MESEC POCENI NAKUPA
STANOVANJSKEGA
POHIŠTVA
v veleblagovnici
nama
Velenje
11. maj 1973 • Leto IX., št. 11 (182) • Cena 1 dinar • Poštnina plačana v gotovini
Med obiskom v Velenju si je Edward Gierek s spremstvom najprej ogledal tovarno gospodinjske opreme Gorenje. Generalni direktor združenega podjetja Ivan Atelšek je gostom iz Poljske razkazal posamezne proizvodne obrate.
EDWARD GIEREK
POVSOD PRISRČNO SPREJET
V soboto je bilo naše mesto praznično odeto. V cvetju, zelenju ter z zastavami okrašeno je sprejelo visokega gosta, prvega sekretarja poljske združene delavske partije Eclvvarda Giereka z ženo Stanislavvo in spremstvom. Nekaj po deseti uri je dolga kolona avtomobilov s člani poljske delegacije prispela v tovarno gospodinjske opreme Gorenje. Pred vhodom v tovarno so uglednega gosta sprejeli generalni direktor združenega podjetja Ivan Atelšek, politični sekretar komiteja občinske konference ZK Franjo Korun, predsednik velenjske občine Nestl Žgank, sekretar medobčinskega- sveta Zveze komunistov Celje Janez Zahrastnik, predsednik delavskega sveta združenega podjetja Gorenje Jože Dolinar, sekretar tovarniške organizacije ZK Janez Miklavčič in direktor za tehnične posle Oskar Pistor.
Po skoraj enournem ogledu Gorenja se je visoki poljski gost zadržal še v šoštanjski termoelektrarni, k"jer ga je pozdravil direktor elektrarne Ciril Mtšlej fri ga seznanil z napori in dosežki njihovega kolektiva.
Z jugoslovanske in slovenske strani so Eclvvarda Giereka spremljali sekretar izvršnega biroja predsedstva ZKJ Stane Dolanc, član izvršnega biroja Ste-van Doronski, predsednik CK ZK Slovenije France Popit, predsednik slovenskega izvršnega sveta Andrej Marine in jugoslovanski veleposlanik na Poljskem Vlada Maleski.
• GIEREKU ZLATO ODLICJE GORENJA
Potem ko je Edwardu Giereku izrekel dobrodošlico, je Ivan Atelšek z nekaj besedami orisal razvojno pot tovarne:
»Leta 1953 smo začeli delati z enajstimi delavci ter z lastnimi močmi ustvarili to, kar boste videli v tovarni« Medtem ko si je poljski
voditelj ogledoval proizvodne obrate, so tekoči trakovi nemoteno tekli, delavke pa so s prijaznim nasmehom pozdravljale goste. Med o-gledom tovarne je Edward Gierek v pogovoru z Ivanom Atelškom dejal, da so vse možnosti, da se vrednost kooperacije Gorenja s poljskimi podjetji še poveča —
DALJE na 5. strani
lO-odstotni popust
za nakup
Edward Gierek je že s trinajstimi leti začel rudariti. Zato je bilo še posebej prisrčno srečanje na jašku v Prelogah, kjer so ga pozdravili direktor Ludvig Mali, predsednik centralnega delavskega sveta rudnika Karel Šilih ter sekretar rudniške organizacije ZKS Ivan Drev.
Od 3. maja do 2. junija 1973 nudi veleblagovnica NAMA Velenje
STANOVANJSKEGA POHIŠTVA
Zbora komunistov v kulturnem domu so se poleg visokih gostov udeležili tudi predstavniki družbenopolitičnih in delovnih organizacij naše občine. Med gosti pa je bil tudi častni predsednik ZZB NOV Slovenije in častni občan Velenja Franc Leskošek-Luka.
Zadnje dni po svetu
•••
•	POGREŠAJO DVA BATALJONA — Dva bataljona Lon Nolovih vojakov sta minuli teden izginila nedaleč proč od Pnom Penha. Po trditvah zahodnih vojaških opazovalcev sta bataljona, s približno 600 vojaki, držala položaje na vzhodni obali Mekonga, 40 km jugovzhodno od kamboške prestolnice. Po nekaterih poročilih sta bataljona »izginila« po spopadu z osvobodilnimi silami. Vojaški krogi so tudi zatrdili, da je 20 vojakov padlo, preostalih 580 pa so ujeli.
•	BRANDT V ZDA —
Kancler Zvezne republike Nemčije \Villy Brandt se je med nekajdnevnim obiskom v ZDA pogovarjal s predsednikom Nixonom med drugim o atlantskem zavezništvu — ameriško-evropskih odnosih ter v zvezi s tem o evropski konferenci o varnosti in sodelovanju. V skupnem poročilu o pogovorih je med drugim poudarjeno, da državnika hkrati menita, da je »ustrezna navzočnost ameriških sil v Evropi več kot potrebna« in da mora biti na pogajanjih o vzajemnem in uravnoteženem zmanjšanju sil in o omejitvi strateškega oboroževanja ta zahteva zagotovljena.
•	DR. K. V MOSKVI —
Posebni svetovalec ameriškega predsednika Nixona Henry Kissinger je pretekli petek prispel na nekajdnevni obisk v Sovjetsko zvezo. Z Leonidom Brežnje-vom se je pogovarjal o vprašanjih, ki zanimajo obe državi ter o bližnjem obisku generalnega sekretarja sovjetske partije v ZDA. Po nekaterih napovedih bo Leonid Brežnijev obiskal ZDA 26. junija.
•	NEMIRI V ČILU — Čilska vlada predsednika Allendeja je uvedla izjemno stanje v Santiagu ter v pokrajini Santiaga, da bi zajezila val nemirov, ki so preplavili deželo. Izredno stanje so uvedli potem, ko je bil v soboto ubit voditelj skrajne desničarske organizacije »Domovina in svoboda« Mario AguiDlair med
demonstracijami pripadnikov te profašistične organizacije. Medtem je v vladi prišlo do spremembe. Namesto Clodomira Almei-dea je postal novi zunanji minister Orlando Letelier. Ti neredi kažejo, da si opozicijske sile še vedno prizadevajo s političnimi diverzijami, otežiti položaj Allendejeve vilade.
•	GROŽNJE IZRAELA — Predsednica izraelske vlade Golda Meir je izjavila, da mora biti Izrael pripravljen na vojno, saj obstoja možnost, da bo Egipt prvi začal vojaški spopad. Ob tej priložnosti je zagrozila, da je za Egipt bolje, da vojne ne začenja, ker bo to »draigo plačal«. V intervjuju za ameriško televizijo pa je njen namestnik Yigal Allon dejal, da bo Izrael »vedno pripravljen, da zada preventivni udarec Egiptu,« če bo spopad postal neizogiben.
•	SENAT ZAHTEVAL USTAVITEV LETALSKIH NAPADOV — V ameriškem senatu so sprejeli resolucijo, v kateri zahtevajo, da prenehajo američani z letalskimi napadi na kambo-ško ozemlje. Resolucija, ki sicer ne obvezuje vlade, je odraz vse večjega nasprotovanja senata akcijam ameriškega letalstva v Kambodži.
•	UGODILI ZAHTEVAM GVERILCEV — Mehiška vlada je ugodila zahtevi gverilcev, naj v zameno za ugrabljenega ameriškega konzula v Gudalahari Te-renca Leonhardyja izpusti 30 mehiških političnih zapornikov. Izpuščeni zaporniki so se z letalom odpeljali na Kubo.
•	LUNA NI EDINI ZEM LJIN SATELIT — Znanstvena odprava poljskega astronomskega društva je potrdila senzacijsko odkritje poljskega astronoma, dr. Kazimierza Kordiilew-skega, da ima Zemlja tri Lune in ne le eno samo. To sta dve razvlečeni nebesni meglici, z desekrat večjim premerom od Luninega. Krožita pa po istem tiru in v istih časovnih ciklusih kot naša znanka Luna.
• 00
in domovini
• IZROČITEV VISOKIH ODLIKOVANJ — Predsednik republike in predsednik Zveze komunistov Jugoslavije Josip Broz Tito je odlikoval Edwarda Gi-ereka z redom jugoslovanske velike zvezde, Edwar-da Buicka z redom jugoslovanske zvezde z lento in še štirinajst poljskih voditeljev z visokimi jugoslovanskimi odlikovanji. Edward Gierek pa je odlikoval predsednika Tita z najvišjim poljskim odlikovanjem, redom »Polonia Re-stituta« I. stopnje, Edvardu Kardel ju, Ratu Dugonji-ču, Džemalu Bijodiču, Stanetu Dolancu in mnogim drugim jugoslovanskim državnim in partijskim voditeljem pa rede »Polonia Restituta« II. in III. stopnje.
2 IV=
•	MINIC V PERU —
Podpredsednik zveznega izvršnega sveta in zvezni sekretar za zunanje zadeve Miloš Minič bo v drugi polovici maja letos uradno obiskal Peru na povabilo revolucionarne vlade oboroženih sil Peruja. Obisk Miniča v Peruju sodi v splet širokih priprav na četrto konferenco šefov držav in vlad neuvrščenih držav.
•	JAPONSKI ZUNANJI MINISTER ODPOTOVAL IZ JUGOSLAVIJE — Med pogovori, ki jih je imel voditelj Japonske diplomacije Masajoši Ohi-ra z zveznim sekretarjem za zunaje zadeve Milošem Mini-čem. je bilo doseženo soglasje o mnogih aktualnih mednarodnih vprašanjih. Med pogovori sta tudi ugotovila, da Japonska kaže vse večje razumevanje za stališča in politiko neuvrščenih clržav in pripisuje vse večji pomen njihovi vlogi na mednarodnem prizorišču. Ohira je tudi zelo u godno ocenil vlogo in dejavnost Jugoslavije v gibanju ne uvrščenih. Japonski minister je povabil Miniča naj obišče Japonsko.
