vezi, povrnfejo nazaj v Jugoslavijo.
VŠEČNA—NEVŠEČNA NAPOVED?
V Ameriki imamo take, ki delajo, pa tudi take, ki ne delajo. Izračunano je, da mora sedaj sto ljudi v starosti od 18-64 let vzdrževati 73 neproduktivnih ljudi. Leta 1980 pa bo sto delovnih ljudi moralo vzdrževati kar SO neproduktivnih ljudi. Socialno vzeto je dalje značilno, da se veča število tistih, ki postanejo invalidi, ko so stari 50 let.
Sedanji amenški standard, /.lasti delo v kuhinjah, ko gre za avtomate, bo prisilil ženski svet, da bodo v še večji meri iskale noklice izven dem a.
KAKO SE MNOŽIMO
Zadnja statistika pravi; na vsakih tisoč Amerikancev se sedaj rodi 25 otrok, pred 25 leti, se jih je rodilo le 18. Od leta 1950 smo narasli za 17 milijonov.
Sporazum v Madridu
MADRID (AFP)—Po seji, ki je trajala skoraj nepretrgoma polnih 12 ur, sta španski minister za zunanje zadeve Martin Artaja in predsednik maroške vlade Si Bekai davi podpisala deklaracijo, ki jamči Maroku popolno neodvisnost. V deklaraciji je rečeno, da španska vlada priznava maroško suverenost, vštevši tudi pravico do lastne diplomacije, španska vlada se je tudi zavezala, da bo storila vse potrebno za učinkovito izvedbo teh sklepov.
Do uveljavljenja določb, navedenih v skupni deklaraciji, bo razmerje med Marokom in Španijo urejal protokol, ki je priključen deklaraciji. Protokol določa, da bo zakonodajno oblast v prehodnem obdobju opravljal sultan Ben Jusef, s tem da bo imel španski zastopnik v Rabatu pravico dajati pripombe k načrtom zakonov ali ukazov, ki bi se dotikali španskih koristi. Španska vlada bo pomagala maroški vladi organizirati njeno vojsko, v prehodnem obdobju pa bo ostal v veljavi status španske armade na ozemlju Maroka. Obe strani sta se sporazumeli, da bodo od objave špansko-maroške deklaracije odpravljeni vizumi in drudge upravne formalnosti, ki so bile doslej potrebne za potovanje med Marokom in ozemljem, ki je bilo pod špansko upravo.
Maroška vlada je zahtevala od španske vlade ustanovitev mešane komisije, ki bo poskrbela za prenos oblasti na maroško vlado, in da bi se komisija sestala že 7. maja. Španska' vlada je ta predlog sprejela in so sklenili, da bo prvi sestanek mešane komisije v Madridu.
Maroški sultan Ben Jusef je davi z letalom odpotoval v Gra-nado Ln s tem končal uradni del svojega obiska v Madridu. Obiskal bo tudi Sevillo in Cordobo.
Biro zveze maroških sindikatov je i z r t) č i 1 novinarjem sporočilo, v katerem je rečeno, da se bo od 9. aprila dalje začela splošna neomejena stavka v vseh ameriških oporiščih v Maroku. Sporočilo dodaja, da v dosedanjih pogajanjih za zboljšanje položaja delavcev, zaposlenih v skladiščih ameriških oporišč, delavci niso dosegli, kar so zahtevali. V glavnem gre za zvišanje plač.
—Slovenski Poročevalec
ZDRAVNIŠKI ORKESTER
V studiu neke ameriške televizijske postaje je nedavno prvikrat nastopil orkester "Newyorski zdravnik," katerega člani so v glavnem zdravniki iz države New York. Zobni zdravniki v njem so violinisti in violončelisti, zdravniški za splošno medicino pa flavtisti. Sloveči ameriški dermatolog J- Ichen igra na violo. Predsednik orkestra je izjavil, da je med ljubeznijo do medicine in do glasbe mnogo stikališč. Medicina po njegovem mnenju ni samo znanost, marveč tudi umetnost. Orkester ne\vyorških zdravnikov je na prvem nastopu izvajal IV. Dvorakovo simfonijo "Iz novega sveta" in dirigent je z zadovoljstvom ugotovil, da programa ni bilo treba nenadoma prekiniti, ker je odšel iz orkestra eden izmed oboistov—ginekologov.
NALOŽBE TUJEGA KAPITALA V ITALIJI OLAJŠANE
V rimskem Uradnem listu so bili objavljen in bodo te dni uve Ijavljen novi predpisi o naložbah inozemskega kapitala na ozem lju Italijanske republike, gre za zakon z dne 7. feb. 1956, št. 43 ki ga je sprejela vladna večina obeh zbornic ob znatnem odporr levice in za katerega se zanima po časniških vesteh zlasti belgijski, holandski in švedski, v manjši meri tudi ameriški zasebni kapital. Glavni zagovornik tega zakona je bil nedavno umrli minister Vanoni.
Kakor je znano, so bile tuje investicije v Italije že do sedaj dopustne brez posebnih formalnosti, če investitor, t. j. inozemski državljan ali italijanski državljan, ki prebiva stalno v tujini, ni računal na reeksport. V nasprotnem primeru je moral odstopiti tujo valuto Italijanskemu deviznemu uradu (Cam-bital) in je potem smel izvoziti donose do največ 6% vložene glavnice letno, polovico glavnice v dveh letih, drugo polovico z morebitnim višjim donosom pa šele po štirih letih.
Z novim zakonom je bila omenjena obrestna mera povišana na 8%, reeksport pa dovoljen že po dveh letih; vendar je transfer kapitala omejen na višino uvoženih deviz.
Glavna novost novega zakona pa je, da so omejitve omenjene narave odpravljene in da bo potemtakem dovoljen reeksport dobičkov in glavnice ob vsakem času v primeru, če bo investitor lirsko protivrednost, ki jo bo prejel za odstopljene devize, naložil v novo produktivno podjetje ali v razširitev že obstoječega produktivnega podjetja. Kaj je "produktivno podjetje," zakon ne obrazloži; točnejša opredelitev je pridržana izvršilnim predpisom, ki bodo menda v kratkem objavljeni.
