Poštnina pjnfnnn v pctculnl	^	Cina	Din	1—
jlnitnsHl dom
Ste®. 242
V Dubliani, sobota 23. oktobra 1937
leto II.
Klfub pripravljenosti Italije je boljševiški zastopnik onemogočil v Londonu vsak stvaren sklep
Sovjeti preti sporazumu glede Španije
London. 23. okt. o. Pododbor za nevmešavanje fe imel včeraj sejo pod predsedstvom angl. zun. min. Edena. Na seji so skušali doseči sporazum o številu prostovoljev, ki jih je treba takoj poklicati iz Španije. Seja je trajala štiri ure in je na njej prišlo do izraza staro nasprotje med Rusijo ter Italijo in Nemčijo. Vsi zastopniki so dali v imenu svojih vlad načrte, do sporazuma pa ni prišlo, ker je sovjetski zastopnik Majski dejal, da Rusija ne more sprejeti italijanskega kompromisnega predloga. Rusija ne bo priznala vojnih pravic generalu Francu prej, preden se ne umaknejo vsi prostovoljci s spanskih bojišč. Umik prostovoljcev ne sme biti 8arao simboličen, marveč dejanski. Politiko nevme-
šavanja smatra Rusija za neuspešno in nekoristno.
Ker zaradi nasprotovanja sovjetske Rusije na seji ni prišlo do soglasja, so nadaljevanje odložili na ponedeljek ter izdali naslednje uradno poročilo: Pododbor je sprejel več predlogov, ki bodo dodani resoluciji, ki bo predložena plenarni seji odbora, Ti predlogi se tičejo vseh glavnih vprašanj, ki so na dnevnem redu. Zastopniki so se sporazumeli. da načrt resolucije predfože svojim vladam. Verjetno se bo pododbor zopet sestal v ponedeljek popoldne.
V	angleških diplomatskih krogih so upali, da bo odbor že sinoči odločil vse za neposredne intervencije pri valencinjski in salamanški vladi in
zahteval poprejšnji odpoklic določenega števila prostovoljcev, ki ga bodo določili člani podod bora. Obenem naj bi zaprosili za pristanek obeh vlad, da pošljejo komisijo na Špansko.
Rdeča Španija proti odpoklicu prostovoljcev
St. Jean de Luz, 23. okt. A A. Stefani: General Miaja je po vesteh, ki so prišle semkaj, izjavil, da vkljub odločitvam odbora v Londonu, noben prostovoljec ne bo zapustil bojišča. General je še rekel, da bodo mednarodne brigade odklonile, da bi zapustile Španijo.
Ustanovitev španskega narodnega sveta:
Franco edini vladar
v bodoči Španiji
Burgos, 23. oktobra, o. Kot najvažnejši politični dogodek v nacionalistični Španiji označujejo zakon o ustanovitvi narodnega sveta španske falangistične stranke. Ta zakon je nekaka začasna ustava za špansko nacionalistično državo. Važen je nele zaradi tega, ker ureja ustavna vprašanja Francove države, marveč tudi zaradi dejstva, da določa pravice državnemu poglavarju in ne govori o kakem dinastičnem vladarju. Iz tega je moči sklepati, da Franco ne misli na obnovitev monarhije.
Ustanovitev španskega narodnega sveta, čigar področje je skoraj prav tako, kakor pri italijanskem velikem fašističnem svetu, predstavlja stvaren uspeh spojitve dveh glavnih strank v nacionalistični Španiji: falangistov in tradicionalistov. Do te spojetve je prišlo na izrazito željo generala Franca. Ta svet bo imel največ 50 članov in najmanj 25, danes jih ima
6a 48. Člani tega sveta so tudi general de Liano, tavilla, Vaqne, dva bivša ministra 1* diktature generala de Riviera in druge osebnosti. Posebno pozornost zbujajo določila zakona o ustanovitvi narodnega sveta. Tam beremo, da bo vse člane tega sveta imenoval državni poglavar, ki jih lahko posamič izključi in nadomesti. Zakon pravi dalje takole:
Državni poglavar (caudillo) bo tajno določil 6vojega naslednika, ki ga bo proglasil narodni
svet ob smrti ali telesni nesposobnosti njegovega prednika. Iz tega se vidi, da svet ne bo priznal, ne volil državnega poglavarja.
Ta dva člena zakona o narodnem svetu dajeta generalu Francu pravice, kakor jih nima noben državni poglavar na svetu.
Naposled je treba omeniti, da predstavlja narodni svet združitev vseh političnih gibanj v nacionalistični Španiji in da bo igral vlogo imenovane, ne izvoljene ustavodajne zbornice.
Narodni svet bo prav v kratkem podal splošne obrise o ureditvi nove španske države, vendar ne bo imel izvršilne oblasti. Izvršilno oblast bodo imeli edino ministri caudilla, drž; poglavarja, ki bo po tem zakonu edini, pravi in vsemogočni vladar v nacionalistični Španiji.
Generalu Francu pripisujejo namero, da bo v kratkem imenoval ministre, ki naj sestavijo prvo vlado nove španske države. Med temi osebnostmi bodo tudi osebe, ki pripadajo narodnemu svetu. Vlada bi imela kakšnih 12 ministrov.
Kljub zagrizenemu arabskemu odporu in nemiru izjavila angleški minister
Anglija bo razdelila Palestino
London, 23. okt. o. Na vprašanje nekega opo-licionalnega poslanca v spodnji zbornici je angleški mnister za kolonije Onnsby-Gore izjavil, da se smatra angleška vlada z ozirom na sklepe Zvezo narodov opravičeno, da začne z delom za natančen načrt o razdelitvi Palestine. Ta razdelitev je nujno potrebna. Vlada bo v kratkem imenovala komisijo, ki bo po preiskavi v posameznih palestinskih pokrajinah dala načrte za podroben razdelitveni načrt. Za tem bo vlada predložila ta načrt Zvezi narodov v potrditev. Minister je izjavil, da je vlada ostro nastopila proti vsem tistim organizacijam, ki jih smatra kot odgovorne za nemire v Pa-
Hinavščina narodnega socializma:
Po razpustu Centroma
v Gdansku - amnestija
Varšava, 23. oktobra. AA. (Havas). Narodno socialistična oblastva v Gdansku 60 po razpustu poslednje opozicijske 6tranke, to je katoliškega Centruma, sklenila proglasiti politično premirje. Pripravliajo zakon o amnestiji krivcev, danes popoldne bo pa Albert Foerster, šef narodno socialistične 6tranke v svobodnem mestu Gdansku, sporočil, kdaj stopi ta zakon v veljavo. Amnestija bo veljala za vse politične obsojence, tudi za socialistične, katoliške in protestanske obsojence. Vsega skupaj bo amnestiranih okoli 100 oseb. Nekatera glasila poljske desnice izražajo kljub Greiserjevi izjavi poljskemu komisarju v Gdansku, da bo spoštoval poljske pravice, bojazen, da bo zdaj prišla
poljska manjšina v Gdansku na vrsto in da bo izpostavljena posebnemu poveljstvu narodnih socialističnih obfastev.
Predsednik gdanskega 6enata Greiser je sporočil poljskemu glavnemu komisarju o razgovorih med senatom svobodnega mesta Gdanska in vodstvom centrumaake' stranke pred razpustom te stranke. Greiser je poljskemu komisarju izjavil, da razpust centrumaške 6tranke v Gdansku nikakor ne pomeni, da bi se ta ukrep razširil tudi na poljsko prebivalstvo. Dodal je, da zakonske pravice poljskih državljanov v Gdansku ne bodo omejene.	.	,.
Štirje koroški občinski sveti odstavljeni
Celovec, 2» okt. o. Koroški državni glavar je odstavil občinske svete v naslednjih štirih mestih: v Celovcu, Beljaku, Št. Vidu ob Glini in v Borovljah. Za ta odlok deželni glavar ne navaja nobene utemeljitve. Začasno vodstvo občine jo poveril v Celovcu, Beljaku in Št. Vidu dosedanjim županom, v Borovljah pa okrajnemu voditelju Domovinske fronte, dr. Dovjaku. Domnevajo, da so bili občinski odbori odstavljeni zaradi hitlerjevskega mišljenja, ki sc je zlasti v Celovcu in Beljaku velikokrat javno pokazalo.
Državni glavar je dal okrajnim voditeljem Domovinske fronte navodilo, naj v soglasju z organizacijami Domovinske fronte sestavijo predloge za sestavo novih občinskih svetov. Ti bodo morali biti sestavljeni po stanovskih smernicah.
Koroški uradni krogi pravijo, da hoče vlada s to odredbo dati predvsem več pravic delavstvu, ki do zdaj v občinskih svetih ni bilo zastopano tako, kakor njegova stanovska posebnost zasluži. Razpu-I stitev teh občinskih svetov, ki je prišla čisto nenad-I no, je po vsem Koroškem vzbudila veliko pozornost.
Volitve v 500 čeških občinah odložene
Praga, 23. okt AA. CTK: Včeraj je bila seja vlade, na kateri 6e je govorilo o proračunu za leto 1938. Proračun bo sprejet na eeji dne 26. oktobra. Vlada je tudi sklenila odložiti občinske volitve, ki bi morale biti dne 14. novembra t. 1. Zaradi zadnjih dogodkov bi se občinskim volitvam dajal politični značaj, česar pa vlada noče. Volitve se od-lože v 500 občinah. Od teh občin imajo Nemci večino v 100 občinah. Vlada je tudi sprejela sklep, ki prejx>veduje vse manifestacije in politične volitve. Zadevo poslanca sudetekonemške stranke Franka bodo obravnavali pred imunitetnim odborom.
in
Belgrad, 23. oktobra, m. Včeraj popoldne je bil v dvorskem lovišču v Petrovčiču lov, katerega sta se udeležila tudi knez namestnik Pavle predsednik ylade dr, Milan Stojadinovič,
Odposlanci kmetijskega ministrstva na sadjarskem kongresu v Mariboru
Belgrad, 23. okt. AA. 24. in 25. t. m. se bo vršil v Mariboru tretji državni sadjarski kongres. Kmetij, ministrstvo je določilo kot svoje delegate za kongres inž. Božo Miljutinoviča, načelnika oddelka za rastlinsko proizvodnjo, inšpektorja Oper-mana in Niketiča in uradnika Lukman in Velja-noviča. Kongresa ee udeleže strokovni referenti za sadjarstvo iz vseh banovin in fitopatologi kmetijskih vzornih in kontrolnih postaj. Zastopane bodo s svojimi odposlanci tudi vse kmetijske in trgovske ustanove. Na kongresu bo mnogo strokovnih referatov o sadjarstvu.
Testini. Njene odredbe so docela upravičene in je vlajja odlflleaa* da bo za. vsako cenp vzdržala red v Palestini.
Iz te odločne in jasne izjave je razvidno, da bo Anglija Palestino razdelila tako, kakor ji kaže, tudi če bo za to morala rabiti 6ilo.
Do zadn<e kaplje krvi...
London, 23. oktobra. AA. (Stefani.) Dopisnik lista >News Chronicla« v Beyruthu je imel priložnost govoriti z Alfredom Rokom, Arabcem, ki je spremljal jeruzalemskega velikega muftija. Roko je katoličan in je bil vodja arabske mladine v Palestini. Izjavil mu je, da se bodo palestinski Arabci borili do poslednje kaplje krvi za svobodo svoje dežele. Glede muftija je pa dejal, da je odklonil naselitev na Francoskem, in izrazil željo, da bi živel v kateri arabski državi.
Francija pomaga Angliji
Jeruzalem, 23. oktobra, o.Nemiri v Palestini so našli odmev tudi v sosednih pokrajinah, zlasti v Siriji in libanonski republiki, ki je pod oblastjo Francije. Zdi se, da je navzočnost velikega muftija podžgala arabsko prebivalstvo tudi tu. Po posredovanju Anglije, ki bi rada dosegla intervencijo muftija e pomočjo francoskih oblasti, je vlada v Libanonu včeraj prepovedala vse nadaljnje volilne shode, da bi preprečila nerede. Toda Arabci trde, da je to nov poskus, kako ovirati opozicijo, ki hoče združitev Libanona s Sirijo, da bi se s tem pospešilo zedinjenje vseh Arabcev. Opozicija je baje dosegla že lepe uspehe.
Tudi Judje so proti Angležem
Jeruzalem, 22. oktobra. AA. (DNB) Judovski lisli srdito napadajo zakonski načrt o bodoči ureditvi priseljevanja Judov v Palestino. Kakor je znano, določa novi zakonski načrt, da v bodoče ne bi več služila za temelj priseljevanja gospodarska sposobnost kolonistov, temveč bi vrhovni komisar lahko odločil, koliko judovskih kolonistov bi »e moglo vsako leto naseliti v Palestini. Za prihodnje mesece je določeno priselitveno število na tisoč.