! VLADO BARABAŠ
komentator Radia Ljubljana
Jugoslavija je minule dni pozdravila najvidnejšega predstavnika prijateljskega poljskega naroda, prvega sekretarja poljske delavske združene partije Edvvar-da Giereka, ki se je odzval vabilu predsednika SFRJ in ZKJ Josipa Broza Tita in prispel na petdnevni uradni prijateljski obisk v Jugoslavijo.
Obisk je pomemben korak naprej v razvoju odnosov med državama, ki sta v zadnjih letih be-
Sodelovanje je že doseglo tisto stopnjo, da je bilo tireba na najvišji ravni — na ravni voditeljev Jugoslavije in Poljske — spregovoriti o strateških vprašanjih nadaljnjega razvoja odnosov, o vprašanjih, ki so izrednega pomena za razširitev in poglobitev stikov na vseh področjih.
V gospodarskem sodelovanju, ki lahko marsikomu služi za primer, nimamo zgolj klasične oblike — blagovne me-
nja med partijama, gospodarstvi, znanstvenimi in kulturnimi ustanovami in organizacijami z vseh drugih področij.
Giereikov uradni obisk v naši državi — večino ga je preživel v Sloveniji — ni bil zgolj vrnitev obiska predsedniku Titu, ki je bil na Poljskem lani junija, niti formalno srečanje dveh državnikov, pač pa mnogo več. V odnosih med državama ni nobenih problemov ali odprtih vpra-
ti skupnega jezika, kajti oba sta svojo revolucionarno pot začela med delavci — Tito med kovinarji, Gierek med rudarji — svoja prizadevanja pa sta namenila edinole ciljem delavskega razreda.
»Z narodom Polijske nas poleg mnogo skupnega v preteklosti povezujejo boj za mir, svobodo in neodvisnost in skupni cilji v graditvi socializma«, je v zdravici poudaril predsednik Tito. Ta povezanost
Pomen Gierekovega obiska
ležili hiter in ploden napredek na vseh področij. Odnosi med državama temelji jo na medsebojnem razumevanju in spoštovanju in na - .tudi z najvišjih ravni -večkrat izraženi podlagi teh odnosov: da različne poti v socializem in različen mednarodni položaj Jugoslavije, ki je neuvrščena, in Poljske, ki je članica varšavskega pakta, niso prav nikakršna ovira za ploden razvoj sodelovanja med dvema socialističnima država-
njave, pač pa je zelo močno zastopana tudi industrijska kooperacija in specializacija, torej sodobne oblike mednarodnega gospodarskega povezovanja, ki imajo še veliko prihodnost.
Pogovori Tito - Gierek in izmenjava mnenj med njunimi sodelavci, so znova potrdili koristnost dosedanjega sodelovanja in hkrati pokazali, da je na tem področju še veliko praznega prostora, ki ga bomo v bodoče zapolnili z novimi oblikami sodelova-
NA MUTI
30 NOVIH KOMUNISTOV
Osnova organizacija ZK tovarne Gorenje-Muta je pred nedavnim sprejela v svoje vrste 30 novih članov. To so predvsem delavci in ml ad in c i iz neposredne proizvodnje.
Akcijo za sprejem novih komunistov so v tovarni Gorenje-Muta začeli potem, ko je kovače in livarje na
Muti obiskal februarja predsednik centralnega komiteja ZKS France Popit. Zato so mu s sprejema poslali zahvalno pismo za spodbudo, da so v ZK sprejeli nove člane.
Svečanega sprejema na Muti so se udeležili sekretar medobčinskega komiteja ZK štirih koroških ob-
Potl predsedstvom predsednika zvezne skupščine Mijalka Todoroviča je bil v Beogradu prvi splošni zbor federacije. V svojem poročilu o notranji in zunanji politiki ter pomenu ustavnih sprememb je predsednik Tito poudaril. tla bodo še naprej osnovna načela naše politike nadaljnji samoupravni razvoj na notranjem področju in politika neuvrščenosti na zunanjem. Na sliki: Predsednik Tito med govorom.
šanj, ki bi oteževali sodelovanje, zato so bili pogovori lahko iskreni in prijateljski. Pokazali so visoko stopnjo enakosti ali podobnosti stališč do sedanjih gibanj v svetu in do žgočih mednarodnih problemov, pokazali pa so tudi pripravljenost, ki je tudi doslej ni manjkalo, namreč za krepitev in razširitev že doslej vsestranskega plodnega sodelovanja. Predsedniku Titu in poljskemu partijskemu voditelju Gi-ereku ni bilo težko naj-
med narodi Poljske in Jugoslavije, ki se je iz-kalila v odločnem boju za narodno in socialno osvoboditev v letih druge svetovne vojne, zagotavlja uresničevanje vsega dogovorjenega in omogoča nadaljnje korake v krepitvi prijateljstva in sodelovanja med SFR Jugoslavijo in LR Poljsko. Tudi temu naj velja pozdrav velenjskih rudarjev ob snidenju s svojim rudarskim bratom Edwardom Gi-erekom — »srečno«!
čin Ivan Bošn jak, sekretar j generalni direktor združe-osnovne organizacije ZK nega podjetja Gorenje Ivan Goren je Janez Miklavčič in I Atelšek.
ANDREJEV DOM ZAPRT
Planinsko društvo Šoštanj je na občnem zboru sklenilo, da bo dalo Andrejev dom na Slemenu zopet v upravljanje Tovarni usnja Šoštanj, ki ga bo uredi-
la za letovanje svojih delavcev. Dom so pred dnevi že zaprli. Kot so nam povedali v šoštanjski usnjar-ni, pa bo to soboto morda odprt.
JAKI V REOGRADU
V beograjski galeriji doma jugoslovanske ljudske armade sta od 10. do 23. aprila razstavljala naša u-metnika Jože Horvat-Jaki in Tone Svetina.
Jakija ne poznamo samo mi v Jugoslaviji, znan je po celem svetu. Poznamo ga kot človeka, slikarja in nad-realista, ki črpa svojo u-metniško moč, lahko bi rekli iz življenja, ki se odvija okoli njega — iz ljudi.
Ne moremo pa reči, da smo kot umetnika, poznali zelo dobro Toneta Svetino. Bolj kot v tej smeri, smo ga poznali kot pisatelja vojno-epske trilogije Ukana, za katero je clobil celo vrsto nagrad, kot ustvarjalca, ki je napisal roman Stena, novelo Orlovo gnezdo in druge. V Beogradu pa se je Svetina predstavil kot u-metnik, ki ustvarja iz železa.
V galeriji doma JLA v Beogradu so odprli zanimivo razstavo sodobne likovne umetnosti LR Kitajske. Razstavljenih je 76 slik velikega formata olj, grafike, tradicionalnih novoletnih slik in plakatov. Vsa tlela so nastala po veliki kulturni revoluciji, na podlagi napotil predsednika Mao Ce Tunga »tla se novo ustvarja na podlagi kritičnega nadaljevanja starega«. Za Albanijo in Romunijo je Jugoslavija tretja država v Evropi, v kateri je prikazana likovna umetnost Kitajske po veliki prole-tarski kulturni revoluciji.
GOVOR EDWARDA GIEREKA VELENJSKIM KOMUNISTOM
imo napore tovariša Tita
pri odstranjevanju ruševin prestolnice in na začetku njene obnove.
Tako se je rodilo in se krepilo prijateljstvo naših narodov. To tradicijo moramo gojiti. Iz nje izvira obveznost tesnega sodelovanja in prijateljstva med našimi narodi. Bodite prepričani, tovariši, da tako želimo tudi mi, da bomo nenehno bogatili in krepili prijateljske odnose med našima deželama.
Dragi prijatelji, sedanjost in prihodnost naših dežel je socializem. Hkrati in skupaj so narodi Poljske in Jugoslavije pod vodstvom komunističnih partij ubrali to pot in si jo izvojevali v najhujšem boju, za največjo ceno in z največjimi žrtvami. Podobno smo se lotili dela sredi grobnic naših najbližnjih in sredi mračnih ruševin. Navkljub vsem razlikam smo morali premagovati podobne težave, se izkopati iz zaostalosti in reševati probleme.
Prihodnje leto bomo v o-beh deželah proslavili 30-letnico ljudske oblasti. Zgodovinsko je to obdobje kratko. Mnogi od nas se še dobro spominjajo njegovih začetkov, a vendar nam je uspelo tako veliko ustvariti. Narodi obeh dežel so dali velikanski prispevek na vseh področjih življenja, za to pa gre zahvala socializmu.
Po pravici smo lahko ponosni na rezultate našega boja in naših naporov. Hkrati smo dolžni ves čas imeti pred očmi, da je treba storiti še marsikaj.
Na Poljskem z zanimanjem in simpatijami
Govor velenjskim komunistom
spremljamo napredek in dosežke v socialističnem razvoju Jugoslavije. Zlasti cenimo napore tovariša Tita in Zveze komunistov Jugoslavije za krepitev socialistične federacije, trdnejšo enotnost vseh njenih narodov v prid izgradnji socializma, za razširitev njegove materialne osnove in poglobitev njenih družbenih odnosov. Dragi tovariši, želimo vam čimveč u-spehov na tej poti.
Tovariši in prijatelji, kot gotovo veste, zdaj na Poljskem uresničujemo zelo širok program družbenogospodarskega razvoja, sprejet na 6. kongresu partije, ki ga aktivno podpira delavski razred, vse ljudstvo. Glavni cilj tega razvoja je zagotoviti visok tempo razvoja in modernizacije gospodarstva in hkrati s tem znatno zboljšanje življenjske ravni delovnih ljudi. V minulih dveh letih se je naš narodni dohodek povečal za 17 odstotkov, poprečne realne plače pa za nad 12 odstotkov. Splošnemu prizadevanju, aktivizaciji gospodarskega in družbenega življenja gre zahvala, da napredujemo hitrejei, kot smo sprva imeli v načrtu, zato naše plane korigiramo, povečujemo korak. Hkrati krepimo socialistično državo in poglabljamo njeno demokracijo. Naši glavni načeli sta vodilna vloga partije in njena tesna, živa povezava z delavskim razredom, z ljudstvom.