Brez vsakršne omejitve pa tudi sedaj še ne bo šlo; reeksport bo namreč praviloma mogoč samo v tisti valuti, katero je investitor uvpzil, tako da bo teh-
nična arbitraža nemogoča; :a bo smel prizadeti investitor zaprositi devizni urad, da dovoli izvoz v drugi valuti' vsakem primeru pa se transf^"" izvrši preko Italijanske ban (Banca d'ltalia) ali dinige P° oblaščene banke. Negodovanj® v inozemskih krogih (»-Financial Times in N. Zurch Zeitung), pa tudi v doma krogih, ki zagovarjajo tev tujih naložb, je vzbudila ^ ločba, da je reeksport vezan D pogoj, da bodo plačani vsi nei^ sredni, tudi neerarični davk'i • so v zvezi z dejavnostjo, »a ^ tero se nanaša transfer;
skemu davčnemu sistemu jo, da je preveč zamotan in kratičen, da bi tako splošno jeta formulacija, ki dopušča široko tolmačenje po davc oblasteh, ne vznemirjala-investitorja.
Tuji investitorji bodo nior obratovati bodisi kot inozč^^^ firme ali družbe ali pa tudi ^ italijanske družbe z moreo' udeležbo domačinov. V obeh P merih bo vezano na določene P^ go je njihovo srednje ali doB ročno zadolževanje, vštevši 6 sij o obveznic.
Novi zakon pridržuje de^ nemu uradu nadzorstvo nad jimi investicijami. Zato nal% bankam, notarjem, voznim salom in sploh vsem funkcionarjem dolžnost, da l
of
s«
vijo Cambitalu vse ustrezne^« racije z navedbo vrste in vis odstopljene valute. Posebe] ^ pa nalaga domačim družbah drugim podjetjem, da Cambitalu v 30 dneh vsaki^ odstop delnic ali deležev državljanom ali italijanskim^ žavljanom s stalnim bivali^" v inozemstvu.
Novi zakon do sedaj še Ш razširjen na Tržaško oze^J' kjer je vsaka tuja invcs^^'j^ podvržena izrecnemu doVoU^^j^ generalnega vladnega komi^a^^ ne glede na valuto, v kater' izvrši.	^
NAPREDOVANJE PLEMENSKEGA VSKLADENJA V JAVNIH ŠOLAH
Kaj se dogaja na jugu z oai-rom na odločbo vrhovnega sodišča Združenih držav z dne 17. maja 11954, ki je prepovedala plemensko razlikovanje v javnih šolah? Do kakšne mere je prišlo do vskladenja belcev in črncev?
De^et poročevalcev New York Timesa, ki je mesec dni proučevalo razmere in 13. marca objavilo osem strani dolgo poročilo, prihaja do naslednje slike;
Nobenega napredka: V osmih državah niso vskladili niti enega črnca. Te države so Alabama, Florida, Georgia, Louisiana, MJisisissippi, Severna Karolina, Južna Karolina in Virginija. Poleg tega je pet držav—Alabama, Georgia, Mississippi, Severna Karolina in Virginija—sprejelo zakone, da bi onemogočilo odločbo vrhovnega sodišča in legalno zavleklo plemensko vskladenje.
Malenkosten napredek: V dr-
žavah Arkansas, Kentucky Tennessee je malo—zelo črncev; ki hodijo v šolo z belci. V Texasu jih je 10,^ kar pa kljub temu pređsta^ samo 5 odstotkov črncev.
Precejšen napredek: V P® ^
mejnih državah — Dela^^' Maryland, Missouri, Oklaho^ in Zahodna .Virginija—je
do precejšnjega napredka.
V di"
žavah Maryland in Missouri vskladili 80 odstotkov učeO'
s" ce^'
v Oklahomi nekaj nad polo'^^'^/ v Zahodni Virgin!ji dve tretj'"^! v državi Delaware pa 11 odst" kov. ^
Popolno vskladenje: Izved^^ v Kolumbijskem okrožju. ^ 169 šolami pa jih je še vedno v katere hodijo bodisi samo ci ali samo črnci. Razlog J® .g tem, ker dotični šolski oko plemensko ni mešan.	..
Common CouO'^'
TISOČ DVE STO TON BENCINA ZGORELO
Blizu Piaconze v Italiji se je vnel prejšnji mesec velik bencinski tank. Zgorelo je kakih 1200 ton bencina. Tank je ponoči razneslo in bencin je gorel do jutra, škoda znaša preračunano v naš denar kakih 800 milijonov. Gasilski avto je med potjo povozil dve ženski, eno do smrti.
DOBRODUŠEN DELFIN
Pred dobrim tednom je novozelandska vlada prevzela v zaščito dobrodušnega, za otroke navdušenega delfina, na katerem otroci zelo radi jahajo. Vlada je odredila, da bo kaznovan z denarno globo 50 funt-šterlingov, kdor bi storil kaj ža-lega delfinu z imenom "Opo," ki se skoraj zmeraj drži obale v Oponiniju pri Wellingtonu. Hkrati je vlada odredila, da bodo v prihodnje, zaščiteni tudi drugi delfini, s katerimi bi se "Opo" sprijateljil. Zaščiteni delfin je že tako udomačen in vajen ljudi, da se rad nastavlja fotografom. Naučil se je tudi že spretno držati v ravnotežju pivske steklenice na svojem gobcu.
ZAKAJ JE DONAVA V DUNAJSKEM VALČKU MODRA
20
Na Dunaju je imelo onda^ ^ tečajnikov izpit za tujske ^ nike. Vprašanja so bila razli^'l in različni so bili seveda tudi o ^ govori. Nanašala so se večin^^^ na to, kako morajo vodniki znanjati tujcs z znamenitost^, Dunaja. Na vprašanje, kako ^ tujcu pojasnili, zakaj v nasprotju z zatrjevanje!*! znanem valčku ni modra, ^ _ neka tečajnica odgovor^®' "Johann Strauss je imel oci in zato je videl vse rnod^^
(^8 ašaj e v ' £nakopi*avno$^^
1^0 SE SONCE RAZDIVJA ...
ENAKOPRAVNOST
STRAN 3
Vsi
vladat.	Sonce ne-le
ma in "fzvezdnega siste-
•»РакшГ'?'™'®'"
"■ ohranjeva-
bi nan, O	na Zemlji, če
® Sonce ugasnilo, bi takoj
5. Л življenje. Kako v govi f hrepenimo po njenih	nekaj oblač-
lin. 4	preko vseh ce-
žariji" °	. . . mili sončni
Vzdevki ~~	t&ki in podobni Veg knf fpomenijo veliko
^larsiVo •	prispodobo,
je odvis^^	^ življenju
SOVS"":*' '(je-
Denriw včasih povzroči tudi Na pfiJf posledice in preplah.