Judovski listi menijo, da novi zakonski načrt krši dane obljube in da so Angleži popustili arabskemu pritisku.
Belgrad, 23. oktobra, m. Minister za eocialno politiko in narodno zdravje Dragiša Cvetkovič 6e je po daljšem bivanju v inozemstvu z letalom spet yrnil y Belgrad in prevzel po6le y svojem resoru.
Sestanek voditeliev balkanskih vo|ska
Carigrad, 23. oktobra, m. šef grškega generalštaba Papagos je prispel danes s svojim spremstvom z romunsko ladjo >Romania< iz Pireja v Carigrad. Tukajšnji merodajni krogi zatrjujejo, da bo v nedeljo prispel semkaj šef jugoslovanskega generalštaba general Nedič, šef romunskega generalštaba pa pride v torek. Vsi ti vojaški predstavniki držav Balkanskega sporazuma se bodo sestali v Ankari, kjer bo njim na čast prirejen slovesen sprejem. V Ankari bodo ostali devet dui.
Pravilnik o stanovanjskem skladu
Belgrad. 21. oktobra. AA. Prometni minister je izdal pravilnik upravi za stanovanjski sklad. Pravilnik ureja gradnjo in vzdrževanje stanovanjskih poslopij državnih železnic. V ta namen 6e ustanovi stanovanjski sklad; vanj se bodo nalagale zakupnine, ki jih bo osebje državnih prometnih ustanov plačevalo za stanovanja in dotacije železniške uprave, Pravilnik govori tudi o zasebni pobudi železniškega osebja za gradnjo stanovanj, skih hiš, -
Vesti 23. oktobra
Angleški kralj se je v svoji prestolni izjavi izrazil vznemirjenje zaradi dogodkov na Španskem in na Daljnem vzhodu. Napovedal je federativno ureditev Indije in izvedbo oborožitvenega programa.
Osem voditeljev hitlerjevske mladine je na vabilo španske nacionalistične vlade odpotovalo včeraj v Španijo.
Italijanska policija je ena najboljših na svetu,
tako so dejali zastopniki tujih policij včeraj po obisku italijanske policijske šole v Caserti.
Zaradi finančnih poneverb so zaprli pokrajinskega voditelja stranke čeških Nemcev Klunesa, ki je bil eden najvidnejših voditeljev v stranki.
Švedski prestolonaslednik bo danes ali jutri prišel v Bukarešto in bo v Romuniji ostal štirinajst dni.
Hitlerjev namestnik Hess bo uradno obiskal Italijo, da se udeleži velikih fašistovskih manifestacij ob tako imenovanem »Dnevu imperija«, ko bodo v Rim sklicali kake tri milijone fašistov.
O	organizaciji uprave v italijanski Vzhodni Afriki je sklej>ala rimska vlada na svoji zadnji seji pod predsedstvom Mussolinija.
Nove odredbo proti framasonom je izdal nemški notranji minister, ker 60 skušale lože prvo na-redbo obiti in še obstajati. Z novimi ukrepi so jih čisto pritisnili ob tla.
Vsearabsko stranko bodo ustanovili na vesoljnem kongresu arabske mladine, ki bo decembra v Bagdadu. Stranka bo obsegala arabsko prebivalstvo po vseh azijskih in afriških pokrajinah.
Vojvoda Windsorski si je v Stutgartu ogledal Daimlerjevo avtomobilsko tovarno ter neko tiskarno.
Grški ministrski predsednik Metaxas se bo danes vrnil iz Turčije v Atene.
Nove čete v Šanghaj je poslala Italija e parnikom »Conte Biancamano«, ki je včeraj odplul iz Genove.
Nemški poslanik v Londonu von Ribbentrop je z rodbino vred odpotoval v Rim.
Japonski prosvetni minister Hoji je odstopil, na njegovo mesto je prišel grof Konci, ki je dober prijatelj ministrskega predsednika.
Padec belgijske vlade je baje neizogiben zaradi odkritij v aferah belgijske narodne banke, kjar-sta izvrševala yelike sbijufije judovska špekulanta Barmata j. vednostjo nekaterih ministrov.
Novo 35.000 tonsko bojno ladjo so začeli graditi za ameriško mornarico v Newyorku. Po načrtu bodo letos začeli graditi še tri take orjake.
Avstrijski kancler dr. Scliuschnigg je včeraj nenadno odpotoval na Madžarsko in sicer v državno žrebčarno Popolno. Pravijo, da se obisk ne bo omejil samo na ogled tega zavoda.
Kulturni sporazum med Finsko in Madžarsko so včeraj podpisali v Budimpešti. To je prvi kulturni sporazum med mongolskimi narodi v Evropi.
Kriza vlade v Luxemburgu se je podaljšala, ker so socialisti odklonili sodelovanje s katoličani in liberalci.
Francoski pokojninski minister Riviere se je včeraj pripeljal iz Belgrada v Budimpešto, kjer bo ostal tri dni. Njegovo potovanje je, kakor vsa potovanja ministrov, strogo zasebno.
Nov zakon o sprejemanju novincev v vojaško letalstvo je potrdila italijanska vlada. Po tem zakonu bodo uvrščeni v letalsko služijo vsi državljani, ki so telesno, duševno in po svojem [»klicnem delu za to službo sposobni. Torej uredba splošne letalske vojaške dolžnosti.
Razprava proti 17 komunistom s Sardinije se je začela včeraj v Rimu. Obtoženi so, da so hoteli obnoviti komunistično stranko v Italiji in da so zbirali prispevke za rdečo Španijo.
Preiskavo v uredništvu nemškega lista ~Kat-to\vitzer Zeitung eje izvedla' j »oljska policija ter našla tam zalogo tajnega hitlerjanskega glasila >Blau<, ki ga Nemci širijo v poljski Šleziji. Policija je vse uredništvo zaprla.
Nemška gonja proti CSR zaradi dogodkov na shodu stranke čeških Nemcev 16. in 17. oktobra še vedno traja, čeprav je preiskava ugotovila, da so nerede povzročili nemški poslanci, ki so ludi prvi udarili na policijo.
Hitler je sprejel včeraj v Berchtesgadonn vojvodo Windsorskega in njegovo ženo.
Italijanska princesa Mafalda, druga hči italijanskega kralja, je iz Budimpešte prišla na Dunaj, od tam pa je odpotovala v Miinchen.
Za političnega referenta pri organizacijah dunajske Domovinske fronte je bil imeno fau profesor dr. Viktor Milčinski (I).
Novi krvavi boji ob severno indijski meji so se začeli zadnje dni. Indijska plemena so na različnih krajih napadla angleške čete, ki upornim gorjancem ne morejo do živega.
Razstavo sodobnega italijanskima stavbarstvu bodo odprli te dni na Dunaju. Razstava naj dokaze razvoj italijanskega stavbarstva po pobudi fašizma.
55 novih smrtnih obsodb so zadnji teden razglasili v sovjetski Rusiji. Obsojeni so bili sami višji držftvni uradniki.
Huda megla ovira plovbo tudi v nemških pristaniščih, zlasti Hamburgu, kjer je bila zadnja dva dneva tako gosta, da je bil vsakršen promet nemogoč.
Vesti iz Belgrada
Belgrad, 23. oktobra, m. Jutri bo tu kongres mladine JRZ. Za ta kongres vlada v Belgradu veliko zanimanje in bo na njem govoril tudi presed. vlade dr. Milan Stojadinovič. Kakor se more sklepati po sedanjih prijavah, bo na kongres prišlo več tisoč mladih pristašev JRZ in bo kongres zaradi tolikšnega števila udeležencev na športnem igrišče Jugoslavije.
Stran 2
.»slovenski dom«, dn„ ,3	   mz
Štev. 242.
Skupščina okrajnega cestnega odbora
Nova cestna dela v mariborski okolici
Maribor, 22. oktobra.
Okrajni cestni odbor za mariborski okraj je imel svoja plenarno skupščino, ki jo je vodil načelnik Franjo Žebot. Podal je na seji zanimivo poročilo o cestnih delih, ki so se v letošnjem letu izvršila. Tako se je dokončala cestna zveza, ki veže banovinsko cesto pri Križnem vrhu pri Laporju preko Sv. Jerneja z banovinsko cesto pri Ločah. Končan je tudi del nove ceste Sv. Anton-Kraljevci, ki bo vezal Sv. Jurij ob Ščavnici in Maribor v direktni črti. Sedaj se končuje nova cesta Sv. Peter-Ložane ter bodo dela še pred zimo dovršena. Slovenske gorice dobe s tem novo, 5 km krajšo zvezo z Mariborom. Dovršitvi se bliža pohorska cesta Reka-Sv, Areh in tudi nova pohorska cesta iz Frama lepo napreduje. Zelo važna je cestna zveza, k: se gradi iz Slov. Bistrice mimo Sv. Venčeslava proti Oplotnici ter bo del ceste v mariborskem okraju končan že prihodnje leto. Tudi cesta iz Bre-stemice proti Sv. Križu se je pomaknila za lep kos naprej. Nadaljuje se cesta Hrastovec-Sv. Rupert, zgrajena je važna cestna zveza od banovinske ceste pri Cmureku k Mariji Snežni, na cesti Sv, Le-oart-Ptuj je bil blizu Gočove zgrajen nov betonski most, pri Cmureku so se z velikimi opornimi zidovi zajezili nevarni plazovi, ki so grozili, da odnesejo cestne serpentine v Muro. Poleg tega je cestni odbor razdelil občinam 172.000 din za popravilo občinskih cest. Težave je imel pri dobavi gramoza, ker je banska uprava črtala 30% kvote, poleg tega pa nekateri dobavitelji niso v pravem roku dobavili gramoza.
Skupščina je tudi obravnavala obračun za leto 1936-37. Načelnik je poročal, da je zaradi varčnega gospodarstva cestni odbor privarčeval 470.000 din. Predlagal je, da se ta vsota uporabi za nakup in napravo skladišča v Mariboru, za rekonstrukcijo in preložitev ceste Maribor-Mariborski otok-Brester-nica, za cesto Fram-Kopravnik, za novo cesto Slov. Bistrica-Oplotnica, za cesto Bresternica-Sv. Križ, za zvezno cesto pri Mariji Snežni, za novo cesto Sv. Lenart-Sv. Benedikt. Skupščina je te predloge
soglasno odobrila. Banski upravi je predlagala v odobritev zgradbo prvega dela ceste Sv. Jakob-rolicka vas in uvrstitev te ceste med subvencioni-rane občinske ceste.
l t ^0Pret°Van)U, ^ec^e novega proračuna za leto 1938-39 se je soglasno sklenilo, da ga je treba sestaviti tako, da ne bo prinesel prebivalcem novih obremenitev. Predvsem pa je treba omejiti nova cestna dela ter posvetiti vso pozornost in skrb dovršitvi že započetih cest in vzdrževati stare ceste v dobrem stanju in šele potem, če bodo sredstva dopuščala, naliti na gradbo novih prometnih zii. Cestna dela se morajo vršiti na področju celega okraja pravično, tako da ne bo noben del okraja zapostavljen. Predvsem pa je treba posvečati večjo pozornost zgradbi novih cestnih zvez na Kozjaku, je bil dosedaj povsem zapostavljen.
a prihodnja leta 6e je potem določil sledeči cestni program: 1. Glavna cestna dela: a) zvezna cesta Sv. Lenart-Sv. Benedikt, 6 katero 6e bo dosegla ravna cestna črta Maribor-Sv. Lenart-Sv. Beti edikt-Gor. Radgona-Prekmurje. b) Pohorska cesta do Ssv. Areha s priključkom k Sv. Martinu na Pohorju. c) Preložitev in rekonstrukcija ceste Maribor-Bresternica. d) Dovršitev ceste Bresternica-fv*.Križ-Pesniška dolina, e) Novi betonski most čez Ložnico v Mostečnem.
_ . Manjša cestna dela; Fram-Koprivnik, Ruše-rala-bv. Lovrenc na Pohorju, Marija Snežna-Sv. Ana, Ščavnica-Sv. Lenart, Hrastovec-Sv. Rupert, Korena, Sv. Jakob-Polička vas, St. Ilj-Gor. Sv. Kungota, Ranca-Dobrenje, Črešnjevec-Pragersko, Hum-Sv. Barbara, Križni vrh-Laporje, Sv. Peter-Uuplek, Dogoše-Hoče, Prepole-Skoke-Hoče, Ma-nbor-Kamnica-Sv. Urban, Sv. Ožbolt-Kapela-Sv. •c	k°	treba	tudi	cesto med Mariborom
in 6v. Petrom ter zavarovati nevaren plazovit teren v Melju.
