petek 8.6.1984
CENA 14 din
LA
urednik: Igor Slavec Odgovorni urednik: Jože Košnjek
35-tetnici izhajanja odlikovan z Redom zaslug za narod s srebrno zvezdo
Št. 43
LETO XXXVII
GLASILO
SOCIALISTIČNE
ZVEZE
DELOVNEGA
LJUDSTVA
ZA GORENJSKO
slovesnost 'Ljubelju
s '-:ncer
, v soboto,  9. junija, ob bo na Ljubelju, kjer je bi-vojno podružnica zloglas-ntracijskega taborišča n, slovesnost v poča-taboriščnikov, ki so tu k umirali. Letos bo ta slo-*ia združena   z odkritjem . plošč italijanskim in internirancem na Lju-
kulturni program so za pripravili kulturni de-lžal.
avtobusi bodoudele-Kranja   odpeljali ob hotela Crema. Kot . pričakujejo organiza-i fetos veliko udeležbo na Ini proslavi. Posebej jmirance Mauthausna ostalih nemških taborišč »o ki prav na takih pro-wnava, kako zaslužena ma je naša svoboda.
(dd)
Vpis večinoma brez omejevanja
Na vrsti srednjih šol na Gorenjskem je še prostor za učence — Preveč kandidatov za oddelke računalništva in tekstilne konfek-cionarje, zato se obeta izbor s sprejemnimi izpiti — Julija ponoven razpis za vpis na šole, kjer je še prostor
Čeprav je kazalo, da se bo morala generacija osnovnošolcev, ki zdaj zaključuje obvezno osnovnošolsko šolanje in se vpisuje v srednje izobraževalne programe, kar precej preusmerjati, oziroma da bodo morale šole omejevati vpise ter izbirati kandidate s sprejemnimi izpiti, pa zdaj vendarle kaže drugače. Na Gorenjskem bosta namreč le dve šoli vsaka v eni usmeritvi morali omejiti vpis, medtem ko so na ostalih šolah ob prevelikem zanimanju za nekatere usmeritve uspeli s preusmerjanjem kandidatov v druge programe.
Če so s preusmerjanjem v druge programe predvsem za smer tekstilni kemik in tekstilni mehanik na Srednji tekstilni in obutveni šoli v Kranju prejšnja leta še uspevali porazdeliti kandidate v skladu s prostorom na šoli, pa so letos morali snreieti druge za učence manj prijet-
<m
člana pi
• Zveze ko
w 7K1 — Član predsedstva centralnega ko-redsedstva C* f"~,atn7e Jure Bilič je v sredo obiskal fc komunistov ^°^dsJednika predsedstva CK ZKS An->o občino. V sPrfmStV^Jdsedstva Štefana Korošca je obiskal
_ člana  preu..->^^ *   • i ^---fr„..„. r rt—
^^101^ paše Iskro
mikroelektroniko. Foto: F. Per-
irizem na križpotju
j.   Hi Slovenijo je v letošnjih prvih štirih me-podatki sospodDuar • v yeč Rot y enakem lanskem
Niskalo 28 odst°f00dVstotJkov nočitev več.
f*ju. Ustvarili so 3f°^ičaino na začetku leta pri nas malo, glav-;*ndar je tujih g°st?J°rei na podlagi teh podatkov z zanesljivost-*ide poleti. Težko je torej ^ ^ [anske posebej, ker je bil na ^r/edati boljšo tun^m°na nesrečno leto 1982 še svež. Na leto, J lanskega^U^spon^ ^ ^ protipropaganda za nas tu-
„ naredil korak naprej v svojem sicer počasnem **i je naš turizem" ne moremo pričakovati.