Veliki nX ^ ffebruarja... Q обе planetne družine
Naki.%^	"marsikaj. Uče-
naši starfu"	(zvezdogledi po
stehtal; •	80 ga izmerili,
Ho вгећЛ	^ precej nadrob-
Veda Ba ^	in obisti. Se-
^eštvu	zvezdni orjak člo-
tako ћ ^	poln skrivnosti Vi). A ° ^^°iem ustroju kot vpli-
° nekaj
Sonp .P°^^tkov, bi bili tile; va zv-f.JG Zemlji najbližja pra-SlotnT/	svetlobo in
Vener« ;P^^neti: Zemlja, Mars,
A:«*
l5o 1Y,-,- ^ nas je oddaljen Pa to iv! ^^nov kilometrov, ker letalo č- dajmo primero: k% ПА / letelo s hitrostjo 600 do g	za polet od Zemlje
Svetlob ^ potrebovalo 25 let. OOo	^'^'zi s hitrostjo 300,-
je Za to ^^ekundo, pa potrebu-
ca
391,000 km ali premer Zemlje. Zeiuiii .^°nca znaša 333,000 redka n	veliko bolj
^ Sonce v odnosu do vsai{ g miru, ve danes že Ija okr°	potuje Zem-
Зб5 njega in ta pot traja tudi	Kakor Zemlja, se
svoje osi— ^опсе r> zasuče v 24 urah, ^^г§јћ- <7 dneh. Toplota na Gelgy ^ Sonca je 6,000 stopihj S* des'f^ notranjosti 'pa prese-ce igg t	stopinj. Son-
be Velik ^ ^ prostor okrog se-iti ton] ^nske množine svetlobe %Q t,. J? katere del prejema-^ftio r	Na Soncu opa-
terih 80^^! spremembe, .od ka-ge, jj„i najbolj znane sončne pese stairT^'^ velikost in množina kriyg ® izpreminja. Te pege so Iji. To g i^^^^lkaj tudi na Zem-'®toa^9o^^ Pokazalo vnovič prav ^-3. februarja.
^5=' «kpl.z»
Soncu ze	se je na
ga. M ®°dilo nekaj neobičajne-Ainej.jf, straneh sveta—v (Inevni Г . -A-ziji, so veliki ^^^Vato o^i&vili sporočila ob-Dih цд|. in drugih znanstve-stroko^'^^^'. tudi razgovore s 1'ehgi	ki so v teh stva-
i'očila ^°пса "doma." Vsa po-Vsebovala besedo "ek-
mmut. Premer Son-
splozija"—torej se je na Soncu nekaj razletelo. Posledica je bila izredno izsevan je tako imenovanih kozmičnih žarkov (nevidnih za oči), kar je imelo svoj krepak učinek tudi na naši Zemlji. Na primer, onemogočene so bile mnoge radijske zveze, kajti sončna toplota in svetloba je tudi elektromagnetski pojav.
Y našem in Sončnem merilu
Vemo, kakšen je bil učinek prve atomske bombe na Hirošimo, ki pa je bila prav "skromna" v primeri z najnovejšo (hidrogen-sko) bombo. Nekaj tucatov takih bomb bi naredilo na Zemlji strašanski polom. Doktor Thomas Gold, angleški astronom pa trdi, da je bila eksplozija na Soncu 23. februarja taka, kakor če bi eksplodiralo "več milijonov vodikovih bomb," zajela pa je prostor večji kot naša Zemlja. Zato ni čudno, da je zaradi te strahotne eksplozije, čeprav 150 milijonov kilometrov daleč, ta dan prejela Zemlja dvakrat več kozmičnih žarkov kot običajno. To povečanje kozmičnega izse-vanja je največje, kar so jih doslej zaznamovali. Zato ni čudno, da je bilo ta dan v svetu precej panike. Ljudje so se zavedli, da to ljubo Sonce le ni tako "nedolžno" kot se nam zdi in da so orjaški atomski pojavi, ki se sleherni trenutek dogajajo v žareči sončni gmoti, vse nekaj drugega, kot naše igračkanje z jedrsko, se pravi atomsko energijo, seveda je pa naše "igračkanje" v zemeljskem merilu za nas hudo nevarno.
Prekinjeno radijske in telefonske zveze
Eksplozija na Soncu, oziroma izredno izsevanje kozmičnih žarkov, so v londonskem observatoriju opazili 23. februarja že zjutraj ob tričetrt na pet. Radijske oddaje so bile takoj izredno oslabljene, nekatere pa so postale sploh nerazumljive. Direkcija pošte in brzojava v Londonu je objavila, da so bile radijske zveze z Ameriko onemogočene za ves dan. Iz ToTtija so poročali, da so 23. februarja zaradi eksplozije na Soncu, oziroma mag-netskih kozmičnih viharjev, ki so ob tem nastali, bile prekinjene vse telefonske, telegrafske in radijske zveze v vsej Aziji in enem delu Avstralije. Po mnenju strokovnjakov observatorija v Tokiju, naj bi se te končne erupcije ponovile spet 28. marca. Sončne pege
Teden dni pred to eksplozijo so na Soncu opazili velikanske pege, pravzaprav cele skupine peg. Ena taka skupina peg je bila tako velika, kakršne doslej še niso nikoli opazili. Učenjakom že to ni šlo v račun, kajti po teoriji astronomov bo Sonce prav sedaj moralo imeti malo peg. Kaj so pravzaprav te pege? To so velikanski cikloni, ki so obenem središča močnih magnetnih

шаага
етм
[%D%^' N CI NN AT 1
3ARMIE; /.- "^HE INDIAN WARS
•MARC H E D AND ST CLAIR
INTO THE COUNTRY:
/0\ DEPOFn,E ;
TO bCrP.""" ^'.L-LftlK
WAYNE TO _
(ivSSo^- FOR 12 YEARS	—
THE	ARTHUR ST CLAIR GOVERNED
I ^ NORTHWEST TERRITORY FROM THIS f

POST.