Na predlog načelnika Žebota se je ves cestni okraj razdelil v rajone ter je dobil vsak član dodeljen del banovinskih in subvencioniranih občinskih cest ter dovoznih cest k železniškim kolodvo-rom, katerega bo nadzoroval.
Žalosten konec romantične vožnje
Ljubljana, 23. oktobra.
Pod naslovom »Žalosten konec romantične vožnje« smo dne 6 .avgusta letos o Valentinu Prestopniku, 6inu ljubljanskega barja, nehote napisali nekaj netočnosti, ki jih na prošnjo in na ljubo prizadetemu rade volje popravljamo, ker mu nočemo delati krivice: Ni res. da je fant stari znanec ljubljanske policije, pač pa je res, da fant ni stari znanec ljubljanske polieje. Ni res, da je brihtni Prestopnik izrabil priliko, da je nekemu mesarju, ki je pustil motorno kolo zunaj na cesti, izmaknil to kolo in se z njim odpeljal proti Kranju, pač pa je res, da mu je oni motociklist, ki ni bil mesar, motorno kolo posodil, ker bi bil Prestopnik rad čim prej prišel v Kranj. Ni res, da je Prestopnik menda izurjen v vseh poklicih, res pa je, da Prestopnik ni izurjen v vseh poklicih. Končno ni res, da je Prestopnika prijel pod pazduho stražnik, čim se je pojavil na pragu bolnišnice, pač pa je res, da ga je stražnik zasačil šele pozneje v nekem vinotoču. Tudi ni res, da bi bil Prestopnik tedaj svoj greh gladko priznal, res pa je, da ga ni priznal, ker ga tudi ni storil. Zato se ne more niti kesati in mu tudi ne more biti žal, da se ni mogel peljati z motorjem dlje kot do Kranja.
Zvišane kazni
Ljubljana, 23. oktobra.
Apelacijsko sodišče v Ljubljani je na priziv državnega tožilca dr. Julija rellaberja zvišalo kazen glede morilke lastnega moža Katarine šinkov-čeve, ki je po naročilu umorila marljivega gospodarja in moža Janeza Šinkovca 5. tnaja t. 1. ponoči v mlinu v Čabračah v Poljanski dolini. Zvišana ji je bila kazen od 15 let robije na dosmrtno robijo in bo prihodnje dni prepeljana v žensko kaznilnico v Begun jan na Gorenjskem. Priziv zaradi kazni pomagača Stamenkoviča. ki ga je tudi državni tožilec vložil na apelacijsko sodišče, pa je bil zavrnjen z utemeljitvijo, da je zanj ta kazen primerna. Apelacija je glede Stajnerakoviča upoštevala njegovo življenje, ko je kot mlad fantek moral preživljati v južni Srbiji najhujše strahote svetovne vojne.
Kazenski senat apelacijskega sodišča je dalje na isti tajni seji 13. t. m. obravnaval tudi drugo kazensko zadevo, ko je bila Antonija Kuharjeva na okrožnem 6odišču 13. avgusta t. I. obsojena zaradi drznih tatvin v frančiškanski cerkvi na 7 mesecev strogega zapora. Na priziv državnega tožilca je apelacijsko 6odišče Kuharjevi zvišalo kazen od
7	mesecev strogega zapora na 1 leto in 6 mesecev robije. Obe sodbi apelacije sta postali končno pravomočni. Zanimivo, je, da apelacija drugače presoja določila kazenskega zakonika glede pogojnih kazni. Treba bo v tem pogledu tudi končnih in veljavnih interpelacij. V mnogih kazenskih zadevah je apelacija zavrnila prvo sodbo glede pogojne kazni.
Razklana JNS
Zagreb, 23. oktobra, m. Tukajšnji >Obzor« poroča, da so v JNS nastopila nova trenja. Pokazali sta se dve struji, ki zastopata čisto različno stališče z ozirom na opozicionalni 6poraztim. ->Obzor« pravi, da 60 se veljaki JNS zedinili v tem, da so sporazul obsodili. Ne strinjata se pa v metodah, ki da jih je treba podvzeti. Nadalje »Obzor« tudi pravi, da tvorijo eno skupino Jovo Banjanin. ki zahteva skupno fronto vseh unitaristov, Demetro-vič, Svetislav Popovič, Ante Kovač, Josip Kvetič, dr. Hanžek in še nekateri njihovi tovariši, v drugi skupini je pa Andjelinovič s svoja družbo. »Obzor« trdi, da se tudi dr. Kramer nagiba na Andjelino-vičevo stran. Najbolj zanimivo pa je, tako pravi »Obzor«, da se z Banjaninom ne strinja niti Boško Jevtič, niti Živkovič, toda ne iz idejnih razlogov, temveč čisto iz osebnih stvari.
Prijeti div i lovci
Sv. Ana v Slov. goricah, 23. okiobra.
V	Apaški kotlini so pred nekaj dnevi orožniki zasledili družbo poklicnih »divjih« lovcev, ki so že več. let opravljali svoj tajni posel po ondotnih gozdovih. Ti divji lovci so trije in vsi iz ApaSke kotline. Orožniki so omenjenim predrznežem zaplenili orožje in odredili preiskavo. Zagovarjali pa se bodo pred sodiščem.
Za Vse svete v Gorico in Trst. Prijave v vseh biljetarnicah Putnika in izletni pisarni M. Okorn — Ljubljana, Hotel Slon — tel. št, 26-45. Vhod iz Piešernove ulice.
Celjske novice
Razstava del bratov Subtcev
Ljubljana, 23. oktobra.
Preteklo je več kot pol stoletja, odkar visi velika večina del Janeza in Jurija Šubica na svojih mestih, v oltarjih in na cerkvenih stenah, na stropih javnih zgradb, kot je Narodni muzej, in v privatnih zbirkah Mnogo prvotne svežosti in bleska so v teku tega časa njuna dela zgubila, tu pod vplivom atmosferičnih razmer, zlasti vlage, tam radi prahu, dima, saj itd. Da bi razstava obeh Šjibicev čim bolj do^gla 6voj namen, je bilo potrebno ves material podvreči vestni in strokovnjaški skrbi restavratorja. Že več kot tri tedne sta prof. Mirko Šubic in prof. Matej Sternen zaposlena z restavracijo zbranih del. Izpod pogostoma že kar debele skorje prahu, dima, saj in drugih snovi prihajajo na dan barve v prvotni svežosti, take, kakor so jih gledali naročniki teh del v trenutku, ko so nastala in marsikje ljudje ne bodo hoteli verjeti, da so to iste podobe, ki so jih odseku svoj čas za razstavo posodili. Ob tej priliki pa se bo tudi okrepila slikarska podlaga, da bodo po zaključku razstave in po povratku na svoja prava mesta zopet lahko kljubovala zobu časa. Razstava del bratov Šubicev, ki 6e bo odprla v nedeljo 7. novembra, pomeni torej tudi radi njih restavriranja važen dogodek.
Srčna kultura
Ko sem 6e pred kratkim sprehajal po Dolenjski cesti, sem zagledal več glav goveje živine. Ustavil sem se in počakal, da je šla mimo mene. Opazoval sem jo. Bila je vsa onemogla in še krvavela je tako, da je puščala za seboj krvavo sled. Brezsrčni gonjač jo je neusmiljeno tolkel, da je šla naprej. Saj ni bilo prav nič čudnega, da je moraj živino priganjati. Poifiislite: Kakor sem zvedel, je šla uboga živina peš iz Karlovca, kjer je bil živinski sejem. Celo. pot ni dobila nič za jesti.
In to je samo eden izmed primerov, kako se pri nas ravna z ubogo živaljo. Ta primer nam je pripovedoval naš podpredsednik.
Merodajne oblasti naprošamo, da v bodoče preprečije takšno nečloveško postopanje z ubogo živino. Društvo za varstvo živali v Ljubljani.
Vremensko poreš!!o »Slovenskega doma«
Po stanju danes ob 7 zj.
Krai	Barometer sko stanje	Tempe-raturii v C'		s: . — a S! X "o X	'v -Sc1 -?7 5 '	Veter (smer, jakost)	Pada- vine	
		n 'rt’‘a s rt E	CC rt c P				S S	vrsta
Ljubljana Maribor Zagreb Belgrad	753'? 758-7 765'8	10-4 8-0 5-0 7*n	14-9 15-0 13-0 ift.fi	93 90 95 Sfi	10 10 mgl. 10	NEt SE* Et	l-l	dež
						£3		
Sarajevo	76S<	3-0	18-0	95	mgl. 10	0	—	—
Skoplje	708-3	6-0	17-0	90	10	0	—	—
Split	764-4	13-0	20-0	75	6	NE,	—	—
Kumbor	764v	120	—	80	3	N,	—	—
Rab	—	—	—	—	—	—	—	—
Oblačno, nestanovitno vreme; deževalo bo v presledkih.
Včeraj je bilo megleno do 10.20. Okrog poldneva se je pričelo oblačiti in ob pol 17 rahlo rositi, toda le kakih 5 minut. Ponovno je rosilo od 19 do 21.30 ter danes od 1.30 v presledkih do 6. Barometer je močno padel.
Za izlet v Trst in Gorico ob Vseli svetih
od 30. okt. do 1. nov. se sprejemajo prijave do 27. t. m. do 12. Cena izleta v Trst 125 din, v
Gorico 135 din.
»Putnik«, Ljubljana, priredi: a) osemdnevni izlet v Skoplje in na Kumanovo ter z avtobusi
v Južno Srbijo od 28. okt. do 5. nov. za 1080 din. b) petdnevni izlet v Skoplje in na Kumanovo od 28. okt. do 2. nov. za 780 din; c) tridnevni izlet v Belgrad in na Oplenac od 28. okt. do 31. okt. za 440 din. — Prijave in informacije v vseh biljetarnicah »Putnika«.
Celje, 22. oktobra.
Ljudsko vseučilišče. V ponedeljek, 25. t. m. bo ob 8 zvečer predavanje: Naravni parki po svetu m pri nas. Predaval bo prof. dr. Val. Bohinec iz Ljubljane. Na to predavanje opozar-ramo vse prijatelje in ljubitelje prirodnih Krasot.
Dvoje hudih prometnih nesreč. Vozlič An-j P°s,estm.k in zidar iz Grlič pri Sv. Petru nad Medvedjim selom, je šel včeraj od svojega doma proti Šmarju pri Jelšah, kjer je delal pri gradbi nekega poslopja. Okoli pol 7 zjutraj so ga našli v bližini Šmarja na cesti brez zavesti.
I	akoj so poklicali banovinskega zdravnika iz Šmarja, ki je ponesrečenca obvezal. Domneva se in tako tudi trdi spremljevalec, ki ga je prepeljal v Celje, da je Vozlič Anton skočil iz tovornega avtomobila, s katerim se je peljal P™*.1. Omarju- Pri padcu si je prebil lobanjo in dobil težke poškodbe po vsem telesu. Prepeljali so ga v celjsko bolnišnico. Najbrž bo poškodbam podlegel. — Huda prometna nesreča se je zgodila včeraj dopoldne pred postajo Poljčane, loksa Janez, vojak, se je peljal na dopust. Moral bi vstopiti v Grobelnem na vlak, ki pelje v Šmarje, kjer je doma. Toksa je v zadnjem trenutku zapazil, ko se je vlak že premikal s postaje v Grobelnem, da bi moral izstopiti. Da bi mu ne bilo treba hoditi peš s Poljčan, ie skočil ze pred Poljčanami z vlaka. Pri skoku pa je tako nesrečno padel, da si je prebil lobanjo m se onesvestil. Nezavestnega so prepeljali s tovornim vlakom v Celje in nato v celjsko bolnišnico. Njegovo stanje je zelo resno in je še vedno v nezavesti. Izstopili so mu tudi mali možgani.
Izpred obrtnega sodišča
Nezanesljivi zapiski o nadurah
Pred obrtnim sodiščem je zelo mnogo obravnav o tožbah zaradi neplačanih nadur; pri teh pravdah pa delodajalci največkrat propadejo, ker navadno nimajo nikakih dokazov za svoje trditve, ali pa imajo tako imenovane »zapiske«, ki so pomanjkljivi, večjidel vse naenkrat narejeni, torej zelo nezanesljivi. Take zapiske postavi sodišče pod drobnogled in mnogokrat najde, da so celo vpisane nadure za take dni, ko podjetje sploh ni obratovalo ali pa delojemalec ni mogel delati, na pr. zaradi bolezni.