I Kaj več od ^d .l_konč.no znane, vendarle govore, da postaja tvilke. ki so zd*J°° odarska panoga. Prispevek jugoslovan-inzem uspešnejša^ blagajno države je lani znašal 929 milijonov
"S118. Vfntkov več kot leto poprej 22 odstotKov so nasl
_*ek primerjamo s -     .       eje torej postaja, da lahko turizem v
- storitev na tuje_   pomembnejši vir naraščajočega deviznega
M ćasu postane se p
-države. id ne tovori še vedno skromna ponudba nase-
**da pa temu v Pi       is*ič.nih objektov, tu pa tam še vedno zna-slaba sestav*    na/adnjp ludl t0> da vse kar pnde v Jugo-i!abe preskroe »      ^ banki, temveč pogosto izgine v zasebnih 'kot deviza, ne
sc začeli našemu turizmu pisati bolj
Gre za »velike denarje«, ce ar so naši izvozniki ustvarili S prodajo
I
lr«ečim tečajem    ^ vse bo,. poconi Nasprotno pa so
-Počitnice pri ^ domačega gosta vse bolj priprta. Za marsi-^nsucnib Kr »m  .ju le še želja. .
opočitniee na »    |ad, cenoVnega razkoraka /našel na knzpo-SeUčna središča postala i
irizem ,a tur
4o naša xxx    ■ predraga7
Ugoste post?' ^ ^ prava Vsakdo ob obisku ^dvoma tf^Unie ljudi, njihov utrip življenja. 1
tuje dežele želi Turistični rezer-
tujce ne
r drugo pot Pot kakovosti in pravih razlik v turisti-•<rat": bi morali dano, kdor je dober, naj bo drag
prepr°b    K M. Volcjak
ne ukrepe. Za tekstilne konfekcio-narje je bilo letos namreč toliko vpisa, preusmeril pa se praktično ni nihče, da bo potreben preskus znanja za sprejem v tri oddelke konfek-cionarjev. Za drugo možnost, namreč za povečanje oddelkov, pa se je bilo treba odločiti pri obutvenih tehnologih, saj se je na prvotno razpisanih 150 mest prijavilo kar 217 kandidatov — vsi pa imajo tudi že štipendije. Slovenska obutvena industrija namreč potrebuje kar precejšnje število tega kadra, saj je bilo samo letos razpisanih 300 štipendij, kandidatov zanje pa je kar tretjino manj.
Več prijav kot pa prostora je bilo tudi za dva oddelka računalniške usmeritve na Srednji šoli pedagoške, računalniške in naravoslovno-matematične usmeritve v Kranju, saj je kandidatov kar 79. Zanimanja za računalništvo pa je očitno med mladimi več, kot pa je potreb v združenem delu. Zato tudi za računalništvo ni bilo razpisanih štipendij, ki bi morda lahko odločilno vplivale na širjenje oddelkov. Kandidate bo za ta dva oddelka, to je 60 učencev, treba izbrati s sprejemnimi izpiti. Na Gorenjskem pa je bilo letos tudi več zanimanja za vpis v oddelke naravoslovno matematične usmeritve, tako da sta namesto predvidenih dveh v Kranju zdaj trije, na Jesenicah pa ostane pri enem.
Izjemno zanimanje je letos veljalo tudi vpisu na Iskrino Srednjo šolo elektrotehnične in kovinsko predelovalne usmeritve v Kranju, in sicer za smer elektronike, saj se je za 150 prostih mest prijavilo 215 kandidatov. Vendar pa so del kandidatov preusmerili v smer elektroenergetika in strojništvo.
Na vseh drugih srednjih šolah na Gorenjskem so se prosta mesta lepo zapolnila z vpisom brez kakega omejevanja. Na vrsti šol pa je še vedno nekaj prostora tudi za učence, ki se ne bodo mogli vpisati na zaželjeno šolo ali usmeritev. Tako je na primer dovolj prostora še na kovinarski in strojni usmeritvi na Srednji kovinarski šoli v Škofji Loki, srednji zdravstveni šoli na Jesenicah, na srednji šoli za gostinstvo in turizem, na srednji gradbeni šoli v Kranju, srednji lesarski šoli v Škofji Loki, Srednji kmetijski in mlekarski šoli v Kranju, v Savi — Izobraževalni center itd. Natančnejši podatki o tem, kje je še prostor, pa bodo razvidni in ponovnega razpisa za vpis v srednje šole usmerjenega izobraževanja, ki bo za vso republiko objavljen julija.
