MartborsM PoStnTh« plačana v gotovini CbrvaT DTn Leto II. (IX.), štev. 167 Maribor, sreda 25. julija 1928 » JUTRA« izdaja raz,un nedelje in praznikov vsak dan ob 16. uri Račun pri poštnem ček. z*v. v Ljubljani iL 11.400 Velja mesečno, prejeman v upravi ali po pošti 10 Din, doetavijen na dom pa t2 Dln Telefon: Uredn. 440 Uprava 455 Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova ceatait.13 Oglasi po tsrifu Ogiasa spnjMM tudi ogl—ai oddelek .Jutra" v Ljubljani, PrešernovauBe> Na opasni poti Maribor, 25. julija. Beograjske »Novosti« so te dni objavile članek, v katerem pravijo, da bi bila obnova četvorne koalicije najslabše, kar bi se moglo napraviti. Kakor je v normalnih prilikah treba delati s parlamentom, tako so danes v naši državi takšne izredne prilike, da okrvavljeni parlament ne more vršiti uloge, določene v ustavi. Zato bi bilo najmanj, kar bi se moralo reči, ako bi sc poskušal obnavljati hegemonistični režim in umetno podaljševati sedanji parlament, da se je šlo po nevarni poti in da gremo kritičnim dogodkom naproti. Vodja KDK g. Svetozar Pribi-čevič je izjavil te dni ponovno, da to pomeni boj. V tem milijeju se je včeraj zgodilo, da je dr. Korošec postal mandatar krone, da sestavi vlado. Jasno je da-nes, da so bili poskusi s Hadžičem samo plašč, s katerim se je pokrila akcija za obnovo hegemonističnega režima. Kdor ve, da je dr. Korošec s svojo SLS danes le privesek radikalov; kdor se spominja, da je ob raznih prilikah Korošec ponovno izjavil, da v njegovem in v imenu njegove stranke govori Vukičevič, lahko danes mirno in hladno presodi: povratek Vukičeviča na čelo vlade četvorne koalicije je nemogoč; radikali ne dajo predsedstva vlade iz rok; prevelika bi bila za nje tudi obremenitev za slučaj konfliktov s Hrvati: zato naj prevzame vodstvo vlade Korošec, ki je s svojo stranko itak samo del ra-. dikalne stranke, in ki naj kot Slovenec prevzame odgovornost za spopade s Hrvati. Do konfliktov mora priti, ker je jasno, da^ mora obnova hegemonističnega režima pognati Hrvate in z njimi združene prečanske Srbe še bolj na levo, v še hujšo opozicijo. To tembolj, ker so se baš pod Korošcem kot ministrom policije odigrali krvavi dogodki v skupščini, na beograjskih in na zagrebških ulicah. Ali so se činitelji, ki so se odločili za to solucijo, pač zavedali velike odgovornosti in ali so imeli pred očmi res samo interes naroda in države? Klerikalno slovensko časopisje bo seveda pelo hozana, da je Slovenec dobil mandat za sestavo vlade. Tudi mi bi morda to storili, ako bi ne bilo v ozadju onega usodepolnega in težkega dejstva, da bomo Slovenci zaigrali sedaj končno še ono zaslombo, ki smo jo dozdaj še vsaj nekoliko imeli. Hrvaški narod je stal za nami vse dotlej, dokler ni eksponent Slovencev dr. Korošec začel igrati napram njemu svoje grde igre. Izza dogodkov v Beogradu se je v hrvaškem narodu že znatno ohladilo razpoloženje do nas Slovencev, in pričelo se mu je vcepljati v dušo prepričanje, da slovenski narod odobrava beograjsko krvopre-litje. Ako bi bili takozvani legitimni zastopniki slovenskega naroda, SLS, takrat takoj izvajali konsekvence in izstopili iz vlade, bi bile simpatije Hr-' vatov zopet na naši strani. Danes, ko Slovenec dr. Korošec prevzema obnovo hegemonističnega režima, je jasno. da mora v hrvaškem narodu izginiti zadnia sled simpatij do nas. Da bomo imeli mesto tega simpatije beograjske čaršije, pač noben resen človek ne bo verjel. Dr. Korošec kot Slovenec prevzema torej težko, za slovenska ramena pretežko breme odgovornosti in SLS sa- Stari režim pod novim plaščem DELOVNA VLADA DR. KOROŠCA. — PRED OBNOVO STAREGA REŽIMA. — BOJ ZA PORTFELJE MED RADIKALI IN DEMOKRATI. — RADIKALI RAZCEPLJENI. — ENER GIČEN ODGOVOR SVETOZARA PRIBIČEVIČA DR. KOROŠCU. BEOGRAD, 25. julija. Ker se je misija generala Hadžiča, da bi se sestavila nevtralna vlada, ponesrečila, je sinoči kralj po konzultaciji šefov dosedanjih vladnih strank na nasvet dosedanjega ministrskega predsednika Vukičeviča pozval no tranjega ministra dr. Korošca na dvor in mu poveril mandat za sestavo nove vlade. Dasi je dr. Korošec včeraj odklonil vsako izjavo o vprašanju, kakšen je njegov mandat, pa je bilo takoj jasno, da je dobil mandat za sestavo delovne vlade. Situacija je torej zopet v rokah dosedanje vladne četvorne koalicije. Danes dopoldne je dr* Korošec že na vse zgodaj pričel svoje razgovore s šefi posameznih parlamentarnih skupin. Ob 8. zjutraj ga je posetil v njegovem kabinetu najprej vodja demokratov Ljuba Davidovič, ki je ostal pri njem pol ure. Davidovič je pri tej priliki dal svoj pristanek na sodelovanje v dr. Koroščevi vladi, toda pod pogojem, da odobri to tudi demokratski poslanski klub. Takoj nato je dr. Korošec posetil Ve-Ijo Vukičeviča in ž njim dalje časa razpravljal, nakar je odšel na dvor v avdi-jenco, kjer je poročal kralju o svojih dosedanjih posvetovanjih. Čez eno uro se je zopet vrnil v svoj kabinet. Novinarjem je na vprašanje, ali upa na uspeh svoje misije, odklonil odgovor in samo pristavil, da bo pravočasno izdal komunike. Ob 10. dopoldne je bila sklicana seja demokratskega poslanskega kluba, pred katero se je še vršila konferenca demokratskih ministrov in Ljube Davldoviča, ki so razpravljali o vprašanju razdelitve resorov* Takoj po otvoritvi seje poslanskega kluba je Ljuba Davidovič podal poročilo o razvoju krize in obvestil klub, da je dobil dr. Korošec mandat za sestavo delovne vlade, ki bo nadaljevala delo z narodno skupščino. O vprašanju, ali bo sklicana narodna skupščina takoj ali pozneje, pa bo vlada šele sklepala. O Davidovičevem poročilu se je razvila ob širna in precej ostra debata, tekom katere so se vsi govorniki izjavili načeloma za sodelovanje v dr. Koroščevi vladi, preko katerih demokratski klub ne sme iti. Demokrati zahtevajo 5 resorov, med njimi brezpogojno; notranji, zunanji in finančni portfelj. Notranje ministrstvo zahtevajo predvsem z utemeljevanjem, da je uprava države obupna in da so se pod prejšnjim režimom razmere še poslabšale. Davidovič