Poglejmo sledeči primer. Neka tvrdka je sprejela Janeza v začasno delo, dokler bo trajalo mletje soli za monopol. Ker pa je bil Janez oženjen, ga je tvrdka tudi še nadalje obdržala v službi, čeprav je bilo mletje soli že končano. Zaposlen je bil kot sluga, razvažal je s trikolico in ročnim vozičkom zavoje in zaboje za odjemalce v trgovine, na kolodvor in avtomobile; opravljal je tudi manjša dela v kleti in na dvorišču, pomagal pri čiščenju žita itd. V podjetju je bilo zaposlenih povprečno do 13 delavcev. Tako je šlo 29 mesecev. Janez je imel 220 din tedensko, novoletne nagrade je dobil tudi po 220 din. Podjetje je likvidiralo, odpustilo Janeza, mu plačalo mezdo za 14 dni naprej in poleg tega darovalo še 200 din. Pri izstopu iz službe je Janez na šefovo vprašanje odgovoril, da nima prav ničesar več terjati od tvrdke in je tudi podpisal tozadevno pismeno izjavo.
Po preteku dobrih dveh mesecev potem pa je tožil na plačilo za 1437 nadur v skupnem znesku 9892 din. Kot dokaz je predložil zapiske, obstoječe iz dveh pol pisarniškega papirja, in sicer je obsegala vsaka pola seznam nadur za vsak dan v letu, prva za eno, druga za drugo leto. Že po zunanji obliki teh zapiskov ni bilo verjetno, da bi jih bil imel tožnik vsak dan skozi vse leto v ro-
Laška JNS v pravi luči
Laški jeenesarski dopisnik »Nove dobe« se ne more sprijazniti z mislijo, da bi odnehal z besnimi, lažnivimi in skrajno nesramnimi napadi na nas. V dolgih stolpcih celjskega tednika se zrcali njegova politična zabitost in duševna revščina, kot pravi izraz onemoglega, upokojenega diktatorja. Ta kratkovidni in smešni dopisnik skuša v svoji ponorelosti, kljub vsem našim dokazom braniti in reševati svoje prijatelje in jih prikazuje v svojih dolgih dopisih kot najnedolžnejša bitja, ki eo vedno pošteno delovali v prid občini in narodu ter celo iz svojega žepa žrtvovali znatne vsotice za blagor ljudstva. Da temu ni tako, podajamo naši javnosti nekoliko sličic iz vzornega gospodarjenja in delovanja bivših laških mogotcev.
Dne 12. junija 1927 je priobčil »Slovenec« zelo zanimiv članek, s piščevim podpisom pod naslovom: »Poslovanje okr. zastopa Laško«. V tem članku, ki je popolnoma podprt z dokazi, je nazorno in izčrpno prikazano vzorno delovanje nekdanjega ge-renta dr. Roša, Ker nam prostor tu ne dopušča, da bi objavili članek v celoti, navajamo samo kratek izvleček: Novoizvoljeni finančni odsek takratnega okr. zastopa je na podlagi pregleda prejšnjih računov hotel ugotoviti, v koliko go upravičene terjatve neplačanih računov iz dabe gerentovanja dr, Roša, ki so neprestano še dolgo po njegovem odstopu deževale na okr. zastop. Ugotovila so se izredno žalostna dejstva in vzorno delovanje dr. Roša se je pokazalo v približno tej luči:
Kam ? Potrdilo? Podpis? Datum?
Med računi iz 1. 1925, je mnogo takšnih, ki iim je revizor gradbene direkcije pristavil značilne opombe:	»Kam?	(cement), Potrdilo?, Podpisi?
Manjka potrdilo prejema! Manjka potrdilo ček. zavoda! Datum? Stoletje? in zopet Podpisi?« Iz obračunskih prilog ni nič razvidno. Kje so torej originalne priloge? Kdo prevzema gramoz? Kdo ga dobavlja? Računi so sploh nepregledni in skrajno površni itd.
Še lepše stvari so se godile pod »vzornim« ge-rentovanjem dr. Roša v letu 1926. Ne le, da so r,e tiste nepravilnosti, katere je revizor gradbene direkcije na blagajniških prilogah iz leta 1925 grajal in ovrgel, vršile nemoteno naprej, temveč našlo se je mnogo blagajniških prilog, ki ne nosijo sploh nobenega podpisa ne prejemnika, ne sosvetnika, ne jerental Mnogo računov ni od nikoder vidiranih, na zelo mnogih je potrjen prejem denarnih vsot samo od naetavljencev okr. zastopa. Kakor je pto-tokolarično ugotovljeno, trdijo delavci, da so prejeli manj zaslužka, kakor je na njihovo ime zaračunano, V tedenskih obračunih so se zaračunavali še delavci, ki takrat niso za okr. zastop več delali.
Razna stavbna dela, cement, cementne cevi itd., za-kar so se izplačevale velike vsote, pa tvorijo poglavje zase, ki ga bo treba še preiskati.
Podpisani člankar zaključuje: S tako dediščino, ki znaša 800 tisoč din dolgov in a 94 odst. doklad, s katerimi je dr. Roš izračunal kritje dolgov in vseh del pri okr. zastopu ter samo s sedaj dovoljenimi 20 odst., s katerimi se še dolg ne bo mogel poplačati, je gotovo težko gospodariti in se ne morejo delati čudeži, kar je znano tudi gospodom, ki imajo skomine po regentstvu okrajnega zastopa.
Dobra kupčra
Bilo je pred leti, ko je laški Sokol še posedoval lepo parcelico tam nekje, kjer stoji današnja gostilničarska pivovarna, katero bo baje v kratkem spravil v pogon jezik lašk, dopisnika »Nove dobe«, kateremu iz srca želimo, da se uresničijo njegove napovedi. Ta parcelica ni donašala sicer nobenih koristi, vendar pa je njena vrednost mnogo večja kot so jo cenili, ko jo je kupoval in seveda tudi pošteno kupil neki zelo znani požrtvovalni gospod iz Laškega, ki ga pisec »Nove dobe« prikazuje kot zelo agilnega, nesebičnega in darežljivega naprednjaka, kateri je večkrat celo s svojim denarjem pomagal raznim socialnim in koristnim ljudskim in kulturnim ustanovam v Laškem. Ne trdimo, da bi ta veleugledni gospod ne bil res tako požrtvovalen, saj je bil lahko, ko pa dobro vemo, da je sokolsko parcelico dobro kupil po nasvetu svojih dičnih pri-ja ,}ej ,m. j° Potem za štirikratno vsotico prodal laški delničarski pivovarni. Ali mogoče zopet la-žemo, če trdimo, da tako pravi in idealni Sokoli ne delajo?
Nedolžna žrtev
današnje »strahovlade« je bil po mnenju nekaterih laških jeenesarjev tudi dober in osebni prijatelj bivšega župana učitelj J. M., ki se je letos moral preseliti iz šolskega poslopja v svojo hišo. Da to zadevico malo pojasnimo, navajamo tu nekoliko dejstev, ki opravičujejo sklep in odlok občinske uprave: Že leta 1931 je banska komisija ugotovila celo vrsto nedostatkov v obeh poslopjih osnovne šole A in B in posebno je opozarjala na stanovanji učiteljev J. M in Č. L v pritličju šole B, ki naj bi se predelali v učilnico. Nekateri so bili tudi mnenja, naj se dozida na šoli A eno nadstropje, kar pa je bilo zaradi previsokih stroškov in iz estetskega stališča nemogoče, Tedanji župan dr. Roš se je z vso silo upiral in ni hotel ničesar slišati o predelavi stanovanj svojih prijateljev, čeprav je bila to nujno potreba. Šele današnji občinski odbor je storil potrebne korake in jc dal predelati stanovanja v
kah, saj bi bili morali biti precej obrabljeni iu umazani, gotovo tudi na prigibih pretrgani, vsebina pa je pokazala, da ni odgovarjala dejstvom. Dokazalo se je, da je bil tožnik tekom službenega razmerja v različnem razdobju bolan skupaj 54 dni, včasih tudi do 14 dni, da te dneve ni delal, da jo dobival od tvrdke polno mezdo ,od OUZD hrana* rino, pa je vendar v polo vpisal, da je v teh dneh opravljal normalno delo in poleg tega še 132 nadur. Takim zapiskom sodišče seveda ni moglo ver* jeti. Tvrdka pa je pri razpravi priznala, da ja tožnik res opravil neko število nadur, pa je po mezdnih listih tudi dokazala, da je te naduro plačala s 50% poviškom. Pri izstopu iz službe ja tvrdka plačala tožniku za 14 dni mezdo in mu dala 200 din nagrade. Če si je bil tožnik v s vesti pri izstopu iz službe, da ima še kaj terjati, bi bil vendar lahko takrat zahteval plačilo, ne pa podpisal izjavo, da nima nikakršnih zahtevkov več. Tožnik jo tožbo izgubil.	fon
Vsak delojemalec, ki dela preko dopustnega delovnega časa, naj si torej vsak dan posebej za*, piše natančno čas, v katerem je izvrševal nadurna delo, po možnosti naj to pove tudi tovarišu, da b« mogel pozneje nastopili kot priča pred sodiščem.
Mrtvaška svarila ob naših cestah
Kamnik, 22. oktobra.
V	Ameriki je največji avtomobilski promet, ki pa kljub vsem mogočim varnostnim ukrepom terja precejšnje število žrtev zaradi avtomobilskih nesreč. Ceste so betonske ali asfaltirane, zavarovane z ograjami ali celo s prožnimi jeklenimi odbijači, tako da so možnosti za nesreče omejene na minimum. Kljub temu pa je spričo ogromnega prometa še vedno dosti ne* sreč, ki gredo predvsem na račun nepazljivosti voznikov ali defektov v vozilih. Amerikanci na mesta nesreč radi postavljajo originalna svarila, ki naj brezskrbne voznike vedno opomin njajo, da smrt preži na neprevidneža za vsakim vogalom. Tako je cesto videti na kraju, kjer se je pripetila nesreča, polomljen avtomobil na visokem podstavku, zraven pa še mrtvaško glavo ali pa smrt, ki s koso zamahuje nad avtomobilom. Vse to si izmišljajo Amerikanci, da bi opominjali voznike k čim večji previd* nosti.
Ta ameriška originalnost je zašla tudi v kamniški okraj, kjer smo opazili pri znanem železniškem križišču v šmarci pri Kamniku v ™ak,e .s;h;ani .svarilno tablo z mrtvaško glavo. , krmišče je zaradi poševnega križanja železniške proge s cesto na slabem glasu zaradi lanske nesreče, ko je kamničan povozil konja in voznika. Pa tudi prej se jc tu pripetilo zo nekaj nesreč, seveda zgolj zaradi nepazljivosti voznikov. Mrtvaške glave naj bi zdaj voznike opominjale k večji previdnosti na nevarnem križišču.
Tiste mrtvaške glave v šmarci so bile prav za prav poizkusni balonček, kako se bo taku ameriška novotarija obnesla pri nas in kako jo bo sprejelo občinstvo. Pa je že v prvi instanci žalostno propadla. Možje kamniškega okrajnega cestnega odbora so se na svoji zadnji seji od* ločno postavili proti takim svarilom. Rekli so, da je križišče dovolj pregledno in da je vlak z obeh strani moči opaziti že oddaleč, vozniku, ki spi na vozu in ne sliši vlaka, pa tudi mrtvaške glave ne bodo nič zalegle. Po soglasnem sklepu celokupnega odbora so zato odstranili mrtvaška svarila s šmarskega križišča.
učilnice in to z majhnimi stroški, tako da je sedaj zadoščeno potrebi primernih učilnic. To V6e dovolj jasno priča, kako se je nekoč delalo in kako so 6e osebne koristi nekaterih postavljale nad javnimi. Sedaj pa lahko še nadaljujete z lažmi in šušljanjeni in z opevanjem vaših junakov, ki so postali po vašem ultranacionalističnem mišljenju žrtve bre-vestnega »klerikalnega terorja«,
Omladfnskemu mislecu
priporočamo, naj se nikar ne skuša zabavali s svojimi neslanostmi in naj ne misli, da se s svojim ubogim duhom že dotika vrhov filozofske in socialno-pravne ter gospodarske vede. Iz Vaših člančičev je razvidno, da Vam je demokracija španska vas, a fašizem in nacizem sta za Vaše miselne zmožnosti nedostopna. Priporočamo Vam tudi, da dobro in počasi prečita te članek »O nacionalnih pogledih«, ki je izšel v tedniku »Slovenija« dne 15, okiobra t. 1. in potem se Vam bo morda zjasnilo, seveda le( če boste članek razumeli.
