važne moiiSčcifc in droge Kedo je pravi morilec? Petkratni morilcc na Jelovcu Rudolf Mohorlvo preživlja preiskovalni zapor in daje o doslcj nepojasnjenih umorih, ki so bili izvrSpiii po daljni in bližnji okolici Maribora, važna pojasnila tei razkrtja. Dne 8. oktobra 1929 je Ml na Šobru pri Kalnnici ubit.in izropan posestnik Rudolf Kancler. Radi tega nočnega umora &ta bila osumljena kot storilca brata Anton in Rudolf Kovač in Friderik Klančnik. Med prei&kavo se je posvečilo Antonu Kovaču in Klančniku dokazati, da sta bila ob času roparskega umora odsotna in je bilo sodno postopanje napram obema ustavljeno. Obsojen je bil dne 17. aprila 1930 samo Rudolf Kovač na 14 let robije. Šele Mohorko je sedaj izpovedal, da naj bl bil Kancierjev pravi morilec Frid. Klančni-k, katerega so aretirali v Vink-ovcih, ga pripeljali v Maribor in tukaj se bo pojasnilo: kedo je prav za prav ubil Kanclerja? Kanclerju oropanega denarnega plena je postala deležna cela banda zločincev, ki se je zbirala pri Kovačevih. Aretirani Klanonik taji na Kanclcrjevem umoru vsako kvivdo. Mohorkov pcmagač. Hriberski je trdovratno tajil pri zasliševanju v Avstriji vsako krivdo na jelovškem umoru. Razni Ijudje ob severni meji so videli po časopisju objavljeno tudi sliko Hriberskega. Nekatere priče očiv-idci razkrivajo oblasti, da se je mudil Hriberski na veli-ko soboto pri Sv. Križu nad Mariborom, kjev je povpraševal pri neikem poscstniku. če bi imel na prodaj tele, ter se je nato zgubil pr-oti Kamnici. Hriberski pa pravi, da je bil na veliko soboto v Avstriji in se je udeležil s Štefanijo Škof vstajenja v Gamliou. Primerjava izjav tukajšnjih prič in avstrijskih bo razvozljala tudi zagonetko: Ali je \zvršil pokolj na Jelovcu Mohorko sam. ali pa v družbi s Hribers-kim. Domneve glede jareninskega umoraa, Pred nekaj leti je bil umorjcn na cesti v Jarenino krčmar Nodeljko. Neodkriti zločinci so smrtno nevanro ranili tudi Nedeljkovo ženo, ki je pa pozneje okrevala v mariborski bolnici. V dobi tega šc danes v nopolno temo zavitega umora je bil uslužben. Rudolf Mohorko pri gostilničarju in trgovcu ivanuFerku na Pesniškem dvoru, Hriberski pa pri posestniku JMisiti v bližini Rajsmanovega brega. Bogzniaj, če jo le samo slučaj, da sta bila Moliorko in Hriber&ki ob času Nedeljkovega umo3'a tako blizu njego.o<ra doma. Umor v Podovi foo morda pojasnjen. Po dveh mariborskih odvetnikili je podal posestnik Štefan Čclofiga iz Gorice pri Framu državnemu tožiteljstvu važno izjavo, ki bo mogoče razvozljala že nekaj let zagoneten umor poses>tnika Antona Fingušeka, ki je bil ustrcljeii dne 9. novembra 1929 na cesti med Gorico in Podovo pri Framu. Umora 6ita bila osumljena Franc Zebec in neki Pavko, a pravi krivec je ostal neizsleden. Izjava čelofige: »Okoli 11. ure v noči, ko je bil ustreTjen Fingušek, je postal pred hišo njegovega soseda moški in šepnil skozi okno: »Fingušek je ustreljen!