List 1 / Tecaj LIX • 4 I i id' II t r / 4 lEhajajo vsak petek ter stanejo v tiskarni ,prejemane za celo leto 6 kron, za pol leta 3 krone in za četrt leta 1 krono 50 vin. po pošti prejemane pa za celo leto 7 kron, za pol leta 3 krone 60 vin., za četrt leta 1 krona 80 vin. Za prinašanje na dom v Ljub jjani se plača leto 80 vin. Naročnino prejema npravniStvo v Blasnikovi tiskarni plača za vsako vrsto za enkrat 16 vin., za dvakrat 24 vin., za trikrat 80 vin. ) Oglase (inserate) vzprejemlje npravniStvo Dopisi naj se pošiljajo uredništvu „Novic' Ljubljani 1. marcija 1901. t « v t 1 f% Nemškim radikalcem je bilo kohfiskovanje omenjene brošure o naukih sv. L^guorija samo pretveza mogli vreči, v parlament novo preporno pokveko da so , Na- videzno so vprašali tista brošura konfiskovala t « • 99 Proč od Rima - A * isJiiUjpa A 4 M t • ^ r Minolo soboto bovit vihar divjal v poslanski zbornici jstra prQvzFQČiU^mški_riidikalci s SVOJO bune napovedo katoliški veri boj — ■ ' ^^—- irr« m M mmr -----m manM r ti * Verski fanatizem ostane najstrašnejši m kdor je količkaj pazno čital časnikarska poročila, tisti je moral spoznati, jBBoatls kot prvi poja velike nevarnosti ali taka Naša naloga ni in ne more vsebina moralne teologije { biti • ^ I da bi preiskovali, - ' -' • 1 Alfonza Liguori j a res Samo sno '.9 vsklike, kakoršne sovraštvo zamore narekovati bilo slišati v sobotni seji 1 kakor se piše ali ne N.au^i > .i , \ tega zadnjih A mnogoimenovanega cerkvenega pisatelja noma neznani ljudem poslanske zbornice in ^a^lv_v8€ibično prodajata vsklik ^ 1 J T^ »__£1 • ' f^ V A ' TS J ' Q ^ Rima m » i X • nas OjljtnQ ie^ (k .so, nemški radikalci, torej tista stranka > Morda so popolnoma pravi, taki da , • • - - ' i i f i y • ^ ' ' ^ ^ jim ne more nihče ničesar očitati, komur je za suho resnico in pravico, mogoče tudi da niso taki, to pa stoji. ima nemškim narodom največ zaslombe začeli govorniki so naravnost priznali, da je • • % i t 1 da absulutno ne spadajo v parlament A « • • . - ^ v • « ^ od Rima® nastalo iz političnih vzrokov narodnosth * • v t Važnost oziroma pomen te interpelacije tudi nikakor nagibov, da je torej nastalo, ker vidijo nemški • • ne tiči v tem, da se • * » ft • . • ^ w podala ravno ta interpelacija v katoliški cerkvi oviro uresničenju o' • » versko { Tak boj m • • konča teženj, pokoplje ^lament. sramotilna interpelacija ma^^^e verstva parlament pravice parlamenta omejene na mogoče samo « kaka zane v odstraniti, in je način,^ se ga naredi nenevarnim, zakonodaje razmerje mej • t državo in \ • • • ^ • . f . posameznimi veroizpovedanji, dočim • t mnogo \)Vi mu glede verskih naukov posamezniB od države priznanih veroizpovedanj ženci branite v v ljudstvu, z il^HRTi bodo gotovo zlasti pri razpravah ne gre nobena sodba. Parlament ima pravico, da posa • / mična veroizpovedanja uvrsti mej tista, ki so od države o proračunu versko vprašanje vedno iz nova vlekli na priznana, in da druge zopet iz te vrste izloči, pri taki priliki pravico, da uvažuje vse, kar govori tudi ima ščuvati ljudstvo nevarnosti katoliško cerkev janfiR * • toliko to ali proti temu, a kadar je kako veroipovedanje ^ ^ ' v. ■ države, priznano —; in katoliška vera spada meiida ne more biti dovoljeno, da se ovščino tnim razumništvom kako mo med nje dotlej Kdor razmere, sle % • v parlamentu spravljati nauke posameznih cerkvenih pisateljev na kritično rešeto, da se hoče razdirati to 1 narodnostnemu vprašanju avtonomiji posamičnih kraljestev vprašanju kar država priznala dopustno vprašanje If 1 if T I 1 ^m % parlament vprašanje katerem utegne r jr. stran Letnik vati podpore tudi tacih in PLTaxjmiiio potrebo- našo nedolžno žensko mladino brezverce 1 1 1 % \ y 1 f / I % t spoznali kajti škofje 80 sklenili strani } zabraniti duhovščini menda 4 ^ SO v skupnem pastirskem listu r boje, misleč posezanje v se tako Hijena sika sedaj na vse uvidela je, da dokler imajo dekleta tako močnega varuha, ne pade jej v žrelo nobena žrtev. se je sedaj s svojo t^v§^šico ^r^Jjce^^o ter ste napeli vse svoje moči, da uničite m ublažijo politična nasprotja m pridobe tiste, ki so stali v opoziciji to krepko tr'dnjavo, kar se jima je deloma tudi posrečilo kajti ta trdnjava nima lastnega krova, marveč je pripu- ščena na milost teh dveh krvolokov po naši sodbi ni ngpažno, in menimo, lifitžida stgiy)vanj[j5 je da bi tuii-j)ii«i338 atere zdaj^dbija al^oju. e i|kušalo nain je in seliti se bode treba Ali kam? Slovenskih stanovanj nimamo na razpolago Vroča prošnja do vseh slavnih županstev naše širne domovine. i Zavod sv. Nikolaja, zavetišče za brezposelne služ in a ko gremo k našim zagrizenim nasprotnikom, priprav Ijeni moramo biti, da nas isti zopet poženejo na cesto Sedaj smo torej na cesti brez strehe in premoženja Kam se nam je obrniti? kje nam je iskati pomoči ako ne pri onih, ki jim je dolžnost nam pomagati 1 kinje v Trstu, deluje mirno, brez hrupa in šuma deluje uspešno, kar priča dejst a Ijena Slovenska županstva so takorekoč moralno prisi 9 da nam oni v prvi vrsti prihitijo na pomoč Saj 1 da vsprejeL^-teku ne zahtevamo Bog se ga vedi koliko 1 marveč zadovoljni let mesecev pod svoje odkrilje n 1 SOO-deklet To smo ako nam vsako županstvo prihiti na pomoč vsaj s število jasno kaže, kako potreben da ta zavod se zavedaiü^dekleta same 9 vsled česar Tega svoto letnih 10 kron tem županstva koristila v prvi vrsti sebi da so njega sicer..o^rni prostori esni kajti zavod je prihranil istim že ogromnih svot bolniških stroškov, ker sprejema v oskrbo tudi bolehna dekleta. roko godi Dekleta torej vedo, da so varne pred vsako zlohm Ako se pa vender pripeti, da se kojemu dekletu še tako mala krivica, zavod vedno posreduje, da se ta krivica