Kulturni koledar
Cilenšek Mart*n
23. oktobra 1848 se ie rodil v Gotovljah v Savinjski dolini botanik Cilenšek Martin. Gimnazijo ie končal v Celju, univerzo v Gradcu. Za slovensko pisateljevanje sta ga pridobila Sket in Trstenjak. Pisal je v Kres, Ljubljanski Zvon, Dom in svet poljudno znanstvene sestavke iz botanike in geologije, — Izdal je tudi knjigo Naše škodljive rastline v podobi in be-sedi, ki je izšla v založbi Mohorjeve družbe. Zbiral je narodne pripovedke, bajke in šege (Kaj pripovedujejo ob Ložnici, Lj. Zvon), Napisal je tudi več potopisov, v katerih pa tvorijo bistveni del prirodoslovni spisi.
Mubljana danes
Koledar
Danes, sobota 23. oktobra: Klotilda.
Nedelja. 24. oktobra: Rafael.
Nočno službo imajo lekarne: mr. Sušnik, Marijin trg 5; mr. Kuralt, Gosposvetska ce^ta 4 in mr. Bohinec, ded., Rimska cesta 31.
Filmi, ki jih velfa videti...
ali ne videti .. . in nekaj načelnih pripomb
Izredno aktualni Ulm 1* taponBko-kltalBKega konflikta
Zadnji vlak iz HarDIna
V	elavnUi vlogah Kilthe Nagv, oana AID er b, Ida Wiist in H. A. ScUlettow
Sinfoniia ljubezni
(IileD03erwacnen)
Karto Hardt	WaltUer	Billa
Glasba: OalkovBkl Jutri ob pol II. uri dopoldne Uudska predelava pri znižanm cenali.
TEI.
21-24
MATICA
Veliki ljubezenski film po nesmrtnem romanu Al. Dumas-a
Dama s kamelijami
Greta Garoo	Bobert	Taylor
Rezervirajte vstopnice v predprodatu
nD ohavh!KIH,ob06..W.,?||2I.”u«i
PREDSTAVE OB NEC.iHP»«N.l5..)7..i9.iN?t.uBi
Konzul Češkoslovaške republike v Ljubljani
priredi letos v proslavo češkoslovaškega narodnega praznika na mesto običajne recepcije slavnostno predstavo v opernem gledališču dne 28. oktobra točno ob 20. Častne vstopnice so na razpolago prijateljem češkoslovaške republike in češkoslovaškim državljanom na čsl. konzulatu, Erjavčeva 21, najkasneje do 12. ure 27. oktobra. Posebna vabila bodo prejeli 6amo predstavniki oblasti in korporacij.
Letošnja koncertna sezona v področju Glasbene Matice ljubljanske začne v petek, dne 29. t. m. in 6icer bo prva prireditev komornega značaja v mali Filharmonični dvorani. Ta večer bo koncertiral orvič v našem tnostu Mozartov godalni kvartet. Občinstvo opozarjamo na to prvo koncertno prireditev komornega značaja, ki bo v mali Filhar-inonioni dvorani v petek dne 29. t. m. Predprodaja vstopnic v knjigarni Glasbene Matice.
»Biološki temelj narodnega socializma« je naslov predavanju g. primarija dr. A. Zalokarja, 6 katerim začenja Prirodoslovno društvo svojo letošnjo predavateljsko sezono. Predavatelj nam bo pokazal razvoj bioloških spoznanj o dednosti, ki so bila do preteklih pedesetih letih v glavnem last ožjega kroga zdravnikov, ki 60 pa počasi prodirala tudi v širše plasti, dokler jih ni nacionalni socializem porabil kot osnovo svojega političnega nazora.
Predavanje bo v torek natančno ob 20 v mali Filharmonični dvorani (kino Matica). Vstopnina 6, 4in 2 din.
Razpisani službi. V »Službenem listu«, kos 84, razpisuje mestno poglavarstvo v Ljubljani eno službeno mesto šefa odseka za telesno vzgojo in eno službeno mesto strojnika, na kar se interesenti opozarjajo.
Dve veseloigri vprizori Frančiškanska prosveta v Ljubljani v nedeljo, 24. oktobra ob 5 popoldne v frančiškanski dvorani, in sicer: satiro »Uspeh« in burko »Kdo je blazen?«. Igri ie naštudiral pod vodstvom režiserja Nar. gled. g. Milana Skrbinška, režiser domačega ansambla. Kdor si želi smeha in zabave, naj 6i rezervira vstopnice po znižani ceni od 6 do 3 din (člani s popustom) v pisarni : Pax et bonum« v frančiškanski pasaži.
Frančiškanska prosveta v Ljubljani bo priredila na 6vojem VIII. prosvetnem večeru v torek, 26. t. m. ob 8 zvečer skioptično predavanje »Cerkve na Kraniskem«. Predava p. msgr. Viktor Ste-ska. Predprodaja sedežev po 3 din in stojišč po
2	din v pisarni »Pax et bonum« v frančiškanski pasaži. Člani imajo običajen popust. Vsi vljudno vabljeni.
Kafol, prosvetno društvo v šiški priredi v ponedeljek, 25. t. ni. ob 20 v samostanski dvorani v šiški prosvetni večer v 6pomin škofa Antona Martina Slomška z deklamacijo njegovih del. Tozadevno 6kiontično predavanje ima g. Ivo Peršuh. Z obilno udeležbo šiškarjev 6e pridružujemo proš-nj! Slovencev za beatifikacijo verskega, mladinskega in narodnega voditelja v minulem stoletju.
Llubliansko gledališče
Drnmn. Začetek ob 20.
Sobota. 23. oktobra: »Beraška opera«. Izven. Znižane cene od 22 din navzdol.
Nedelja, 24. oktobra ob 15: »Pesem s ceste«. Znižane cene od 22 din navzdol. — Ob 20: »Vozel«. Premiera. Premierski abonma. Ponedeljek, 25. oktobra: Zaprto.
Premiera Petrovičeve vaške šale v treh dejanjih pod naslovom »VOZEL« bo v_ nedeljo zvečer za premierski abonma. Izredno dejanje obstoji v zameniavi oseb, ter poteka v posrečeni situacijski komiki, ki vsebuje naibolj kritične situacije. Sodelujejo dame: Mileva Ukmarjeva. Ančka Levarjeva, Polonca Juvanova, ter gg.: Jerman, Drenovec in Potokar (Sever). Režija je M. Skrbinpkova. Dejanje je lokalizirano, ter 6e godi v naših krajih.
Opcrn Začetek ob 20.
Sobota, 23. oktobra: »Navihanka«. Izven. Znižane cene od 30 din navzdol.
Nedelja. 24. oktobra: »Sv. Anton, vseli zaljubljenih patrm«. Izven. Globoko znižane cene od 24 din navzdol
»Zadnji vlak iz Harbina« (Kino Union). Ta film I naj bi bil »izredno aktualni film iz japonsko-kitaj-skega konflikta«. To človek razbere šele, ko gre po predstavi gledat še enkrat v list reklamo, zakaj v filmu pri največji genialnosti ni moči pogruntati, da bi šlo za kak konflikt med Kitajci in Japonci. Vidimo sicer v njem bolj ali manj posrečene filmske Mongole in nekaj neartikuliranega kričanja, ki naj bi bilo japonsko, vidimo potečega se generala, ki bi bil lahko Japonec ali pa lama iz osrednjega Tibeta. Film, če smemo temu migotanju slik brez smisla in reda še reči tako, nas poldrugo uro muči 6 premalo osvetljenimi prizori in z rjovenjem. Vse skozi pričakujemo, da se bo nekaj zgodilo, in gledamo na uro, če je še dovolj časa za kak filmski »zgoditek«. Nazadnje vidimo, da je bil ves ta hrup in hrušč s Hansom Albersom na čelu za veliko manj kakor za nič, namreč za to, da se z nekega kolodvora, ki ga oblegajo Mongoli in neki boljševiki, odpeljejo trije vagoni z nekimi ljudmi in se Hans Albers znajde na lokomotivi v dolgem tradicionelnem poljubu z njo, ki tudi ne vemo, kaj ima iskati v tem filmu. S tem so potolažene vsaj tiste duše, ki drhteče pričakujejo te, tolikanj sluzaste krone slehernega nemškega filmskega dejanja. Film bi bil lahko kriminalen, če bi vsaj na koncu izvedeli, zakaj boljševiki iščejo nekoga, če bi pogruntali, zakaj ta nekdo sovraži in spet vzljubi junaka Albersa, če bi vedeli, zakaj ona ženska menda ljubi nekoga, ki mu je baje ime Peterle. Ta mora 6eveda mimogrede umreti^ tudi ne vemo, zakaj; najbrž zato, da lepi in junaški Hans pride do dolgega poljuba. Film se začne z dvajsetminutnim kričanjem in z žurnalskiini slikami iz neke vojne na vzhodu, tako da mislimo, da bo to tvorilo razb irjen okvir za običajno dramo take vrste. Mislimo tudi, da bo tisti zagonetni vlak kam pripeljal, a ne pripelje drugam, kakor do Albersovega poljuba. Da je v filmu vse polno nesmislov, se razume že zaradi tega. ker je nemški. Tako delavci, ki popravljajo progo na kolodvoru, razsajajo na ves glas in udrihajo, medtem ko jih iščejo boljševiki in jih oblegajo Japonci. Ko vlak vozi. mora seveda Hans Albers plezati ne po stopnicah, marveč po strehah, da ja lahko za njipi streljajo, itd. Zadeva sama na 6ebi kot film ni vredna dveh besedi, toda napisati je bilo treba nekaj več zaradi brihtanja ljudi, ki vedo, da jim noben trgovec ne sme za uradno določeno ceno prodajati preslabega blaga, samo kino jim ga lahko.
Še dve besedi z ozirom na celotne filmske programe pri nas. Pri tej predstavi so predvajali nemški zvočni tednik, nemški kulturni film in nemško filmsko neumnost Torej ves program s šlagerji vred, ki jih igrajo med predvajanjem reklame — nemški. Zvočni tednik še več kakor nemški, nam-
reč hitlerjevsko propaganden. Od sedmih prizorov, ki jih kaže, je pet nemških: koncert v neki tovarni med obiskom vojvode Windsorskega. Vojvoda ie samo pretveza, da lahko Nemci v žurnalu razkazujejo kljukasti križ, Hitlerjevo sliko in disciplino. Potem pridejo nemške ceste, ki jih je seveda tudi naredil liitlerizem, za tem pridejo kot ocvirk nemški manevri, potem dirke nemške vojske, nato ojačevanje nemške mladine v Berchtes-gadenu, nato napredovanje nemških zaveznikov Japoncev. Kulturni film >Ronilac«, kaže plavalske in potapljalske vaje, seveda v berlinski šoli za telesno kulturo. Skratka program po najčistejši zamisli narodno-socialistične propagande, da bi ga bil vesel sam Rosenberg. Če bi vse skupaj bilo vsaj kaj kulturno, toda ni. Ne vemo, kdo si še dela iluzije o hitlerjevski propagandi po filmu. Če bi si jih kdo ne smel, bi si jih ne smel kino, ki izkorišča prostore, kjer je Krek z drugimi slovenskimi možmi razglašal naš narodni program v tistih časih, ko smo se znali proti nemški propagandi še boriti, ne pa jo plačevati, kakor to delamo žal danes. Tega dejstva naj se zavedo tisti, ki se jih te pripombe tičejo!
#
PS.: Še pripombo o reklami za bodoče programe, ki so ponavadi cvetobor bedarij in pol. Pred tem nesrečnim »Vlakom« vrte nekaj prizorov za sicer dobri film San Francisco. Reklama ima svoj višek v naslednji sladki zapeljivosti: On (namreč Clark Gable) je srečal Njo (Jeanetto Mac Donaldo-vo) tam in tam, čemur sledi filozofski stavek: »Di-vota je Nju videti, a kamoli ljubiti k Mi pravimo temu škandal!
»Simfonija ljubezni« (Kino Sloga). Težko je uganiti, zakaj ee blesti tak vabljiv naslov, ko v vsem filmu zanj ni opravičbe ne v besedi, še manj pa v sliki. Mirno lahko rečemo, da spada film v zadnje kategorije, pa naj ga ogledujemo s katerekoli strahi. Simfonija ljubezni? Kje neki! Običajni podvigi nekega »slavnega« umetnika, ki si ohlaja srce ob samotni vaški lepotici, se spusti z njo v neke vrste »otmicoc, obljublja na žive in mrtve zvestobo, že naslednji hip se pritiska k drugi, itd. Zaporedje zakonolomskih skokov menda še ne pomeni simfonije ljubezni. Takega materijala je v filmu dovolj. Da je stvar še bolj neokusna, pa poskrbe trije nemogoči ljudje, ki režirajo to »sladko simfonijo«. Take igre ne bi smeli imenovati niti diletantske. Igralci tulijo in razsajajo, da dejanje pozive. Da se v enem samem filmu znajde kar tropa neokusnih lesenih neokretnežev, je posebne vrste iznajdba nemških filmskih proizvajalcev. Take filme privoščimo z vsem srcem prebivalcem nacističnega raja.