« Oseba, kateri so bile namenjene navedene besede, je bila pokojna Mohorkova mati Uršula, ki je bivala tedaj kot najemnica v koči Fingušekovega brata. UrŠula je umrla koncerrt decembra lansikega leta v Zgornji Pol&kavi pri MariJ>oru. Skrivnostni ne_.nanec, ki je obvestil Uršulo o umoru, je istoveten z jelovškim morilcein Mohorkom, ki se je potikal tedaj kot vojni ubežnik po podovskih gozdovih. Moborkova mati je že 'dne 10. novombra 1929 povedala posestniku Štefanu Čelofigi, da se je pojavil njen sin Rudolf v noči pri njenem »knu, in jej sporočil, da je Fingušek u&treljen.« Vinogradno kolje cepano, žagano in okrofllo, kakor vsake debelosti rezan Ies prodaja tvidka Gnilšek, Maribor, Razlagova nlica 25. Dobljo se tudi lepi krajniki, borovi in mecss»ov_ štnki. Krajevne Kmetske zveze, ki želijo, 'da jim doppšljemo šc več knjižic: »Kako si .am izračunam davek«, naj nam hitro sporočijo, koliko izvodov naj jim ite dopošljemo. — Kmetska zveza v Mavjboru. V. redni Ietni občni zbor Vinarskega draštva za Dravsko banovino v Maribora, III. vinarski korsores in I. baao- vinska razstava z vinskim sejmom se bodo vršili dne 9., 10., 11. in 12. maja 1391 v Mariboru. Vsi vinogradniki brez izjeme so vabljeni, da se navedenih prireditev udeleže. Za vinako razstavo je prijavljenih blizu 500 različnih vinskih vzorcev iz v-seh vinorodnih krajev Dravske banovine od navadnega namiznega vina do najfinejših sortnih vin, kar jih Evropa premore. Najavljene so tudi tri skupine treh letnikov tipiziranih vin, kar je nekaj čisto novega. 0 tipiziranju vin in o racionalizaciji čitaino skoro vsak dan, toda do sedaj nam ni bila možnost dana, da taka vina poskusimo. Poleg vina bodo na razstavi zastopane tudi vinarske in kletar&ke potrebščine, ki jih rabi vsak napreden vinogradnik in kletar. Te predmcte razstavi 10 priznano solidnih tvrdk. Vinogradniki, gostilniča_fji, vinski trgovci in sploh vsi ljubitelji naravnib proizvodov vinske trte, obiščitc uvodoma navedene prireditve, posebno pa I. banovinsko vinsko razstavo z vinskim sejmom, katere pokrovitelj&tvo je blagovolil prevzeti ban dr. Maruišč in ki bo otvorjena dne 10. maja ob pol 12. uri. Davšna oprostitev z 9 ali več otroci. Finančno ministrstvo je izdalo navodilo, da je kolkovati prošnjo za oprostitev davka s 5 D; rešitev o op-rostitvi, ako se izda, z 20 Din. Prosilec mora priložiti prošnji enotno potrdilo za vse svoje otroke. Tako potrdilo je kalkova-ti z 10 Din za vsakega izmed prvih treh otro-k; za vsakega nadaljnega otroka je kolkovati potrdilo s 5 Din. Potrdilo izda pristojni župnik, ki mora v potrdilu posebcj povdariti, da je imel prosilec istočasno 9 ali še več živih otrok. Ako bi pa župni urad tega potrdila ne mogel izdati, ga je z.ahtevati od občinskega urada. Tudi občinsko potrdilo mora imeti povdarek, da je imel prosilec istočasno 9 živih otrok. Občni zbor Sadjarskega društva za Slcvenijo. V nedeljo dne 3. maja se bo vrSil v Mariboru v kazinski dvorani na Slomškovem trgu občni zbor Sadjarskega društva za Slovenijo. Ta občni zbor je zelo važnega pomena za naše sadjarstvo in bi se ga naj udeležili poieg delegatov tudi sadjarji, da bodo pri tej priliki spoznali našc odlične sadjarske strokovnjake in slišali zal.irniva nvpdflvfinia. Enodnevni iečaj za zatiranje Škodljivcev in bolezni sadnega drevja se vr- ši