je dobil končno od kluba pooblastilo, da nadaljuje v smislu teh sklepov pogajanla z dr. Korošcem. Ob 6* zvečer pa se bo demokratski poslanski klub sestal ponovno, da zavzame svoje končno stališče. Istočasno je bila sklicana tudi seja radikalnega poslanskega kluba, na katero so bili pozvani vsi poslanci. Udeležili pa so se je samo pristaši Velje Vukičeviča, dočim so se pašičevci in centrumaši zbrali v hotelu »Parizu«, kjer so se pod vodstvom Ace Stanojeviča posvetovali o položaju in končno poslali poslanca dr. Kojiča na sejo poslanskega kluba, da ga v imenu radikalnega glavnega odbora obvesti, da »nezadovoljneži« pod nobenim pogojem ne bodo podpirali dr. Koroščeve vlade. Seja radikalnega poslanskega kluba je opoldne še trajala in trenutno še ni znano, kakšno stališče bo zavzel napram takemu nastopu opozicije v lastnem klubu. Četudi je dr. Korošec lahko že naprej vedel, da bo Kmečko - demokratska koaliciji odklonila svoje sodelovanje v njegovi vladi, je poslal Pribičeviču kot predsedniku pismo, v katerem ga prosi za sestanek v svrho razgovora. Pribiče^ vič pa je na to pismo dr. Korošcu odgovoril pismeno sledeče: Gospod predsednik! Ker ste Vi eden najmarkantnejših predstavnikov režima, ki je izzval borbo s hrvatskim narodom in onimi Srbi in Slovenci, ki jim je narod no jedinstvo s Hrvati najvišji Ideal, nima nobenega pomena, razpravljati z Vami o sodelovanju Kmečko-demokrat-ske koalicije v Vaši vladi. Zato odklanjam z Vami vsak razgovor.« Dasi se je splošno pričakovalo, da bo že danes dopoldne sestavljena nova via-da pod Koroščevim vodstvom, v katero bi vstopile vse stranke dosedanje vladne četvorne koalicije, se to ni zgodilo. Hegemonisti so sicer še vedno trdno prepričani, da pride do povratka starega režima, pojavljajo pa se obenem tudi že mnogi, ki pesimistično presojalo situacijo. Nekateri celo izjavljajo, da se bo misija dr. Korošca razbila na vprašanju resorov, ker radikali nikakor niso pripravljeni odstopiti finance in notranje zadeve demokratom. Kmečko-demokratska koalicija je pripravljena na vse. Njeni voditelji izjavljajo že sedaj, da bi smatrali povratek starega režima, s čemer računajo hegemonisti z vso gotovostjo, za največjo provokacijo hrvatskega naroda. O dimen 20. Jimiia PREISKOVALNI SODNIK ZAHTEVA IZROČITEV POSLANCEV POPOVIČA IN LUNE JOVANOVIČA. TOMA BEOGRAD. 25. julija. Preiskovalni sodnik, ki vodi preiskavo proti poslancu Puniši Račiču radi umora poslancev Pavla Radiča in dr. Basarička ter težkih poškodb Stjepana Radiča, dr. Pernarja in Grandje, je službeno zah- teval od narodne skupščine izročitev radikalnega poslanca Toma Popoviča in demokratskega poslanca Luke Jovanoviča, ki sta osumljena sokrivde na zločinu v narodni skupščin! dne 20. junija. ma bo še nekoč preklinjala trenutek, ko se je brezpogojno dala udinjati kot eksekutora hegcmonistov proti onim, ki zahtevajo nič več in nič manj nego enakost, pravico in poštenje. ŠTEVILNE ARETACIJE V MEHIKI. MEHIKO, 25. julija- Radi sokrivde pri atentatu na predsednika generala Obregona je bilo včeraj aretiranih zopet 50 oseb. Uenizelos za ustanauiteu Balkanskega bloka RIM, 25. julija. »Tribuna« objavlja uvodnik, v katerem navaja, da bo grški ministrski predsednik Venizelos takoj po volitvah odpotoval v Rim, dia se sestane z. ministrskim predsednikom Mussolinijem, s katerim bo razpravljal o vseh vprašanjih, ki direktno ihteresirajo Grško in Italijo. Za časa njegovega bivanja v Rimu bodo zaključena pogajanja, ki se vrše med Rimom in Atenami za sklenitev prijateljske in arbitražne pogodbe med obema1 državama. Potovanju Venizelosa v Rim se pripisuje velika važnost in se naglasa, da hoče Venizelos ostati v; prisrčnih odnošajih z vsemi velevlast-mi in odpraviti tudi gotovo nezaupanje, ki vlada proti njemu v angleških^ vladnih krogih. »Tribuna« zaključuje svoj članek s pristavkom: »Ne sme se tudi prezreti, da bo Venizelos na povratku z Rima, Pariza in Londona po-sotil tudi Beograd, da dokonča vse priprave za sklenitev Balkanskega bloka. 5pomenik grškega „Nezna-nega uojaka" ATENE, 25. julija. V navzočnosti predsednika vlade Venizelosa je bil odkrit v Kilkisu spomenik »Neznanega vojaka« iz 1. 1913. Odkritju je pri' sostvoval tudi jugoslovanski general Stefanovič, ki je položil imenom jugoslovanske armade na grob krasen ve-* nec in imel pri tej priliki tudf lep govor. Venizelos se je v svojem govora obrnil proti generalu Stefanoviču z be sedami: »Navzočnost herojske srbske vojske, s katero smo se skupno borili za časa balkanske vojne, nas je radostno ganila. Sodelovanje obeh vojsk je bilo blagodejno za obe državi in tvori tudi temeljni kamen za oba naroda v bodočnosti.« Rusi naj iščejo Jtalio4* MOSKVA, 25. julija. Italijanska vlada je zaprosila sovjetski reševalni odbor, naj skuša najti ogrodje zrakoplova »Italia«, da bi ga mogli spraviti v muzej. malmgreenouo truplo še ni najdeno OSLO. 25. julija. Norveška novlnska agencija demantira vest nekaterih listov, da so truplo švedskega znanstvenika Malmgreena že našli. Nou nemški polet u Rmeriko FR IEDRICHSHAFEN, 25. julija. Novi Zeppelinov zrakoplov »L. Z. 127« bo izvršil sredi prihodnjega meseca svoje prve poskusne vožnje. Polet v Ameriko pa bo vodil dr. Eckener. V Friedrichshafen sta prispela poveljnik ameriškega zračnega brodovja general Fiilton in poveljnik »Los Angelosa« Rosenthal. da se informirata o potrebnih ukrepih o priliki izkrcanja »L. Z. 127« v Lackehurstu. Čičerin pride u Hemčijo MOSKVA, 25. julija. Sovjetski komisar za zunanje zadeve, Čičerin, na' merava v kratkem odpotovati v Frankfurt ob Meni, da konzultira zdravnike o svoji bolezni Mariborski državni most PROMETNE NEVARNOSTI ,- NASVETI ZA NJIHOVO IZLOČITEV OZIR. OMILJENJE. Ako posediš na verandi »Velike kavarne« z namenom, da motriš s paznim očesom vrvenje pred seboj na državnem mostu, se ti nehote vsili misel, da je naravnost čudo božje, da se ne dogajajo na njem bolj pogostoma in večje nesreče. Državni most je edina prometna žila,, ki veže pokrajini tostran in onkraj Drave, pokrajini jako