Svojo mater ie hotel vtopiti
Maribor, 23, oktobra.
Pred malim senatom se je vršil dai(es proces proti 42 letnemu posestniku Jožefu Močniku iz Črešnjevca pri Pragerskem, ki jc obtožen poskusa umora svoje lastne matere. Obtožnica navaja, da se Močnik ni razumel s svojo materjo, ki je _ živela pri njem na prevžitku. Zlasti ga je jezilo, da je mati držala z njegovo ženo, katero ie dolžil, da ima razmerje z nekim želzničarjem. Zatožil je tega železničarja pri sodišču zaradi kalitve zakona ter je pred razpravo grozil domačim in materi, da bo vse pobil, če bo pravdo izgubil. Dne 24. junija t. 1. 6e je v Slov. Bistrici pred okrajnim sodiščem res
vršila razprava o omenjeni stvari, katero pa je Močnik zgubil. Ve6 besen se je vrnil domov. Njegovi domači, med n;imi tudi njegova mati, so 6e nahajali na travniku ter so sušili. Močnik je na travniku najprej očital materi, da drži z njegovo ženo, potem pa jo je v svojem besu zagrabil ter jo vrgel v bližnji potok. Ker ni bila voda dovolj globoka, da bi 6e bila stara ženica potopila, je skočil za njo ter ji je tiščal glavo pod vodo. K sreči je opazoval prizor njegov brat Miha, ki je naglo priskočil materi na pcmoč, odpodil brata ter mater izvlekel iz vode. — Razprava ob času našega poročila še traja.
Jutri višek nogometnega prvenstva
Jutrišnji ligaški program nam bo prinesel višek jesenskega prvenstva. Že prejšnja nedelja je prinesla v vrstnem redu na tablici mnogo sprememb, še več jih bo pa prinesla jutrišnja nedelja. Zdi 6e nam pa, da bo zlasti jutrišnja tekma v Zagrebu naravnost odločilnega pomena za letošnjega jesenskega prvaka. Na programu imamo naslednje tekme:
V Bel gradu: Jugoslavija: Ljubljana; BASK : Konkordija.
V Zagrebu: Gradjanski: BSK.
V Sarajevu: Slavija : Hašk.
V Splitu; Hajduk : Jedinstvu.
Središče vsega zanimanja vseh petih jutrišnjih tekem je brez dvoma Zagreb. Srečanje letošnjega prvaka z bivšim prvakom je derby jesenske, sezone. Ako pri našem ugibanju pokličemo na pomoč ona dva faktorja, ki poleg igre obeh moštev najbolj vplivajo na končni rezultat, to je domače igrišče in domače občinstvo, potem moramo kar na hitro V6em prvo imenovanim klubom dati prednost. Tako zlasti lahko rečemo za Zagreb. Obe moštvi sta se letos pokazali skoraj enako močni, pa tudi rezultati vseh že odigranih tekem med obema kluboma kažejo, kako zelo sta obe moštvi izenačeni. Gradjanski in BSK sta odigrala od leta 1919 pa do danes 32 tekem. V teh 32 tekmah je zmagal Gradjanski 14, BSK 13, dočim je bilo 5 tekem neodločenih. Letos je Gradjanski i£ral z BSK že dvakrat, in sicer enkrat neodločno, drugič je pa v Belgradu zmagal s 4:0. Zagreb se za jutri nadeja zmage, zanj je ta tekma prestižnega značaja kakor vedno. Ali Zagreb, ali Belgrad. Morda je Zagreb ravno zaradi omenjenih činiteljev na boljšem. To važno tekmo bo seveda sodil italijanski sodnik.
Hašk gre v Sarajevo. Pot ni priietna, še manj zato, ker prejšnjo nedeljo še Gradjanski ni nič opravil. Sicer pa imata Hašk in Slavija že skoraj ves teden predtekmo, Hašk opozarja merodajne ljudi, naj vendar ne dopuste, da bi bili igralci klubov, ki gostujejo v Sarajevu, izpostavljeni življenjski nevarnosti, Serajlije pa izprašujejo, kdaj je še to bilo, in obsojajo tak postopek. Po tej predtekmi sicer ne moremu uganiti, kakšen bo glavni rezultat, vemo samo toliko, da gre Hašk nerad v Sarajevo in da je zelo mogoče, da se Slaviji še enkrat posreči premagati Zagrebčane. Tekmo bo vodil Skopljanec g. Monikari.
Jedinstvo v Splitu proti Hajduku ne bo nič opravilo, vsaj v normalnih razmerah ne. Na kaj drugega pa ni računati. Sodil bo g. Berglez iz Zagreba.
Belgrad ima dvojni program. Bask igra s ICon-kordijo, Ljubljana pa na drugem igrišču z Jugoslavijo. Bask je danes na dnu tabele, vendar bi ga skoraj lahko smatrali za favorita, Tema dvema kluboma bo delil pravico Sarajevčan g. Kap.
Naši so že odšli danes dopoldne v Belgrad. Tekma z Jugoslavijo je težka, to vemo. Vemo pa tudi, da so naši nogometaši ravno z Jugoslavijo zaigrali po navadi dobro. Spominjamo se ie, da je lansko leto Jugoslavija zmagala z izredno surovo igro in težko. Jugoslavija letos še ni imela dobrih rezultatov. Klub je trpel na notranjih nesoglasjih, ki 60 jih pa kot nalašč sedaj izravnali, tako da na-
Izza naših meja
Pričetek letošnjega šolskega pouka v naših krajih. Preteklo 6oboto se je pričel na vseh ljudskih šolah v'Julijski Krajini šolski pouk. Otvoritev je bila združena s svečanostmi, ki so 6e jih morali udeležiti otroci v itniformah fašističnih organizacij, v katerih 60 vsi včlanjeni. Povsod 60 bile ob otvoritvi tudi 6večane maše.
Sedem let je že, odkar obstojajo v naših krajih in sploh v Italiji mladinske fašistične bojne organizacije. To obletnico so praznovali s svečanostmi v Trstu, Gorici, Dutovljah, Tržiču, Sežani in drugod. Kot geslo te proslave je bilo dano, da se morajo vršiti v duhu pobratenja med mladino in vojaštvom in v povzdigo vojaškega duha!
Senik z vsem senom in poljskimi pripravami je zgorel Josipu Gomiželju v Dutovljah. V 6eniku je bilo okoli 120 kvintalov sena. Lastnik trpi nad
15.000	lir škode, ki ni krita z zavarovalnino. Gasilci pa so poleg tega komaj omejili požar, ki je grozil še drugim poslopjem.
Iz Laškega
Iz občinske seje. Včeraj je bila 6eja občinskega odbora: Na dnevnem redu je bilo tudi sklepanje o nakupu takoimenovanega »divjega farofa«. Nakup istega je bil z 11 proti 5 glasovi odklonjen, ker prodajalec ni pristal na ponudene pogoje. Vsevedni dopisnik »•Nove dobe« pa je že pred 14 dnevi vedel poročati, da je nakup sklenjena stvar.
Gasilski četi se je odobrilo podporo v znesku
20.000	dinarjev za zgradbo doma.
Osebne vesti. Premeščenih je na druge obrate več nameščencev rudnika Hudajama. Baje bodo na njihova mesta sprejeti brezposelni voditelji JNS omladine	•
Še vedno amfibije. Z ozirom na naravoslovni popravek dopisnika »Slovenskega naroda« ugotavljamo, da so naimerodajnejše svetovne kapacitete ugotovile v Laškem posebno vreto modrokrvnih dvoživk, katerih točno razvojno 6topnjo bo šele ugotovila za to sestavljena komisija »jugcsloven-skih« slušateljev biološke fakultete ha »Keju«.
*
V Jugoslovanski svobodni coni v Solunu odprta pošta
Ministrstvo pošt, brzojava in telefona je otvo-rilo v jugoslov. svobodni coni v Solunu državno pošto IV. razreda, ki je začela 5. septembra 1937 ooslovati. in to izključno za službene potrebe jugoslovanske svobodne cone. Vsi dopisi, ki se tičejo jugoslov. 6vobodne cone, 6e morajo nasloviti na imenovano pošto in ne preko grške pošte v Solunu. Obenem opozarjamo, da je grška vlada prepovedala, da se na pismih ali uradnih opisih t uporabna za mesto Solun vsak drugi naziv razen ’ grškega »Thessaloniki«, in da 6e bodo v bodoče pisma in vse druge pošiljke, na katerih bi bil namesto »Thessaloniki« naveden drugi naziv, ne Dot’o vročila naslovniku.
stopi jutri Ljubljana proti kompletnemu moštvu Jugoslavije Borba bo brez dvoma težka, toda upamo, da 6e bodo naši reprezentantje dobro držali. Tekmo bo 6odil Sarajevčan g. Dukič,
Od tu in tam
SeK združene opozicije so se po sestanku v Farkašiču v četrtek zvečer razšli. Ljuba Davidovič, Joca Jovanovič in njuni prijatelji 60 odšli v Sisak od tam v Belgrad, le Miša Trifunovič in Laziča Markovič sta se v Sisku poslovila od ostalih Bel-grajčanov ter včeraj dopoldne prispela spet v Zagreb. Dr. Maček pa je ostal še čez noč v župnišču kot gost župnika Irguliča, vendar je bil včeraj dopoldne že v Zagrebu, kjer 6e je sestal z Mišo Trifunovičem in Lazico Markovičem.
Konference jugoslovanskega episkopata so sc včeraj začele v Zagrebu. Razen barskega nadškofa dr. Dobrečiča, ki bo prispel danes, so se zbrali vsi škofje. Konferencam pa predseduje sarajevski nadškof dr. Šarič, ker bi bilo predsedovanje za dr. Bauerja prenaporno in za njegovo šibko zdravje nevarno.
66 milijonov dinarjev posojila bo najela splitska občina. Tako veliko posojilo rabi občina za to, da bo lahko izvedla konverzijo vseh dolgov, ki jih ima na mnogih straneh. Občinski svet je pooblastil župana, da pri Državni hipotekarni banki pritisne, da se bo posojilo dobrilo. Večji del vsote bo šel za konverzijo starih dolgov, nekaj pa bo novega posojila, ki ga bo občina potem vračala trideset let. Posojilo se bo dobilo za obresti po 6.5%.
Rekordno količino tobaka so letos nabrali Hercegovci. Pravijo, da se kaj takega ni zgodilo v zadnjih 20 letih. Letos 60 pridelovalci nasadili 190 milijonov 6trokov, čeprav je monopolska uprava spomladi odobrila le 170 milijonov. Vendar je bilo naknadno dovoljeno povečati nasade za 10%. Tako bo Hercegovina dala sama okrog 650 vagonov dobrega tobaka. Posebno ugodno je vplivalo zadnje deževje, da se je tobak močno izboljšal. Vsak strok bo dal okrog 34 gramov suhega tobaka.
Vsi higijenski strokovnjaki iz vse države so se zbrali včeraj na posebni konferenci v ministrstvu za socialno politiko in narodno zdravje. Strokovnjaki bodo obravnavali vprašanje, kako bi se dala higienska služba pri nas preurediti in izboljšati. Posvetovanja bodo trajala tri dni.
Še vedno se vlečejo sodne razprave zaradi neplačanih prevoznin tistih patriotov, ki jih jc JNS
pošiljala z brezplačnimi vozovnicami na svoje »velike« shode. Včeraj je bila pred belgrajskim 60-diščem taka razprava, v kateri zahteva državni erar povračilo za prevoz JNS navijačev za shod v Sarajevo. Zaslišanih je bilo nekaj prič, vendar ne V6e, ki so bile poklicane. Zaenkrat se je obravnava vrtela okrog 50.000 din za stroške na progi Bos. Brod-Šabac. JNS je zastopal belgrajski odvetnik Dragan Simič. Razprave je bila spet preložena na 14. december.
Do (ežke železniške nesreče je priilo včeraj blizu Travnika v Bosni. Šolski vlak je imel nekaj zamude. Ker ga le ni bilo, so iz Travnika poslali v smeri proti Docu posebno lokomotivo. Prav tedaj, ko jc lokomotiva krenila iz postaje, pa je pridrvel na postajo šolski vlak in se zaletel v lokomotivo, j Obe lokomotivi sta se močno poškodovali, med strtimi vagoni pa sta ostala težko poškodovana dva dijaka, ki se borita s mrtjo. Tudi kurjač lokomotive in strojevodja šolskega vlaka sta se strahovito potolkla. Zdi se, da bodo vsi štirje podlegli svojini ranam. Kurjača je oblila vrela voda iz kotla, da je začelo meso kar odstopati od kosti. Pravi krivec nesreče še oi znan.