ON TVie SITE OF THE PIORT.^^
Л*;-
T FOLLOW THESE ЏЕPOSTS TOMENTURB.
tečajev in se pojavljajo na nekaterih "eksplozivnih" področjih Sonca, katere učenjaki poznajo po posebnem siju. Prav iz teh sijočih pasov bruha Sonce velike količine naelektrenih delcev, ki delno lahko pridejo tudi do Zemlje, kar povzroči hudo vznemirjenje magnetske igle (magnetski viharji) pa tudi oslabitev ali prekinitev radijskih oddaj. Ta pojav je redek, pač pa izredno zanimiv, ker se poveča izsevanje kozmičnih žarkov, v primeru kot 23. februarja, celo za dvakrat, vendar je bilo tudi to povečanje brez sleherne škode za človeški organizem, pač pa so bile v modernem komunikacijskem omrežju, kar je med drugim povzročilo tudi
"Izgubo podmornice"
Podmornica "Acheron" je plula proti tečajnemu ozemlju v morjih med Dansko, Islandijo in Gronlandom in se redno javljala s pomočjo radijske oddajne po; staje angleški admiraliteti. Nenadoma je prenehala s poročili. Nastal je poplah, letala so poletela preiskovat morje, druge podmornice in vojne ladje so že dobile ukaz, naj gredo iskat po-grešeno in ponesrečeno podmornico, ko se je ta na vsem lepem spet javila, šele kasneje se je pojasnilo, da je zaradi eksplozije na Soncu bila pretrgana radijska zveza. Pri današnjem stanju tako popolnih in naglih prometnih zvez bi bilo kaj nerodno, če bi tako izžarevanje kozmičnih žarkov in eksplozivno bombardiranje Zemlje z naelektrenimi delci s Sonca trajalo dlje časa.
tovorne ladje na atomski pogon
Angleški strokovnjaki izdelujejo načrte za tovorne ladje na atomski pogon. Nove ladje bi po potrebi vozile čez Atlantik tudi pod morsko gladino in bi bile torej nekakšne tovorne podmornice. Londonski časniki poročajo, da delajo poskuse t. novimi ladjami že več mesecev v znanem angleškem središču za atomske raziskave Harwellu. De-
la vodi pet strokovnjakov angleške zveze za ladjedekiištvo.
Če naj verjamemo tem strokovnjakom, se obeta v ladjedelništvu prava revolucija. Tovorne ladje na atomski pogon bi vozile pod morsko gladino s hitrostjo nad 200 km na uro. Podvodni modeli so že dosegli v laboratorijih hitrost 100 vozlov (185 km) na uro. Strokovnjaki pravijo, da so ti načrti enako revolucionarni, kakor je bil svoj čas prehod od jadrnic k parnikom. Tovorne ladje na atomski pogon bodo vozile pod morsko gladino Čez Atlantik ne glede na vreme in Atlantski ocean bodo prevozile v enem dnevu.
Po izkušnjah, ki si jih je pridobila ameriška vojna mornarica s prvo atomsko podmornico "Nautilusom," kažejo, da bodo angleški strokovnjaki uspešno zaključili svoje poskuse. Seveda bodo potrebovali za zgraditev takšnih ladij milijarde in privatna podjetja jih najbrž ne bodo moglo graditi, čeprav stroški za pogon skoraj sploh ne pridejo v poštev. To je pokazala prva atomska podmornica, ki je prevozila, kakor smo že poročali, kakih 45,000 km, ne da bi obnovila zaloge svojih pogonskih snovi.
HIŠE NAPRODAJ
HIŠE NAPRODAJ
E. 77 St., od St. Clair Ave. — Bungalow hiša v zelo dobrem stanju. 5 sob spodaj, 2 sobi zgoraj. Fornez na plin. Cena $9,800.
Od E. 185 St. — Hiša za 3 družine; v dobrem stanju. 3 garaže, dober dohodek. Velika lota s sadnim drevjem. Cena je zelo nizka.
Imamo tudi veliko drugih novih in skoro novih lepih hiš po zelo zmernih cenah.
JOHN K N I F I C 820 EAST 185th STREET IV 1-7540
Listen For Baby—Pay For Your Picnic
Inventors are always coming up with new ways to make living easier and more fun, and pictured here are two recent examples.
Below is the new Sylvania -r-—-—---
"Phone-Radio," a two-unit radio tween house and barn or from and intercommunications system room to room. From the same for the home costing less than company is the "Prospector," pictured below, a portable radio with built-in Geiger counter, compass and sundial. Just think —next time you're on a picnic, you can look for uranium too ... and find your way hoipe if you get lost!
$40. Tune in the radio and it plays through both units; flip a switch and they become an intercom system so you can listen for baby, talk back and forth be-
New Way To Store Winter Clothing Makes Spring Storage Task Easy
" co&t storage .time—the season for putting away winter tweeds and wools and for getting closets reorganized for sunny aays ahead. If one of your favorite wools is one you plan on wearn^ again next winter, then here are a few hints to guar-antee sa-ie summer storage.
have the coat dry-cleaned because cleaning remove ^ dirt and spots that act like a magnet to home-seeking moths. 11 the garment has been recently cleaned, however, then wait until a sunny, dry day and hang the coat out in the sun and air for a few hours. Brush the thoroughly before it's brought back into the house,
paying particular attention to the underside of the collar, any cuffs, and the insides of the pockets. 1 urning cuffs and pockets inside out for a brisk going-over does away with lint-filled cMVices which make ideal winter housing for those clothes-murdering moths.
After the garment has been sunned and brushed, take the extra time to apply effective moth killer. Today's homemak-ers are using a new bomb-type spray Хгак to protect their woolens tne whole winter long.
It takes about two minutes to spray a garment such as a coat or suit, i "e aerosol type spray produces a mist just right for adequate treatment of wools. It's safe to use and does not shrink or stain coloifast woolens.
It's important to spray pocket flaps, the undersides of collars, cuffs and up under the coat lining If Its unattached at the bottom edge. A spray directed at seams is good moth
insurance.
With Trak, there's no need to seal the garment up in an air®
tlphtb,;. Now it
directly ® ^'oset, box or draw-er. An extra second taken to
spray the storage container and the ćloset itself will set the homemaker's mind at ease. Then, even if the garment is stored an entire year this w^, the spray acts like a red traffic light to the eager (and hungry) moth who'd like nothing better than to settle down for a winter's feasting on your favorite tweed.
Wise homemakers avail themselves of modern mothproofing sprays, content in the knowledge that come chill weather, their clothes will come out of storage fresh and wearable—ready for winter.