Seveda se nikjer in nikoli dejanski napredek ne doseže zlahka, brez truda. Morali smo prebroditi hude težave in napetosti. Se naprej moramo premagovati razne ovire in dohitevati zamude. Objektivni in subjektivni pogoji razvoja so taki, da se je za novo treba boriti proti staremu. Naša komunistična marksistična-leninistična ideologija nas uči teh zakonov družbenega razvoja, kaže nam njegove poti, utrjuje nam prepričanje v upravičenost socializma in njegove zmage.
Dragi prijatelji, isto lahko rečemo tudi o razvoju mednarodnega položaja.
Glavni cilj naših socialističnih držav je splošen in trajen mir — svoboda in enakopravnost vseh narodov, napredek socializma. V sodobnem svetu se nenehno in ostro bije boj za te velike cilje. Bijejo ga sile socializma, kjer ima vodilno vlogo močna sovjetska država. Imamo zaveznike v narodnoosvobodilnem gibanju, v vseh ljudeh, ki jim je do napredka in miru. Čim večja je enotnost in skupno delovanje teh sil, tem uspešnejša bo njihova ofenziva proti silam imperializma in prevlade nad narodi, proti a-gresiji.
V današnjem svetu se razvija politični boj, družbenoekonomsko rivalstvo in ideološka konfrontacija med socializmom in kapitalizmom. To je velik obči boj novega proti staremu, boj za sedanjost in prihodnost sveta.
Dovolite dragi tovariši rudarji, da končam z osebnim vtisom. V svojem življenju sem marsikaj videl. Začel sem delati v rudniku s trinajstimi leti, po očetovi smrti. Komunist sem že več kot 40 let. Usoda, značilna za Poljaka-komuni-sta, mi ni bila naklonjena, polna je hudih preizkušenj. Iz vsega tega sem izšel s trdnim prepričanjem, da naša stvar zmaguje in da bo naposled zmagala. Na naši strani je vsa družbena zgodovinska resnica, kakor tudi najgloblja hotenja ljudi in narodov. Naša i-deologija nas uči ne samo razumeti sedanjost, ampak jo tudi spreminjati, spreminjati svet.
Dovolite mi, da končam po našem rudarskem običaju: Naj živi socialistična Jugoslavija! Naj živi Tito! Naj živi prijateljstvo in sodelovanje med narodi Poljske in Jugoslavije! Naj živi mir na svetu! Naj živi Socialistična republika Slovenija!
nasčas
V domu kulture s.o zbrani prisluhnili Gierekovim besedam
Dragi tovariši, prijatelji, dragi bratje rudarji!
Zelo sem vesel, da se mi je med obiskom v vaši lepi deželi ponudila priložnost, da se sestanem z vami, bratskimi jugoslovanskimi rudarji. Zame je to dvojno veselje, glede na moje rudarsko poreklo, glede na prisrčne stike, ki jih imam s poljskimi rudarji, pa tudi zato, ker imam priložnost srečati se s predstavniki e-nega od vodilnih delov jugoslovanskega delavskega razreda — glavnim vzvodom socialističnega razvoja vaše dežele.
Sprejmite tople prijateljske pozdrave poljskih rudarjev, poljskega delavskega razreda. Sprejmite najboljše želje za uspehe v vašem vsakdanjem prizadevanju in dosežki v izgradnji socializma, za uspehe in za zdravje vaših mater in žena in vaših družin. Iz vsega srca se zahvaljujem za podelitev naslova častnega rudarja vašega rudnika. To zelo cenim, čutim se enak z vami.
Dragi tovariši, kakor veste, sem prispel v Jugoslavijo na povabilo tovariša Josipa Broza Tita, ki smo ga prisrčno pogostili lani na Poljskem. Vem, kako zelo ga spoštujete. Enako spoštovanje do njega navdaja tudi naše ljudstvo, ki visoko ceni prispevek tovariša Tita.
Pogovori, ki smo jih začeli, ponovno potrjujejo dobre odnose med našima državama. Naš skupni cilj je okrepiti prijateljstvo in razširiti sodelovanje med socialistično Poljsko in socialistično Jugoslavijo.
Poljsko-jugoslovansko prijateljstvo ima bogato tradicijo. Predvsem gre tu za kulturne stike, potem dolgotrajen boj slovanskih narodov za nacionalno o-svoboditev izpod tuje o-blasti, skupni boj delavskega razreda in revolucionarnih sil obeh dežel proti domačim in tujim kapitalistom. Najlepšo stran te tra-
čilno vlogo v razbitju hit-lerizma.
V partizanski armadi tovariša Tita se je skupaj z vami borilo veliko Poljakov. Ko so se po vojni vrnili v domovino, jim je o-stal nepozaben spomin na njihove jugoslovanske tovariše. To zanje ni bil samo boj pod starim geslom naših poljskih zastav »boj
dicije so napisali naši narodi v boju za nacionalno in družbeno osvoboditev med drugo svetovno vojno proti hitlerjevski okupaciji. Izid tega boja je odločila Sovjetska zveza in osvobodilna pomoč njene junaške armade, ki je odigrala odlo-
za našo in vašo svobodo«, ampak tudi boj za socialistično Poljsko in združeno Jugoslavijo.
Prebivalci Varšave, ki jo je okupator zravnal s tlemi, se hvaležno spominjajo pomoči jugoslovanskih prostovoljnih delovnih brigad
OB DNEVU VARNOSTI-13. MAJU
Njihov vsakdan
13. maj je dan varnosti, dan delavcev, ki varujejo naša življenja, preprečujejo kazniva dejanja, iščejo storilce kaznivih dejanj... Ne nameravamo pisati o tem dnevu. Radi bi spregovorili o miličnikovem vsakdanu, ki se začne zjutraj, opoldne, zvečer ali sredi noči. O tistem dnevu, ki pogosto nima pravega začetka niti konca. Zato tudi dneva, ko smo se oglasili pri velenjskih miličnikih, nismo vnaprej določili; kaj šele ure. Šli smo na slepo ter obenem upali, da vsi le ne bodo na svojili dolžnostih.
Pri vhodu nas je ustavil dežurni Emil Jager. Tokrat smo malce zamenjali vlogi. Čeprav je bil v uniformi, je bil Emil tisti, ki je moral nam na hitro razkriti osebne podatke. »Že osem let sem miličnik. Zdaj že precej časa skrbim za usklajevanje dela, posredujem poročila, depeše.« Medtem ko smo se pogovarjali, je moral nenehno odgovarjati
EMIL JAGER
na telefonske klice. »Ljudje se pogosto obračajo na nas. Mnogi nam z raznimi obvestili pri našem delu precej pomagajo, nekaj pa je tudi takšnih, ki se izživljajo in nas namerno zavajajo. Poleg tega nekateri mislijo, da smo »deklica za vse«, da bomo posredovali v vsaki malenkosti. So primeri, ko nas občani kličejo, da bi prišli reševat družinske prepire, spore s sosedi ali pa, da bi se pojavili v viogi razsodnika, ki bo odločil ali naj da mož ženi plačo ali ne.«
Čeprav naše »zasliševanje« Emila še nismo končali, smo zapustili njegovo dežurno sobo, ker je mimo prišel komandir Ciril Jo-ger. Od njega smo hoteli zvedeti ali poštenost v naši občini upada ali narašča.
CIRIL JOGER, komandir postaje milice Velenje
»Kazniva dejanja v velenjski občini naraščajo. L.ani smo na primer obravnavali kar 741 kaznivih dejanj, od tega 285 vlomnih tatvin«. In kako miličnik
odkriva storilca? »Še preden stopi v akcijo mora ugotoviti ali je bilo kaznivo dejanje sploh storjeno. Potem mora odkriti storilca, zatem pa z vsemi dokazi pošlje kazensko ovadbo javnemu tožilcu. »Delo velenjskih miličnikov pa je precej otežkočeno zavoljo tega, ker jih je premalo. Potrebovali bi kar deset novih moči«. Glavni problem, da v Velenju ne morejo dobiti miličnikov so stanovanja, ki jih nimajo. Pri njihovem delu jih ovirajo tudi sedanji nefunkcionalni prostori, ki so poleg tega še premajhni. Slednjo težavo bodo odpravili že ikonec tega meseca z preureditvijo in razširitvijo sedanjih prostorov. Z opremo so sedaj razmeroma dobro oskrbljeni, potrebovali pa bodo še nekaj osebnih avtomobilov in naprav za zveze.
Tomo Dordevič skrbi v Velenju v glavnem za promet. Miličnik pa je že štirinajst let. Z njim smo se pogovarjali o disciplini velenjskih voznikov.
4 rč:
nnftčas
TOMO DORDEVIČ
»Velenjski vozniki so dokaj disciplinirani. Nekateri pa še vedno ne upoštevajo zadosti prometnih predpisov, še zlasti novega semaforiziranega križišča, ki je postavljeno zaradi večje varnosti v prometu. Tu moram poudariti, da zlasti mnogi šolarji pogosto brezglavo drvijo čez križišče, ko je na semaforju prižgana rdeča luč. Razmišljajo le o tem, kako bi čimprej prispeli na avtobus, pozabljajo pa, da jih takšna nepazljivost pogosto lahko pripelje v bolnišnico namesto domov. Zato si želim, da bi bili vsi vozniki pri vožnji skrajno previdni, ker prihaja čas, ko bo promet vse gostejši, šolarji pa naj se rajši držijo pravila: bolje je hiteti počasi.«
Karel Krajnik je v modri obleki že tudi precej dolgo. Celih trinajst let. »Že lotos sem obravnaval preko sto kaznivih dejanj«. Karel je namreč vodja sektorja — prvega obhodnega okoliša.