Predrzni vlomilci »paiujejo« okrog Vinkovcev, Dan za dnem se vrste vlomi, ki jih izvršujejo iz-vežbani vlomilci. Ponoči zabrni skozi vas tovorni avtomobil. Ko se zjutraj trgovec zbudi, najde vso svojo trgovino izropano. Po dolgi vrsti vlomov, ki 60 se zlikovcem posrečili, je prišla v poštev smola Ko so v sredo vlomili v hišo premožnega krojača v Nuštarju, jih je domačin opazil in nekajkrati ustrelil. Vlomilci 60 jo popihali, toda motor avtomobila se ni hotel vžgati. Dva sta še odnesla pete, druga dva so ljudje, ki jih je spravil pokonci strel, prijeli in pretepli.
Ubil se je iei prosvetnega oddelka banske uprave v Novem Sadu Branko Petakov. V uradu so namreč zmanjkale obveznice PAB v znesku
40.000	din. Sum je padel na Petakova. Kmalu pa se je pokazalo, da je bil sum neupravičen, vendar je obdolžitev moža tako potrla, da je ni mogel prenesti. Zato se je ubil.
Za upokojence bo veljala polovična vožnja na vseh progah in v vseh razredih »Jadranske« in »Du-brovačke« plovbne družbe. Društvo upokojencev jc za to ugodnost dolgo moledovalo. Kar gotovo bo, da bodo deležni te ugodnosti le člani šibeni-škega združenja upokojencev, kajti posebna določba pravi, da se bodo morali upokojenci legitimirati z legitimacijami šibeniške podružnice društva upokojencev.
Na vrvi sta obvisela dva zidarja, ki 6ta med drugimi popravljala cerkev v Runi. Oder, na katerem eo stali Lazar Tomič, Momčilo Jovič in Viljem Raininger, 6e je nenadoma vdrl ter je z deskami vred zaropotal 30 metrov globoko zidar Lazar Tomič. Ostala dva pa 6ta imela toliko pri sebnosti, da sta se hitro oprijela železne vrvi. ki je visela z zvonika. Lazar je obležal na tleh ves razbit in nezavesten, ona dva sta ee pa krčevito držala za vrv. Kmalu 60 prileteli vsi ljudje skupaj, vendar zidarjema ni60 mogli takoj priskočiti v pomoč. V sili sta si znala sama pomagati. Zraven je bilo okno zvonika, ki ga je eden z zadnjimi močmi razbil, da sta ee mogla potem rešili. 'Ko sta prišla do nesrečnega Lazarja, je ta že izdihnil
Glavna kontrola se je pridružila odloku mi-nitrskega sveta o podelitvi pet milijonov din podpore za gradnjo zadružnih kleti. Kmetijsko ministrstvo je zato ukrenilo vse potrebno, da 6e akcija za gradnjo zadružnih kleti čimprej konča. Te kleti bodo igrale zelo važno vlogo pri zboljšanju našega vinogradništva in pri tipizaciji vin.
Finančni minister Dušan Leiica je po navodilih kraljevske vlade, da 6e poljski pridelki ne bi obremenili z nepotrebnimi dajatvami in na po dlagi obstoječih določil izdal odlok, po katerem se kmetje oproste 6kupnega davka na oljčno olje in njegovih pridelkov, ki jim 6lužijo kot živež.
Znana Ulmska igralka in pevka Gita Alpar
ki ee že nekaj časa mudi v naši državi, bo odpotovala v Dubrovnik. Gita Alpar se je najprej usta vila v Zagrebu, nato v Novem Sadu, zatem pa > Belgradu. Tamkajšnja publika zna mnogo bolj ytro-če »ljubiti« in verovati v filmske dive in zato nj čudno, če so Alparjevi v Belgradu priredili veli' časten sprejem. Ta gostoljubnost bo najbrže kriva da je filmska diva ostala v Belgradu dalje časa kakor na ie sama napovedala časnikarjem, ko so jc obiskali. Takrat je rekla, da jo bo takoj potegnile v Kairo. Torej bo tudi Dubrovčanom in tamkajšnjim norim oboževalcem filmskih »veličin« ustrsg la preko mere.
Pismo slovenskega gozdnega delavca v Franciji
Naša pot za kruhom
Daleč si ostaia za nami, slovenska zemlja! V tujino smo se zatekli, kakor da nisi več toliko bogata, da bi lahko preživela svoje sinove, tudi tiste, ki jim je usoda dala v roke rovačo in sekiro. Tako se sprašujemo vsi tisti, ki nam dom na slovenskih tleh danes ne more več dajati niti najpotrebnejšega za življenje, ali bolje, ki nam noče več pravično odmerjati kruha po našem zasluženju.
Tako nam je bilo pri srcu, ko nas je vlak premaknil z zadnje postaje nepozabne domovine, ko je sprevodnik zaloputnil za nami vrata železniškega voza na jeseniški postaji. Spet nas je odšlo petnajst v neznani svet, na delo v francoske gozdove, kjer bo zapela slovenska sekira veselo pesem — toda tujcem Z brzovlakom smo odvihrali preko Koroške. Zagrnila nas je noč in tako nam je bilo prihranjeno še večje domotožje, ko nismo mogli gledati prijaznih koroških vasic ob belih cestah. Skoro brez oddiha je brzel vlak, male postaje so bežale v brezsrčnem taktu mimo nas.
Švica! Na obmejni postaji smo si morali kupiti vozne listke. Nismo znali jezika, razen onega, ki nas ga je naučila govoriti slovenska mati. Tudi tu se ga nismo sramovali. Pa, vse je bilo vendar tako tuje. Ljudje, ki smo jih srečavali in jih ogovarjali, so samo skomizgali z ramami. Prav nič nas niso mogli razumeti. Lahko si mislite, kako smo se začudili, ko nas je nagovoril nek gospod po slovensko:
„Fantie, kam pa greste?"
Nismo se še dobro zavedli, že nam je planilo iz ust: »V Francijo!« Hitro nam je povedal, da je on zato tu, da spremlja potnike iz Jugoslavije preko Švice do francoske meje. Dali smo mu denar in v nekaj minutah nam je že prinesel vozne listke. Potem pa zopet najrej, naprej. Velika hitrost, s katero nas je vozil švicarski električni vlak, nam je jemala pogled, tako da nam je ostala v spominu le bežna slika švicarske zemlje. Vlak je naravnost besnel, kakor da bi sočustvoval z vsemi tistimi, ki se jim tako zelo mudi, mudi do — kruha.
Gospoda ob Ziiriškem jezeru
Že se je oglasil eden naših tovarišev, ki je sedel pri oknu:
»Voda, jezero!« Bilo je to že Ziirichško jezero. Vsi smo v hipu planili k oknu in molče zrli v lepi, čeprav tuji svet. Opazovali smo ljudi, ki jim je bila usoda bolj mila in sreča tako radodarna, da so se rodili v tej deželi, kjer življenje gotovo ni tako
težko, kakor je življenje slovenskega delavca, ki je moral iti iskat kruha v tujino. Videli smo krasne parke, kopališča vsa živa, kjer je kar mrgolelo ljudi, ki v brezdelju in brez skrbi, kaj bo jutri, uživajo zlati sončni dan. Bele jadrnice so čepele na mirni jezerski gladini, mimo njih je brzel motorni čoln na drugo stran. Kakor za kazen smo morali gledati to brezskrbno življenje, ki diha ob Ziirichškem jezeru. Postajalo nam je tesno, kakor da smo prikovani v železni voz. Ljudje tam ob jezerskem bregu nimajo žuljavih rok, usoda jim menda še nikdar ni zažugala, da jih bo pognala po svetu s trebuhom za kruhom. Ne, to so čisto drugačni ljudje, ki jim je kruh odrezan že vnaprej za jutri in pojutrišnjem in ki preganjajo čas samo še z mislijo, kako bi se bolje zabavali. Življenje, zakaj imaš dva tako različna obraza in zakaj kažeš ravno nam žalostno stran!
Pa pustimo ta dvojni življenjski obraz in pojdimo naprej, kamor se tako neznansko mudi tudi vlaku. Tudi v Ziirichu, tem svetovno znanem mestu, nas vlak ni čakal več kot nekaj minut. Niti izstopiti nismo mogli, Čez dve uri smo bili že v Baselu, kjer je bilo treba izstopiti. Nismo vedeli, kam naj obrnemo Nek železničar, ki ga je naš tovariš za silo ogovoril po nemško, nas je peljal do podzemskega hodnika, ki je bil sijajno razsvetljen, od tod pa v carinarnico. Nesli smo s seboj svoje težke kovčege, 40 kg je gotovo tehtal vsak. Na carinarnici so nam takoj pobrali potne liste, kmalu pa nam jih tudi vrnili obenem z novimi papirji, ki smo jih morali imeti, če smo hoteli čez fran- • cosko mejo. Seveda so nam pregledali tudi prtljago. kdo naj bi tudi neznanemu tujcu verjel kar tako, kaj nosi s seboj! Pa vendar ta pregled ni bil tako strog, kakor smo mislili, da bo. Le prvega so pregledali malo bolj natančno. Sicer so se kar malo začudili, ko so videli, da nosimo s seboj tudi sekire. Prepričali pa 60 se hitro, da nismo tako nevarni ljudje, da bi strašili po svetu s sekirami, pač pa da smo le navadni gozdni delavci, ki si s poštenim, trdim delom hočemo vsaj nekaj zaslužiti.
Dvo;evrstni post
Sedli smo nato v čakalnico, da pride vlak, ki nas potegne v Francijo. Odprli smo svoje kovčege, topot 6ami, vendar pa na povelje naših želodcev, ki so se nam zdeli že kar nekam priraščeni k hrbtenici. Vsi od kraja bi že bili kmalu dobili tisto »vitko linijo«, ki si jo žele dražestne gospo-
Možje, ki imajo danes v rokah usodo Japonske. Od desne na levo spredaj: vojni minister Sugiyama, mornariški minister Yonai, ministrski predsednik Konoe. zunanji minister Hirota, notranji minister
Baba in prometni minister Nagai.
Na veliki razstavi poštnih znamk v Dorlandu so razstavili tudi tole kolo, s katerimi so merili poti še takrat, ko se je bilo treba tudi v domačih krajih pri frankiranju pisem ozirati na oddaljenost kraja, kamor je pismo namenjeno.
dične, da bi bile bolj prikupljive. Čudni dvojevrstni post! Eni ne jedo zato. ker nimajo, drugi pa, da ne bi bili grdi! Zaloge vsaj za silo smo prinesli od doma, ko smo vedeli že vnaprej, da si kaj kupiti ne bomo znali. V šaljivem razgovoru je minila večerja, pošle so nam pa tudi že naše zaloge. Žejo nam je preganjalo leseno »bure«. Vsi smo skrbeli za to, da nam ne bi zmanjkalo pijače v njem. Polnili pa smo ga s čisto vodo, tako da se nam ni bilo treba bati, da bi imeli preveč posla s kom, ki bi to »bure« le preveč privijal k 6ebi.
Železniški vozovi, v katere smo se naložili, so bili tako pregreti, kakor da bi bili najmanj ves teden stali na vročem poletnem solnce, tam nekje na zadnjem železniškem tiru. Stene so pekle kot plošče na zakurjenem štedilniku. Pol ure smo čakali, kdaj se bo vlak premaknil, končno pa je le dal sprevodnik znak za odhod. Pred nami je kmalu ležala Francija — naša obljubljena dežela.
Po nekaj urah vožnje 6e nam je sreča vsaj malo nasmejala. Stopila je v naš voz neka gospa, ki se ni sramovala govoriti z nami. Govorila je sicer slabo nemščino, vsekakor pa bolje kot mi. Vsaj to nam je povedala, kje moramo izstopiti in kdaj bomo šli spet naprej. Odšla je v Pariz, za nas pa je bil Pariz prevelik. Poslovili smo se na postaji Cahamont, kjer je bilo po navodilih prijazne gospe za najbolj pametno prenočiti, ker moramo tako počakati na drugi vlak. Nek železniški delavec nas je nekaj ogovarjal. Razumel ga je sam Bog, mi nič. Pokazali smo mu listek, kam se peljemo, nato pa nam je kar z rokami dopovedal, da moramo 6pet v čakalnico. Kar z rokami smo se tudi pomenili, da bi radi
prenočili kar v čakalnici
Dovolil nam je. Da bi šli v mesto, ni bilo govora. Vsak na svoji klopi smo hitro zaspali.