Za večjo odpornost rastlin
Rastline napadajo razne glivične bolezni in razni mrčesi. Oboji napadajo kultivirane in ne-kultivirane rastline; med slednje spadajo plevelne rastline, ki jih smatramo za nekoristne. Toda te za človeka nekoristne rastline so proti raznim boleznim in mrčesom mnogo bolj odporne kot koristne rastline, ki jih je človek z izbiranjem, gojenjem in križanjem izboljšal, da mu dajejo večje in boljše pridelke.
Take izboljšane rastline so v mnogih ozirih pomehkužene in premalo odporne proti glivičnim boleznim kot so rja, snetijivost in druge. Razni mrčesi pa se rajši pasejo na kultiviranih rastlinah, ki so bolj sočne in okusne.
Znanstvenikom je v mnogih primerih uspelo, da so vzgojih nove podvrste koristnih rastlin, ki so odporne proti rji in drugim glivičnim boleznim, na več načinov. En način je najti med sto-tisoči in milijoni okuženih rastlin, posamezne, ki jih škodljive glivice niso okužle, ker so iz neznanih vzrokov odporne proti okužen ju. Iz semen takih odpornih rastlin včasih znanstveniki vzgojijo potomstvo, ki je proti okuženju odporno. Drugi način pa je, da križajo dobre pa pomehkužene rastlinske vrste z njihovimi bolj primitivnimi prednicami, ki so po naravi bolj odporne proti okuženju. Take gojitve pa vzamejo več let ali celo več desetletij.
Nedavno pa smo brali, da so znanstveniki neke univerze v Louisiani zavzeli krajšo pot. V namenu, da vzgojijo proti rji odporno vrsto ovsa, so začeli v njihovih laboratorijih okuževati ovsena zrna z glivičnimi boleznimi že pri kalen ju in so to nadaljevali potom rasti poskusnih rastlin. Izmed okrog 45 milijonov je končno preskušnjo prestalo samo 471 rastlin. Iz teli upajo vzgojiti proti rjj odporno vrsto ovsa.
Nov način zatiranja mrčesov, ki se pasejo na koristnih rastlinah, zadnje čase poskušajo s kemikalijo imenovano "thimet." Baje se je dobro obnesla pri bombažu. Sto funtom bombažnega semena se pred posetvijo primeša enako količino oglja v prahu in 8 funtov "thimeta." Rastoče rastline to kemikalijo vsrkajo, in mrčesi, ki se skušajo rediti z njihovim sokom ali listi, enostavno poginejo. Tudi "boli weevil," najhujši * uničevalec
bombaža, pogine po takem zastrupljenem kosilu. Tovrstno zastrupljanje stane pridelovalce bombaža približno tri dolarje za aker in je baje zelo uspešno.
Izumi znanstvenikov so vsega upoštevanja vredni in navadno služijo blaginji ičloveštva. Toda včasih nas vznemirjajo. Na primer, pri notranjem zastruplje-nju bombaža so v nevarnosti samo rastlinski škodljivci, ker bombažnih produktov ljudje ne uživamo.
Pa recimo, da bi s takimi notranjimi zastruljenji začeli prak-ticirati pri pšenici ali koruzi ali krompirju ali zelju ali fižolu, ka.kšno protekcijo bi imeli mi ljudje, ki uživamo te produkte in pošteno plačamo zanje? Pa je menda že tako na svetu od vsega začetka civilizacije: vsaka nova iznajdba prinaša nove koristi in udobnosti, obenem, pa tudi nove nevarnosti.
—NEW ERA, glasilo ABZ
%	C
•■S^ivinO^
maja
27. maja, nedelja—Piknik 2en-.skega odseka na farmi SNPJ.
30. maja, sreda—Piknik kluba Ljubljana na farmi S.N.P.J.
junija
3. junija, nedelja—Piknik podr. št. 14 S.M.Z. na St. Joseph's farmi.
3. junija, nedelja—Piknik Atle-tiČne lige SNPJ na farmi SNPJ.	y
10. junija, nedelja—Piknik dru-
štva Strugglers št. 614 SNPJ na farmi SNPJ.
17. junija, nedelja—Piknik društva Mir št. 142 SNPJ na farmi SNPJ.
24. junija nedelja—Piknik Ženskega odseka Doma zapadnih Slovencev na 6818 Denison Ave.
24. junija, nedelja—Piknik društva Vipavski raj št. 312 SNPJ na farmi SNPJ.
julma
1. julija, nedelja—Piknik Federacije društev SNPJ na farmi SNPJ.
4. julija, sreda—Piknik krožka št. 3 P. S. na farmi S.N.P.J.
4. julija, sreda—Piknik krožka št. 1 Prog. Slov. na farmi S.N.P.J.
4.	julija, sreda—Piknik Progre-sivnik Slovenk na farmi S.N.P.J.
8. julija, nedelja—Piknik krožka št. 1 P. S. na farmi SNPJ,
15. julija, nedelja—Piknik društva V boj št. 53 SNPJ na farmi SNPJ.
22. julija, nedelja—Skupni izlet vseh podružnic S.M.Z. na Louis Zgonc farmi,
22. julija, nedelja—Piknik društva Združeni bratje št. 26 SNPJ na farmi SNPJ.
29, julija, nedelja—Piknik zbora Slovan na Lampetovi farmi na Bishop Rd.
29. julija, nedelja—Piknik društva Cleveland št. 126 SNPJ na farmi SNPJ.
avgusta
5.	avgusta, nedelja — Družinski piknik podr. št. 8 S.M.Z. na Louis Zgonc farmi,
5. avgusta, nedelja—Piknik društva Svoboda št, 748 SNPJ na farmi SNPJ,
MOŠKI IN ŽENSKE
ZA SNAŽENJE PISARNIŠKIH PROSTOROV,
NOČNO DELO. — DOBRA PLAČA OD URE. Zgiasite se dop. med 10. in 12. uro
AETNA WINDOW CLEANING
1430 EAST 27th STREET,
vogal SUPERIOR AVE.
A. GRBINA & SONS
POGREBNI ZAVOD in TRGOVINA S POHIŠTVOM
1053 EAST 62rvd STREET	HEnderson 1-2088
URADI V COLLINWOODU:
17002-10 LAKE SHORE BLVD.	KEnmore 1-5830
KEhmore 1-1235
15301 WATERLOO ROAD
--AND YOU KNOW IT'S SAFE /
Ш
rooR S4V/a*5S
i

Gustave le Rouge:
MISTERIJA
ROMAN
Nadaljevanje
Indijanec, ki je bil ujel Histerijo, je spoštljivo stal pred kaci-kom in Lionel je spoznal iz njegovih gibov, da je razlagal kralju in še drugemu starcu, na kak način se mu je posrečilo, polastiti se mlade žene.