velikega obsega in prostranega zaledja. Višje gori,se nahaja najbližji most v Breznu (studenška brv, namenjena le pešcem, pač ne prihaja v poštev), nižje doli v Ptuju in državna cesta, ki veže jug s severom in vodi iz Trsta na Dunaj, vodi po mariborskem državnem mostu. Vrh tega se nahaja mesto Maribor, ki vidno narašča od' dne do dne, na obeh dravskih bregovih,' z ' dvema tretjinama približno na levem, z eno na desnem bregu. Razumljivo je torej, da je promet na mostu naravnost velikanski in številni mestni avtobusi, ki so se v zadnjem ča-J su pojavili ha naših ulicah, nikakor niso pripomogli k zmanjšanju prometnega vrveža. > Težko je podati točne statistične dognane številke o vporabi mostu kot prometne žile, vesten opazovalec pa nika kor ne bo pretiraval, da gre črez most dnevno v obeh smereh tisoč javnih In zasebnih avtomobilov, petsto motociklov, štiri tisoč, kolesarjev, dva tisoč drn gih vozil in najmanj deset tisoč pešcev. Vestna in taktna stražnika', ki na obeh 'koncih mosta delata red po svoji, moči, se morata boriti z vsemi silami proti skrajni nediscipliniranosti pešcev, in vozačev. Jako lepo je seveda, da liottbo ljudje v svoji smeri po desnem pl,ocnik'u; in da se vozila pravilno izogibajo na desno in prehitevajo na levo; ni pa lepo, Šar ljudje, ki morda srečajo na nasprotjieht pločniku znanca in se hočejo z njim sestati, silno neprevidno most prečkajo-Kratko opazovanje bo dokazalo, da tak prečkar skoro brez izjeme prav natančno .pazi na vozila, ki prihajajo njemu na-! sproti, ne zmeni se pa za ona, ki‘prihajajo za njim: posledica je navadno hujši ali lažji karambol. Ravnotako nevarno je razumljivo in potrebno prečkanje r.a obeh koncih mosta. Tostran se glavna prometna žila razpleta na štiri veje, na desnem bregu na Maribor tki in pet in nastaja za pešca tu opasen treno-tek, ker ne more vedeti, v katero vejo krene to ali ono vozilo. Na razmeroma ozkem mostu se neredko zgodi, da se nahajajo v istem trenotku kar po štiri vozila drugo poleg drugega, n. pr. v isti smeri prehiteva avto kolesarja in srečuje drugi avto ročni voziček, ki ga.tira okoliška kmetica. Naravnost umetniki so vsi štirje, ako se izvrši razplet brez incidenta. Zakaj? Ker se vrši ves promet v mnogo prenaglem tempu in sicer na mostu samem in približno 50 m tostran in onstran mosta na različnih progah. Ako je že nemogoče krotiti razne avtomobiliste, motocikliste, kolesarje in posestnike iskrih konj, ako ni mogoče vzgojiti pešcev k previdnemu prehajanju proge po mostu in tokraj in onkraj mosta, ako ne zaležejo policijski opomini, policijske kazni in na lastnem telesu ozir., žepu občutene posledice karambolov, naj kompetentne oblasti razmišljajo o sledečem predlogu: ■Vozila naj se pomikajo 50 m pred mostom, po mostu in onkraj mosta v korak in to makar v dveh sporednih vrstah v eno in nasprotno smer; vsako prehitevanje je prepovedano in imata službujoča «- stražnika pravico, da v gotovih urah, ko je naval prevelik, zabranita za kratek čas vsak dostop novih vozil na most. Tak red veljaj od 7. pa do 20. ure. Malo izgubo časa, ki bi jo povzročil prisiljeni počasni prehod po mostu, ki orcd-stavlja razmeroma kratko progo, bi gotovo v veliki meri odtehtalo dejstvo, da bi bila vsaka prometna nesreča skoroda popolnoma izključena. Če je v manj pro metnih ulicah v drugih mestih v inozemstvu % mogoče, zakaj ne bi bilo to mo-gbče na prometno prenasičenem državnem mostu v Mariboru?» Zridtno razbremenitev bi vsekakor za državni most pomenila zgraditev novega mostu s pobrežkega do meljskega brega, ali pa gotovo manj draga konstrukcija pridatka k že stoječemu železniškemu mostu, ki bi prihranila marsikdaj z občutno izgubo časa zvezan velik ovinek prebivalcem Melja in Pobrežja ih celokupnemu prebivalstvu ptujskega po lja in Tezna, ki biva ob ptujski cesti in gravitira v Maribor.. Je to vsekakor pro-biem, s katerim se bodo morale baviti prej ali slej v to poklicane oblasti. Rufobus-promet Vsled vršečih se transportov cirkusa Kludsky, se je usmeril avtobus-, takor tudi ves drugi promet za 24. in 25. t. m. namesto po Vetrinjski ulici skozi' Frančiškansko ulico v obeh smereh. V dneh 26., 27., 28. in 29. tm. jodo vozili avtobusi normalno po Ve-rinjski ulici, v pondeljek in torek pa radi transporta cirkusa zopet samo skozi Frančiškansko ulico. Po predstavah cirkusa Kludsky bodo vozili vsaki dan mestni avtobusi na vseh mestnih progah. Vozovi za smer do Selnice, Studencev in Ruš bodo postavljeni na Tržaški cesti pred hote-om »Mariborski dvor«, za smer Meje, Lajteršperk, Pesnica in Pobrežje na Tržaški cesti pred Marinijem, za smer kasarna Kralja Petra, Novavas n Radvanje na cesti »Ob železnici« pred vojaškim skladiščem in za smer Tezno, Fram, Slovenska Bistrica na Tržaški cesti pri železniškem prelazu pred vojašnico. — Žrtue stremljenja po lepoti V Mariboru vidimo že več mesecev sem celo vrsto Kitajcev in Kitajk in marsikdo se začudeno vprašuje, zakaj imajo Kitajke tako čudne noge s približno komaj 714 cin dolgimi čeveljčki. Zato ne bo brez interesa čuti, kaj o tem pripoveduje znani raziskovalec Kitajske Viljem Fachner. Iz njegove knjige »Čung-Kue, država sredine«, izvemo, da je pohab-ljenje ženskih nog običaj v kitajskih, zlasti boljših rodbinah in da je ta strašna navada tako ukoreninjena, da si Kitajke brez male, umetno skrajšane noge niti misliti ni mogoče. Kitajci so dali v svojih pesmih takšni nogi ime: »ponosna lilija«. Kedaj se je ta običaj razširil, ni točno ugotovljeno, vendar pa marsikaj potrjuje domnevo, da krog 1. 