odpravi čim prej. Dekleta so pa tudi hvaležne ter kažejo svojo hvaležnost v tem, da se Jn_pi:azniW v zavodu, ter pritekajo vanj dr Mar Zdravi jih človekoljubni in vrli zdravnik gosp. tinis brezplačno in zdravila dobivajo po jako znižani ceni Dobrote človekoljubnega zdravnika pa ne smemo zlorab- ljati 1 pač bode dolžnost zavoda, da kadar pride do kakega imetja, da se ga vsaj deloma c škoduje za umorno požrtvovalnost. njegovo ne kakor bi prihajale-^na svoj rojstni dom. Svojo hvaležnost Kake stroške bi torej imele občine, ako bi mi, taka a kažejo tudi s tem 1 da so poštene, pridne in udane bolehna dekleta pošiljali svojim gospodarjem ne • Gojenke zavoda ne vidijo v svojih gospodarjih mu čiteljev in zatiralcev pač pa dobrotnike in vzgojitelje ;^žinana^a, v fet^ih^smo^ prepričani, uglsd n^ših deklet, neJzročiiBo nobenega da čast in \ v javno mestno bolnišnico, kjer da nimajo za dragi denar postrežbe, kakoršne se pristoji bolniku, marveč so izpostavljene celo zasramo-vanju svojih narodnih čutil. To bi bil torej materijalni dobiček občinam. Kaj pa naj rečemo o moralnem in narodnem oziru. To se ne da Prepričana sem bila že pred leti, da je v Trstu nasprotniki popisati; to vedo najbolje naši zagrizeni 1 zelo potrebno tako zavetišče, a da je tako potrebno, tega zavodu Oni ne bila mislila nikdar. Človeku se niti more 1 atamote in solz zakrivajo tržaške st^e koliko uničenih mladih biBi 1 ki plakajo med stenami sramotnih Ne nesrečnice izključno zato pa uganjajo tako brezvestno gonjo proti dobro znajo, da ako dobijo naše ženske lijejjo sanjati_ne za se, da jim gre vse gladko izpod rok našega živila v Trstu 9 slovenska J^ena ? Oni prebudi v narodnem 1.1 alj vdi^večina tojpada našemu narodu, vselej odklenkalo. Oni vedo spozn pogledu 9 P ridite torej vi vsiTki se" prepirate za načela ter vihtite smrtno orožje proti lastnemu bratu! Pridite vsi fiiožje^deti namreč to da skupaj in poglejte, koliko tuge in sramote zakriva zlo- stranj glasno staro mesto! slovenske žene potujčena 1 potujči potem Pridite- in poglejte v bolnišnico in prepričali se Zavedna bodete na svoje lastne oči kako moči dekleta v najlepši svoji dobi, dekleta, ki čast nam in domovini naši, ako bi imele kojega plakajo in prosijo po- delale da jih 1 ženska pa bode vzgojila krepki naraščaj, kateremu italijanska gnila kultura mu ne doseže niti do členkov. Vzdramite se torej slavna županstva in drugi ro- brani pred gladom in hijeno ženske sramežljivosti. Padle doljubi 1 ter nam prihitite na pomoč, da rešimo naše so in zgubljene so za vslelej tej stiski in sili usta mlado ženstvo Zmagoslava. no vil se je ^vod sv. Nikolaja, ki je preprečil sramoto slovenskih deklet. Štrl je Ti^ni glavo in potegnil iz žrela r - Letnik L1X. Stran 83 iT f k I' I • L- JI 'i. Politični pregled. Položaj je postal za ministrstvo jako neugoden. dnevi Mini- dal sklicati strski predsednik Eörber je že pred nekaj vse načelnike parlamentarnih klubov, da se dogovore, kako se dalo nekatere nujne vladne predloge pravočasno rešiti. dnevni niti poAitiv^enjornen. Vlada posrebuje, imela sej, a imela kak nekatere njene pred- loge pravočasno reši, ker bi bila sicer primorana jih uvelja- viti s 14 Najnujnejši je zakon o kontigentu vojaških no- • ¥ vincev, ki mora biti uveljavljen pred 15. marcem, kateri dan se začno nabori. Vse to je Körber klubovim načelnikom razložil, ali uspeha ni mogel doseči nobenega. Zdaj se čuje, da mora^ vlada v se ta teden izposlovati, da se izvrši vsaj prvo branje rekrutnega zakona, sicer pošlje parlament na počitnice, začne zopet vladati s Državni zbor. 14. seji minole sobote bila raz- prava o čisti interpelaciji, o kateri govorimo na prvem mestu. Proti temu žaljenju katoliške cerkve sta tudi protestirala pod-načelnik „Hrvatsko-slovenskega kluba" dr. Ploj in načelnik torkovi seji je bila Slovanskega cenfruma" dr. Šusteršič. zopet debata zastran sprejemanja* nenemških interpelacij, na kar so sledila utemeljevanja raznih nujnih predlogov. Ga^se Žalosten jubilej 40 let. kar bila avstrijskim narodom „darovana" danda- njo so se našnja ustava. .je to^s^avo^^oktipira pravice, z njo kcalj^^m in deželam vanski narodi potlačeni kakor je" vzela so bili slo- chhof že nemštva, zakaj ta ustava 1868. pravice tiridesetletnica ustave znova kriva nikjer mimo, ne da bi se bil kdo zanjo resno zmenil. ta'" ustava največ na mrt- ni čuda! Saj se zaveda vsakdo, da ladajpčega zla, in da je ta ustava danes vaški postelji Nova aystro-ogrska kolonija ? « Avstrija baje dobila veselje do kolonij. „Velikanska" pridobitev v Tientsinu naredila podjetno. Sedaj je Avstrija vrgla, kakor poroča ]o Frankfurter Zeitung" svoje oči v Brazilijo. Vzbudile "^so se želje po Braziljski pomorski državici Barana, v kateri na- merava.rnadaljevati svoje kolonizacijsko delo. V tej državici je mnogo avstrijskih podanikov, posebno Dalmatincev. S to vestjo v zvezo spravljajo listi vest, da avstrijska korveta -Donau odplula proti južnozahodni obali Amerike Ogrska V ogrski zbornici je bila jako viharna debata ö'^nafödnostih, katera je pokazala, kako divja krivica se javno zagovarja v tej deželi. Govorilo se je kar naravnost, . narodnosti na šiloma * . . „Enotna narodna kultura" baje zahteva, da so vsi Ogrskem Madžari. Edihr poslanec Dosza se je upal ugovarjati, češ, da za „enotno kulturo" ni treba zatreti vseh nemadžarskih jezikov, ker se kultura lahko brez tega doseže. Poslanec J a n i č odpadel Slovak, je pa govoril prav po ja- ničarsko. Slovake je denunciral kot panslaviste so pod Bolgarska. Turčija je pričela strogo postopati proti bolgarskemu gibanju v Macedoniji. V Carigradu je aretovanih več Bolgarov, so na sumu, da so Člani macedonskega bol- garskega agitacijskega odbora. Aretovan je tudi znani bolgarski zdravnik Dinow. Eusija sporočila Turčiji, naj nastopa v ohranjenje miru ostro, a naj pazi, da njene čete ne nastopijo proti nedoločnim. V Bolgariji vre, ker je vlada razpustila pod pritiskom nekaterih diplomatičnih zastopnikov v Zofiji strelsko društvo. Vlada je tako zmešana, da je pripustila protestni shod proti svoji lastni odredbi. 