L. M.
V SREDIŠČU POZORNOSTI
Hoje po gorah se je treba učiti
Planinska sezona se uradno resda vselej začenja 1. junija, toda marsikdaj se zaradi slabih vremenskih razmer razmahne šele v pravem poletju. Kot kaže, bo tudi letos tako.
Več razlogov šteje v prid spoznanju, da je bolje nekoliko počakati z množičnim odhajanjem v gore. Dolga in muhasta žitna je namreč tod nasula toliko snega, da planinske poti še zlepa ne bodo kopne, ostenja gora pa bodo zlasti v severnih in senčnih legah ostala marsikje pod snegom tudi do poznega poletja. Upoštevanje tega dejstva je nujno še posebno zato, ker je znano, da se največ nesreč v gorah pripeti ravno zaradi zdrsov. In gotovo je korak na zasneženi in spolzki skali manj zanesljiv kot na suhi poti!
Tudi vreme še ni dovolj toplo in ustaljeno, da bi se smeli odločati za daljše ture v višje lege. V gorah so vremenski preobrati veliko bolj nagli in izraziti kot v dolini, zato se mora vsak obiskovalec planinskega sveta pred njimi vsaj zavarovati z ustrezno opremo. Še bolje je, da se na izlet odpravi le ob primernem vremenu; če ga že preseneti poslabšanje, pa naj raje odneha in se vrne, dokler je to še mogoče.
Ne nazadnje se mora vsak zavedati, kakšna je njegova telesna pripravljenost. Kdor je celo zimo miroval, svoje prve ture v sezoni nikakor ne bi smel usmeriti na kakšen dvatisočak, ampak precej nižje. In tudi na dolga transverzalna potepanja naj se podajo le fizično ter psihično dovolj močni planinci!
Ko pride človek v gore, je njegovo telo izpostavljeno novemu načinu gibanja, za katerega potrebuje poleg občutka za ravnotežje. Stabilnosti in zanesljivosti koraka tudi znanje. Da, hoje po gorah se je treba naučiti in navaditi! Vedeti je treba, kako se varno hodi v gore, pa kaj zagotavlja, da bo pot tja prijetno doživetje, ki pomaga utrjevati človekovo zdravje. Spoznati je treba številne nevarnosti v gorah, da bi se lahko pred njimi zavarovali.
Vsak planinec pa za lastno varnost lahko najbolj poskrbi sam! Poznavanje planinskega športa, ustrezna tehnika in opremljenost, primerna telesna priprava, nenehna preudarnost in doslednost so njegova najboljša samozaščita. Ker veselje do gora druži množico ljudi, je toliko pomembnejše, da je v njej čim manj kršilcev planinskega kodeksa in čim več takih, ki se znajo disciplinirano ter kulturno obnašati. S.'Saje
DANES V GLASU
2. STRAN • V torek in sredo se bodo sestali delegati zborov tržiške skupščine. Med drugim bodo razpravljali o poslovanju v prvih letošnjih treh mesecih, o ukrepih za razbremenitev gospodarstva in o delitvi denarja za naložbe v krajevnih skupnostih.
3. STRAN
Kranju
Nove akontacije za stroške ogrevanja v
8. in 9. STRAN • Reportaže, zanimivosti, petkov portret
Koruza bo!