900. po Kr. Veliko bolj je razširjen v južni nego severni Kitajski. Vendar si ga niso usvojile vse plasti prebivalstva: Mandžurke in Mongolke imajo normalne noge, istotako tudi ženske iz delavskih krogov, ki se seveda že iz praktičnih razlogov lažje gibljivosti, morajo odreči naslovu »zlata: lilija«. Leta 1664. se je kitajska vlada odločila, da napravi konec strašnemu običaju. Cesar Kang-Hi je izdal ukaz v tem. smislu. A že čez par let je moral, od razmer prisiljen, ukaz preklicati. V najuglednejših rodbinah je: bilo nekaj samoobsebi umljivega, da se je pri dekletcih že v prvih letih, navadno med 4. in 6. letom starosti, izvršila operacija za skrajšanje nog. Operacija je združena s silnimi bolečinami iri začenja s tem, da se vsi prsti razen palca tako močno zavpognejo navzdol. da se s časoma dotikajo podplata. Ko je to doseženo, se da noga v bandaže. Ta silno bolestna procedura se ponavlja dan za dnem in bandaže se pri tem vedno močneje zategujejo Malčki s še mehkimi koščicami prenesejo to »olepševanje« seveda lažje in z manjšimi bolečinami nego dekleta, ki, so morda že prekoračila deseto leto in pri katerih so kosti že bolj trde. Takšna dekleta morajo pretrpet: naravnost strašne bolečine. Popotniki ki so kedaj hodili skozi kitajske kraje vedo pripovedovati o stokanju in jav kanju ubogih žrtev. Vsak gib povzro ča ubogim pohabljenkam strašne bolečine, v sobah drsajo po kolenih sem-intja. Seveda so prikovane na dom in ne morejo niti na daljši sprehod. In vendar pravijo, da Kitajka »pra vega kova« nikdar ne obžaluje te stra šne procedure, ki ji pohabi noge. V očeh moških raste vrednost žensk, k jih vidijo tako brez moči. Očividno Kitajce zadovoljuje, da vidijo ženske slabotne in pomoči potrebne. Saj pravi pesniški Kitajec o ženski, ki se pohabljenimi nogami le s težavo pomika naprej, da »se ziblje, kakor vrba: ki jo pihlja veter«. Za jesensko poroto je te dni imenovalo predsedništvo višjega deželnega sodišča v Ljubljani pred sednike oz. njihove namestnike, in sicer v Mariboru za predsednika dr. Fr. Žiher ja, predsednika okrožnega sodišča in za namestnike: dr. Frana Pichlerja, podpredsednika okrožnega sodišča, vdss Jo sipa Stergarja, vdss dr. Frana Peitlerja vdss Frana Posego, vdss Janka Guzelja dss Oskarja Deva in dss dr. Frana Vido viča. V Celju pa so imenovani: za predsednika dr. Josip Kotnik, dvorni svet nik in' predsednik okrožnega sodišča^ za namestnike vdss dr. Friderik Bračič vdsš dr. Ivan Premschak in dss Valentin Levičnik. Prometne težaue na naši meji Kakor znano, je veliko županstvo v sporazumu z mestno občino in s konce-sijonerji privatnih avtovoženj izdalo hva^ levredno odredbo glede enotnega voznega reda, ki je bil medtem tudi izdan ter razposlan v svrho informacije po vsej oblasti. Vozni redi tako železniški kakor avtobusni pa niso samo natiskani kartoni, ampak tudi kaže pot za potnike. Po došlih pritožbah pa se oblastna odredba kratkomalo prezira. Če prezira potnik vozni red, je to njegova škoda, ker mora »per pedes apostolorum« na svoj cilj, ali pa riskirati dragoceno avto-takso ali pa izvoščka, če ga najde. Če se pa imejitelj avtobusa ne drži voznega reda, ki je bil poleg tega izdan še v sporazumu ž njim, je druga pesem. Popotnik, kateremu je vozni red poleg ure dragocen kompas za racijonelno izrabo časa — izve večkrat, da je avtobus odšel cele pol ure pred določenim odhodom. Trgovec z vinom in sadjem nam piše: Prošli teden sem se namenil po pregledu vseh voznih redov v Maribor, da se napotim v Svečino. Dospel sem okrog poldneva v Maribor in ker mi je vozni red avtobusproge v Svečino rekel, da odide ob 13.30, sem mirno počival in rešil druge stvari. Četrt ure pred uradno določenim odhodom pa sem zvedel, da je avto v Svečino že odšel pred pol ure. Kaj storiti drugega, kakor si najeti iz-vdščka, ker pot je nujna. Diferenco si sami izračunajte! V Svečini in okolici sem napravil poset in sladko zaspal, da se drugo jutro odpeljem. Vozni red me je potolažil, da odide ob 7. zjutraj. Ravnal sem se po tem in ko sem bil s kovčegom na postaji, sem zvedel, da je moj avto odšel že pred pol ure.. Koga naj primero za nepotrebne stroške in za izgubo časa? Apeliram na oblast, da z vsemi sredstvi gleda na to, da se njene odredbe točno izvršujejo. Mariborski občinski svet bo imel svojo prihodnjo redno sejo v četrtek, dne 2. avgusta. Iz notarljata* G. Rudolf Kramer, dosedanji notar v Dolnji Leindavi, je pričel poslovati na novem službenem mestu v Brežicah. Smrtna kosa. V 76. letu starosti je preminul včeraj uradnik Mestne hranilnice v Mariboru v pokoju Friderik Leyrer. Pogreb bo jutri v četrtek ob 18.30 iz mrtvašnice mestnega pokopališča na Pobrežju. N. v m. p.! Hazardiranje s krogijico in naprstniki je že pred meseci nosilo čedne dobičke nekemu Bosancu in 18letnemu M. O. iz Celja, ki sta po raznih gostilnah lovila v igro zaverovane kaline. Po odsluženi kazni sta igralca Maribor zapustila, njuna igra je pa ostala- Z njo so se z večjo in manjšo Srečo bavili drugi. Tudi mladi Celjan se je vrnil v Maribor in ko je včeraj v neki gostilni »obdeloval« nekega kmeta, ki je malo poprej orodal vole, so ga zooet zaprli. Pri borzi dela je na razpolago služba za tri sodarje in enega kamnoseka. Društvo jugoslovenskih akademikov v Mariboru priredi v nedeljo, dne 29. tm. izlet na Pohorje. Pozivamo članstvo, da se ga udeleži v čim največjem številu. Vabljeni so tudi prijatelji društva. Zbirališče ob 4. zjutraj pred Veliko kavarno. Odbor. Za spomenik Miroslavu Vilharju v Planini pri Rakeku se je nabralo in odposlalo še Din 765, ki so jih darovali: po Din 200 gospa Jožica »Zagorska«; po Din 100 Podružnica Ljubljanske kreditne banke, Podružnica Prve hrvatske štedionice; po Din 60 Josip Plemelj, po Din 50 Pintar & Lenard, po Din 40 Ante Lavrenčič, po Din 30 dr. Marinič, po Din 25 dr. Lipold. po Din 20 dr. Faninger, Julij Novak, Fr. Belle, Josip Bizjak, L. Juvančič, Josip Mislej, po 10 Din Francka Žgur, Oskar Dev, Fr. Tancig, J. Bonča- Z Din 1040 izkazanimi v »Večerniku« 30. maja znaša v Mariboru nabrana svota Din 1805, za katere se odbor za postavitev spomenika v Planini vsem darovateljem iskreno zahvaljuje. Kakor poroča odbor, so prispevki za spomenik, ki bo mogoče že letos postavljen, zadovoljivi. Največja za sluga pri tem pa gre gosp. Pogorelcu iz Planine, ki je že 30 let v Ameriki in ki je z veselico dne 29. aprila v Vaukenganu-Chikago prispeval za Vilharjev spomenik 450 dolarjev t. j. 25.000 Din- Živel g. Pogorelc in vsi ameriški rodoljubi! Cirkus KIudsky. Veliko