Naenkrat pa je v veliko zadovoljstvo Lionelovo kacik začel govoriti špansko.
—Našel si to tujko, ko se je potepala po naši zemlji? je vprašal Indijanca.
Ta je pokimal, da je tako.
—Ali je sama?
■—Ne, v velikem prepadu poleg potoka je cel tabor oboroženih tujcev in konj.
Znano mi je to, je dejal kacik s ponosnim smehljajem, niti trenutek ne preneham bedeti nad svojim narodom. Zvesti Necox-tla me je obvestil. Jaz sem mu zapovedal, naj privede te pro-klete tujce do velikega prepada, kjer so v naših rokah.
Histerija, ki je razumela, da
CHICAGO. ILL.
FOR BEST RESULTS IN ADVERTISING
CALL DEarbron 2-3179
REAL ESTATE
INDIANA — For sale by owner. Year round 6 room house with enclosed sun porch, furnished or unfurnished, carpeted, oil heat, pier rights, good condition, immediate possession. Very reasonable.
Phone Cedar Lake 7185
FEMALE р WANTED
GENERAL HOUSE K — Steady. 5 day week. Stay. Iiloet • your terms.
Call collect. IDlewood 2-9001 Highland Park, 111.
DOMESTIC HELP
HOUSEKEEPER —
Stay. Steady. Good salary.
References.
PAlisade 5-9234
GENERAL HOUSEWORK and plain cooking, laundry. Stay or go. 2 adults.
7359 Sheridan Rd. HOllycourt 5-2187
GENERAL HOUSEWORK — Own room, TV. Steady. All electric house. References.
Skokie, 111. ORchard 5-5527
HELP WANTED MALE
Technicians
Research Organization NEEDS OPERATORS for Experimental Refinery type equipment. Intermitent shift work required. Applicants should have good Manual Skill and Minimum
of High School Education. Permanent Position —
40 Hour Week —
Vacation and Benefits Call W. G. Bair LAfayette 3-5858 8 A.M. to 4 P.M.
ima kacik poseben namen, če se poslužuje v njeni prisotnosti španskega jezika, se je držala ponosno in zaničljivo pred zma-galcem vkljub vezem, ki so jo tiščale.
—Azteki se morajo posluževati izdajstva, kadar hočejo zmagati, je dejala z zaničljivim nasmehom.
Kacik na te besede ni ničesar odgovoril, temveč je nadaljeval svoj pogovor z Indijancem:
—Zakaj si ujel to žensko? ga je vprašal. Moral bi mi privesti poveljnika čete.
—Ona je poveljnik, tako mi je dejal Necoxtla.
Kacik se je obrnil k Misteriji, ki je še vedno ponosno molčala.
Chicago, ni.
BUSINESS OPPORTUNITY
CONFECTIONERY STORE and 5 ROOM FLAT — Near school. Established 20 years. Reasonable.
ALbany 2-9331
LAUNDERETTE — Good established business. Owner leaving state. Will sacrifice for only $8,700.
Phone Idlewood 2-4547 Sunday IDlewood 2-5911
BEVERAGE — Home delivery route, 1955 Chevrolet truck. $2,500. Established business.
Hilltop 5-4877
GROCERY & SCHOOL SUPPLY STORE — Established. Across from school. 3 rooms in the rear. Reasonable. By owner.
Buckingham 1-9572
RESTAURANT — Saugatuck, Michigan — 2 story brick building. 5 rooms* upstairs. $11,000. Terms by owner. Illness forces sale. Write James Egginton, 355 Howard A ven, Holland, Mich.
901 N. LEAVITT TAVERN — Complete with fixtures and stock. Very good going business. Near St. Helen's and Ukranian Church. Good lease. See any time.
HUmboldt 9-4510
GROCERY — Self Service
Northwest. Over $1,800.00 weekly. Terrific buy. Owner.
BErkshire 7-6632
ROOMING HOUSE — 3 year lease. 25 rooms. Income $9360.00. Rent $185.00. Oil heat. Terms. By owner.
SUnnyside 4-9873
RESTAURANT & GRILL — Very good business. Industrial section. Must sell on account of illness. Well equipped. Air conditioned. Seats 40. No evenings or Sunday. Call Sunday after 9. a.m. AUstin 7-7834; weekdays TUxedo 9-9806. Also 5 room bungalow in rear.
Lawn Mower Repair Shop
An opportunity for someone with mechanical ability. New equipment, large shop, including truck, parts, and other miscellaneous equipment. Also included 6 room modern home on 1 acre of land. Located near La Grange, Illinois.
CHestnut 6-1915
BRICKLAYERS
FOR S. A. C. CONTROL CENTER
MUST BE UNION SCALE $3,371/2 PER HOUR 9 HOUR DAY — $33.75 PER DAY
6 TO 8 WEEKS OF WORK Bus Transportation Paid Both Ways After Completion of Job
Robert E. McKee Contractors
OFFUTT AIR FORCE BASE OMAHA, NEBRASKA
—Tvoj pogTim te stane življenje, ji je dejal breobzirno. Žrtvujemo te na oltarju vsemogočnim bogovom. Tujec, ki je enkrat stopil v to svetišče, ne sme priti živ iz njega.
Kacik se je kruto nasmehnil in pri tem radostno gledal mlado ženo. Histerija pa se ni stresla. Njen pogled je ostal miren in njen obraz je še vedno kazal ponos in zaničevanje. Lionel pa je bil ves zmeden pri misli, na kako strašne muke je obsojena, ne da bi bilo mogoče je rešiti. Ni mogel pozabiti, da ga je Histerija blazno ljubila in da je postala njegova sovražnica samo radi tega, ker ta ljubezen ni našla odmeva v njegovem srcu.
V	tem trenutku se mu je neskončno smilila, obenem pa je občudoval njen pogum.
—Niti stresla se ni, je pomislil. čula je obsodbo, ne da bi trenila z očmi. Bedast sem, toda tvegal bi življenje, da jo rešim.
Lionel je komaj brzdal svoje razburjenje. Videl je, kako je Indijanec odvedel Histerijo, ki je bila se vedno zvezana. Potem sta odšla tudi kacik in njegov tovariš. Pogasili so baklje in mladi mož je ostal sam v temi.