2200 članov strelskega društva 22. m m. protestovalo proti vladni odredbi, čuje se, da je pozicija bolgarskega kneza Ferdinanda silno nepovoljna. Uve-denje vojne diktature v Bolgariji je v najbližnji bodočnosti. Sobranje se razpusti. Nemčija Nemški general Werder odide te dni v Petrograd k caru Nikolaju. Kakor poroča berolinski Anzeiger", ima nalogo, da odstrani nesporazumke. n Local so na- stali med Eusijo in Nemčijo glede iztočno-azijskega vprašanja ter da izgladi neugoden utis ga je napravilo v Rusiji vanje cesarja Viljema na Angleškem. Napetost mej Nemčijo in Eusijo kaŽe tudi ostra osebna polemika mej ruskim finančnim ministrom Witterjem in nemškim kanclarjem Bülowom. Vojna v južni Afriki. nosovi gledajo Botho. sedaj Angležem pripetilo, Nekaj sličnega, kar se je se jim je že lani v avgustu pri Olifant Neku, v novembru pri Bothaville, v decembru pri reki Caledon in upati je, da bode taka gleže še nadalje. Najnovejše sreča spremljala An- da vesti poročajo: se je popolAümaJ^jalpvil. Dewet < prodrl proti severu in koraka proti Prieski, kjer ga pričakujeta Hertzog in Brand Botha je ušeP z "2000 mož proti Komiportu. tnngel ob takih veljstvo v rokah Littletona. bode dotacijo 100 000 funtov. Eoberts bode dobil v zahvalo za svoje delovanje povrh še naslov „Lord warden of the cinque tem na- zapustil Kitchener je .-ondotno pose poroča, da mu angleški parlament v zahvalo za njegov povratek dal Eobertsu porto u katerega namerava odložiti lord Salisbury, slovom. je ob jednem združena ^ačasna posest gradu Walmer. Ondi bode lahko počival in mislil na svojo blamažo. m Kitchenerjevo * • « « •• J Obrtnijska premišljevanja. (Konec.) Lastništva prembgokoßov so v zvezi s trgovci s premogom takorekoč rajonirali vso kupčijo s premogom m in š tem za vse obrtnike v pravem pomenu besede pro- kupljeni od Eusov ih zahteval, naj se z državnimi ljudskimi klamirali „naglo sodbo". šolami zatrö Bogoslovce v Eperieru imenoval panslaviste Dobro mu je potem „Budap. Tagblatt" posvetil, ko je pokazal da je edini dokaz za njihov „pansiavizem" Kako je zvišanje premogovih cen vplivalo na vso ta ker so dali obrtnost. tako na veliko, kakor na malo, naj ) kaže enkrat ßkupaj fotografirati in so se pod fotografijo slovaško jeden sam slučaj. podpisali I Poslanec Eataky je pa govoril tudi zoper nemški • % \ % % ^ % M' * ^ ' ^ f I ^ Zadnjič omenjene enkete se je udeležil tudi odpo jezik. Zabavljal je, da se v državnih srednjih šolah tako malo slaniBC neke papirnice. Ta je dokazal, da bo njegovo uče učenci, da še ogrsko ne znajo pravilno koncipirati naj Se nemščine uče! -Carthaginem delendam" pač znajo. pa se tovarno vsled zvišanja premogovih cen veljal premog a na avstrijskega sovražnika jih pa nihče ne opozarja ta ostri napad proti Avstriji nemški listi molče!) (Na Ta de- 80 000 kron na leto več, kakor ga je veljal poprej i da je ) m njegovi tovarni vsled tega popolnoma nemogoče bata je pokazala, da so Madžari res to, kar je o njih rekel izhajati. Res je dotična tovarna delo ustavila, vsled česar neki francoski državnik: „Šovinistični barbari!" le več sto delavcev in nekaj uradnikov izgubilo kruh. T. stran 84. Letnik L1X; I Kako mora zvišanje premogovih cen vplivati še-le transport povprek postal pri 10.000 fc^ za 3 gld. cenejši, na steklarsko industrijo, ki mej vsemi industrijami največ kakor je bil prej. premoga porabi, si je po tem takem lahko predstavljati. Avstriji se pa niso tarifi niti za krajcar znižali, Vsled zvišanja premogovih cen se nekaterim ^^ se s tem vsa obrtnost silno oškodila 1 trpeli pa so industrijam onemogočil obstanek, drugim pa se je onemogočil eksport, ker so vsled višjih cen premoga izgubile možnost konkurirati z inozemskimi industrijami. Gotovo je, da bodo producenti premoga slej odnehali in cene zopet znižali, kakor hitro konsumentje. Tem razmeram se mora narediti konec, toda prej prei ali se Jim zboroval. ta konec ne naredi, dokler parlament ne bo I » poneha nakupovanje v dosedanji meri, katero nakupovanje je industrijalcem narekoval strah pred novim štrajkom. Toda vsa obrtnija ia sploh vse občinstvo je interesirano pri tem, da se ustvarijo razmere, vsled katerih bo pro-ducentom premoga nemogoče, cene še kdaj zvišati. k stališče. Producentje premoga so se postavili na Važen bakterij v gospodarstvu * # Bakterije so najnavadnejša židjenska bitja. se s da bodo cene zviševali, kadar bo mnogo povpraševanja po premogu, zniževali pa jih bodo 1 kadar bo obilo pre- moga na razpolaganje, kupcev pa malo. Nasproti temu imajo konsumentje samo jedno rambeno sredstvo: poskrbeti se mora, da se zviša ob' produkcija premoga. Na to se je mislilo tudi že na prej omenjeni enketi. Tedaj je predsednik zveze avstrijskih prostim očesom ne vidijo. Nahaja se jih v različnih oblikah in velikostih, zaradi česar jih delimo v razne vrste. Navadilo se nahajajo v slinasti prozorni kožici. Pogoj njihovemu življenju in delovanju se v poglavitnem jako razlikuje. Dočim jih n^ke^ste zamore uspevati tv^armi, se druge zopet omejujejo samo na niSe industrijalcev, Pastree, opozarjal na bogastvo Dalmacije na premogu in trgovinskemu ministru priporočal 1 naj vzpodbode kapitaliste, da se lotijo kopanja premoga, s tem t da za otvoritev novih premogokopov zagotovi pod jetništvu obsežne davčne in druge olajšave. posamezne tvarine, brez