»Večinoma sem vsa kazniva dejanja uspešno rešil, precej zaslug pri tem pa imajo tudi občani, ki
(so mi pri delu pogostokrat pomagali. Menim, da obča-
KAREL KRAJNIK
ni še vedno premalo sodelujejo z nami. Predvsem v tistih primerih, ko gre za kaznivo dejanje, ki ga je povzročil mladoletnik. Dogaja se, da starši, ko jih povabimo na pogovor, reagirajo preveč čustveno in često svojega otroka zagovarjajo. S tem pa otroku nevede bolj škodijo kot pa koristijo«. Karel bi tudi rad, da bi delovne organizacije pokazale več razumevanja v primerih, ko morajo odkriti povzročitelja kaznivih dejanj. Kajti ni vseeno, če tistega, ki je sumljiv izpraša takoj med delom, ali pa šele čez nekaj ur, ko pride z dela.
Daniel Kreslin je prav tako vodja sektorja — drugega obhodnega okoliša. »Naš poklic je precej naporen in nehvaležen. V vsakem času moramo nastopiti službo neglede na vreme. Izpostavljeni smo vsemogočim nevarnostim. Nehvaležen pa je zato, ker kršitelji javnega reda pogosto vidijo v miličniku vse drugo, le občana ne. Želim si, da bi občani še
DANIEL KRESLIN
bolj sodelovali z nami in da v nas ne bi videli nekega »žandarja«, ampak človeka, ki jim vsak dan stoji ob strani in jim skuša pomagati ter se žrtvovati za njihovo osebno varnost in premoženje.«
Na vratih se je pojavil Jože Knez, ki je prav tedaj prišel s terena. »Bil sem na opravljanju redne naloge. Med delom sem v redni zvezi z Emilom.« Nismo mu postavili nekega konkretnega vprašanja. Pustili smo mu, da je sam izbiral. »Naša služba je zelo »be-dena«. Pogosto, ko drugi
spijo, sem na terenu. Pa še med prostim časom me pogosto pokličejo. Je pa naše delo tudi zelo nevarno. Poslušajte naslednji primer. Lani poleti je neki občan neupravičeno vzel moped. Ko sem ga lovil je zapeljal vame in me enostavno podrl. Na srečo sem odnesel zdravo kožo, njega pa smo ujeli čez neikaj dni.«
Tako je tekel pogovor s starimi že prekaljenimi miličniki. želeli pa smo nekaj zvedeti še od njihovega najmlajšega Zdenka Bobka, ki je med miličniki šele slabo leto. »Junija lani sem končal srednjo strokovno šolo za notranje zadeve v Ljubljani. Sprva sem nameraval v vojaško akademijo, vendar nisem imel možnosti in sem se odločil za Tacen. Poklic miličnika je za mladega človeka zelo zanimiv, pa tudi zahteven«. Zdenlkovo delo je vezano bolj na kontrolo prometa in opazovanje, ker še nima zadostne prakse. Hodi pa tudi na obhode v spremstvu starejših, da spoznava teren in ljudi.

JOŽE KNEZ
Ob koncu našega obiska na postaji milice v Velenju je komandir Ciril Jo-ger izrekel željo, da bi vsi občani imeli mnogo razumevanja do njihovega dela in še okrepili sodelovanje z njimi. Tistim, ki so jim na kakršenkoli način pomagali pri delu, se iskreno zahvaljuje. Zlasti pa poziva šoferje naj vedo, da lahko pride v sedanjem gostem prometu vsak trenutek do nesreče, zato na j bodo za volanom strpni, disciplinirani in kulturni in naj ne vozijo vinjeni. Zavzel se je tudi za še večje sodelovanje z občinsko skupščino ter njenimi upravnimi organi ter delovnimi in družbenopolitičnimi organizacijami. Vsem delavcem milice pa želi ob njihovem prazniku 13. maju obilo osebne sreče in uspehov pri delu.
TEKMOVANJE GODB V VELENJU
Pod pokroviteljstvom rudnika lignita Velenje bo jutri, 12. maja v domu kulture Velenje področno tekmovanje pihalnih orkestrov Slovenije. Po vsej Sloveniji namreč sedaij tekmuje 40 godb, ki se potegujejo za nastop v finalu, ki bo 22. in 23. junija v Kopru.
Velenjskemu občinstvu se bo predstavilo 9 godb s 450 godbeniki. Velenjsko tekmovanje ilaliko upravičeno po kakovosti uvrstimo med najboljše, saj v njej poleg domačih godbenikov nastopajo pihalni orikestri, ki imajo že bogato tradicijo. Naj jih naštejemo: delavska godba Trbovlje, ki je bila že nekajkrat prva v državi, rudarska godba I Hrastnik, delavski pihalni orkester Zagor je ob Savi, pihalni orkester »France Prešeren« Celje, delavska godba »Zarja« Šoštanj, pihalni orkester »Emo« Celje, delavska godba Slovenj Gradec in godba na pihala občinskega sindikalnega sveta Lašlko.
Tekmovanje se bo začelo ob 17. uri in nadaljevalo ob 19.30. Naši godbeniki, dragi bralci, pričakujejo, da jih boste prišli »bodrit« v čimveejem številu.
SKLEPNA PRIREDITEV NAŠA BESEDA 73
Te dni potoka v Velenju in Šoštanju sklepna prireditev Naša beseda 73, na kateri sodeluje 11 najboljših pionirskih in gledaliških skupin iz vse Slovenije. Ljubiteljem Naše besede se v kulturnem domu v Velenju in v avli osnovne šole Karla Destovnika-Kajuha v Šoštanju predstavljajo gledališke skupine osnovne šole Šenčur, TSš Celje, Barigal Maribor, II. osnovne šole Celje, IV. osnovne šole Celje, osnovne šole Limbuš, osnovne šole Simona Jenka Krani., ŠZD Celje, mladinsko gledališče Svobode II Trbovlje in in gledališki krožek osnovne šole Ivana Cankarja iz Maribora.
Danes popoldne (petek) ob 15. uri bosta v kulturnem domu nastopili gledališki skupini osnovne šole Limbuš in Simona Jenka z Malim princem oziroma Pojočo skrinjico. Drevi ob 19.30 pa bo gledališka skupina ŠZD Celje v Šoštanju izvedla pesmi Gregorja Strniše, mladinsko gledališče Svobode II iz Trbovelj pa literarni večer. Prireditev bo sklenjena jutri dopoldne (sobota) ob 10. uri, ko bo gledališki krožek osnovne šole Ivana Cankarja Maribor v kulturnem domu nastopil s »Štirimi fanti muzikanti«.
ZDENKO BOBEK
Čestitkam ob dnevu varnosti se pridružuje tudi uredništvo »Našega časa«.
Splošno gradbeno podjetje VEGRAD Velenje
razpisuje za šolsko leto 1973/74 naslednje
ŠTIPENDIJE
•	FAGG (gradbeni oddelek) — 3 štipendije
•	VEKš — 2 štipendiji
•	pravna fakulteta — 1 štipendija
•	strojna fakulteta — 1 štipendija
•	elektrotehniška fakulteta — 1 štipendija
•	gradbena srednja šola — 5 štipendij
•	ekonomska srednja šola — 3 štipendije
•	strojna tehniška šola — 2 štipendiji
•	elektrotehniška srednja šola — 1 štipendija
Prav tako bomo v uk sprejeli več novih učencev in sicer za:
•	zidarsko stroko — 10 učencev
•	tesarsko stroko — 10 učencev
•	ključavničarsko stroko — 5 učencev
•	avtomehaničarsko stroko — 2 učenca
•	slikopleskarsko stroko — 2 učenca
•	električarsko stroko — 1 učenca
Prošnjam morajo kandidati za štipendije priložiti naslednje listine:
—	zadnje šolsko spričevalo ali potrdilo o opravljenih izpitih
—	potrdilo o premoženjskem stanju
—	v prošnji mora biti naveden podatek o številu nepreskrbljenih družinskih članov.
Kandidati za učence morajo priložiti:
—	spričevalo o končanem 8. razredu osnovne šole
—	izpisek iz rojstne matične knjige
—	zdravniško spričevalo.
Prošnje z dokumenti sprejema oddelek za izobraževanje in informiranje SGP Vcgrad Velenje, Šaleška 19, do 10. julija 1973.
_ljubljanska banka
Podružnica VELENJE
razpisuje
za šolsko leto 1973-74
2 ŠTIPENDIJI
za šolanje na ekonomski srednji šoli
Prošnji predložite potrdilo o premoženjsketm stanju (obr. 0,12), potrdilo o osebnem dohodku staršev (povprečiek zadnjih treh mesecev oziroma zadnji odrezek pokojnine), potrdilo o vpisu v šolo in fotokopijo ali prepis zadnjega šolskega spričevala ter kratek življenjepis.
Prošnjo s prilogami dostavite tajništvu Ljubljanske banike, podružnica Velen je.
NADALJEVANJE S 1. STRANI * NADALJEVANJE S 1. STRANI NADALJEVAN
Edward Gierek povsod prisrčno sprejet
od sedanjih 7 milijonov dolarjev vsaj na deset milijonov.
V enem izmed obratov so Edwarda Giereka z ženo pozdravili tudi mladinci Gorenja:
»Srečni smo, da nas je doletela čast, da lahko vas, tako uglednega gosta, voditelja poljske združene delavske partije in vaše cenjene sodelavce pozdravimo v naši sredini, v sredini deset tisoč samoupravljavcev. Želimo in prepričani smo, da bo vaš cenjeni obisk doprinesel še k večjemu poglabljanju stikov in vezi med vašimi in našimi narodi, med vašimi in našimi delovnmi ljudmi. Obenem vabimo vaše delavce in delavke, da obiščejo našo tovarno.« S temi besedami je zaželela dobrodošlico Ed-wardu Giereku v imenu delavcev Gorenja Darinka Štimolar, mladinca Vera Fele in Jože Krebel pa sta gostu in njegovi ženi izročila šopek cvetja.
Po približno enournem o-gledu proizvodnih obratov je nato sekretar tovarniške organizacije zveze komunistov Janez Miklavčič izročil Giereku v gorenjski restavraciji zlato odličje Gorenja. Predstavniki Gorenja so poljske goste obdarili tudi z manjšimi praktičnimi darili.