v sredo dne 13. maja na ban. vinarski in sadjarski šoli v Mariboru. Tečaj je brezplačen in traja od 8. do 12. ift od 14. do 18. ure. Udeležbo je prijaviti z dopisnico do 12. maja ravnateljstvu šole. Iz računskega zaključka Ljndske posojilnice v Celju za leto 1930 je razvidno, da je zavod kljub splošni gospodarski krizi dobro napredoval. Prometa je bilo Din 676,456.499.02. Število zadružnikov se je zvišalo za 674 in znašalo koncem leta 5294. Hranilne vloge so se pomnožile za Din 10,997.742.83 in dosegle koncem leta 1930 stanje Din 99,476.277.27. Danes znašajo nad Din 100 milijonov. Vseh posojil je imel zavod koncem leta Din 78,903.799.13. Naloženega denarja Din 16,685.914.71, rezerv je bilo koncem leta 1,456.988.13 D. V minulem le-tu je Ljudska posojilnica v Celju po načrtih prvaka slovenskih arhitektov g. Josip . Pleonika dogotovila veliko in lepo palačo v Celju na oglu Kralja Petra ceste m Vodnikove ulice. V njej ima po&ojilnica na oglu svoje prostore, imajo pa s-treho tudi katoli&ke prosvetne organizacije, kate-rim je na razpolago lepa dvorana s primernim odrom. Razen tega je v palači veliko stanovanj, več trgovskih lokalov in uradov, kakor: Vzajemna zavarovainica, Kmetijski urad sreskega načelstva, Okrajni cestni odbor celjski itd. Z zgradbo te palače je Ljudska posojilnka v Celju postavila spomenik, ki bo poznim rodovom priča o moči in delu slovenskega kmetskega zadružništva. Našemu kmet&kemu Ijudstvu pa priporočamo Ljudsko posojilnico v Celju, da se je zvesto oklepa, v njej na laga svoj denar in tudi pri njej v potrebi išče po&ojila. Pred enim letiom, dne 16. aprila 1930, je kr. banska uprava dravske banovine uvedla 2% takso za sečnje gozdov ter s tem zelo obre^ menila našo lesno produkcijo. Uvedba te takse je zbudila splošno nevoljo med gozdnimi posestniki, ki že itak trpe vsled ¦velike krize v lesni industriji in lesni trgovini. Na zadnjem zasedanju banovinskega sveta se je u< redba o tej taksi na splošno zahtevo gozdtiih posestnikov nekoliko omilila s tem, da se je zvišala količina Iesa, ki ni podvi-žena tej ifaksi, vendar je pa vse to le malenkost, ki skoraj ne pride v poštev. Temu bremenu se ne bomo nikdar privadili in ga enako odločno odklanjali kakor do sedaj iz razlogov, ki smo jih že v 8\oji spomenici obrazložili. Novi zakon o šumah z dne 21. dec. 192C pravi v svojem paragrafu 79: »Praviloma ni dovoljeno jemati les iz gozda, če se ni prej žigosal s šumskim žigom. Od tega se morejo izvzeti mali privatni gozdovi, za katere more ban predpisati, vpoštevajoč krajevne razmere, posebno postopanje. Za izvoz lesa, kakor tudi za izvoz drugih gozdnih produktov sc brxlo po potrebi izdajala pismena dovoljenja. Predpise za žigosanje, odnosno dajanje dovoljenj, izdaia ban.