.Dovolj koruze za zamenjavo s pšenico — Načrt odkupa pšenice: 71 tisoč ton v Sloveniji, 2132 ton na Gorenjskem — Cena še ni dogovorjena
Poldrugi mesec pred žetvijo je najbolj razveseljivo zagotovilo republiškega komiteja za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, da bo Vojvodina priskrbela slovenskim žitnim organizacijam zadosti koruze za zamenjavo s pšenico. Ni pa še jasno, po kakšni ceni. V menjavi, kakršna se je uveljavila v Sloveniji v zadnjih treh letih (količinsko 1:1, vrednostno 1:1,3), je pšenica več vredna kot koruza. Na trgu je kajpak drugače: koruza je »prva dama« našega kmetijstva in prva tudi na cenovni lestvici. To povzroča težave slovenskim žitnim organizacijam, saj ne vedo, kdo jim bo pokril razliko v ceni. Ta bo letos še posebej velika: uradno veljavna cena za kilogram koruze je 17,70 dinarja, neuradna v Vojvodini je že zdaj 26 dinarjev.
Kar zadeva letošnje odkupne cene pšenice, je zaenkrat znano le to, da bo Slovenija tudi letos zagotovila dinar premije za kilogram pšenice in dinar regresa za nakup mineralnih
gnojil, kranjska občina pa še dodatnih pet dinarjev, vendar le za kmete, ki bodo oddali s hektara najmanj 3300 kilogramov zrnja, in za družbena posestva, ki bodo dosegla hektarski pridelek 4400 kilogramov.
Priprave na žetev — ta bo letos zaradi mokrega vremena kasneje kot običajno — so se letos pričele že dovolj zgodaj. Zvezni izvršni,svet je že pred dvema tednoma odobril štiri milijone dolarjev za uvoz vrvice, nadomestnih delov za traktorje in žetvene stroje, gum in surovin za njihovo proizvodnjo. Največji jugoslovanski proizvajalec žetvenih kombajnov zemunski Zmaj bo do začetka julija izročil slovenskim kmetijcem 72 novih strojev. Slovenske banke so tudi že zagotovile pet milijard dinarjev, kolikor bodo kmetijske in žitnopre-delovalne organizacije potrebovale za odkup pšenice in ostalih žit ter za nakup koruze.
V razmerah, ko je koruzo mogoče kupiti le s preplačevanjem, je zanimanje za zamenjavo pšenice s koruzo še poraslo. To tudi vzbuja upanje, da bodo letošnji načrti uresničeni. V Sloveniji naj bi odkupili 71 tisoč ton pšenice, od tega 38 tisoč ton pri kmetih in 31 tisoč ton na družbenih posestvih. Gorenjski kmetijci naj bi odkupili 2132 ton zrnja, od tega KŽK Gorenjske — tozd Kmetijstvo 1026 ton, Gorenjska kmetijska zadruga 946 ton, Kmetijska zadruga Škofja Loka 85 ton, KZK — tok Radovljica 40 ton, Gozdarsko-kmetij-ska zadruga Sora Žiri 15 in blejska zadruga 20 ton.
C. Zaplotnik
Poslednji maturantje — »Veselimo torej se. mlada nam je duša; po prijetni mladosti, po nadložni bo starosti vse nas krila ruša,« so v slovo šoli učenju in profesorjem zapeli maturantje. Zapeli so tudi v slovo naturi kije potrjevala zrelost celi verigi generacij, prihodnje pa bodo dozorevale brez nje. - Foto: F. Perdan
CLA82 STRAN
NOTRANJA POLITIKA, DELEGATSKO ODLOČANJE TRŽIČ
PETEK, 8. JUNIJA 1»
Prenova starega dela Škofje Loke
Malo predlogov in pripomb
Ni slab sistem šolstva, šepa njegova izpelja1
Škofja Loka — V škofjeloški občini, kjer se že štiri leta načrtno ukvarjajo z revitalizacije starih mestnih in vaških jeder, se pripravljajo na obnovo starega dela Škofje Loke. Osnutek zazidalnega načrta — le-ta predvideva razvoj trgovine na Mestnem trgu in obrti na Lontrgu — so aprila razgrnili v prostorih občine in krajevne skupnosti Škofja Loka-mesto, maja pa so o dokumentu spregovorili še na javni razpravi, ki jo je pripravil komite za družbeno planiranje in urejanje prostora.