cirkuško podjetje Kludsky, ki se mudi sedaj v našem mestu, je nedvomno največja potujoča menaže-rija na svetu. Cirkus, ki potuje v treh posebnih vlakih, ima nič manj kakor 600 živali, med njimi 22 slonov. Ogromni šotor s tremi manežami in eno areno, kjer je prostora za 8000 gledalcev, vzbuja upravičeno povsod občudovanje. V številnih manjših šotorih so menažerije. Cirkus predstavlja po postavitvi majhno mesto, obdano od lesenega plota, Kako ogromne vsote zahteva tak obrat, si je komaj mogoče predstavljati. Samo ovsa in sena se porabi dnevno 7—8 tisoč kg, za zverine pa vsak dan trije konji. Podjetje ima 300 nastavljencev, svojo godbo in celo vrsto znamenitih artistov. Transport vsega podjetja oskrbujejo lastni parni stroji in avtomobili. Otvoritvena predstava bo drevi ob 8.15. Ogled menažerije traja dnevno od 9. zjutraj do 7. zvečer, v nedeljo do 1. ure popoldne. Krmljenje se vrši vsak dan ob 11. dopoldne. Prevoz vzorčnih kovčegov kot potniška prtljaga. Zbornica za trgovino, obrt in industrijo je prejela od generalne direkcije državnih železnic v Beogradu naslednje obvestilo: Železniška tarifa predvideva, da je za potniško prtljago smatrati tudi vzorce, koje nosijo s seboj v trgovske svrhe trgovski potniki in pri katerih je že po načinu zavoja razvidno, da so samo blagovni vzorci. Medtem se je pa ugotovilo več primerov, da se je oddajalo železnici v odpravo kot vzorce tudi blago za prodajo, da se je na ta način izognilo plačanju prevoznine za ekspresne pošiljke. Da bi Se v bodoče onemogočile zlorabe je direkcija določila, da je od 1. septembra 1928 pri prejemu pošiljk kot vzorce zahtevati od pošiljatelja, da pokaže legitimacijo, ki naj vsebuje: 1. sliko trgovskega potnika, 2. njegovo ime in priimek, 3. ime in sedež firme, 4. podpis trgovskega potnika, 5. žifif in podpis tvrdke in 6. žig in podpis zbornice za trgovino, obrt in industrijo. Generalna direkcija železnic je o tem že obvestila vse železniške postaje. — Aretirana sta bila včeraj bivši trgovski potnik A. J. na zahtevo sodišča radi goljufije, brezposelni D. K. pa vsled suma vlomov v podstrešju Aleksandrove in Vrazove ul. Samomorilni poskus. Neki mladenič se je sinoči sprl s svojim poslodajalcem ter se potem v jezi in užaljenosti z nožem zabodel v levo stran prsi. Ranil se je občutno, a ne nevarno. Rešilna oostaia fa lp ndn#>li»la v Unlnioa. Pes — rešitelj mesta JUNAŠKI PES BALTO - REŠITELJ MESTA NOME. Ob sedanji veliki. tragediji na Severnem tečaju, katero je povzročila italijanska avantura, je pri reševanju nesrečnih brodolomcev igral važno ulogo tudi mali, junaški in udani človekov tovariš — pes. Brez tega tovariša in pomočnika ni bilo še nobenih akcij preko ledenih in sneženih polja, preko krhkega ledu in preko vseh drugih težav polarnega sveta. Povsod, kjer so človeka pustila vsa tehnična sredstva na cedilu, se je že udejstvoval pes ne samo kot pomočnik, temveč tudi kot odločilni činitelj o človekovi usodi. Psi vlečejo sani z vsemi pripomočki nevarne ekspedicije in ko končno tudi človek omaca v ledeni puščavi, je pes se vedno na svojem mestu in neštetokrat se je že dogodilo, da je v najnevarnejših trenutkih človeka zbudil k življenju. Prebivalci malega mesta Nome na Aljaski so te dni z lepim spomenikom počastili psa kot najboljšega človeškega tovariša m pomočnika. Spomenik ove-koveča splošne zasluge psov v polarnih krajih, ima pa tudi pretresljiv pomen za mesto samo. Pes je namreč rešitelj mesta Nome. Koncem februarja letošnjega leta je vso ameriško javnost silno razburila .vest, ki je došla brezžičnim potom iz mesta Nome na Aljaski. Mesto, ki je z ledenimi gorami in snežnimi poljanami popolnoma ločeno od ostalega sveta, je udarila strašna epidemija davice. Ob prvem navalu strašne bolezni so bile izčrpane vse zaloge zdravil, in ko je^ smrt decimirala že mladino od najnežnejše dobe navzgor, so se tudi odrasli pripravljali na svoj konec. Kratka SOS-brzojav-ka je naznanila svetu, da je zmanjkalo seruma proti davici in vseh zdravil ter da se vse mesto pripravlja na smrt. Avi.iatik Roy S. Darling, znani zračni junak, je poletel na pomoč umirajočemu mestu kljub najstrašnejši sneženi burji, ki je divjala nad Aljasko. Svoj poskus je bil skoraj plačal z glavo, ker se je z zamrznjenim motorjem in s polomljenimi krili moral spustiti na sneg še dobrih 100 km daleč od nesrečnega mesta.^ Potom radio-postaje so bili obupani meščani obveščeni, da je pomoč tako blizu in vendar tako strašno daleč. Večina nesreč- nega prebivalstva je sprejela to vest kot nekako ironijo strašne usode, samo po stiljon Joe Amoon je še imel toliko od ločnosti in življenske sile, da je tvegal zadnji poskus v mnenju, da je boljše pasti v boju, kakor umreti v topi resignaciji. V svoje sani je vpregel najmočnejše pse pod vodstvom svojega ljubljenca, naj lepšega in najmočnejšega severnjaškega psa Balta. Pes Balto je sijajno vodil sani in postiljon je v kratkem času brez vsake nezgode dosegel ponesrečeno pomožno letalo ter natovoril na svoje sani 4-000 stekleničic seruma proti davici in še druga zdravila. Hrabra moža pilot in postiljon sta si že častitala v nadi, da sta rešila večji del prebivalstva gotove smrti, ko je naenkrat zadivjal strašen orkan s silnim sneženim metežem. Pot v mesto je bila ogrožena v največji meri. V metežu je not po sneženi pustinji nekaj groznega. Sani se neprestano vgrezajo, ne vidi se ne naprej, ne nazaj in vsak zastoj ali počitek pomeni smrt. Človek ali žival, ki obstoji med metežem, se kmalu spremeni v veliko sneženo kopico. Upanje na uspeh je le tedaj, če se ljudje in živali neprestano otresajo snega ter naglo pomikajo naprej. Sneg pa obtežuje človeka kakor svinec. Psi so drug za drugim o-magali. Balto edini je vlekel in vlekel z enakim naporom. Niso še bili daleč, ko e moral postiljon prve pse izpreči ter jih prepustiti smrti v snegu- Pred polovico poti je podlegla,že večina psov. Od ostalih so se nekateri komaj še vlekli in če bi se jih bilo izpreglo, bi gotovo nepremično obstali. Brez Balta ne bi bil postiljon dosegel svojega mesta. Proti koncu strašne poti je Balto vlekel sani, par svojih tovarišev in še popolnoma izčrpanega gospodarja. Iz mesta je prišlo k sreči naproti par mož, ki so vlekli sani v mesto. Sredi mesta ob navdušenju rešenih prebivalcev je pa rešitelj Balto legel na sneg, da konča svoje življenje po izpolnjeni težki nalogi. Zmrznjenih šap, odrgnjene kože je požrtvovalni pes-rešitelj izdihnil brez glasu. Danes se na tem mestu dviga lepa soha, ki predstavlja njega in njenega go spodarja. mafcsfm 6orkI — kanibal Slavni ruski pisatelj Maksim Gorki je znan vegetarijanec- Dosledno odklanja vsako mesno jed. O priliki obiska v Arne riki je sedel poleg neke dame, ki ga je hotela za vsako ceno pregovoriti, da bi zavžil kako mesno jed. — »Ali vam ne diši piška?