katerih ali zelo slabo uspevajo, # ali celo poginejo. I^totako se nahajajo bakterije, ki so v gospodarstvu in v mnogem drugem pogledu velike koristi, med tem ko k drugje, kjer se pojavijo, napravijo veliko škodo. pa za vsakega gospodarja velike važnosti Zato 1 Nadalje se priporočalo, naj ministrstvo poskrbi da ve, katere vrste bakterij so zanj koristne, in s kate za pomnožitev produkcije v eraričnih premogokopih I v katerem oziru se je res nekaj odredilo, in končno naj se prisili imetelje takozvanih „freischurfov^, da morajo rimi sredstvi pripomore k njihovemu razvoju. Jednako je potrebno gospodarju, da pozna sredstva s katerimi zamore odvrniti od sebe škodljive bakterije priznane jim pravice tudi dejansko izkoriščati, ne pa da jih v kalu zatreti ali vsaj omejiti njih tako pogubno de- 9 kakor je sedaj navada, samo čakali 9 kdaj se nudi lovanje. prilika te rudniškozemlje knjižno zagotovljene jim vice za dober denar prodati. pra Gospodarju se hvala Bogu ni treba vedno boriti z bakcili kolere, jetike itd., ali toliko več Vrh tega morala vlada poskrbeti, da imajo ne vzročajo bakcili raznih živinskih bolezni. skrbij mu pro- V kateri državne železnice ampak tudi druge železnice, na ka razvil na pr. tere ima vlada kaj vpliva, vedno dovolj vozov za pre važanje premoga na razpolaganje. Zadnji štrajk je po- gospodarji so mnenja » se na^a-^Jgdna^ v Mnogi strokovnjaki se živalij, porojenih od kazal 1 kako zelo to potrebno. Pomanjkanje premoga tuberkuloznih roditeljev 1 ne smelo vzgajati za nadalnji gotovo ne bilo postalo tako strašno, ako bi bile imele železnice dovolj vozov na razpolaganje. plod 1 in ako bi bila pasma še tako izborna. Xöko i Znamenit vpliv na podraženje premoga so imeli prostor bi se moralo odstraniti iz hleva ter jo ki bi se moral stalno čistiti dejati v poseben m razkuževati tudi veletrgovci, ki imajo nekak monopol na kupčijo s premogom. Tako je vsa severočeška kupčija s premogom koncentrirana v dveh rokah, katerim je obrtnija z vsem drugim občinstvom vred prepuščena na milost in milost. klorovim apnom, klorove kislino ali bakreno galico, se hoče preprečiti nadalnji razvoj škodljivih bakterij. Treba velike previdnosti glede galeka ne- g^.ieti£nib_hav. Tajjega^^alek^ji piti, ako ni bilo prej zavreto, kuhano, ker b^lezgnjahk^ju^ jia^lovekaweide. In še v nekem oziru bi morala vlada pomagati se olajša ropanje producentov premoga. Treba meniti železniške tarife 1 da pre- Nemčiji je položaj glede pre- Ako se mleko takoj zavre in skuha, poginejo v njem ' t bakcili jetike in postane mleko neškodljivo. mlekarstvu ulogo Največji moga ravno tak, kakor pri nas. koliko se je storilo del vseh pomanjkljivosti, ki se nahajajo v mleku ali v tam, da se olajša transport, koliko pa pri nas. siru. Nemčija je znižala tarife za prevažanje premoga f pripisati škodljivemu vplivu teh neznatnih bitij. zelenkasto, rumeno ali višnjevo sluznato Rudečkasto ne domačega nego tudi inozemskega tako 1 da je ali v težko tolščo se narejajoče mleko, ali pa tadi tako » Letnik LIX. J Stran 85. ali postane višmevkast se zažeri bakterij, katere se zarede vsled^n^sna^nasti_posode, vi mena in. onesna slabega zraka z mlekom in naposled vsled slabe krme. Kolikor pa je škodljivih vplivov, ki jih provzročajo na gospodarstvu bakterije po eni strani > toliko zopet po drugi strani potrebno njihovo sodelovanje, da sir dozori in dobi finega ukusa. Bakterije dajo.jurgYeiQu.^m in sku (ipber dyh in ukus in posebno lastnost, s katero se drug od druzega razlikujejo. Tudi normalno kisanje mleka je pripisati delovanju bakcila mlečne kisline, ki predelava mlečni sladkor v mlečno kislino. Največji del toda bakterij, ki prihajajo v mleko J deluje praktični mlekar ima dovolj priložnosti, da jih ugonobi. ta namen je v prvi vrsti potrebna znažnost in: razkuženje prostorov z močno koncentriranim lugom itd. (Konec prih.) ; „Tu je album". » Ogledoval sem si ga. „Veliko ste že nabrali". „Okpli štiri sto kart je že • v « t t • •• - . . A nabiram le take ki so naslovljene na moje ime a J «ff ^ •• .4 I ( Po štiri karte so bile na vsaki strani ličnega buma in ukusno posejene. Na prvi strani so bili kraji ob luninem svitu, za druge karte, ki kažejo gorske vrtove, pečevine, slapove, « « na tretji palače, poslopja, ječe itd. Tudi mnogo šaljivih kart si je nabrala , in mnogo tacih • « koje so dičile slike odličnih mož in glasovitih žena. Tolstoj 1 Zola in princezinja Chimay v triko. „Kako značilne pisave ! Kako raznovrstni podpisi! Ti manupropiji!" s takimi vskliki sem skufial yzbuditi « zanimanje za svoj predmet. značaj n u Eai vse pride v poštev » ko sklepate na kak • • i . f i •I k # • M »9 K I. \ Grafologija« Piže.K. ,L. •K - i ' I • \ n Pred vsem splošni znaki, potem posamezna zna menja, nekaterniki uporabljajo še Grepieux-Faminovo A ' t. ' » resultantno teorijo J ki v pa ni ^ več prav v veljavi. 9 Splošni znaki so smer črt in lega črk, so-li bolj ali manj pravilne, pokončne, ležeče, visoke » ni^ke » v večjih ali manjših mejsebojnih razdaljal, ločene ali v nepre trgani zvezi. f v • •i f « ' f • # -1 m. 4 • « •f « Okoli četrte ure sem bil na pristavi posebnim znakom prištevamo obliko črk, pike na t- ih t-ih itd. > razna ločila 1 manupropije, poševne črte pri •« ) Pozvonil dama velega lica. mi je gospa mama, poštama / ■f- ■ Besultantna teorija obstaja v tem, da iz lastnostij^ ki so začrtane v pisavi, resultira nova lastnost, ki ni D Prav veseli me, da nas obiščete. Vera Vas že izražena očividno v pisavi. Po kačje zavite, okrogle črke pričakuje v. lopi. A mene morate oprostiti.' Petek je in značijo diplomatsko finost in dušno služavost. Dvoje pisav x)bičajno ves dan molim za večno življenje mojega umr- imamo, jedno od inteligentne osebe, drugo od surovega r-' lega moža a •f.