Načrtovalci so na osnutek zazidalnega načrta prejeli malo pripomb in predlogov. Nekaj občanov se ne strinja, da bi v sedanjih prostorih Meso-izdelkov uredili gostinski lokal, in predlaga, da bi zaradi bližine stanovanj raje razvili dejavnost, ki ne bi motila prebivalcev. Mnenja je tudi. da morajo stanovalci na Mestnem trgu 21, 22, 23 in 24 tudi po predvideni prenovi imeti dostop do svojih garaž po ozki mestni ulici. V Zavodu za družbeni razvoj so obravnavali navedene pripombe in sprejeli naslednja stališča: zazidalni načrt ni »zabetoni-ral« prostorov in dejavnosti v njih, temveč povsod dopušča tudi druge možnosti. Dostop do garaž bo možen, če bodo le-te ostale; to pa ni zanesljivo, ker je pnedvideno rušenje sedanjega mesnopredelovalnega obrata. Med predlogi velja omeniti pobudo loškega muzeja, da bi v bivši telovadnici Partizana uredili galerijo in prostor za poštarski muzej, ter pobudo občana, da bi v eni od načrtovanih galerij razstavili podarjene umetniške stvaritve slikarja Miheliča.
Ptt podjetje zatrjuje, da obstoječe kabelsko omrežje v starem delu mesta ne bo zadostovalo za večje potrebe po telefonskih priključkih in ,-—-v
21 . seja DRUŽBENOPOLITIČNEGA ZBORA skupščine občine Tržič bo v torek, 12. junija 1984, ob 17. uri v mali sejni sobi
22. seja ZBORA ZDRUŽENEGA DELA skupščine občine Tržič bo v sredo, 13. junija 1984, ob 17. uri v veliki sejni sobi
20. seja ZBORA KRAJEVNIH SKUPNOSTI skupščine občine Tržič bo v sredo, 13. junija 1984, ob 12. uri v mali sejni sobi
Dnevni red
Po ugotovitvi sklepčnosti in potrditvi zapisnikov z zadnjih sej bodo delegati vseh treh zborov ločeno obravnavali:
• poročilo o gospodarskih gibanjih v prvem trimesečju 1984. leta v tržiški občini
• predlog poročila o varnostnih in obrambnih pripravah v OZD v občini Tržič
• poročilo o zakloni.ščni problematiki v občini Tržič
• volitve in imenovanja
• odgovori na delegatska vprašanja ter predlogi in vprašanja delegatov
Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti:
• odlok o komunalnih dejavnostih na območju občine Tržič, predlog
• odlok o razglasitvi starega mest nega jedra Tržiča /a kulturni in zgodovinski spomenik
Zbor združenega dela in družbenopolitični zbor:
• predlog programa ukrepov in aktivnosti za finančno konsolidacijo gospodarstva
Zbor krajevnih skupnosti:
• investicijski program krajevnih skupnosti za leto 1984
predlaga razširitev zmogljivosti. Llektro Gorenjska opozarja, da tudi po prenovi ne bo mogoče bistveno povečati porabo elektrike; sanitarni inšpektor pa pripominja, da bo treba upoštevati predpise o osvetlitvi bivalnih prostorov in zagotoviti zadosti zdrave pitne vode. Sprememba namembnosti objektov ne bo izdatneje obremenila vodovoda in kanalizacije. (cz)
Slovenska mladina se je včeraj sestala na problemski konferenci o usmerjenem izobraževanju — Enoletne razprave strnili v četvero točk: povezava šole in prakse v reformiranem šolstvu, splošen dvig izobrazbene ravni, preseganje socialnega razlikovanja in samoupravni položaj učenca v usmerjenem izobraževanju
Mladina ugotavlja, da so vsebinske slabosti reformiranega šolstva posledica njegovega gmotnega položaja. Usmerjeno izobraževanje stane več, pa vendar je družba najbolj
Delegatski vprašaji
v.