« je vprašala dama. — »Ne, hvala,« je odgovoril pesnik. — »Tu je izvrstna šunka.« — »Tudi te nočem!« — »Kaj pa ta izborni roastbeef?« — »Hvala«, je odgovoril Gorki in se lotil sočivja. — »Morda pa vam bo prijal košček jagnjeta,« je trdovratno vztrajala dobrohotna dama. Tu je pesnika minula potrpežljivost. Pogledal je dami ostro v oči in ji rekel: »Ali vas smem na nekaj opozoriti. Ako bom sploh kedaj jedel meso, bo to gotovo le človeško. Toda surovo mo ra biti!« Dama je nato osramočena utihnila in se ni upala več nadlegovati pesnika z vsiljevanjem mesnih jedi- S/rsrf Ločitev; zakona rači molka Mnogo je razlogov, radi katerih pride do ločitve zakonov, toda slučaj, ki se je nedavno pripetil v ameriškem mestu Kirkvvoodu je nedvomno brez primere v sodnih analih. Gospa Townsend si je dala ostriči lase. Ko se je pojavila pred svojim možem, temu »dečja glavica« ni niti najmanj ugajala in je rizkačen sploh prenehal govoriti ž njo. Ker celih 14 dni ni iz-pregovoril s svojo ženo nobene besedice, je žena vložila tožbo za ločitev zakona in je tudi zmagala- Res čudni so ti Amerikanci! Pol ure poč vodo Iz Kopenhagna poročajo, da se je tamkaj posrečilo spraviti k zavesti človeka, ki je bil že pol ure pod vodo. Pri neki pečini v bližini otoka Moena je namreč utonil. Ko so ga rešili, je izjavil, da se je 1 pod morsko površino počutil kakor v snu in da ni imel niti najmanjših bolečin, čuti' I ni niti, da bi ga kaj dušilo. Zadeva Saška. Javili smo takoj po prvenstveni tekmi BSK—Sašk, da je JNS na podlagi izjave sodnika Babiča suspendiral Sašk od na-daljnega tekmovanja in uvedel preiskavo po kazenskem pravilniku. Tekom te preiskave je prejel JNS zanimiva poročila, ci so za Sašk mnogo ugodnejša kot ra-port Babičev. Sarajevski sodnik Strauss, ci je bil v orii tekmi stranski sodnik, izjavlja odločno, da moštvo Saška ni zapustilo igrišča. Enake pismene izjave sarajevskih meščanov (!) je prinesel v Zagreb predsednik Sar NP, kar potrjujejo končno tudi člani sodniške sekcije v Sarajevu. In sedaj pravi tudi sodnik Babič sam, da je možno, da so njkateri igralci stali še znotraj črte, ko je prekinil tekmo, da torej ni celo moštvo zapustilo igrišča. Potemtakem torej ne bi šlo za prestopek po čl. 12. pravilnika prvenstvenih tekem in čl. 46. kaz. prav. Sodba JNS-a se pričakuje z velikim zanimanjem. Tudi Gradjanski protestira! Proti nedeljski tekmi z Jugoslavijo namreč, ko je bil dosežen rezultat 1:1, češ, da je sodil Strauss proti pravilom. Zbor sodnikov, ki je bil vprašan za mišljenje, je izjavil JNS-u: »Sojenje g- Straussa je bilo splošno rečeno precej slabo — nikakor ne neobjektivno —zlasti z ozirom na one momente, ki bistveno vplivajo na sam potek igre. V izvajanju pravil ni mnogo grešil...« Ubogi JNS! Mizerlja med nogometnimi sodniki. Po daljšem cincanju in pogajanju z JNS se je zbor nogom. sodnikov vendar odločil naprositi za najvažnejše prvenstvene tekme inozemske sodnike. Tako bo sodil nedeljsko tekmo BSK—Gradjanski v Beogradu sodnik Braun z Dunaia. Če bodo vodili tekme tujci, baje ne bo toliko protestov. Da vidimo! 7.| ar»b 'ur- Proti dimu v mestih Problem dima je postal v vseh velikih mestih en najvažnejših problemov. Posebno, odkar so raziskovanja dognala, da je dim iz hiš in tvornic, avtomobilov in železnic najnevarnejši raznašalec bakterij in mikrobov težkih kužnih bolezni. Ugotovljeno je bilo tudi to, da se dviga ta dim do gotove višine v ozračje, kjer se potem porazgubi- Na podlagi teh dolgih in težavnih raziskovanj, ki so jih vodile posebne »komisije za dim« v Parizu, Berlinu, Londonu in Newyorku,se . je sestala te dni v Parizu mednarodna konferenca za pobijanje dima v mestih in v zvezi s tem tudi bolezni, ki jih razširja- Kar se tiče dima, ki prihaja iz dimnikov privatnih hiš, je komisija predlagala, da naj se v mestih prepove kurjenje z materijalom, ki proizvaja dim in uvede kurjenje peči in štedilnikov z brezdim-nim materijalom: koksom, polkoksom in mazutom. Glede na dim, ki ga povzročajo železnice, parniki in remorkerji, je bilo sklenjeno, da se more odpraviti razširjanje dima po takih prometnih sredstvih samo na ta način, da se vsa ta sredstva elektrizirajo, da jih bo gonil električni tok. Najtežji pa je problem tvornic in ostalih industrijskih podjetij. Pri teh se nikakor ni mogoče izogniti dimu. Priporoča pa se dalje tudi elektrifikacija avtomobilov, čeprav je z zatvoritvijo izhodnih cevi iz motorja razširjanje dima iz avtomobilov zmanjšano že na minimum. Strašna vožnja parnika ,tInsuHnče“ Holandski parnik »Insulinde«, ki je začetkom tega meseca krenil iz Batavije ter sedaj dospel v Marseille, ima za seboj strašno pot. Ob začetku vožnje so bili vsi pasažirji najboljše volje. Poleg Indijcev in Kitajcev je bilo tudi precej Evropejcev, ki so se po dolgih letih tropične-ga življenja zelo veselili povratka v domovino. Peti dan,vožnje je pa nagloma zbolela neka dama ter umrla od čudne vratne bolezni, katere ladijski zdravnik ni mogel spoznati. Dva dni pozneje je u-mrla njena sopotnica iz II. razreda vsled enake zagonetne bolezni in od tedaj naprej so se vrstili slučaji v vedno večjem številu tako, da je bilo v 12 dneh, ko so pripluli do prvega pristanišča Aden, že 9 mrtvih in 45 bolnih. Mrliče so pokopali na mornariški način, to je pogreznili so jih v morje. Tudi v Adenu zdravniki niso mogli ugotoviti bolezni. V Port-Saldu je bil parnik dalje časa v karanteni in tu so zdravniki dejali, da razsaja neka posebno nevarno vrsta angine. 