Zamišljen se je vrnil v dvorane svetišča in taval po njih tako zmeden, da si ni prav nič brigal, da-li ga morda kdo ne zasleduje.
Kacik Yappan je smatral dejstvo, da so ujeli Histerijo na predvečer velikega praznika Solnca, za očitni znak naklonjenosti bogov.
»—Sami so nam poslali žrtev, si je dejal veselo; njih jeza je poto-lažena in lepši dnevi pridejo za moj narod.
Njegov obraz, ki je navadno kazal skrb, je žarel od zadovolj-nosti, ko je stopil v oni del svetišča, ki je bil določen za Naolino stanovanje.
Našel je dekle v ozki in visoki sobi, ki si jo je bila okusno in elegantno opremila. V kotu je bila iz skale izsekana široka klop, pokrita e kožuhi kugvarjev, pantar-jev in pum. Bil je to udoben, mehek divan. Starinska lončena vaza, polna cvetlic, je stala poleg na umetniško izdelani mizici iz cedrovega lesa.
Cvetlice so igrale veliko vlogo pri Aztekih. Na državne in verske praznike se je občinstvo krasilo z venci in girlandami. Posebni profesorji so poučevali umetnost duhati vonj šopkov in velikaši Hontezumovega dvora so bili mojstri v tem. Kultura vonja* je stala izredno visoko in kdor je poznal njene skrivnosti, mu je nudila poseben užitek.
Te nežne skrivnosti pa so bile že pozabljene in izgubljene. Nao-la je bila ena zadnjih svojega rodu, ki se je v mladosti naučila te izginule umetnosti. Ležala je na debelih kožuhih zveri in od časa do časa je približala svoje nosnice šopku vrtnic, jazmina in magnolij, ki je stal poleg nje, in udajala se je melanholičnemu sanjarjenju.
Ni si mogla predstavljati, da ne bo nikoli več videla tujca, ki jo je rešil smrti in ki se ji je zdel tako lep, tako junaški, kot bi bil čudežno padel z nebes prav v trenutku, ko je najbolj potrebovala njegovo pomoč.
Globoko je vzdihnila pri misli, da mu je sama dejala, naj zbeži in naj je nikoli več ne vidi.
—Če bi mu bila sledila, si je mislila in zardela, kakor če bi bila kaka nevidna priča presenetila njeno misel, bi me odvedel seboj v svojo domovino . . ,
In spomnila se je povesti, ki jo je nekdaj čitala v rokopisih. Bili so pisani v nahualtskem jeziku. Za časa Corteza in Pizarra so se hčerke kacikov poročale s kon-kvistadorji. Zapuščale so svojo domovino, vero in sorodnike in sledile onim, ki so jih ljubile.
—Horda bi bila storila isto, je vzdihnila in klonila glavo.
V	tem sanjarenju jo je neprijetno zdramil prihod očeta, kaci-ka Yappana. čudila se je njegovi veselosti.
—Veselo novico ti prinašam,
je dejal naglo. Ujeli smo tujo žensko.
—No, in—? je vprašalo dekle raztreseno.
—Kaj ? je divje zaklical kacik in se ujezil. Ali si pozabila, da je jutri praznik Solnca, slovesna obletnica?—Jutri se prelije kri tujke na svetem kamnu in njeno utripajoče srce bomo darovali bogovom.
Naola ga ni hotela razumeti, a kacik je z oblastnim glasom nadaljeval:
—Ti boš držala v roki sveti nož!
—Ne, oče, je za jecljala in se stresla od groze, jaz tega ne morem . . . prosim vas... Nočem, da bi kri človeškega bitja omadeževala moje roke . . . nočem moriti .. .
Kacik je v divji jezi stiskal pesti.
—Vidim, je dejal, da si še pod vplivom onega, kar so te naučili belokožci v času, ko si bivala med njimi. Treba je premagati take predsodke. Kdo ti govori o umoru? Gre za darovanje bogovom in to nima ničesar skupnega z umorom. Naš preganjani in skoraj uničeni narod mora spet priti do svoje nekdanje veličine in slave.
Naola je hotela odgovoriti, da se ji verski umor gabi, toda njen oče ji ni pustil časa za to.
Kar odšel je, kot mož, ki se mu v ničemur ne sme ugovarjati in kogar volja je zakon.
Dekle je bila nekaj časa silno potrta. Nikdar ne bi hotela igrati vlogo verske morilke. Vendar je dobro poznala trinoški kacikov značaj, ki je bil navajen, da se vse klanja njegovi volji. Nobenega izhoda ni vedela iz strašnega položaja. V mrzličnem razburjenju je hodila po sobi gor
in dol; zdelo se ji je, da ji duh cvetlic sili v možgane in da ji primanjkuje zraka. Srce ji je bilo v silnih udarcih in čudna slabost jo je prevzemala.
Sklenila je, da gre ven na sveži zrak, v gozdič, kamor se pride skozi deblo sekvoje. Hladna rosa bi jo pomirila in morda v zbranosti in tišini pod nebesnim svodom, posejanim z zvezdami, najde izhod iz strašne nesreče, ki ji preti.
Tretje poglavje.
Tajna grobnica.
Brady je taval po hodnikih in dvoranah in se naposled znašel, v veliki dvorani svetišča. Tu mu je nenadoma prišla nasproti Naola.
—Končno sem te našel, je zaklical v strastnem navdušenju; toda to pot te ne izpustim.
Dekle pa ga je gledala silno prestrašeno, mesto da bi bila vesela, da zopet vidi svojega rešitelja.
—Kaj delaš tu T je za jecljala z glasom, ki ga je dušila groza.
In z roko mu je pokazala ogromni kip boga, M je čepel na oltarju v ozadju svetišča.
—Tu bo vladala groza; če ostaneš na tem mestu, pogineš. Neprevidnež! Saj sem ti dala možnost, da zbežiš, da si rešiš življenje. Zakaj si se vrnil?
—Hotel sem te spet videti, je priprosto odgovoril Lionel z nasmehom, ki je Naolo presunil.
—Ne veš, kako strašni nevarnosti se izpostavljaš, je dejala vsa v skrbeh, če te po nesreči kdo vidi, je po tebi.
Preplašeno je poslušala . . .
—Zdi se mi, da nekdo prihaja, je dejala. Tu ne moreš ostati. Obupno je vila roke.