- - % .V » tako! i ,Potem vsekakor ne diÄj te se neomikanca, a obe pisavi kažeta, enako zavite poteze. pri motiti!" % « Pokazala mi je lopo, :kr Pri prvem bodemo sklepali na diplomatsko , drugem na lažnjivo (zahrbnost) zavratnost. A s pomočjo bila povsem poraščena pametne kombinacije se opravi brez vsake resultantne z zelenjem. - Hitel sem tja. .0ospica Vera me je opazila in mi naslanjaje se na lopo, prožila roko nasproti. - > 'i-. » n Pričakovala sem Vas že preje". Bodeva pa sedaj dlje časa skupaj a t. teorije. ' 'k 0 Ti r « Vidite to4e karto tu? , — „Prisrčnih pozdravov Ela. Upam j da se vidimo v kratkem". A ' « • ' Tako pišejo razumni ljudje, blagega, čutečega srca 1 ki so stanovitnih 9 trajnih čutil ki nekako z uslužnostjo f I. • Vstopil f sem. je obdajala okrogla klopica. in prijaznostjo dosežejo svoje namene. Bržkone Na nj£j je ležal že album ;za razglednice knjige. m odprte • t 1 ■ • • C ♦ t v > Saudelerjeve „Zle cvetovei" bila dama; v si^vojem življenju britko varana, izgubila je morda ono, kar Je bilo dolgo njena trajna opora., Kaže se v dr^užbi živahno, veselo, a sama često joka. Prisodil nekaj razuma za obrazilne umetnosti". • • Čarobne poezije, kaj ne da?? • f / • » s * * • D N^kaj posebnegal «* Bavno kar sem prečitala p > odo na satana. Ko bi to mamica vedela 1" / i Iz česa vender sklepate tako" Pravilna hitra pisava kaže, da je pisava omikana Črke, ki bolj leže, nego stoje značijo, da je ču t n Ta začetnik moderne šole brez dvojbe tudi tečega srca, harmonično lepo zaokrožene poteze in pra jeden največjih".. • • T i ■V ^ • •J. t \ I - vilne zapjke pri j-ih t da je 4 h £a ? kako Vam ta lahka domača toaleta lepo opažate nikjer robov in pstij umetniško « I f znači čuteča 9 da ne ) da je prijazna in pristaja! a r 4 uslužna. \ stanovitna v.svojih namerah kažejo črke » D Že pričenjate z 4 # « « t ironijo! brzo praktičnemu delu grafologije. ki so v nepretrgani zvezi mej sabo. Da leze vsa pisava nekako navzdol je znak, da je žalostnega duha, in da se t StraD 86. Letnik L1X nikjer ne vzdiguje navzgor kaže, da se je udala tihi uresničiti, da moteče življenje lepše in prijetnejše, odkar trajni žalosti. Da hlini smeh na od žalosti razoranem me ljubi, in da bi izgubil vse, ko bi ga ne mogla Iju-obrazu, kažejo poteze pri Tik in P-ih. Mesto, da bi po- biti. Zatrja mi, da se usmrti. Če mu ne priznam, da ga bi po tegnila temeljno črto navzdol in jo lepo zaokrožila na ljubim ) vsklika namreč: čemu potem še dlje prenašati vzgor m na znotraj 1 potegne JO daleč navzdol 1 šine pezo mračnega življenja, ko vem, da sem izgubil te za kvišku in zaokroži jo nazaj navzdol to je znak one vedno. Takoj si poženem kroglo v možgane, če mi po bolestne veselosti. Da je bila bridko varana, kaže žalost, ki veje iz vse pisave, kažejo končne poteze pri o, m ih rečeš .ne a » a Vzel sem ljubavno pismo, in da si bi kmalu počil Ne zaokrožuje jih navzgor, jeden hip le gre navzgor v smeh, delal sem se važnoresnega. Ogledoval sem pismo dlje časa, prebral ga, a trdil sem, da raziskujem razna zapletena znamenja. s peresom, a brzo pade v dolgo mehko črto navzdol**. B < » Vidite, to je moja prijateljica. Stareja je od mene. Nekdaj bila je izborna risarica. Celi dan je. presedela pri oknu in spremljala na papirju mimogredoče v prav bila in popustljiva napram Napeto je zrla vame, kakor da mi hoče brati sodbo na očeh. mične karikature. čuteča » Gospica, vem, da je to Vaša simpatija 1 a go- svojim siromašnim roditeljem. Ljubila je z vsem, de- voriti hočem učenjaško resnico a viškim ognjem nekega častnika ulanca, a kaj prišel je Hipen strah obsenčil oči. bogat starec in poprosil stariše za njene roko. E(a se D je skrajno nervozen branila stanovitno. stariši so jo rotili, naj se spame- » tuje, naj ne zavrne ugodne prilike m naj povrne sedaj spa » To je pisal mladenič, Istina®. No vidite. Pri teh čutila vzplamene, kakor slama « pokornostjo njih obile dobrote. In hčerka se metovala — udala se je. Uboga Ela! In sedaj je ugledna a do kedaj ? na ognju, a čez hip ostane le pepel. Ljubi Vas resnično » a gospa, vsa v svili in blesku, najodličnejša mlada gospa bol jej razjeda lepo lice. Častnik, ki jo je 0 v inestu n E^j mislite" Pri nervoznežih ^ traja ljubezen k večjemu mesec sam iskreno ljubil j)oroki. 1 se usmrtil nekaj dnij po njeni dnij. Tako piše dečko 1 ki nekako ženijalen. Tele ve B 8 9 A. to je gospa dr. Bernikova". Da. ona". B Vidite, kako natančno se zrcali dušno stanje v pisavi if a like začetnice in ta manuproprij, ki kaže njegovo samozavest, poteze ^ krepke, izvirne, a črke nekam čudno razmetane. Ločila niso nikjer na pravem mestu. Jaz bi rekel, da je to prav nereden ženij." .Že zunanjost je ženijalna, temni, dolgi kodri mu Molčala je, ni menda čula mojih besed padajo v lice in pesnikuje. Meni je poslal že cel zvezek B Vidite to le pisavo tiile" vzbudil sem jo iz težkih pesmi" mislij. A tako ! Pesnik, zaljubljen, nervozen in ženijalen Jedna črka ozko tik droge. . . . zcak skoposti; ta ti so Vam pravi ptiči. Jaz Vam nikakor ne častitam na nakopičena 1 stoječa pisava . . . znak precejšne trdo take j simpatiji". srčnosti; velike črke so vse Manu- povečane male črke kaže izredno prostaštvo; in ta bahaški podpis! propij obkrožuje vse ime in nosi na koncu debelo zanjko znak bahaškega egoizma". Nekako žalostno je povesila glavo in strmela molče pred se. B Hvala gospod Svetič! nekaj mi morate razre- šiti :a Skušala je napraviti zopet vesel, brezskrben obraz \ Kaj pravite I" vskliknila je z vidnim veseljem, a poznalo se jej je, da jej grafologija ni bila v tem slu « Torej se nisem motila! To je bogat trgovec. Ponujal čaju