« V naši banovini dosedaj še ni bila izdana zadevna naredba. Pač pa jo je izdala banska uprava savske banovine v Zagrebu. Zanimivo je, da si nekoliko ogledamo to naredbo, ki se obeta I.udi nam. Iz naredbe posnen.amo sledeče: V izvajanju paragrafa 79 zakona o Sumah z dne 21. dec. 1929 o načinu izdajanja pismenih dovoljenj (izvoznic) za izvoz lesa iz gozdov in uvoz v vasi, trge, mesta ter na železniške in parobrodne postaje se med drugim predpisuje to-le: Praviloma ni dovoljeno jemati les iz gozda, dokler ni žigosan s šumskim žigom t. j. s kladivčkom (zapriseženega gozdarskega organa). Od tega predpisa so izvzeti gozdovi malega privatnega posestnika, kojih .površina ne presega 10 ha in če se posekani les iz takih gozdov rabi za lastno uporabo gozdnega posestnika. Izvoznice dajo šumarski referen;d pristojnih sreskih načelstev. Glede izdajanja izvoznic malim gozdnim posestnikom, ali onim, ki prodajajo les v D_anjših množinah, se predpisuje eledeče: 1. Vsaka izvoznica se sme glasiti: a) na največ osem voz aii šestnajst kub. metrov drv za kurjavo; b) na največ toliko komadov gradbeuega lesa, kolikor se ga more dvakrat izpeljati; c) na največ toliko komadbv debel, koljev ali panjev, kolikor se jih m-ore dvakrat izpeljati. Pri stavbenem lesu, deblih, koljih. se mora navesti število komadov. d) na največ dva voza drugega lesa, kaJcor n. pr. palic, obročev za sode, vej itd. Če hoče prosilec izvoziti večjo količino, izdajo se mu dve ali več izvoznic, od katerili ne sme nobena presegati zgoraj označene ko'ličine lesa. Če hočejo mali gozdni posestniki izvažati iz svojih gozdov večje količine lesa, morajo prositi dovoljenja cd pristojnega sreskega naeelstva. Za manjše gozdne posestnike imajo te izvoznice veljavnost 14 dni, le izjemoma se zamore ta rok podaljšati za' nadaljnjih 14 dtii, če se dokaže, da se ni ves les izvozil. Postopek pri izdajanju teh izvoznic je zelo dolg, zamuden in tudi drag. Gozdni posestnik mora predvsem dobiti od onega zapriseženega organa (logarja). ki mu je les žigosal, pa;rdilo, da je nasekal v lastnem gozdu (natančno označenem) toliko in toliko lesa. To potrdilo mora logar žigosati z istim kladivčkom, s katerim je žigosal les. Na podlagi tega potrdiia mu izda županstvo izvoznico, da sme svoj lastni les izvoziti iz svojega gozda. Ce je pa les knpljen, se mora v izvoznico vpisati razen imena in bivališca onega, iz čegar gozda je kupljeni les, tudi katastralna številka parcele, površina in davčna občina gozdne parcele. Las.nik gozda mora izdaili kupcu potrdilo, koliko in kak les je od njega kupil. Šele na podlagi tega potrdila more županslvo izdati izvoznico. V izvoznici se mora natančno oznaeiti, koliko in kakšen les se izvaža in kam se vozi, n. pr. v Zagreb, na žago, na trg itd. Konečno dovoljenje pa izda šele sreski referent za šume. In vse te izvoznice nimajo pravzaprav nobenega drugega namena, nego kontrolirati množine posekanega lesa v svrho odmere 2% banovinskega davka na sežnje, ki ga je savska banska uprava tudi uvedla, in pa prepreCiti, da se ne krade le... Koatrola teh izvoznic j? zelo stroga. Vsi gozdnonadzorni organi in vsi organi javne straže (logarji, redarji, financarji, orožruki i. t. d.) morajo od vsakogar, ki vozi les, zahtevati, da se legitimara z izvoznico. Če pa voznik nima izvoznice, se sme les zapleniti, pa tudi prevozno sredstvo, če je nevarnos., da hoee voznik spraviti javni orgau v zraoto. Mestne mitruce morajo brezpogojno zapleniti vsak les, ki