Drugi dan smo bili zgodaj na nogah. Hodili smo nekaj časa po čakalnici sem in tja, potem pa smo se že toliko okorajžili, da smo si upali na peron, vendar pa nismo hodili preveč vsaksebi, da se ne bi izgubili. Malo pred 7., ko odhaja vlak, je prišel spet oni železničar, vzel uro iz žepa ter nam na njej s prstom pokazal, kdaj se odpeljemo naprej. Železničar nam je še nekaj pripovedoval, mi pa smo mu le kimali, kakor da smo vse natanko razumeli.
Spet 6e je zaprl za nami železniški voz, vlak nas je zanesel v nič bolj neznane kraje, kakor prej. Ne vemo, kam smo prav za prav namenjeni, le to vemo, da bi si radi pošteno zaslužili košček kruha, za katerega naši otroci in žena doma — prosijo.
(Dalje drugič.)
Zvočniki pri divjakih
Znano je da 60 afriška divjaška plemena imela že davno pred modernimi brezžičnimi brzojavi izvrstno delujoče oddajne postaje. V6e važnejše novice 60 sporočili na ogromne daljave 6kozi pra-gozde in puščave 6 posebnimi bobni. Sedaj pa 60 raziskovalci odkrili pri najbolj divjih in okrutnih ; rodovih nekega avstralskega otoka, pri »lovcih na človeške glave«, še drugo sredstvo brezžičnega poročanja, ogromne zvočnike iz hlodov. Velikanski, več kot meter debel hlod izdolbejo v vsej njegovi dolžini, tako pripravljeno cev uravnajo v določeno smer in v določenem kotu, odžagajo 6podnji del cevi na prednjem koncu, tako da ostane nad ustjem nekaka streha. Poročevalec sedi v notranjščini cevi in njegov močno ojačeni glas grmi proti sosednim rodovom, jih kliče v boj ali poziva na kake slavnosti itd.
Razvajenost današnjih poročencev
»Pomoli mu prst, pa ti zagrabi za celo roko,« velja tudi za današnje zakone v nekaterih državah, ki dovoljujejo razporake. V začetku so morda dovoljevali razporoke res samo v skrajno neznosnih primerih, ko zakon ni mogel več dosegati svojega prvotnega in bistvenega namena; kakor pa nekateri primeri razporoke danes kažejo, 60 j>o-stali ljudje neverjetno razvajeni, kot pač vsi otroci, katerim slepa materinska ljubezen izpolni vsako, še tako neopravičeno muhavost.
Tako je neka Angležinja zahtevala ločitev, češ da je njen mož stalno v duhu pri svoji prvi ženi, ki ga ščuva, da zapusti svojo sedanjo ženo. In 6odišče je prošnji ugodilo. Neka žena v Chicagu je tožila svojega moža, da ima rajši saksofon, kot njo, ter je dosegla ločitev zakona. Druga 6e je hotela ločiti, ker se je mož pri kartanju vedno norčeval iz nje. Zopet druga, ker ji mož v 27 letih skupnega življenja nikdar ni rekel »moja žena«, ampak »gospa Blank«.
Budilka je zaropotala ob 06mib. Sunkovito se predrami Simpson iz globokega 6panja, 6e čemerno prime za fežiko glavo in sklene, da mu je nemogoče v takem 6tanju oditi v pisarno. Seže torej jx> telefonu in pokliče stanovanje 6vojega gospodarja: »Kar odkrito Vam bom povedal! Snoči smo ga nekoliko preveč potegnili; ali bi mi hoteli danes dati dopust?«
»Zelo lepo od tebe, da 6i tako odkrit. Upam, da se vidiva jutri ob pol devetih. Današnji dan pa je popolnoma tvoj; danes je namreč — nedelja.«
Radio
Podroben program ljubljanske In »seb evropskih postaj dobite * najboljšem in najrenejšem ilustriranem tedniku »B a d i o Ljubi jaua« ki stane mesečne samo deset dinarjev. —
Programi Radio Lfubljana
Sobota, 23. oktobra: 12 Zvoke vesele, v venček nabrane pošljemo danes iz belo Ljubljane (plošče) — 12.45 Vreme, poročilp — 13 Can, spored, obvestila —
13.15 Zvoke vesele, v venček nabrane pošljemo5 dideb iz bele Ljubljane (plošče) — 18 Za delopusti (lg*a Radijski orkester) — 18.40 Industrializacija Slovenije — Železarstvo na Jesenicah II. del (g. Avgust Kuhar)
19 Cas, vreme, poročila, gpored, obvestila — 19:80JNa6. ura — 19,50 Pregled spoieda — 20 O zunajjl polftiki (g. urednik dr. ,Alojzij Kuhar) — 20.30 Kibmškivečer: »Ribničan je pa čez use«. Hnmor, igra. — Spisal in vodi Janez Andoljšek, sodelujejo: Akad. pevski kvintet in člani rad. igr. družine — 22 Cas, vreme, poročila, spored — 22J5 Koncert Radijskega orkestra: vesel konee tedna.
Drugi programi
Sobota, 23. oktobra: Belgrad: 20 Srbski večer, 21.20 Arije, 22.10 Kavarniška godba — Zagreb: 20 Opera — Dunaj: 19 10 O filmu. 19.25 Vojaška godba, 20.25 Večerni koncert, 21.45 Klavir, 22.30 Plošče, 23 Ciganska glasba — Budimpešta: 20 Igra, 22 Koncertni orkester,
23.15 Salonski kvintet — Trst Milan: 17.15 Plesna gl., 21 Igra, 22.20 Izbrane pesmi — Rim-Bari: 21 Opera — Praga: 19.35 Narodne pesmi, 20.15 Opera — Variava:
20 Opereta »Clivia«, 22 Orkestralni koncert — Hamburg: 20.10 Lortzingov koncert — Vratislava: 19.10 Oj>e-retna in filmska glasba — Beromiinstcr: 19.20 Sonatni koncert, 20.15 Orkestralni koncert, 20.50 Narodne pesmi in plesi, 22 10 Plesna glasba — Strasbourg; 21.30 Ljudski koncert — BukareSta: 20 Plesni vočer.
M. Jacoby - R. Leigh:
Poročnik indijske brigade
»Dragi moj Perry, tudi meni je tako ljubo, da sva se dobila. Dolgo se nisva videla, kaj? Torej slišim, da si postal diplomat!«
Perry, ki se je spet pomiril, je odvrnil:
»Prestavljen sem v Chukoti.«
»Pa menda vendar ne boš imel pogajanja z obmejnimi plemeni?« se je nasmejal Geoffrey.
Perry je imel samo eno željo: rad bi bil bratu čim prej povedal vse, tako da bi bratu ne bilo treba hoditi k Elzi, ne da bi vedel, kako se je odločila.
»Geoffrey, moram govoriti s teboj o zelo važni stvari!« mu je rekel Perry nazadnje silno razburjen, ker ga je spet prevzel občutek odgovornosti in bolestne dolžnosti, da bratu pove, kako se je med njim in njegovo zaročenko v vse do dna spremenilo.
Geoffrey ga je veselo ustavil:
Zdaj ne utegnem. Mudi se mi! Zvečer na plesu, ali pa jutri bova imela dovolj časa, da se pogovoriva o vsem. Oprosti, toda zdaj moram iti!«
Geoffrey mu je stisnil roko. Ko je Perry vendarle hotel ustaviti ga, se mu je nasmejal in stekel po stopnicah ter mu še zaklical:
»Pogovorila se bova jutri!«
Geoffrey je odhitel potem čez drevored in čez trg, nato pa sedel v kočijo.
Do vile polkovnika Campbella!« je vzkliknil kočijažu. »Toda hitro! Goni!«
Voz je drvel po cesti, ki je držala malce navkreber in oblak prahu se je vrtinčil za njim. Nekaj otrok je dirjalo za vozom in Geoffrey je nekaj kratov segel v žep, da jim je vrgel drobiža.
Zdaj, ko je vedel, da bo čez nekaj minut spet videl dekle, po katerem je hrepenel mesece in mesece, je izginila tesnoba, ki ga je tlačila in mučila vse tiste dni v samoti.
Snel je tropsko čelado in se ni menil ne za sonce, ne za prah. V duši je čutil lahkoto, kakor da je vrgel s sebe težko breme, velike skrbi, ki jih je nevidna roka nenadno vzela z njega. Ni mislil na to, da bo čez oseminštirideset ur krenil že spet na pot, kjer ga čakajo nove nevarnosti, morda celo smrt. Zdaj je pred seboj videl samo njo, ki ga tako željno pričakuje ...
Ko se je znašel pred Elizabeto, ni mogel najti besede, Katero ji je hotel reči — besedo, ki bo povedala vse tisto, kar zanjo čuti.
Elizabeta je stala sredi sobe. Bila je malce bleda in roke so ji drhtele.
Toda Geoffrey tega ni niti zapazil. Gledal je samo njene oči, velike črne oči, za katere je vedel, da ne lažejo. Zdaj so te oči tako nežno zrle vanj...
Stopil je bliže in še vedpo ni mogel spregovoriti besede. Z obema rokama je prijel njeno glavo, potem jo je poljubil na čelo. Ko se je nagnil k nje, so ji ustnice podrhtevale.
»Draga!«
To je bilo edino, kar je mogel zašepetati.
»Geoffrey!« je dejala nežno ona. »Ljubo mi je, da si prišel. Tako mi je bilo težko, ko nisem mogla govoriti s teboj! Geof-frey...!
Ni ji pustil do besede.
Kadar je poskušala spregovoriti, ji je to preprečil in ji šepetal:
»Ne govori ničesar, draga! Kaj so nama zdaj besede, ko Čutiva, kako sva srečna.«
Elizabeta je vedela, da Perry ni mogel govoriti z bratom, da bi mu vse povedal. Ko je sedela tako poleg njega ter videla njegovo zaupanje in njegovo srečo, tudi ona ni mogla do besede. Spet se je v njej budil strah kakor pred starejšim bratom, ki ji ni pustil, da bi odkrito govorila z njim-
Oči so ji zalile solze. Naskrivaj si jih je otirala, da ne bi ničesar zapazil. Kajti če bi jo bil vprašal, zakaj joka, bi mu bila morala lagati, zakaj ni imela moči, da bi mu bila priznala resnico.
Geoffrey je govoril o svojih doživljajih v teh mesecih, kar se nista videla. Govoril je potiho, kakor da bi pripovedoval samemu sebi. Govoril je tudi o slutnjah, ki so ga včasih zaradi nje mučile.
»Oprosti mi, draga, da sem se sploh mogel česa takega domisliti. Toda samota je včasih težka, tako težka, in tedaj je človek brez moči, da bi pravilno sodil, pa te obhajajo najbolj neumne misli.«
Ko je Elizabeta zaslišala te besede, se je vsa zdrznila. Glava ji je brez moči omahnila na njegova prsa. Solze so ji zatemnile pogled.
Ne, ni mogla govoriti! In tudi ne bo! Morala bo žrtvovati svojo ljubezen! Ne sme razočarati tega človeka, ki jo je tako ljubil! Sklenila je, da bo še nocoj rekla Perryju, da se je premislila in se	končno odločila, da bo Geoffreyeva.
Toda ta	sklep je držal samo nekaj časa.
Ko se je spomnila Perryja, je začutila, da je ljubezen do njega le močnejša kakor sočutje do Geoffreya.
Geoffrey ji je božal roko.
Elizabeta se je zdaj upirala. Proti njeni volji se je v njej dvigal odpor,	nekaka izzivalna volja, da bi se borila	proti	sami
sebi in da ne	po popustila. Toda kljub temu je čutila,	da	je	tako
brez moči in slaba! Če bi je Geoffrey ne imel tako rad, če bi ne bil tako dober do nje, bi mu dosti lažje vse priznala. Tako pa ... Kako naj bi mu mogla prav za prav povedati, da ga nima rada, da je spoznala, da ga prav za prav ni nikdar imela rada in da je njena ljubezen do njega bila prav za prav samo prijateljstvo?
»Hočem biti sama! Sama, nič drugega! Da se pomirim!« je mislila.
»Geoffrey!«
 	   1	   i*....	     1	""	1	   "	   m...........  i	-■	■'-■
»Slovenski dom« tzitada vsak delavnik ob 12 Mesečna naročnina 12 Din ca inozemstvo 28 Dtn Oredništvo Kopitarjeva olioa S/Til Telefon W>« ta 2990, Uprava: lanit&rieva a
-- Telefon 2991 Za Jugoslovansko tiskarn« • Ljubljani: EL Ce& Izdajatelj: Ivan Rakovec. Urednik: Jože Kofiiček.