povšeči. mi je svojo roko v zakon a jaz sem ga zavrnila B Ugibala sem že, čegava bila tale pisava prav odločno, tega pustega okorneža. Ni se pokazal več Dozdevalo se mi je takoj, da hlepi le po mojih tisočakih" Dozdeva se mi, vender ne vem a B Vidite, kake praktične koristi je grafologija! Vsi da kandidatje za zakon bi morali biti poučeni v njej, spoznavali iz potez v ljubavnih pismih, iz kakih namenov se človek prav za prav ženi". ' 9 Pokazala mi je v albumu karto. ^Prav prisrčne pozdrave pošilja Vam iz daljše kolesarske ture Vaš poznani dr. Neznani". Velike in robate črke kažejo,' da je mož samoza- Pač a prikimavala je z glavico. H & m^mmMMMM ¥ J w M • • •--9 ^ , ^ & »09 Na to se je ozrla gospica Vera plaho pp vrtu, po- často priostrena kai^, da je % vestnega, energičnega duha; jasne in določne poteze kažejo odkritosrčnost in pravicoljubje, črta na t-u, koni- obče gledala me je nekako vprašujoče in vzela neko pismo nekoliko mrzel, a pošten značiaj iz žepa. k Stisnila mi burno roko m rekla zaupljivo: Pozorno je poslušala. kdo Aha, že vem X ♦ „Gospod Svetič, jaz Vam zaupani. jtiuDim iMicoitv im „^«»w«, ^jv^x/,» i to-le pisavo. Tu mi piše nekdo, ki mi je, ne tajim, sim- osebno tega vrlega moža. Prosim razrešite mi Seveda njegova pisava Dr. Stančič"! to"! poznal sem patičen. Zatrja mi vedno, da me ljubi, kakor ne ljubil še nikdar, da bil B No vidite, kako dobro služi grafologija v ano našel ciljev, katere bo skušal nimnih pismih! a Letnik LIX. Stran 87. \ \ / Opažal sem, da se gubi veselje in zanimanje za gosp predmet, a tem raje bi se pomenkovala gospica Vera o Gratzyj Koblarja, uredništvo „Mittheilungen" pa v rokah gosp Jjul^zni Vedel sem tedaj, da se moram kot pošten grafolog hitro posloviti Nova železnica. Ljubljanski župan Ivan Hribar in idrijski župan Dragotin Lapajne sta za dobo jednega leta dobila dovoljenje, da smeta izvrSevati tehnične priprave za n naslednica Katero knjigo mi nasvetujete, da bi Vam postala v Idrijo zgradbo železnice od Vrhnike preko JoSta in Hotederšice je povpraševala spremljaje me do vrat » Knjigo 9 Slovenski ulični napisi v Ljubljani. Pri upravnem jo je napisal laški učenjak Lombroso dobite jo v Reclamovi izdaji Dela mi je v zahvalo rudeč klinček v gumbnico Podala sva si roke ... sodišču na Dunaj ljubljanskih Nemcev napisov v Ljubljani. ritožbi ugodilo bo dne zoper _ « Odšel sem in ozrl se še jedenkrat nazaj. marcija razprava o pritožbi napravo samoslovenskih uličnih ,žal — nemški • % «. .. i igilantibus iura. „Slovenski Pravnik" je razkril, da najviSje sodišče neče izdajati slovenskih lazsodb, dasi mu zakon to izrečno zapoveduje. Vsi trije naši dnevniki so na to ^MfMifMff^Mf^ffMi^^ obširno opozarjali in pozvali poslance, naj store svojo dolžnost - - i-r-r——-i9 Mi se tecDii pozivu popolnoma pridruŽujeioo. Stroški za bohinjsko železnico. V državnem proračunu je za črto Celovec Trst določenih 103.600.000 kron. kateri znesek se razdeli na pet let dr Osebne vesti. Okrajni komisar v Kočevju, gosp. 3,700.000 kron, 1. 1902 tako 1901 Robert P r a x m Ljubljani m i C elj, gosp. dr je premeščen se porabi 8,900.000 kron se porabi . 1903. Okrajni komisar v Ljubljani, gosp. Sil premeščen v Logatec, okrajni komisar v Rado' je premeščen v Kočevje deželni vladi v se porabi 17,400 000 1904 1905 se porabi 37,300 000 pa se porabi 36,300 000 kron Friderik Math Nova premogova žila Računski svetnik v Celovcu gosp Jakob H Rovtah nad Logatcem Bog daj srečo se je baj zasledila v nadsvetnikom imenovan ^novan gosp. Josip Schuhmeist Ravnateljem učiteljišča v Celovcu je ime- ravnanju ameriško Viničarski tečaji. V svrho izvežbenja viničarjev v nogradu. je imenovan dvornim svetnikom Višjesodni svetnik v Trstu, gosp doslej profesor v Sol na vinarski šoli v Mariboru trto je štajerski deželni odbor priredil na gosp Josip Jonk Jos. Narednik pešpolka Legat in v trtnici na Bregu pri Ptuj vinarski Soli v Ljutomeru posebne tečaje so se za- 17 Kranjskem je menovan davčnim čeli dne 15. lebruvarja in bodo trajali do 1. decembra \ pristavom na > / Cerkvene vesti Čast •provizor v Weitenste gosp na Koroškem Anton Vog tam. Kap Provizor na Reberci Porotno zasedanje v Mariboru se začne 11. marcija. Mej vseini porotniki sta samo dva Slovenca. Odstavljen ravnatelj. Te dni je bil imenovan za se ie postal je postal župnik ravno celovško učiteljišče nov ravnatelj. Vse vprašuje, kaj oast doslej v Lipi pri Vrbi go g Anton zgodilo z dosedanjim je prišel čast. gosp. Jožef Fritz iz Dvora Kot provizor v Lipo roča se nam, da je bil radi teljem Boltežarjem Knapičem Po zlatomašnik in župnik pri \Sv. Jurju v Slov. Goricah Umrl je da utfgne biti iz državne službe odpuščen h činov suspendiran m zaslužni gosp. Jurij Rantaš vele V mestu Kandij Ljudsko štetje na Primorskem umrl kapelan čast. gosp Rafael Wink pri Novem Trst šteje 176.456 prebivalcev končano proti 157 466 v letu 1890 Poročila se Fanika Ver h v Vratislavi operna pevka gdč rojena Ljubljančanka, z opernim Goriško Gradiščanska šteje 230 762 prebivalcev proti 220.308 Istra šteje 336 484 prebivalci proti 317.610 v Vratislavi gosp. Adolfom Holz a pf elriom > r . .K Matica« vabi na CXXIII pevcem v letu 1890 v letu 1890 P- Ponesrečen naklep Lahi v Gorici, hotel iz sejo v Ljübijai poldne v društ ništva litev v sredo dne sušca 1901 odborovo ob petih po- mesta izpodriniti sredovalnico. slovenske A posle, so ustanovili naj posebno po pisarni. Vspored: 1 ) Naznanila predsed 2 ) Potrditev zapisnika o CXXII. odborovi seji. 3 ) Vo 5 Po laškim gospodarjem in gospodinjam preskrbovala laških poslov. Ta posredovalnica pa je žalostno podpredsednika 4.) Poročilo knjižnega odseka ročilo tajnikovo. 