• »PRIDITE
JIH POGLEDAT...«
Znova je stekel prisrčen pogovor med Edwardom Gierekom in Gorenjčani, zatem pa je poljska delegacija nadaljevala pot v šo-štanjsko termoelektrarno, kjer jih je sprejel direktor tega kolektiva Ciril Mislej in jih seznanil z napori ter dosežki elektrarne. Edward Gierek pa je v kratkem govoru dejal, da je takšnih termoelektrarn kot je šo-štanjska na Poljskem veliko. »Pridite jih pogledat, morda se boste ob njih lahko inspirirali,« je še dodal poljski voditelj.
Iz Šoštanja je kolona avtomobilov krenila na jašek Preloge. Tu so Edwarda Giereka, ki je sam dolga leta nosil rudarsko svetilko in kramp, sprejeli delavci in častna četa rudarjev. Da bi si obisk v našem premogovniku čimbolj
vtisnil v spomin, so rudarji izročili svojemu gostu svečano rudarsko uniformo in rudarsko palico. Po kratkem in prisrčnem pogovoru z direktorjem rudnika Ludvikom Malijem, ki je med drugim povedal, da pozna poljske rudnike in njihovo mehanizacijo, saj je bil v njih, se je Edward Gierek odpeljal proti Velenju.
častni občan Velenja Franc Leskošek-Luka.
• V DOMU KULTURE
Dvorana je bila zelo lepo okrašena. Na odru je na eni strani čakal visoke goste gimnazijski pevski zbor, na drugi pa so bili stisnjeni v veliki cvet mladi Ve-lenjčani, ki so imeli v ro-
........
<*f-fg 7*1
EDVVARD GIEREK IN NJEGOVA SOPROGA STANI-SLAWA NAZDRAVLJATA Z MEDICO ZBRANIM VELENJCANOM PRED DOMOM KULTURE
Na ploščadi pred kulturnim domom je poljske goste sprejelo več tisoč Ve-lenjčanov. Ko je Edward Gierek stopil iz avtomobila, se je napotil proti rudarjem v svečanih uniformah ter se z nekaterimi tudi rokoval. Zatem so mu mladi v narodni noši zaželeli dobrodošlico po starem slovenskem običaju s kruhom, soljo in medico. Medtem je bila dvorana v kulturnem domu polna do zadnjega kotička. V njej so se zbrali člani občinskega vodstva Zveze komunistov, sekretarji vseh organizacij Zveze komunistov, člani delavskih svetov vseh organizacij združenega dela velenjske občine, rudarji, delavci iz neposredne proizvodnje, odborniki občinske skupščine, predstavniki občinskih vodstev Zveze združenj borcev NOV, Zveze sindikatov, Socialistične zveze delovnega ljudstva, Zveze mladine in drugi. Med njimi je bil tudi častni predsednik Zveze združenj borcev NOV Slovenije in
kah nageljne. Vmes pa se je bohotil šopek v barvah poljske zastave.
Ko je poljski voditelj Ed-ward Gierek z ženo in spremstvom vstopil v dvorano, so ga zbrani pozdravili z dolgim aplavzom. Dekliški gimnazijski pevski zbor je zapel Prešernovo Zdravljico, zatem pa je politični sekretar komiteja občinske konference ZK Franjo Korun pozdravil u-gledne goste. Med drugim je dejal:
»Prav gotovo izražam mnenje nas vseh, da smo zelo počaščeni, ker je bila šaleška dolina izbrana med kraji, ki jih boste obiskali v času vašega obiska v socialistični Jugoslaviji. Obenem nam je iskreno žal, ker je čas, ko ste tu med nami, tako kratko odmerjen. Nismo povsem prepričani, da vam lahko v tem kratkem času povemo in pokažemo, kaj vse so delovni ljudje naše občine in naših organizacij združenega dela ustvarili v obdob-
ju našega samoupravnega socialističnega razvoja. Pa tudi sicer, kot dobri prijatelji, tovariši in komunisti, bi morali imeti več časa, da bi izmenjali izkušnje. Kljub temu menimo, da ste ob obisku v Gorenju, ob bežnem ogledu drugih naših organizacij združenega dela lahko ustvarili mnenje o našem delu, naših problemih in uspehih. Marsikaj bi lahko še povedali. Zal, nam čas tega ne dovoljuje. Sicer pa vsi pričakujemo, da nam boste spregovorili vi — tovariš Gierek.«
»Dragi bratje rudarji, žal mi je, da ne znam slovensko. Vendar, če pridem še kdaj v Jugoslavijo, bom morda že lahko povedal kakšno besedo v vašem jeziku,« je nagovoril Edward Gierek navzoče v dvorani. Potem ko je prenesel pro-leterske pozdrave od poljskih rudarjev, poljskega delavskega razreda, voščila za uspehe v vsakdanjem naporu, za dosežke v nadaljnji graditvi socializma, se je Gierek dotaknil dobrih odnosov med Jugoslavijo in Poljsko. Pri tem je poudaril, da ima poljsko in jugoslovansko prijateljstvo bogato in dobro tradicijo. »Najlepši list v knjigi tradicij pa sta naša naroda o-pisala v boju za narodno in socialno osvoboditev med drugo svetovno vojno in Hitlerjevo okupacijo,« je dejal visoki gost.
Nato je govoril o poljskem družbenogospodarskem razvoju, dotaknil pa se je tudi mednarodnega položaja. V zvezi s tem je dejal, da je cilj socialističnih držav splošen in trajen mir, svoboda in enakopravnost vseh narodov ter napredek socializma.
Po končanem govoru je Franjo Korun zaprosil Ed-warda Giereka naj prenese poljskim komunistom in poljskemu narodu najlepše pozdrave velenjskih komunistov, rudarjev in delovnih ljudi. Med pesmijo, ki so jo zapele velenjske gimnazijke, so naši pionirji z nageljni obdarili Edvvarda Giereka, njegovo soprogo Stanislawo in spremstvo.
Tekst in fotografije: Slane Vovk Ljuban Naraks
SPREJET FINANČNI NAČRT TIS
Na redni seji skupščine Temeljne izobraževalne skupnosti Velenje, ki je bila v torek, 21. aprila, so sprejeli finančna načrta TIS Velenje in za otroško varstvo za letošnje leto.
V obrazložitvi finančnega načrta je med drugim poudarjeno, da sredstva za vzgojo in izobraževanje ne zadoščajo v celoti, da so morali vse naloge, ki izhajajo iz idejne usmerjenosti vzgoje in izobraževanja črtati na tistih področjih, kjer bi zagotavljanje večjih finančnih sredstev omogočalo modernizacijo pouka in da niso mogli zadostiti potrebam sredstev za uresničevanje nalog na področju civilne zaščite in splošnega ljudskega odpora.
Odprto je tudi še vprašanje investicijskega vzdrževanja dosedanjih šolskih objektov. Zato so predlagali, da IO in skupščina TIS imenujeta skupno komisijo, ki bo ugotovila dejanske finančne potrebe za sanacijo tega problema. Strokovna služba TIS pa bo ugotovila dejanske potrebe za materialne stroške učnovzgojnih zavodov. Že vrsto let namreč samo procentualno povišujejo zneske za materialne stroške, obenem pa tudi ugotavljajo, da so razlike med posameznimi učno-vzgojnimi zavodi dokaj različne — glede na ogrevanje, porabo vode in elektrike itd.
Zavzemajo se tudi za takšen koncept financiranja vzgoje in izobraževanja, ki bo zagotavljal kvaliteto dela, napredek in zdravo rast učnovzgojnih zavodov, podpiral in usmerjal svobodne dejavnosti ter vlogo in pomen pionirske organizacije, skupaj z drugimi interesnimi skupnostmi u-skladil financiranje na področju otroškega varstva, kulture, telesne kulture, vzgoje in izobraževanja ter smotrne izrabe prostega časa. S tem v zvezi bo strokovna služba TIS Velenje poskušala navezati stike z zavodom za šolstvo SRS-OE Celje, strokovnimi službami Sob Velenje in z vodstvi občinskih družbenopolitičnih organizacij. Za dokončno uresničitev finančnega načrta pa bodo iskali sodelovanja na podlagi samoupravnega sporazumevanja in pogodbenih odnosov z delovnimi organizacijami in drugimi zainteresiranimi dejavniki v občini.
Temeljna izobraževalna skupnost Velenje bo letos
imela 21,785.220 dinarjev dohodkov. Za osnovno dejavnost učnovzgojnih zavodov bodo morali izdati 19,192.033 dinarjev, za štipendije in strokovno izpopolnjevanje	učiteljev 310.000, za prevoz učencev 350.000, za pospeševanje učnovzgojnega dela 100.000, za svobodne dejavnosti šol 130.350 dinarjev. Poleg teh bodo imeli še vrsto drugih izdatkov; med drugim bodo za amortizacijo objektov porabili 520.000 dinarjev.
Dohodki otroškega varstva za letos pa znašajo 2,215.734 dinarjev. Od tega bodo med drugim za izjemno pomoč pri dnevnem varstvu predšolskih otrok v VVZ Velenje porabili 221.496, za Šoštanj pa 108.120 dinarjev. Za plačilo predšolskih otrok, ki so vključeni v vzgojno varstvene zavode, so namreč določene diferencirane cene, ki so jih sprejeli lani. V organiziranem varstvu v velenjski občini je namreč 316 otrok, ki imajo poseben popust zaradi prenizkih dohodkov njihovih staršev. Zato iz sredstev otroškega varstva doplačujejo na mesec v VVZ Velenje 18.458, v Šoštanj pa 9.010 dinarjev. S takšnimi cenami želijo o-mogočiti organizirano varstvo tudi otrokom iz družin z nizkimi dohodki oziroma tistim, ki so drugače ogrožene, za naloge vzgajanja in skrbi za otroka pa premalo sposobne.