—Kaj hočeš storiti? je vprašal Brady.
—Ne morem te prepustiti tvo-
ji usodi! . . . Ne, to Je strašno! Rešil si me in jaz te tudi rešim, toda ubogati me moraš.
Brady je poslušal dekle s silnim veseljem. Njegov obup je čudežno minil.
—Storim vse, kar hočeš, je dejal ponižno. Brezdvomno znaš čarati; kajti odkar sem te spet zagledal, se ne bojim več in spet čutim pogum in moč.
Vkljub svoji bojazni se je morala Naola nasmehljati.
—Vem, da si pogumen, toda tu bi ti pogum prav nič ne pomagal.
—Kaj naj torej storim?
—^Vsak trenutek tukaj povečuje nevarnost, v kateri se nahajaš. Glavno je, da greš proč. Idi za menoj!
Naola je prižgala bakljo, na-
V blag spomin
ob drugi obletnici odkar je umrl naš ljubljeni oče
John Jezerc
Svoje mile oči je zatisnil za vedno dne 19. maja 1954.
Kako pozabiti to gomilo,
kjer Tvoje blago spi srce,
ki je za nas tako skrbelo vse do zadnjega dne.
Počivaj v miru, dragi oče, v spominu trajnem Ti ostal nepozaben nam boš vsem.
Žalujoči:
Ciril, sin
Jennie Lukanc, Mary Pieman, Stephanie Smith, Josephine Smith, hčere sinaha, aetje in vnuki
Euclid, Ohio, dne 21. maja 1956.
pravljeno iz osmoljenih stopala pred Bradyjem po ^ vitih hodnikih, ki so vodili v no globlje v zemljo.	,
V skalo vsekane stene so ' pokrite s solitrovimi kristal včasih je postal hodnik ta ozek, da sta se le s težavo vala naprej.
(Dalje prihodnjič)
V blag spomin
ob drugi obletnici od kar je naš nepozabni soprog,
stari oče in brat
Joe Karish
ki je zatisnil svoje mile ** vedno dne 19. maja 195^"
Globoko pod zemljo,
kjer šum sveta se veČ n® zdaj truplo Tvoje trudno sp'« rešen si vseh skrbi.
Dve leti je že minulo,
odkar odšel si od nas,
nismo Te še pozabili,
vedno še mislimo na Te.
Sladko spavaj v tihem odšel si tja, odkoder ni vrn' a enkrat se snidemo na vekomaj.
Žalujoči:
FRANCES, soproga dve hčeri, zet, vnuki,
brat in sestra v stari doi"® .^| ter sorodniki tu in v don"*
Cleveland, Ohio,
dne 21. maja 1956.
Naznanilo in zahvala
Globoko potrti in žalostnih src naznanjamo vsem sorodnikom in prijateljem tužno vest, da je umrl naš liublieni soprog, dobri, skrbni oče in stari oče
1884
1956
MATIJA COTMAN
Zatisnil je svoje oči dne 20. aprila 1956 po dolgi in mučni bolezni; previden s sv, zakramenti za umirajoče, je mirno zaspal v Gospodu.
Pogreb se je vršil dne 23. aprila iz pogrebnega zavoda Joseph Žele in sinovi v cerkev Marije Vnebovzete na Holmes Ave. ter od tam po opravljeni slovesni zadušnici, na Calvary pokopališče, kjer smo ga položili v naročje materi zemlji k večnemu počitku.
Blagopokojnik je bil rojen dne 23. februarja 1884 leta na Igu pri Ljubljani. Delal je pri New York Central železnici nad 25 let, od tega 15 let v Beech Grove, Indiana. Bil je delničar Slov. nar. doma na St. Clair Ave.
V dolžnost si štejemo, da se tem potom iskreno zahvalimo vsem, ki so položili tako krasne vence cvetja h krsti ljubljenega. Ta dokaz vaše ljubezni in spoštovanja do njega nam je bil v veliko tolažbo v dneh smrti.
Dalje srčna hvala vsem, ki so darovali za sv. maše, ki se bodo brale za mir duši pokojnika, in vsem, ki so dlaro-vali za družino. Bog plačaj!
Hvala vsem, ki so dali svoje avtomobile brezplačno v poslugo za spremstvo pri pogrebu.
Srčna hvala vsem, ki so ga prišli kropit in se poslovit od njega, ko je ležal na mrtvaškemu odru, in vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji zemeljski poti na mirodvor.
Našo globoko zahvalo izrekamo čst. g. Francis
M.
Paik za tolažilne obiske v bolnišnici, čst. g. Mathias A. Yagru za molitve v zavodu in na pokopališču ter čst. g. Anton Merkun za opravljeno sv. mašo. Hvala tudi pogrebnemu zavodu Joseph Žele in sinovi za vzorno voden pogreb in najboljšo postrežbo. Isto globoko zahvalo izrekamo članom West Park Knights of Columbus za molitve ob krsti.
Hvala nosilcem krste-članom društva Clevelandski Slovenci št. 14 S.D.Z., katerega član je bil pokojni. Bil je tudi član Brotherhood Railway Carmen of America, Beech Grove št. 586.
Prav posebno zahvalo itrekamo sosedam, ki nabirale za venec in sv. maše. Srčna hvala vsem, ki so poslali pismeno svoje izraze sožalja.
Razposlali smo zahvalna pisma vsem, ki so prispevali. Ako ga kdo pomotoma ni dobil, prosimo, da oprosti in naj isto sprejme našo stotero zahvalo.
Končana je Tvoja zemeljska pot, dragi soprog in oče. Rešen si vsega. Tvoje truplo počiva v hladni zemlji, mal je ta dom, a miren in večen. Tvoja duša pa je odšla k večnemu Bogu, da sprejmeš plačilo iz Njegovih rok za vse, kar si dobrega storil v življenju.
Mi se Te bomo vedno spominjali z ljubeznijo v molitvi, dokler ne pridemo enkrat tudi mi na kraj večnega miru in blaženstva—nad zvezdami.
Žalujoči:
FRANCES, soproga STANLEY, frank, EDWARD in JOHN, sinovi
FRANCES KADIS, hčerka ANN, ELIZABETH, HELEN, GERTRUDE, sinahe ALBERT KADIS, zet deset vnukov Na Igu pri Ljubljani zapušča več sorodnikov
Cleveland, Ohio, dne 21. maja 1956.