6.) Eventualia. Shod trgovcev, obrtnikov in hišnih pogorela snažne I Lahi jemlj pač raje «veste, poštene, delavne in nske posle, kakor lene. in n^^pažne laške posle "Kova slovenska šola. Dne MTm m nikov v Ljubljani v lade nolo nedeljo, prišla poslanca dr. Šusteršiču Poročal posest potresnega posojila je bil mi bila sv. Cirila gosp. dr.- Gregorič Na dr. Tavčar in dr. Šusteršič shod sta so Eioti^o^p u d el H žili kjjyiiiiwitilL Ješ., da dd^-^ej...jgž^sJ;vari^^^ in to^na škodo stvari sami slovesno blagoslovljene nova šola hrvatske družbe in Metoda v Livadi v Istri. ... ^ Grič mej Trstom in Škednjein. V Trstu nameravajo napraviti tunel skozi ta grič in sicer od „Zelenega hriba" do ulice Madonina in potem od tod do ulice S Marco.. Oba predora bi bila 675 m dolga in 12 m široka. ¥ ^ K. * » A > f. ?» I ■ > varja godba v Ljubljani. Dne 21. febru - i bil v « Narodnem domu vitev društVa osnovalni shod za ustano naj vzdržuje meščansko godbo Pravila 80 odobrila Letni prispevek je določen na 12 kron. Öim bodo pravila odobrena, se skliče prvi redni občni zbor Muzejsko društvo februvarja svoj občni zbor. k * za Kranjsko dom v Trstu. Neko delavsko društvo je kupilo na cerkvenem trgu v fari sv. Jakoba v Trstu stoječo primerno hišo. S tem so dobili tržaški Slovenci svoj prvi dom. Koliko se poj6 v Trstu. V prvih devetih me-minolega leta se je v Trstu laklalo 19 785 volov. w / secih ^5. ročal, da ima društvo 191 članov. Tekom imelo dne 66 bikov, 3999 krav jati je poročal Tajüik gosp. Koblar je po se zaSneüada 1059 štrunov konj 27.901 tele, 13.442 ko 27 134 jagnjet in 4849 prešičev in 3367 kron 89 vin.' stroškov . Blagajnik društvo imelo 3454 kron 12 vin. dohodkov Uthrli Umrl b e u n i g v starosti 37 let. Pogreb ljubljanski trgovec gosp. Josip kazal Vrhovnik in Pfeifer, uredništvo Za revizorja sta bila voljena kako Čislan je v uršulinskem samostanu je bil bil pokojni vrli narodnjak v sredo, je Umrla Izjesti j" ostane v rokah rodom' iz Komna Ljublj arta S t o I f v m t Stran 88. Letnik L1X • f m Hrast ubil v Lipici na Krasu 621etDega de- tem ga je Kotur z zobmi za nos prijel in ga mu polovico lavca Josipa čoka iz Lokve. % Beračevo maščevanje. Preteklo nedeljo je pri Žalcu 36letni brezposelni zidarski pomočnik Pavel Melajnšek zažgal neko hišo, ker ga dotični posestnik ni hotel prenočiti. Škoda znaša 1800 kron. Stekel pes. Pretečeni teden se je pojavil v občini je stekel, p^es, priSedši iz ^ruzega kraja, več oseb popadel ter nekaterim tudi obleko raztrgal. odgriznil. Marinkovic obrnil kola in Sel domov v vas ŠaSa ure čakal da se vzel puško in se postavil za plot ter Kotur vrne. In ko je ta dospel nazaj, je vanj ustrelil. Kotur se je mrtev zgrudil, a Marinkovica so prijeli in odpeljali v zapor. Na razpravi je priznal zločin in tudi izjavil, da tui ure čakal. Sodišče ga Ko vsled tega obsodilo na smrt Št. Jernej na Dolenjskem že tc^tjijslučaj C*__ ______- _ « « w • na vislicah Mrtvega našli so na cesti pri Viru 61 letnega posestnika Janeza Voduškarja iz Podhruške. » • Češnji Sani povozile so 671etno Nežo Pogačnik IZ Draga šala. V nekem mestu na Ogrskem zabavala se je pustne dneve družba mladih lahkoživcev pozno v noč. Kar pride jednemu izmed njih na misel, maščevati se nad svojim bavo. brzoj znancem dr. I.-em ker ta ni hotel i njim na za- Grre in odlomi nogo stolici ob mizi stopi telefonu in Pridi brzo; nekdo si je zlomil nogo". Čez pol urd ice. Na saneh so bili hlodi. Povožena Pogačnik je bila ge uže čuje, da se ustavi kočij pred durmi in v sobo pri takoj mrtva. u n Trst neki niej tem ko samo 63 kilogramov. Velikanskega morskega vojka je pripeljal v hiti dr. nikdo ni hotel reči bolnik", vpraša brzo. Vsi se spogledajo oni, ki je tele da bila to šala Lloydov le parnik. Žival EM foniral pokaže stol rekoč: „Evo ga, morda ga ozdraviš u morskih volkov tehtal gotovo u odvrne zdravnik, gre in uravna vse kakor treba, ne reče ni besedice, se pokloni in odide. Družba pa se smi jolo Fkrii^i Aor\ pa ja rlA&al {\(\ 9 • Strajk v »Narodnem divadlu« v Pragi m Orkester za operacije, voz in kratenj mM ■ ■ ■ ^ m w ■ ■ nočnega ka rlriižhi masten račiin počitka. Temu pa se češkega narodnega gledališča štrajka in zahteva, da vodj m kapelnik opere, komponist Kovarovic, odstopita Tudi profe sorji konservatoristi, ki sodelujejo pri orkestru, so solidarni z godbeniki. Sedaj pa grozi Se moški zbor, da začne štrajkati, ako ne odstopi Kovarovic. Shod gledaliških članov je sklenil niso več smejali, ampak morali so plačati svojo neslano Salo. Zdravnik je ves znesek dal v dobrodelni namen. Politični atentat v Stari Srbiji. Iz Skoplja poročajo: Med ruskim konzulatom in hišo valija je bil srbski na cesti zaboden v srčno stran. poslati deželnemu odboru prošnjo naj Kovarovica odstavi. 3 pa župnik Ivanovic iz Skoplj Napadel ga neki član makedonskega odbora V adnjem Občinstvo baje simt)atizira z godbeniki. Socialni demokratj vodijo vso zadevo. času je bilo v vilajetu Kosovo ubitih 21 Srbov in ranjenih 50 Napadalci so Bolgari Med makedonskimi Srbi vlada Neljubo presenečenje Marija ■ Nizardi velik strah gPJ£0 dinja gostilne » Alla Stella Polare** v. furlanskem Tržiču je Rešilnice za pokvarjene otroke so prava bla 17 t. m s svojimi gosti dQ_polaoči ^igrala, na tioxnhjolo godar za otroke, stariše, pa tudi deželo. EeSilnice za mlade je^3^p4a^ostilno, .snovanje, opazila je, da so grešnike nadomestuj mnogokrat kaznilnice za stare razboj nike V Avstriji se Se vse premalo brigajo za tak zavod Po tatod ado^li^-ijulö-^mar®:'^^ i® bila blizu postelje, in v kateri izvestju e. kr. deželnega šolskega sveta za hranila 800 kron denarja, ter nekaj zlatnine. Hitela Šlezij o se ]e na- na vrt, iz katerega je sumila, ondi dobila omaro I ♦ • • 4 .