Za letovanje otrok, katerih starši plačila ne zmorejo, so namenili 20.000 dinarjev, za sofinanciranje varstvenih oddelkov šolskih otrok 80.000 dinarjev, za izredno razširjeno dejavnost s predšolskimi otroki, ki niso zajeti v vzgojno varstvene oddelke pa 60.000 dinarjev. Med investicijskimi izdatki je prav gotovo treba omeniti 600.000 dinarjev, ki so jih namenili za nov vrtec v Pesjem. Za regresiranje šolskih malic in kosil revnim otrokom je predvidenih 170.000 dinarjev, dotacija za izboljšanje malic znaša 100.000 dinarjev, za otroški dodatek kmečkih otrok, ki je razmeroma nova oblika pomoči otroku, ki živi v kmečki družini z nizkim katastrskim dohodkom, pa bodo porabili 65.000 dinarjev.
NAS
ZNANEC
Jože Svetina je naš dober znanec. Njegovo življenje že enajsto leto teče v Zavodnjah, kjer poučuje na šoli. Poleg tega je tudi predsednik SZDL. Toda Jožeta poznamo kot umetnika-slikarja. Slikati je začel že v osnovni šoli in to tako dobro, da mu njegov profesor od začetka ni verjel, da je to napravil sam. Delal je z akvareli in olji.
Ko je Jože prišel v Za-vodnje, je najprej začel iskati stike z ljudmi, da bi videl Napotnikova dela. Tako je prišel v Napotnikov kulturni krog, kjer je bil
tudi Jakac in doktor Dobi-da. V tem krogu so njegove slike ocenjevali in ga pri slikanju tudi usmerjali. Njegove slike so že takrat bile izredno všeč doktor Dobidi.
Prvo razstavo svojih slik je imel Svetina leta 1967 v delavskem klubu. Potem pa so se vrstile razstave ena za drugo po vseh krajih. Tako v Šmartnem, Šoštanju, Mozirju, Krškem, Mariboru, Ravnah, Rogaški Slatini, večkrat v Velenju in drugje. Prvo nagrado o-ziroma priznanje pa je Svetina dobil v Murski Soboti.
V lanskem letu je imel Jože deset samostojnih razstav, letos pa je sodeloval že na sedmih.
Kot človek daje Jože miren vtis. Vendar je vedno trdno odločen, da bo naredil tisto, kar je po njegovem prav. Ljubi to vasico in ljudi, ki v njej živijo in rad z njimi dela ter jim po-
maga. Kot človek, ki z njimi živi, pozna njihove probleme in težave.
Vendar tudi kot umetnik — slikar teh ljudi ne iztisne iz svojega spomina. Ko smo namreč vstopili v njegov atelje, nam je bilo to popolnoma jasno. Na zidu visi cel ciklus slik de-lanih na lesu, ki jih je na-
Ko smo ga vprašali, zakaj ima same otroke in zakaj jih ima slikane tako resno, saj ni na njih opaziti nič tiste nam dobro znane otroške razigranosti in veselo-sti, je Jože odgovoril: »Te otroke poznam, z njimi delam in živim. So takorekoč del mene. Ti otroci so drugačni kot oni v dolini. Že
Jože Svetina
pravil v letošnjem letu. In vse prikazujejo hribovske otroke. Čeprav sta mogoče dva izmed njih enako slikana, sta istočasno zelo različna. Njihovi otroški, že rahlo upognjeni hrbti in torbice v rokah, so nam dali misliti. Ozadje, kjer prevladuje rdeča barva, njihove sklonjene postave še bolj poudari.
zelo zgodaj se srečujejo s smrtjo, delom in težkim življenjem. Marsikateri otrok mora že v zgodnji mladosti skrbeti sam zase. In ko konča šolo, se mora zopet prebijati naprej. Ta otrok je v dolini čestokrat zapostavljen in le s trdim delom lahko uspe. Vendar pa se kljub temu pred njim stalno odpira brezno. Brez-
no jutrišnjega dne. Zato hočem življenje hribovskega otroka, ki je trdo in boleče, prikazati tudi v sliki.«
In prav ima. Njegove slike morajo presuniti ljudi, saj so tako življenjske in je v njih neizmerno veliko človeške topline.
Prav tako lepi so njegovi akvareli, od katerih marsikateri predstavlja pokrajino, kjer Jože živi.
Tako lahko za Jožeta rečemo, da ni slikar za denar, ampak za ljudi, za življenje, ki ga hoče upodobiti takšnega kot ga vidi. To pa tudi izražajo njegove slike, nič manj pa tudi ljudje, ki jih na razstavah vedno skoraj vse pokupijo.
Sam pa pravi, da slika, ker slikanje ljubi in v njem uživa. Poleg tega pa tudi zato: »Ker človek mora nekaj delati, drugače bi mu bilo preveč dolg čas, če bi življenje preživljal samo ob misli na smrt.«
I\= 5
naščao
Slovenske domačije
izpodrivajo vikendi
Planine, gozdovi in travniki. Do koder seže oko, samo zelenje. Le tu in tam se izza drevja pokaže streha in belina hiše. Lepe naše slovenske planine. Lepe in bogate. To že — planine. Ali so lepe in bogate tudi današnje slovenske kmetije? Tu bi lahko postavili vprašaj, ne samo na koncu tega stavka, temveč vsem nam, naši družbi in skrbi zanje. Kje so sedaj tiste, nekoč tako bogate in rodovitne kmetije? Kje so mladi ljudje, ki bi danes zapuščeno zemljo z ljubeznijo obdelovali in na njej živeli? In zakaj jih ni tu? Nešteto vprašanj. Se več odgovorov oziroma izgovorov, ki se v njih postavlja za nas tako rešilni »če«. Ni pa to rešitev za kmetije. Naše slovenske domačije razpadajo, zemljo trgamo na koščke in jo uničujemo. Ne poznamo njene vrednosti.
Tudi pri nas v Šaleški dolini ni drugače. Še tistim nekaj kmetijam, ki jih imamo, saj smo drugače industrijska občina, ne moremo ali pa nočemo pomagati, da bi ostale to, kar so bile nekoč. Obsojene so na propad! Takšen tipičen primer današnje podrtije — nekoč lepe domačije, imamo v naši občini takorekoč pred nosom. Peljite se iz Velenja proti Šoštanju in iz Šoštanja proti Zavodnjam. Kakšnih petnajst minut hoda od tam boste prišli do domačije. Ali jo še sploh lahko tako imenujemo? Streha, ki je lesena, se trga, omet odpada in bajta — ne več hiša, se še komaj drži pokonci. V domačiji živi triinsedemdesetletni Franc
pri nas začela vojna, začel aktivno delati. Vsa štiri leta sta z ženo pomagala partizanom. Bila sta borca aktivista. Partizani so pri njiju dobili hrano, pijačo in varno zatočišče. Radmanov oče je imel pet otrok, od tega dva sinova. Oba sta padla med drugo svetovno vojno. Franček v nemški vojski, ker je bil mobiliziran, Ivan pa v partizanih. In že tu se začne ironija, ki bi nas morala prizadeti, moralo bi nas biti sram. Za sina Franca dobi Rad-man iz Nemčije 400 dinarjev, za sina Ivana, ki je žrtvoval življenje za našo domovino in svobodo, pa od naše države borih 60 dinarjev. Mar ni to nekoliko prevelika razlika? Ali so
pa je tudi njen predsednik in sekretar. Na sestanke je hodil v Mozirje. Peš seveda, pa naj je bilo to poleti ali pa pozimi.
• OSTAL MU JE ORDEN
In kaj ima danes kot star možakar od tega? Pokojnine ne dobi, ker ima posestvo in se lahko »preživlja«. Od ZB ne dobi nič. Elektrike nima, cesta pozimi ni orana in propada mu 8 hektarjev zemlje, ki jih sam s hčerko ne more obdelovati. Včasih so imeli tu po dva konja in deset govedi v hlevu. Danes ima šest glav živine in nekaj o-vac. S tem se preživlja. Da
Franc Leskovšek-Radman s svojo hčerko Miciko pred kmetijo, ki jo razjeda zob časa.
Leskovšek-Radman s svojo triinštiridesetletno hčerko Micko, ki mora preživljati tri otroke. Sama je, saj se ji je mož pri delu smrtno ponesrečil. Ko smo sedli v veliki izbi za mizo, nam je Franc v preprostih besedah, ki so v nas vzbudile občutek sramu, jeze in obžalovanja, opisal del svojega življenja.
• V IZBI SLIKA MARŠALA TITA
Ko smo vstopili v veliko izbo, smo na steni zagledali sliko maršala Tita. »Ja, tudi on je že dolgo tu z mano,« je dejal Franc, ko je ujel naše poglede. Le koliko je pri nas kmetij ali hiš v mestu, kjer bi na steni visela velika slika našega Tita?
Franc je takoj, ko se je
res življenja tistih, ki so padli za našo stvar tako malo vredna?
• RADMAN JE ŠE DANES »ZA NAŠO STVAR«
Pri Radmanu so se u-stavljale brigade. Bil jim je za vodiča poleti in pozimi, ko je bilo tudi po meter snega. Vedno so bili pri njemu dobrodošli. To je Radman sam opisal z najlepšimi besedami. Ker je i-mel takrat še gostilno, so k njemu hodili tudi Nemci. In Radman je povedal takole: »Ko so prišli Nemci, sem jim na mizo dal pijače in odšel. Ko pa so prišli partizani, sem jim prinesel še kruha. Prav za to mizo, kjer sedimo sedaj mi, smo se takrat pogovarjali veliko večerov. Tu so bile volitve, tu je bila tudi kurirska postojanka.«
Ko je bila vojna končana, Radman ni nehal delati. Bil je zelo dober orgniza-tor in je delal v vseh organizacijah. Bil je občinski odbornik, delal je v OF, bil
dobi denar, proda kakšno ovco, tele ali nekaj lesa.
Toda Radman ni nergač! Navajen je živeti težko življenje in zato se ne pritožuje. Njegove svetlo modre oči, ki so jasne in velike, v z gubami prepredenem o-brazu so kot oči dvajsetletnega mladeniča in se ob pogovoru včasih veselo in poredno zaiskrijo. Ob spominih postane živahen, razgiban. Ko nam je pokazal ordena zasluge za narod, ki sta ju dobila z ženo, je dejal: »To je vse, kar mi je ostalo. Žena jc umrla pred sedmimi leti.«
Da, to je vse, kar mu je ostalo. Ali bi se sedaj vprašali, če si zasluži Radman res samo dve medalji in propadajočo kmetijo?