se dovozi broz pravilne izvoznice v mesto. Iz vseh določil rsuvidimo, da ho ta naiedba, če jo bodo uvedli *tudi za našo dravsko banovino, hud udarec našemu gozdarstvu, naši lesni produkciji, naši lesni industriji in trgovini. Ves postopek je tako zelo zamotan, da, če že ne onemogoča lesne produkcije, otežkočuje in obremenjuje pa na vsak naiin. Gozdni posestnik, ki hoče v svojein gozdu sekati, bo moial najprvo naznaniti sečnjo ter plačati 2% banovinsko takso na sečnjo. Ko bo posekal, bo moral zopet poklicati gozdarski organ, ki mu bo žigosal posekaai les. In potem se lx) pričel križev pot od župana pa do sreskega gozdarskega referenta, če bo hote! izvoziti par voz svojega lesa iz lastnega gozda. Vsa ta procedura, vsa ta pota -so združena z velikimi stroSki, ki jih mora nositi gozdni posestnik, v slučaju pa, da svoj les proda, seveda kupec, ki jih pa pri nabavni ceni od-. bije, in konečno konzument. S tem se l«s le samo podraži! Cene lesa bodo tako visoke, da sploh ne bomo mogli konkurirati na sve^ tovnih tržiSčih. Vprašanje: I. S. v S. Prerigolal sem star vinograd, kjer so bile prej trte cepljene na Riparia Poiilalis. Zenalja je bolj ilovnala, lega jugovzhodna. Katere sorte in na kateri. podlagi mi priporočate za novi nasacl? O d g o v o r : Riparia Portalis radi plitkih koreiiin silao izčrpa zemljo. Z oziroin na to naj pri novem nasadu ne sledi Riparia Portalis, temveč ra« je vzamite podlago Rupestris Goethe št. 9. Ta podlaga uspeva po vseh legah in v vsaki zem lji, izvzemši z apnom prebogata tla. Na njo cepljeai trsi so krepki in rodni. Kat sorte pa vam priporočamo dve, največ tri sorte in sicer beli burgundec in silvanec in morebiti Se laški riziiug, ki dajejo vsaka sorta za se ali pa mešauo prav dobro vino. Vse navedene sorte rodijo vsako leto redno in obilno. Beli burgundec in silvanec dozorita vsako leto ia jifa moremo saditi tudi na nižjih legah; lažki rizling pa, ki bolj pozno zori, spada na višje soinčne lege. Beli burguadec in laški rizliiig se režeta na šparone in čepe, silvanec pa na daijše re?.nike. Silvanec zahteva mnogo gnojila. Vprašanje : I. S. v P. p. M. • Na peščeni zemlji hočem napraviti vinograd. Katere sorte in na kateri podla-gi mi priporo.ate? O «1 g o v o r : Odgovor je podan že v predhodnem gorenjem sl-čnem vprašanju in ve.ja tudi za vaša razmere. V p r a š a n j e :. N. Š. iz G. aiare trte v vinogradu nameravam v Jesenl po trgatvi izkrčiti. Ali mi priporočate katero umetno gnojUo za čim obilnejšo zadnjo trgatev? O d g o v o r : V tem slu.aju vam ne pripoiočamo več noaenega gnojila. Ker nameravace vinograd opustiti že v tem letu, bi se gnojenje z uinetnimi gnojili sedaj več ne izplačalo in je tiuii že prekasno. Predpostavljamo pa, da ste pri letošnji rezi trte itak obrezali na smrt — na izrod, t. j. da ste trtam naložili čim najvee lesa in bo že z ozironi na to trgatev bogata. V p r a š a n j e : J. B. v I. a) Ali bo davek na šmarnico še višji in ali se mora šmarnica popolnoma odstraniti? b) Ali smemo saditi izabelo, cepljeno na ameriško podlago, in ali je cepljena dzabela davka prosta? 