2e po prvih slučajih smrti in bolezni je bilo konec godbe na krovu- Godbeniki, ki so o-stali zdravi, so dobili službo bolniških strežajev. V Marseillu je velik vičina potnikov izstopila ter se odpeljala rajši z vlakom v svoje kraje. |Dve smrtni žrtvi avtomobilske nesreče. V Sremu se je zgodila v nedeljo popoldne težka avtomobilska nesreča, ki je zahtevala dve človeški žrtvi. V av*- sta bila brodolastnik Dragotin Sudič iz Zagreba in njegov šofer. Na nekem ovinku se je avto trikrat prevrnil in pokopa! oba pod seboj. Šofer je obležal takoj mrtev in je bil ves razmesarjen. Sudiča pa so potegnili smrtno ranjenega izpod avtomobila. Prepeljali so ga takoj v bolnico v Sremsko Mitrovico. Nesrečnež je ime obe nogi zlomljeni in vrh tega še dve težki poškodbi na glavi. Izvršena operacija ni imela uspeha. Sudič je prišel le za nekaj trenutkov k zavesti in je samo rekel: »Svojo ženo sem poslal v Rogaško Slatino.« Takoj nato je padel mpet v nezavest in kmalu nato izdihnil. Lahka atletika- O priliki športne slavnosti SV Sch'val-be v Essenu je izboljšal Hoffmeister svetovni rekord v metanju diska na 48.77 m. Dosedanji rekorder je bil Houser (USA) 47.85 m ziroma Hartranft (USA) 47.89 m- 7— Rekorderka v metanju diska Poljakinja Konopacka je zboljšala svoj lastni rekord v obojeročnem metanju od 64.60 m na 65.38 m (desno 37.67, levo 27.71 m)- Nasilni kaznjenec V jetnišnici v Broxu v Ameriki je prišlo do krvavega spopada med nekim caznjencem in stražo. Zločinec, ki je bil obsojen na dosmrtno ječo, je prišel na nepojasnjen način v posest revolverja in municije. Dobro oborožen je potem razbil vrata svoje celice ter ubil dva jetni-ška paznika, ki sta se mu postavila po robu. Še predno so mogli prihiteti ostali na pomoč, je zločinec že odprl vrata 60 celic. Toda njegovi tovariši niso hoteli iti ž njim, ker so bili prepričani, da je vsak odpor zaman. Nato se je zločinec zabarikadiral in se od tamkaj dve uri branil, streljajoč z revolverjem na vojake, ki so naskakovali njegovo zatočišče. Vojaki so, zaščiteni z močnimi ščiti, prodirali vedno bližje- In ko je tudi zločinec končno uvidel, da zanj ni več rešitve, si je pognal zadnjo krogljo v glavo in ob ležal mrtev. Toda tudi žrtve oblegoval cev so bile težke. Štirje vojaki so bili ubiti, 12 pa jih je bilo težje oziroma lahko ranjenih* V duhu časa- — Ukradli ste sto metrov žice za telegrafsko napeljavo. Kaj mislite, da to ni kaznivo? — Bil sem prepričan, da je taka stvar sedaj brez lastnika in brez vrednosti, ker telegrafirajo brezžično... Pred menažerijo. — Imam ženo in štirinajst še živečih otrok. Ali nam ne bi za polovično vstopnino pokazali opico? — Malo potrpite, pravi sočutno blagajnik, pojdem po opico in pokažem njej moža s štirinajstimi otroci... Ironiia. Morilca obsodijo na smrt. Po obravnavi vpraša zagovornika neki znanec. »Kaj bi pravzaprav dobil vaš klijent, če ga ne bi bili vi zagovarjali?« Popravil ga Je! Policijski komisar: »Tristo medvedov, priznajte vendar, da imate napačen potni list!« Osumljenec: »Vejo, gospod, potni list je že pravi, ampak jaz sem napačen...« Dialog v bolnici. — Gospod doktor, zanima me, je-li pobegnil kakšen bolnik iz vaše bolnice? — Kako pridete na to misel? — Nekdo jo je namreč popihal z mojo Jženoi Kesizubi iz leta 1921. — danes. Danes v sredo, dne 25. tm. odigraid zgoraj omenjeni jako zanimivo nogometno tr. tekmo proti komb. moštvu SK Železničarja. Večina »Kesizubov« se odpravlja na daljše letovanje v Sarajevo pod šajkačo. Mušketir pa se z najboljšo nadejo spravlja na Pegaza, da ga le-ta ponese urnih nog v deželo »mu-lia KunioHSij »Jutra«-y,. Ljubljani; predstavnik Izdajatelja in urednik: Fran Brozovič v g t k.o, a» »JAiirihc**, 14 dni stari levi Irt tigrril Oglejte si 600 živali cirkusa „KKidsky“ — Vstopnina Din 15-—, za otroke do 10 let Din 8-— Odprto dnevno od 9. do 19. ure, ob nedeljah od 9. do 14. ure MagdaSenski park Magdalenski park vedno plodovitejše kakor najbujnejša domiselnost« »To je trditev, o kateri si dovoljujem dvomiti.« »Le dvomite, doktor, a vendar mi bodete morali. pritegniti, sicer Vas bom toliko časa < obstreljeval z dejstvi, dokler ne porušim Vašega dvoma in mi ne priznate, da imam prav. No, gospod Jabez Wilsonje'bil tako dober, da me je davi posetil in mi začel pripovedovati zgodbico, ki sodi brez dvoma med najčudnejše, kar sem jih slišal v zadnjem času- Culi ste mojo opazko, da najčudnejše in naj-izrednejše stvari prav često niso spojene z večjimi, marveč z manjšimi zločini, in včasih celo v slučajih, ko bi se lahko dvomilo, ali je bil zločin res zagrešen. Po tem, kar sem o novi stvari doslej čul, mi ni moči ugotoviti, ali je sedanji slučaj začetek kakega zločina ali ne, a dejstva se razvijajo gotovo tako čudno, kakor še nikoli. Gospod Wilson, bodite tako prijazni, ponovite nama svoje poročilo! Ne prosim Vas le zato, ker moj prijatelj dr. Watson ni slišal začetka Vaše povesti, marveč tudi radi tega, ker so Vaši dožitki tako čudni, da si želim čuti še enkrat vse podrobnosti iz Vaših lastnih ust. Doslej sem si pojasnil vsak nov slučaj, o katerem sem mogel izvedeti vsaj nekaj dejstev, s tisoči slučajev iz svojega izkustva. Gospod Wilson pa mi je povedal stvari, ki presegajo vse, kar sem doslej doživel.