' VIKENDI OB RAZPADAJOČI SLOVENSKI DOMAČIJI
Obenem, ko gre pri Radmanu vse po zlu, se nekaj metrov od njegove domačije šopirijo na novo zgrajene vikend hišice. V posmeh
Na livadah, ob razpadajočih kmetijah, se vedno bolj bohotijo počitniške hišice, ki so last ljudi iz doline. Tako je tudi pri razcetrani Radmanovi domačiji.
njemu, njegovi razcefrani domačiji in njegovi zemlji. Zgrajene so na zemlji, za katero je Radman dobil borih 500 dinarjev. Ko smo ga vprašali, zakaj tako poceni, nam je odgovoril: »Naj imajo reveži, naj si naredijo!« Da, po njegovih pojmih so oni reveži. Ker imajo v dolini hišo ali stanovanje, avto in pri njemu vikend. On s svojo razrito
domačijo pa ni revež. Vse to je v posmeh vsem nam...
Mar se ne zavedamo, da nas te kmetije, ki so še o-stale, preživljajo in nam dajejo v mesto hrano, mleko in zelenjavo? Kaj bi res radi uničili vse? Kam in koga bi šli prosit za kos kruha, če bi se v mestih kaj zgodilo? Kmeta! In on, ker ni revež, ker ni skopuh,
bi nam ga dal. Pozabil bi na krivice, ki so se mu zgodile in bi pomagal. Tak je Radman in taki so še drugi kmetje, ki žive po naših planinah in pomagali bi kljub temu da jim sedaj počasi, vendar vztrajno propadajo domačije, ker ne dobe pomoči. In mi? Bi jim za tisti kos kruha rekli hvala?...
Ekipa Polypexa občinski prvak
Tekmovanje je bilo pod pokroviteljstvom velenjske podružnice Ljubljanske banke
Pred kulturnim domom v Velenju je bilo 6. maja tekmovanje ekip prve pomoči. Tekmovanje, ki se ga je udeležilo 30 ekip od 33 prijavljenih, so vodile tekmovalna, verifikacijska in ocenjevalna komisija, poleg njih pa še tehnično-ra-čunsika skupina in občinsko razsodišče.
Od tridesetih ekip, ki so sodelovale, jih je bilo devet iz šol Velenja in Šoštanja, devet iz podjetij in dvanajst iz kralj evnih skupnosti občine Velenje.
Od 120 možnih točk so ekipe prve pomoči dosegle naslednje rezultate — I. industrija Polypexa Šoštanj 119,8, 2. gimnazija Velenje 119,5, 3. krajevna skupnost Pesje 118,3, 4. krajevna skupnost Velenej 117,5, 5. krajevna skupnost Paka II 117,3, 6. osnovna šola Gustav Šilih I 117,3, 7. rudnik lignita Velenje — I. skupina 117,2, 8. krajevna skupnost Topolšica 117,0, 9. krajevna skupnost Cir-kovce 117,0, 10. komunalno obrtni center Velenje 116,5, 11. rudnik lignita Velenje — II. skupina 116,2, 12. kra-
jevna skupnost Šentilj 115,8, 13. osnovna šola Bi-ba Rocik Šoštanj II 115,7, 14. krajevna skupnost Paka I li5,6, 15. tovarna gospodinjske opreme Gorenje I 114,0, 16. krajevna skupnost Gaberke—Diruž-mirje 112,2, 17. rudarski šolski center — Jama 111,3,
18. tovarna usnja Šoštanj 109,3, 19. osnovna šola Gustav šilih II. 109,3, 20. III. osnovna šola Velenje — II. ekipa 107,8, 21. krajevna skupnost Bele vode 106,8, 22. krajevna skupnost Lo-kovica 106,8, 23. rudarski šolski center — obrat Eko 104,8, 24. osnovna šola Bi-
Na ploščadi preti domom kulture v Velenju je bilo tekmovanje ekip prve pomoči. V ozadju je zmagovalna ekipa iz Polypexa.
Mlada dekleta spremljajo tekmovanje svojih rivalk.
ba Ročk Šoštanj I 103,7, 25. III. osnovna šola Velenje — I. ekipa 103,3, 26. lil. osnovna šola Velenje — III. ekipa 101,2, 27. krajevna skupnost Šoštanj 101,0, 28. osnovna šola Miha Pinter Toledo Velenje I 99,0, 29. tovarna gospodinjske opreme Gorenje — II. ekipa 98,8 in 30. osnovna šala Miha Pinter Toledo Velenje II 86,2 točki.
Za sodelovan je na republiškem tekmovanju se je torej uvrstila ekipa iz Po-lypexa. V bodoče naj bi se na tekmovanje prijavilo še več ekip. To se nanaša predvsem na podjetja, saj se jih je sedaj prijavilo le devet. Nikdar ne vemo, kdaj bomo potrebovali znanje, ki smo si ga iz prve pomoči pridobili.
Velenjčani sprejeli štafeto mladosti
Več sto Velenjčanov, med katerimi so bili v glavnem mladi, je v ponedeljek sprejelo zvezno štafeto s pozdravi ter z eno samo veliko željo predsedniku Titu, da bi še dolgo ostal med nami in nas vodil. Nekaj minut pred prihodom zvezne štafete so pionirji osnovnih šol prinesli občinsko štafeto s pozdravi predsedniku Titu za njegov 81. rojstni dan, ki jo je organizirala občinska konferenca zveze mladine skupaj z osnovnimi šolami iz Šmartnega, Šoštanja in Velenja.
Natanko ob 14.20 pa je mladinec Gorenja Franc Vidmajer prinesel zvezno štafeto na ploščo pred kulturni dom. Štafetno palico so velenjski mladinci prejeli v Doliču od Slovenjgrad-čanov. Pionirji in velenjski gimnazijalci so izvedli lep kulturni program, zbranim Velenjčanom pa je spregovoril predsednik občinske konference ZMS Ciril Gre-benšek:
Danes, ko korakamo iz iz ene v drugo delovno zmago pri graditvi družbe, se Titovo ime ponosno vije v vsakem našem delovnem človeku, v vsakem našem občanu, v vsakem našem uspehu.
Mladina in vsi delovni ljudje velenjske občine obljubljamo, da se bomo še naprej borili pod zastavo tovariša Tita. Prizadevali
»Dragi tovariš Tito! Težko je 2 besedo izraziti ljubezen in radost, ki jo čutimo do tebe, tovariš Tito. Srečni in ponosni smo, da lahko stopamo pod tvojo rdečo zastavo, v katero je vtkanih toliko borb za svobodo, za napredek in za miroljubno sožitje med narodi vsega sveta.
Tvoj boj nas obvezuje, da tudi mladi vložimo vse svoje moči v uresničevanje tvojih idealov, da bo naš jutrišnji dan še lepši in srečnejši, da bomo lahko skupno z vsemi narodi sveta uživali mir in enakopravnost. Tvoja ustvarjalna prizadevanja so tesno povezana z našimi željami in vero v prihodnost.
Ob tvojem 81. rojstnem dnevu ti v imenu mladine
Ciril Grebenšek pozdravlja štafeto mladosti
»Tito je naš. Ne le naš. Njegovo dejanje je preveliko, da bi lahko ostal last, samo naših narodov. Vsa velika dejanja postanejo nujna last vsega človeštva, ki želi dobro, ki misli iskreno. On je simbol boja, socializma, miru. Titovo ime izgovarjajo danes ljudje vseh ras in barv ob mislih na svoj boj za svobodo, na svojo pot v prihodnost...
si bomo, da bo naša ustvarjalnost čim bolj plodna, da bo naše samoupravljanje in družbeni odnosi vredni besede TITO. Ni ovire, ki je ne bi mogli premagati pod tvojim vodstvom, tovariš Tito.«
Zadonela je partizanska pesem, pred mikrofon pa je stopila mladinka Eta Ga-beršek in prebrala pozdravno pismo za našega dragega maršala:
in prebivalcev občine Velenje izrekamo tople pozdrave in iskrene čestitke.«
Ko so mladinci s štafetno palico zapuščali ploščad, so mladi — pionirji, cici-bančki, rudarji v svojih slavnostnih uniformah in vsi drugi še enkrat toplo pozdravili nositelje Titove štafete z željo, da bi plamen velikega borca za mir še dolgo, dolgo gorel v naših srcih.
velenje
OBVEŠČA
da špecerijske prodajalne od 15. MAJA t. 1. dalje ob nedeljah ne bodo več
ODPRTE
Cenjene potrošnike vabimo, da se oskrbi j o z živili poprej. Posebno zaradi tega, ker so naše špecerijske prodajalne v Velenju odprte ob sobotah in dnevih pred prazniki tudi popoldan.
ŠOŠTANJ
BLIŽE
USPEHU
Razplet v slovenski rokometni ligi se na vrhu lestvice nagiba v prid Šoštanju. Najres-nejši zasledovalec Rudar iz Trbovelj je doživel poraz v Murski Soboti. Tako je prednost Šoštanja kar 5 točk pred Rudarjem in Slovenj Gradcem, ki se bosta potegovala za drugo mesto.
Šoštanj čani so pred več kot 500 gledalci dosegli pomembno zmago nad Radečami z rezultatom 25 : 19 (14 : 9). Ves čas tekme so bili boljši in polnili gol gostov preko Štefana Kača, Požuna in Vačovnika. Strelci golov so bili: Požun 8, S. Kac 6, Vačun 4 in Stvarnik 2, Klemenčič, Kompan, R. Kac po enega.
Rokometaši Slovenj Gradca so na svojem igrišču z zanesljivo igro odpravili Tržičane, ki se borijo za boljše mesto na lestvici z rezultatom 26 : 14 (10 : 7). Ocepek, Pori in Potu-šek so dosegli največ zadetkov. Ostali tekmeci so igrali: Ribnica : Brežice 21 : 20 (14 : 10), Izola : Piran 10 : 7 (4 : 7), Polet Rudar 20 : 18 (8 : 8), Ajdovščina : Radgona 14 :13 (5 : 8).
