PREHRANA BOLNIKA SLUZNICI UST IN PRI PoŠKoDovANI PoŽIRALNIKA Helena Drolc Slaba prehľanjenost organizna nastopi vďno takra! kadar energija, potrebna za vzdrževanje fizioloških procesov, in količina zaĺžite hrane nista v ravnotežju. Upoštevajoč vse stresne okoliščine, ki ga ves čas spremljajo, to neravnovesje pri bolniku z rakom porzročata predvsem navzočnost in rašča tumorja ter specifiěna terapła. Do kolikšne mere se bo razvila nedohranjenost, je odvisno od mestą kjer tumor raste, stadija bolezni, trajanja bolezni in od načina zdravljenja. Vsekakor pa je pogostnost pojavljanja malnutricije najvišja ravno pri bolnikih s tumorjem na glavi in vratu, na prebaviliĘ pljučih in pri bolnikih, ki zboĘo za visoko diferencira- nim malignim limfomom. V onkologiji se srečujemo predvsem z dvema kliničnima stanjema slabe prehranjenosti: l. Z anoreksijo, ki je pri 25 odstotkih bolnikov hkrati tudi naj- zgodnejši klinični zĺak za maligno bolezen. .Pogojena je z rastjo fumorja in z načinom zdravljenja. V večini pľimerov je wačajoča se (reverábilna) kajti ko zavremo rast tumorjain končamo terapijo, se bolniku postopoma vrača tudi ješčnost; 2. S kaheksijo, ki je najbolj tragična prehranjevalna motnja pri rakasti bolezni in običajno pouezana z močno napredujočim primarnim procesom obolenja. Ktinično se sindrom kaheksije pri bolniku kaže zvisoko stopnjo neješčnosti, s hitrim hujšanjem, hudo psihično in Íizično oslabelostj o ter z nezmožnostjo njegovega orgaĺizma, da bi obdľžal procese metabolizma v ravnotežju. Na splošno velja, da je kaheksija nevračajoč (ireverzibilen) proces, Helena Drolc, višja medicinską sestra, onkološki inštitut Ljublana 79 ob katerem bolnik v večini primeľov ni več sposoben za nadaĺjnje zdravljenje Zaradipotrebe po obnovi olcvarjenih tkiv, vzpodbujanju imunskega sistema in premagovanju vsesplošne oslabelosti so presnovne potrebe bolnika z rakom vsaj za20 odstotkov višje kot pń zdravem človeku. Zato pn redkokaterih boleznih srečamo tako usodno povezanost bolezni in zdravljenja s prehranjevanjem, kot ravno pri tistih, ki sodijo napodročje onkologije. Sodobnega zdrĄenjaraka si torej ne moremo zamisliti brezenergijsko in hľanilno polnovredne prehrane ter pravilnega načina prehranjevanja. oboje je temelj za boljše zdravje in pot k hitrejši ozdravitvi. Radioterapija ĺn kemoterapija učínkljeta na pľehranjenost bolnika s treh plati: 1. Zmanjšujeta količino zavźitehrane (anoreksiją slabost, bruhanje, motnje v okušanju, zmanjšano 'uloćan1esline, zgostitev sline, vnetje sluznice ust in požiralnika, spremembe na zobeh); 2. povečujeta izgubo hranilnih snovi (driske, slaba absorbcija hranljivih snovi); 3. pospešujeta presnovo (motnje v presnovi esencialnih hranljivih snovi, nedohľanj eno st) ; V našem primeru zasledujemo pľedvseĺn njun učinek na ustno sluznico, ki je, če je poškodovana' velika ovira za normalno prehľanjevanje. Gostoto hrane (konsistenco) moramo pńlagoditi bolnikovim zmožnostim Żveč,enja in požiranja. Ta skupina diet zajematekočo, pretlačeno (pasirano) in kašasto dieto teľ hrano, ki jo dajemo po sondi (hranjenje po sondi sodi v enteralen način prehranjevanją kot dieta pa med tekoče). V organizmu bolnika, obolelega za rakom, morajo te diete, kljub spremenjeni gostoti, 80 vzdrževati pozitivno ravnotežje energije in beljakovin ter zadostno količino esencialnih hľanilnih snovi; kadar se bojimo kaheksije, energijsko in beljakovinsko wednost zvišamo. Ritem hranjenja mora vsebovati najmanj pet obrokov (zajtrk, dopoldanska malica, kosilo, popoldanska malicą večerja), lahko tudi več, recimo povečerek ob 21. uri kot šesti obrok. Ideďno bi seveda bilo, če bi bolnik lahko jedel,'kadarkoli bi mu zadišalo! [Irana mora biti neźna in nevtralną ne premrzla ne prevroča. Z jedilnika izloěimo zaěinjene jedi, prekislo in presladkejedi, žilavo meso, trdo zelenjavo in sadje, stročnice, jediiz polnomletih ät in celih zrn, ocvľt kľompir in mastno hrano. Pri pripravi hrane moramo biti iznajdljivi glede izbire živil po vonjtl, okusu in barvi, zlasti zato, ker ži.ľlla nimajo svoje običajne oblike. Potruditi se moramo tudi pri serviranju, ki naj bo estetsko in v vseh pogledih kulturno. Konec koncev je uävanje hrane v bolnišnici edini normalni dogodek, vse ostalo se dogaja zunaj siceršnjih življenjskih navad bolnika. Pri stomatitisu višjih stopenj (3 in 4), je zaĺadinezmožnosti uživanja hrane skozi usta ter visokih zahtev bolnikovega organizma po eneľgiji in beljakovinah, pogosto indiciran kombiniran način prehranjev anja ali popolna parenÍeralna prehrana. Posebno pozornost zahteva pľipľava hrane za nevtropeničnega bolnika. Pripravljamo jo v skladu s poostrenimi higienskimi ukrepi v kuhinji, ki moľajo veljati tudi pri serviranju brane na oddetku. 81 r 'Líteratura I. Pokołn D. S hrano nad ralca. Ljubtjana, Ftirma 7, IggI 2. Pokorn D. Prehrana bolnilra. Murska Sobotą: Połmlrska založba, 1994. 3. McCorkle R, Grant tryI Cancer nuľsíng Handbolĺs; Philadelphia, ]994.