0 d g o v o r : Banovinska davščina v letu 1931—1932 na šmamico se pobira od vsakega trsa po 0.10 Din. Ta stopnja je bila že v lajiskem banovinskem pravilniku predvidena za tekoče leto v tej višini, dočim bo znašala prihodnje le!*o 0.15 Din. V naslednjih letih bo dav.ščina na šmarnico predvidoma se stopnjevala. Osebe, ki plačujejo zemljarino od zemljisča, zasajenega s šmarnico, morajo do 15. septembra vsakega leta prijaviti obeinskemu uradu. v čigar okolišu je vinograd, število šmaniičnih trsov, plačati pa morajo davščino do 15. decembra. Nikjer ni rečeno, da morate izkrfciti šmarnico. Lahko obdižite šmarnične nasade še naprej, toda davek za šmarnične trte bo predvidoma, kct rečeno, vsako leto večji. tako da se vam trdovratno držana nadaljnja kultuva šmarnice fudi iz (ega vidika ne bo več izplačala. — Od samorodiuh trt (direktorjev) je zaenkrat obdavčena samo šmarnica. Izabela, ki je tudi samor-odnica, tedkj ni obdavčena. Zabranjeno pa je, trto izabelo spravljati v promet. Vino izabele se sme točiti le samo pod imenom vino od izabele, od 1. jan. 1932 pa je tudi to zabranjeno. Izabela j^pri nas kot modra grozdna sorta precej razsirjena, večinoma v krajih, ki za kaj boljšega niso. Proti trsni uši pa izabela ni dovolj odporna, za*o jo nje častilci celo cepijo na anieriške podlage, česar pa nikakor ne zasluži: tudi bolezni jo napadejo. Namesto izabele vara priporočamo aorte žlahtnina ali silvanec ali' na topli solnčni \°.gi tudi laški rizling. Navedene sorte ob dobri oskrbi tudi bogato rodijo in dajejo dobro do prav dobro vino. Vprašanje: J. B. v D. v L. pri P. Kovo zasajeni vinograd nii je toča v proi.le._i letu močno oklestila. Ali bi naj ranjena mes-ta namazal z avborinom ali s kakim drugira sredstvom, da bi nastale rane bolje zacelile? O d g o v o r : V prošlem letu po toči ranjenih mest na tn.i ni treba letos mazati ne z arborinom in ne s kakim drugim sredstvom, ker je proces zaceljenja bil že v prošlem letu docela dovršen; močno ranjeni les pa je itak odmi'1, odnosno ni vee uporaben. Pa tudi v bodoče ob morebitni toči nikakor ne priporočanio mazati ranjenih mest na trti z arborinom ali s sličnimi sredstvi, ker bi si s tem več škodovali kot koristili, ker ai-borin in slično uničuje stani^^vje na vanjenem mestu trte in ovira cepljenje. Mofno ranjeni poganjki, ki se pojavijo izpod ranjenega vrha, se itakoj po toči vršičkajo i'azen enega poganjka, ki ga -•abimo za podaljšek. Ostala ranjena mesta se prepusti lastni zacelitvi.- Če pa bi na vsak nafin ranjena mesta hoteli s kakini sredstvom pomazati, bi smeli vzeti le cepilni vosek; to pa bi se dandanes več ne izplačalo. Pač pa moramo po toči poškodovane trte takoj in večkrat škropiti, da se trsje obvaruje peronospore, ki poškodovanr. liatje posebno rada napada. Not-o zasajene trte v vinogradu se v drugem letu spomladi, če tudi po kaki uimi, n. pr. toči ni*o bile prizadete, obrežejo običajno na eno oko. Vprašanje: f;. K. v R. p. Š. Kako ozdraviti vino, ki ima duh in okus po plesnobi? 0 d g o v o r : Na enako vprašanje smo izčrpno odgovorili v zadnji številki našega lista štev. 16 od 15. aprila t. 1.