Lestvica po 17. kolu:
1.	Šoštanj 17 14 1 2 318:265 29
2.	SI. Gradec 17 12 0 5 311:266 24
3.	Rudar	17 12 0 5 250:218 24
4.	Ribnica 17 11 1 5 303:273 23
5.	Tržič	17 9 2 6 265:247 20
S.Piran	17 7 3 7 201:205 17
7.	Radgona 17 6 1 10 311:328 13
8.	Ajdovščina 17 6 1 10 259:290 13
9.	Radeče 17 4 3 10 257:275 11
10.	Izola	17 5 1 11 236:262 11
11.	Polet	17 5 0 12 282:317 10
12.	Brežice 17 4 1 12 263:310 9
• Nova sobna vrata in dva tridelna okna poceni prodam. Pantner, Paka 3, Velenje.
Svet šole III. osnovne šole Velenje razpisuje prosto delovno mesto
HIŠNIKA
Zaželena je kvalifikacija ključavničarja ali mizarja. Dvosobno stanovanje je v šoli. Osebni dohodki po pravilniku.
Interesenti naj se zgilasi jo v upravi šoli od 7. do 14. ure. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta.
Posebno obvestilo potrošnikom pitne vode
Po zakonu o vodnem prispevku za leto 1973 (Ur. 1. SRS, št. 12-91/73) se je obveznost plačevanja tega prispevka razširila na vse potrošnike pitne vode, torej tudi na tiste, ki se ne ukvarjajo z gospodarsko dejavnostjo.
To pomeni, da je Komunalno obrtni center Velenje dolžan, na osnovi tega zakona in izdane okrožnice Zavoda za vodno gospodarstvo SR Slovenije — Ljubljana (z dne 25. aprila 1973) da s 1. aprilom zaračunava poleg vodarine še vodni prispevek v višini 0,20 din za vsak kub. meter vsem potrošnikom pitne vode izven gospodarstva, t.j. gospodinjstvom, u-stanovam in podobnim.
Komunalno obrtni center Velenje
TOČKI OBEMA
V 17. kolu SCNL sta Rudar in Šmartno dobila tekmo proti Olimpu in Bakovcem. Konkurent Branik pa je klonil proti Slivnici z 2 : 1 (2 : 1). Tako je na vrhu lestvice vrstni red: Šmartno, Rudar in Branik.
Velenjčani so v povprečni tekmi šele v drugem delu nad-igrali celjski Olimp, čeprav so ves čas bili boljši. Mrežo Celjanov je načel Topčič, nato pa sta dosegla še zadetke Ra-kič in Pašlč. Po priložnostih, ki so jih Imeli domačini, bi bil lahko rezultat še večji kot 3 : 0. V lepem vremenu je tekmi prisotsvovalo 450 gledalcev.
Šmarčani so gostovali v Ba-kovcih. Z neprijetnim nasprotnikom so dosegli minimalno
zmago z rezultatom 1 :0. Šmarčani so ponovno prevzeli vodstvo na lestvici.
Rezultati ostalih srečanj: Beltinci : Steklar 3:1 (0:1), Slivnica : Branik 2:1 (2:1) Dravinja : Rakičan 1:1 (1:0), Opekar : Kovinar 2:0 (1:0).
Lestvica:
1.	Šmartno	17 13 1
2.	Rudar	17 11 4
3.	Branik	17 11 2
4.	Beltinci	17 8 2
5.	Steklar	17 8 2
6.	Olimp	17 7 4
7.	Bakovcl	17 7 2
8.	Dravinja	17 3 8
9.	Opekar	17 6 0
10.	Rakičan	17 4 3
11.	Slivnica	17 4 2
12.	Kovinar	17 4 2
3	40:23 27 2 32:15 26
4	42:16 24 7 42:33 18
7	29:24 18 6 26:23 18
8	29:28 16 6 21:26 14
11 13:35 12
10	19:30 11
11	25:45 10 11 15:35 10
M
nama
TRGOVSKO PODJETJE
LJ U B LJANA
Tomšičeva 2
ob javlja prosta delovna mesta ZA VELEBLAGOVNICO V VELENJU
1.	NAMESTNIK ODDELKOVODJE za športne rekvizite
2.	NAMESTNIK ODDELKOVODJE za pohištvo
POGOJ:
pod tč. 1 in 2 — trgovski poslovodja ali prodajalec in tri leta prakse.
Poizkusilo delo traja 1 mesec. Delo je za nedoločen čas.
Pismene ponudbe s kratkim življenjepisom im dokazili o izobrazbi in potrebni praksi sprejema kadrovsko socialna služba podjetja osem dni po objavi.
Industrija plastike POLYPEX Šoštanj, Cesta talcev 3
vabi k sodelovanju delavce za naslednja prosta delovna mesta:
•	OBRATOVODJA OBRATA ARMIRANE PLASTIKE Pogoj: končana STS — strojni ali kemijski oddelek, s 5-letno prakso v operativi.
•	PLANER-TERMINER V PRIPRAVI DELA
Pogoj: končana STS — strojni oddelek z 2-letno prakso v operativi in odsluženim vojaškim rokom.
•	VEC KV KLJUČAVNIČARJEV za delo v mehanični delavnici in v obratih za izmenovodje.
Pogoj: dokončana industrijska šola — oddelek za ključavničarje s 3-letno prakso in odsluženim vojaškim rokom.
•	KV ORODJARJA
Pogoj: dokončana industrijska šola — oddelek za o-rodjarje s 3-letno prakso in odsluženim vojaškim rokom.
•	ADMINISTRATORKA V PRIPRAVI DELA
Pogoj: dveletna administrativna šola in najmanj 1-letna praksa v pripravi dela.
•	ADMINISTRATORKA V TAJNIŠTVU
Pogoj: srednja upravno administrativna šola in vsaj 2 leti prakse. Zaželeno je znanje vsaj enega tujega jezika.
Nastop službe za vsa delovna mesta je takoj ali po dogovoru. Poizkusno delo traja 2 meseca. Pismene ponudbe z dokazili o strokovnosti naj kandidati pošljejo v 15. dneh po objavi na komisijo za vstop in izstop z dela pri industriji plastike Polypex Šoštanj, Cesta talcev 3.
ZAHVALA
Ob gnusnem zločinu je tragično umrla sestra
ANA GLAVNIK
Iskreno se zahvaljujemo za pomoč tovarni gospodinjske opreme Gorenje, godbenikom, darovalcem cvetja in vsem, ki ste nam izrekli sožaljc ter jo spremljali na njeni zadnji poti.
Žalujoči: sestra Hilda Glavnik in sorodstvo.
nasčas
Uredništvo in uprava Velenje, Titov trg 2, poštni predal 89, telefon (063) 85-087 • Redakcija: Ljuban Naraks (glavni in odgovorni urednik), Stane Vovk, Hilda Vrhovšelt In Rudi Zevart • Časnik izdaja organizacija SZDL občine Velenje • Kot štirinajstdnevnik »Šaleški rudar« je izhajal do 1. januarja 1973 • I.ist izide vsak petek • Cena je 1 dinar
• Letna naročnina je 40 dinarjev • Za inozemstvo 65 dinarjev • Tekoči račun št. 50740-533-678-55263 pri SDK Velenje • Rokopisov in fotografij ne vračamo • Tisk in klišeji AERO, kemična in grafična industrija Celje • List je oproščen temeljnega prometnega davka na podlagi mnenja republiškega sekretariata za prosveto in kulturo (št. 421-2/72)
Stisk roke s političnim sekretarjem komiteja občinske konference ZK Franjom Koranom.
V tovarni gospodinjske opreme Gorenje
Edward Gierek in naš župan Nestl Zgank na novem jaški
»Tudi jaz sem bil v vaših rudnikih in vem, da so vaši rudniki dobro mehanizirani,« je v poljščini dejal direktor našega premogovnika Ludvig Mali.
V kulturnem domu so dragemu gostu pripravili prisrčen kulturni program. Gimnazijski dekliški pevski zbor je zapel dve pesmi, pionirji pa so goste obdarili s cvetjem.
G^k?fm,d0m0ra, USlednega gosta spreJel° pozdravilo več tisoč Velenjčanov. Edvvard caerek odzdravlja navdušenim domačinom
Direktor Ivan Atelšek izreka dobrodošlico Edwardu Giereku.
Tudi pred kulturnim domom so Edwarda Giereka sprejeli s šopkom nageljnov, ki mu jih je izročila dijakinja velenjske gimnazije.
Po vsej poti po Šaleški dolini so visokega gosta z navdušenjem pozdravljali številni prebivalci. šoštanjski pionirčki nestrpno čakajo, kdaj se bo v daljavi pojavila skupina avtomobilov da bodo lahko dragega gosta s poljskimi, jugoslovanskimi in slovenskimi zastavicami prisrčno pozdravili.
Sekretar osnovne organizacije ZK rudnika Velenje Ivan Drev izroča Edwardu Giereku rudarsko uniformo in rudarsko palico kot spominsko darilo naših rudarjev.
Delavka Gorenja Darinka Šti-molar je pozdravila poljskega partijskega voditelia Edwarda Giereka. Takole je dejala: »Srečni smo, da nas je doletela čast, da lahko vas, tako uglednega gosta, voditelja združene delavske partije in vaše cenjene sodelavce pozdravimo v naši sredini, v sredini deset tisoč samouprav-ljaleev. Želimo in prepričani smo. da bo vaš cenjeni obisk doprinesel k še večjemu poglabljanju stikov in vezi med vašimi in našimi narodi, med vašimi in našimi delovnimi ljudmi. Obenem vabimo vaše delavce, naj obiščejo našo tovarno.«
V znamenje dobrodošlice so pred Giereku in njegovi ženi postregli čaju s kruhom, soljo ter medico.
kulturnim domom Edwardu po starem slovenskem obi-