• Delegacija krajevne skupnosti Poljane sprašuje, kdaj se bodo nadaljevala dela na uranski cesti, kdaj bo asfaltiran odsek ceste Vol-ča—Krajci in kakšne so letos možnosti za izgradnjo telefonskega omrežja.
Odgovori: S sklepom skupščine republiške skupnosti za ceste je zagotovljeno 125 milijonov dinarjev. S tem denarjem naj bi predvidoma še letos zgradili uransko cesto od Poljan do Gorenje vasi.
Denar, ki se zbira v občinski skupnosti za ceste od prodanega goriva in taks za motorna vozila, ne zadostuje niti za sprotno vzdrževanje lokalnih cest v škofjeloški občini. Čeprav so razmere na cestah Poljane—Javorje in Luše—spodnja postaja žičnice nevzdržne, so v občinski skupnosti za ureditev odseka Volča—Krajci letos namenili 5 milijonov dinarjev. Cesti bosta zaradi prometne obremenjenosti in slabega stanja imeli v prihodnjih letib.prednost pri obnovi; kdaj pa bodo začeli z delom, je odvisno od dotoka denarja.
Območna samoupravna interesna skupnost za ptt promet Kranj ne predvideva v tem srednjeročnem obdobju izgradnje telefonskega omrežja v krajevni skupnosti Poljane.
• Delegacija krajevne skupnosti Sovodenj opozarja, da je Alpe-tour — tozd Potniški promet 15. februarja letos spremenil vozni red, ne da bi o tem obvestil krajevno skupnost. Avtobus, ki je prej odpeljal s škofjeloške postaje proti Cerknemu ob 16.15, odhaja zdaj uro prej. To je za krajane nesprejemljivo, saj morajo v primeru, če se odpeljejo iz Sovodnja po opravkih v Škofjo Loko ob 14.15, čakati na povratek do večera, do 20.15.
V Alpetouru odgovarjajo, da so vozni red spremenili zaradi boljše organizacije dela. Člani občinskega izvršnega sveta se s tem ne strinjajo; menijo, da velja čimprej najti skupni jezik z avtobusnim prevoznikom in krajanom Sovodnja zagotoviti povratek tudi v popoldanskih urah. •
Večina blaga na zahod
Tržiški delavci so v prvem letošnjem trimesečju izvozili za 567,7 milijonov dinarjev blaga, od tega dobrih 79 odstotkov na zahod — Izguba v Lepenki v višini 11,6 milijona dinarjev je posledica nesorazmerja cen, nedokončane naložbe v posodobitev proizvodnje in visokih obresti.
Finančni rezultati poslovanja trži-škega gospodarstva v letošnjem prvem
trimesečju niso bili tako ugodni kot v lanskem trimesečju in celem letu. Nanje so vplivale izredno visoke rasti cen iz minulega leta. Likvidnost gospodarskih delovnih organizacij se še poslabšuje, gospodarski položaj zmanjšuje že tako skromna lastna obratna sredstva, zadolženost delovnih organizacij močno narašča, obresti za kredite pa zmanjšujejo finančno učinkovitost poslovanja.
V prvem letošnjem trimesečju je tr-žiško združeno delo ustvarilo prek 5,5 milijarde dinarjev celotnega prihodka, kar je za dobrih 60 odstotkov več kot v enakem lanskem obdobju. Kast je predvsem posledica dinamične rasti cen, ne pa večje produktivnosti dela, novih vlaganj v razširitev proizvodnje ali večjega števila zaposlenih. Cene na drobno so se v primerjavi s prvim lanskim trimesečjem povečale za dobrih 57 odstotkov, pri tem pa so cene industrijskih izdelkov porasle za skoraj 62 odstotkov, cene kmetijskih za dobrih 47 odstotkov ter cene storitev za več kot 44 odstotkov, gostinskih za blizu 50 odstotkov. Cene življenjskih stroškov so se povečale za skoraj 60 odstotkov.