« Zastavni branjenec se je začel malo rebriti in je izvlekel iz prsnega žepa svojega plašča namazan in zmečkan časnik. Nagnil se je malo naprej, razgrnil novi-ne na kolenih in začel stikati po naznanilih; motreč ga natanko, sem skušal medtem po navodilih svojega druga citati vse, kar je bilo napisanega o njem v njegovi obleki in v vsej njegovi vnanjo-sti. Nič posebnega nisem mogel ugotoviti. Najin gost je bil čisto navaden angleški trgovec, tolst, dostojanstven in neroden. Nosil je precej široke sive kockaste hlače, ne baš čisto suknjo dokolenko, ki ni bila zapeta, in rjavkast telovnik, na ka- terem se je prešerno svetila težka medena verižica s štirioglatim kovinastim priveskom. Na stolu zraven njega sta ležala oguljen cilinder in obledel rjav plašč s posvaljkanim žametastim ovratnikom. Če sem še tako napenjal svoje oči. nič posebnega nisem mogel opaziti na možakarju razen tega, da je ime! živo-rdeče lase in da je bil videti zelo potrt in ozlo-voljen. Sherlocka Holmesa bistro oko je takoj uganilo, s čim se bavim, in nasmešljivo je zmajal z glavo, ko je opazil moje vpra šujoče poglede. »Razen jasnih znakov, da je nekaj časa opravljal težka dela, da njuha, da je prostozidar, da je bil na Kitajskem in da je v zadnjem času mnogo pisal, ne morem,ničesar dognati.« Gospod Jabez Wilson se je živo zge-nil na svojem stolu; uprl je prst v novi-no in začudeno pogledal mojega tovariša. — »Za Boga, kako pa ste vse to izvedeli, gospod Holmes?« je vprašal. »Kdo Vam je na primer povedal, da sem opravljal težka dela? To je tako res kakor sveto pismo, in sicer sem najprej basal ladje.« »Vaše roke, dragi gospod. Vaša desni- ca je skoro dvakrat tako jaka kakor Vaša levica. Delali ste ž njo in njene-mišice so bolj razvite.« »No, naj bo; a njuhanje in prostozidar« stvo?« '. »Žalil bi Vas, ko bi Vam to povedal, ker bi lahko mislili, da dvomim o Vaši bistroumnosti, ko vendar nosite proti pravilom svojega reda iglo z lokom in šestilom na prsih.« »Oh, saj res, na to sem povsem pozabil. Toda pisanje?« »O čem naj potem priča Vaš desni rokav, ki se sveti za celih pet palcev široko, in zakaj je levi rokav tako oglojen blizu komolca, če ne zato, ker se tam opirate ob mizo.« »Dobro, toda Kitajsko?« »Riba, ki so jo vpikali Vašemu desnemu zapestju, je kitajsko delo. Bavil sem se nekaj časa s tem, da sem proučeval tetovirane znake, in sem tudi pisal o tem predmetu. Tako nežno rdeče sliko-vičijo ribje luskine le na Kitajskem. Če povrh tega še vidim, da Vam visi na verižici kitajski novec, postane stvar še jasnejša.« Dalje prihodnjič. MoK e«M. M poar*- doralrv« v »oci|«li** obCiiMtra: »Mk* ba«acU 30 p. n«jip&njJi aiMek Din 5-— Mali Ženilve. *aptee«w»j» •i trg»w*oga mli mata}«: maka bmd> najmanjii zmMk Din ——p—» •j« In »staj rtMmmcij in 10’—4 Rožnata foulard svila za poletne obleke od 68 Din naprej pri J. Trpinu, Maribor. Glavni trg 17. Dva mizarska pomočnika za fino delo sprejme takoj Matija ša, mizarski mojster, Velika Nedelja Ormožu- Išče se zdrava poštena ženska moč, od 20 do trideset let stara, ki je zmožna vseh gospodinjskih del, posebno pa kuhanja (za gostilno). Prednost imajo pridna in razumna kmečka dekieta. Ponudbe z navedbo dosedanje službe oziroma razmer poslati na: Janko Kramžar, trgovec, Šmartno pri Slov. Gradcu. 1426 Ekonoma — vinarja in sadjarja iščeta primerne službe na privatnem posestvu. Ponudbe pod »Ekonoma« na upravo lista. U Kdor se ne koplje vsake kvatre, naj se spomni znanke Katre; tam za Dravo v tej vročini se počutil boš ko pri — deklini. Vabi Vas Katra Štehlik, lastnica Obalnega kopališča v Studencih. Služkinjo za vse išče mala rodbina brez otrok. Nastop La-koj. Naslov v upravi. U Velika suha klet v centrumu mesta se takoj odda v najem. Vprašati na Aleksandrovi c. 12, Komauer. U Kupim staro zlato srebrni denar, umetno zobovje po najvišjih cenah. — Ilger-jev sin, urar in ju-velir, Maribor, Gosposka ulica 15. X Sobo-in črkosllkanje Izvršuje po ceni, hitro in okusno Franjo Ambrožič, Grajska ul. 2. 1348 Friderik Leyrer kontrolor v pok. Upravni odbor Mestne hranilnice v Mariboru naznanja, da je preminul njen dolgoletni uradnik, gospod Maribor, 25. julija 1928. Vsem, ki so z nami sočustvovali v težki bolezni in ob smrti naše nepozabljene Marije Wagner soproge strojevodje izrekamo najiskrenejšo zahvalo. Posebna zahvala bodi izrečena gosp. dr, Andreju Korenčan, ki je tekom dolgotrajne neozdravljive bolezni pokojnici nudil požrtvovalno pomoč in z vso pozornostjo . lajšal bolečine. Najiskrenejša hvala strojnemu in kurilniškemu osobju za obilno spremstvo. Nadalje se zahvaljujemo pevskemu društvu „Krilato kolo" za ginljivo petje, godbenemu društvu „Schčnherr“ za pretresljivo sviranje, vsem darovalcem vencev in lepih rož. Lepa hvala vsem sostanovalcem v Frankopanovi ul. 51 za cvetlice in častno udeležbo. 1427 v 76. letu starosti. Pogreb pokojnika se vrši dne 26. julija 1928 ob uri iz mrtvašnice pokopališča na Pobrežju. Ohranimo mu blag spomini v četrtek, mestnega 1429 Angleški napisal A. C o n a n Doyle. Poslovenil •"K.' S a v e c. ianske jeseni sem nekoč posetil.svojega prijatelja, gospoda Sherlocka Holmesa; zatečem ga v živahnem pomenku z zastavnim, rdečeličnim gospodom, ki je imel ruse lase. Opravičivši se radi' svoje nadležnosti, hočem zopet oditi; a Holmes me šiloma potegne v sobo in zaklene vrata za mano. »Še nikoli Vas ni bilo tako o pravem času k meni kakor to pot, dragi Wat-son«, je dejal prisrčno. »Strah me je bilo, da prav ne utegnete.« »Uganili ste, hudo sem zaposlen.« »Saj lahko potrpim; v sosednji sobi Vas počakam.« »Tega nikakor ni treba. Gospod Wil-son, tale gospod mi je bil tovariš in pomagač pri opravkih, ki so mi najlepše uspeli, in prav nič ne dvomim, da nama tudi v Vašem slučaju ne odreče svoje prekoristne pomoči.« Rejeni možak je napol vstal s svojega stola in se mi malo naklonil, ošvrknivši me zvedavo s svojimi drobnimi, v tolšči zakopanimi očmi. »Sedite malo«, mi je velel Holmes, se zleknil v svoj naslanjač in zložil konce prstov, kakor je bila njegova navada, če je ugibal o kočljivi stvari. »Dobro vem, dragi Watson, da tudi Vam ugajajo čudoviti dožitki, ki jih človeku navadno vsakdanje žitje bitje ne more nuditi. Da se zanimate zanje, je dokazala vnema, s katero beležite in — oprostite mi odkritosrčno besedo — nekako olepšavate moje neznatne pustolovščine.« »Vaši slučaji so me res vedno na vso moč zanimali,« sem se opravičeval. »Gotovo še pomnite, kar sem dejal te dni, baš preden sva se lotila tiste stvari z gospodično Marijo Sutherlandovo: nenavadnih učinkov in izrednih zapletkov je treba iskati v življenju samem, ki je