že da in res i ' k spisov. Tatovi pa so oškovana- za kakih tisoč so tatovi v stanovanje prišli kron in nekaj , da hajalo 1898/99. y tej deželici 126 nravno propalih otrok v 24 Nizardovka trdi šolski dobi. Izmed teh je bilo mogoče 17 t. j. 13 od sto tudi da ni nobeden • • » mogel vedeti, časa morali nadzorovati, da vidijo, kam da položi denar so tudi kar odnesli omaro z vsem skupaj sprejeti v rešilnico v Olbersdorfu. In ostalih 109? Koliko denarja bodo .marljivi kmetje morali nekdaj plačevati zanje, ko se bodo klatili po. kaznilnicah? Pokvarjen otrok pri da denar hrani, ampak da so jo tatovi več pokvarjenih starših ali v pokvarjenih družbah postaja šiba za zato vse občine, dobrih in hudobnih občanov Radi soproge Pakraca se Kmet Ljubomir Radovanlija stanujoč r mesec priSel v Dragovic selo v ivlja sledeči slučaj: Nježiču je minoli izhaj Časniki. Po nedavno objavljeni statistiki časopisjj v Ameriki 26.630, v Nemčiji 7796, v Franciji 7115 v Britaniji 4400 v Avstriji 1501 v Italij 2178 na Ogrskem Japanu 716 » t 3 selo in je Sel precej pred hišo Miha Prodanica, ker je pri istem bila njegova soproga, katera je iz hiše pobegnila,^da j,o nagovori, da se povrne na svoj dom. Ker so. Radovanliji branili vhod v hišo, je isti izvlekel pištolo Brazilij 1003 v v I vici 850 na Nizozemskem 690 v Angleški Indiji 468 na Euskem 450 v Norvegiji 390 330 na Danskem 330 na 650, Švedij Eumunskem v 760, v v Belgiji 350 129. v na ' 5 in dvakrat ustrelil, piStolo pa je skril, zato je nejevoljen na Srbskem 78, na GrSkem 53 nä Turškem 45, v Nizozemski nagloma odšel izpred hiše Prodanovičeve. Ta pa je Sel za Indiji 30 častnikov Skup izhaj po vsem svetu 51.941 njim da ga pregovoril naj opusti misel za povrnitev so- Časnikov proge, ker ona neče o tem ničesar slišati. Badovanlij ni Gosenice ustavile vlak Da možno gosenicam odgovoril ničesar, ampak je izvlekel zopet piStolo in ustrelil naprotovati težkemu železnemu vlaku, o tem človek skoro Prodanic^ v glavo,^na kar je pobegnil, ne da "bi se-znalo kam. verjeti iie mogel in vender nam zgodovina zadnjih let pripo Na smrt obsojen < Mitrovicah je bil pretečenega veduj tudi o tem Tako 1888 vlak je bil na poti petka na smrt na vislicah' obsojen Laz^ar Marinkovic, ker ustrelil Ivana Kotura, katerega je za plotom počakal, ko se iz Zemuna domov vračal. Ubil ga je' iz osvete, ker mu je iz postaje Suiza proti Eisenach-u na Nemškem iel vedno po časneje iti. Preplašeni popotniki hiteli so k oknu, da vidijo kaka nesreča se je pripetila. In kaj vidijo? Nepregledna mno Kotur pred nedavnim kos nosa odgriznil. Dogodek je bil sledeč žica gosenic lezla čez železni tir in kolesa vlaka so Lazar Marinkovic in Ivan Kotur sta se vsak s svojimi koli trla gosenice postala so tako gladka in mastna, da se niti peljala iz vasi Šaši v Zemun Potoma sta začela drug dru gemu pretekati pot, konečno sta prišla v prepir in pretep pretepu Marinkovic ugriznil Kotura v uho Prepir nato ganiti niso mogla. Morali so z zemljo in peskom posipati tir in kolesa, da so se jela' zopet premikati. Drugi enaki slučaj dogodil 1. 1890. v okolici Lipskega. In tretjič zgodilo se navidezno ponehal in nasprotnika sta se tudi pomirila, zato se je podobno 1895 v Šlezki je kakor poročaj oči se je Marinkovič približal Koturu in ga hotel poljubiti ali v vidci bilo na miljarde gosenic, in je vlak moral stati več ur Letnik LIX Stran 89 i i \ I' It da so lamogli očistiti zamazani tir ter so med tem tudi go odvrne pesnik, ko V krajih, kjer stanujem jaz. stal za vsakim voglom stražnik, kakor stoji za vašimi, potem mene ne motili. tudi senice prelazile železno cesto. Koliko je na Francoskem biciklov. Na Francoskem je kolo razSirjeno, da pride na vsakih 36 prebivalcev — §§ za zakonske kandidate. Iz Novega Jorka po-jedno kolo. Zanimivo je pri tem opazovati, kako je od leta roöajo: Zakonodajski odsek drŽave Minnesota je dobil predlog» do leta naraščalo število koles Leta 1894 je bilo nazna glasom katerega naj bila njenih 203 026 koles 1897. 408.869 1 1895 256.084 1898. 483 414: sklenitev zakona prepovedana 1896 329 816; ljudem, ki so podvrženi blaznosti, jetiki ali drugim dedičnim let starim ženskam. Vsak zakonski kan- 1899. 838.856 boleznim Za leto 1900 še ni znan izkaz, a znaša brez dvoma število didat se mora izkazati z zdravniškim »spričevalom, da je zdrav, koles za lansko leto čez jeden milijon Ljubitelj številke 13 je predsednik francoske komore ali kakor ga splošno smatrajo, bodoči predsednik repu- bile so več ali manj zaljubljene sicer bo ostro kaznovan. Ta zakon naj izboljša ondotno ljudstvo, je menda jako bolno m zanikrno. Tudi v drugih ameri čanskih državah imajo take zakone. blike. Vse francoske dame Brzojav brez žice čez oceane. Elektrotehnik vanj, ker dasi ne posebno lep, znal se vsim prikupiti z Hrvat Tesla, že več let prebiva v Ameriki, je te dni iz- vsojim izbranim vedenjem. Zadnji čas poročil se z krasno in bogato mladenko in sicer 13 m javil, da je nabral potrebni kapital za izpeljavo brzojava brez trdi, da bode trošek m. Svoj rojstni dan pra- žice čez atlantiški in tihi ocean. Tesla znujeta ženin in nevesta v Številki 13 4' Spoznala sta se pred za to uredbo manjši, nego bil za nameščanje podmorskih nekaj meseci tudi trinajsti dan meseca, ko je on pod nepravim kablov, po katerih se zdaj brzojavi čez oceane. Po njegovih imenom, Pierre Duclaux, katero ime tudi obstoji iz trinajstih trditvah bodo brzojavi cenejši in se bodo hitreje prenašali. - \ Blasnikova tiskarna Letnik LIX Ljubljani I .. f V v % . t * < » « Odgovorni urednik: Avgnst Pucihap. Blasnikoyi nasledniki. \ i ' *.«• i . - - r % I : S» - V-' -•t t. • I X ' 4 4 U t % ' « f . ^ 'S ^ ( .U . I f v A 1 • * t t • » » f. » \ i 4 , « •j. • ^ Vi k J % ^ • • I • I-