DOGOVORIMO
Koliko dobijo krajevne skupnosti
Po samoupravnem sporazumu za financiranje investicij v krajevnih skupnostih v občini Tržič bodo zaposleni letos združili približno 9,7 milijona dinarjev. Polovico denarja bodo dobile krajevne skupnosti neposredno za uresničitev nalog iz svojih letnih planov, druga polovica v višini 4,8 milijona dinarjev pa je namenjena za sofinanciranje naložb tistih krajevnih skupnosti, ki pridejo v prioritetni vrstni red. .
Sprejeta merila so naslednja: združena sredstva se namenjajo samo /a investicije s področja komunalne intra-strukture, prednost imajo investicijske prekoračitve, manj razvite krajevne skupnosti in tiste, ki doslej še niso koristile združenih sredstev, upoštevajo se samo naložbe, ki jih je glede pa pripravljenost dokumentacije sploh moc uresničiti.
Investicijske programe za itaos so poslale vse krajevne skupnosti, in sicer v predračunski vrednosti več kot 28 milijonov dinarjev, od tega naj bi bilo 20,6 milijona združenih sredstev. Za razdelitev je na voljo le 4,8 milijona dinarjev.
Izvršni svet skupščine občine Tržič je obravnaval investicijske programe krajevnih skupnosti in zavzel stališče, da se denar razdeli za vodovod, kanalizacijo, pokopališče, dotrajane cestne objekte ter TV pretvornik. Predlaga, da denar dobijo krajevne skupnosti Križe, Senično, Sebenje in Pristava za razširitev pokopališča v Križah, Jelen-dol za popravilo mostu na Jamah v Dolini, Kovor za kanalizacijski kanal, Podljubelj za TV pretvornik, Senično /u vodovod Zg. in Sp. Veterno ter Leše za gradno ceste Leše—Vadiče.
Dohodek tržiškega gospodarstva je v prvem trimesečju porasel za 52 odstotkov, primerjano z enakim lanskim obdobjem. Nadpovprečno rast dohodka so dosegli v BPT, Triu, Peku, Tiku, Obrtnem podjetju, Mercatorju in v Rogu.
V vseh sredinah, razen v Triu. so porabljena sredstva naraščala hitreje od celotnega prihodka, kar seveda vpliva na nižjo ekonomičnost poslovanja. Obračunanih je bile za 4,2 milijarde dinarjev porabljenih sredstev, kar pomeni 63 odstotkov več kot v lanskem prvem trimesečju.
Dohodek na zaposlenega se je poveča za 47 odstotkov, tako da je znašala povprečna produktivnost 218.000 dinarjev na zaposlenega. Nad tem povprečjem so bili v Zlitu, BPT, Triu, Tiku in Gozdnem gospodarstvu.
Z izgubo je v prvih treh mesecih poslovala ena tržiška organizacija združenega dela, in sicer Lepenka, ki je zabeležila 11,6 milijona dinarjev izgube. Vzroki zanjo so bili razen nesorazmerja cen še ne povsem končana investicija v posodobitev proizvodnje, ki je bila začeta lani, ter izredno veliko obračunanih obresti.
Tržiški izvozniki so v prvem trimesečju ustvarili 567,7 milijonov dinarjev izvoza. Na konvertibilno področje so izvozili za 551,9 milijonov dinarjev. Plan izvoza je bil v prvih treh mesecih uresničen 33,2-odstotno. Glede na lansko prvo trimesečje je bil izvoz nižji za 0,9 odstotka. Pokritje uvoza z izvozom je bilo 184,3 odstotka.
Delež konvertibilnega izvoza v skupnem izvozu je znašal 97,2 odstotka, medtem ko je bil v istem lanskem obdobju 75,3 odstotka. Konvertibilni izvoz se je letos v primerjavi z lanskim prvim trimesečjem povečal za 27,8 odstotka. Plan konvertibilnega izvoza je bil presežen, saj je bil uresničen 38,9-odstotno. Vse tržiške organizacije združenega dela, razen Peka in Oblačil Novost, so izvažale izključno na zahodni trg. Pokritje konvertibilnega uvoza s konvertibilnim izvozom je znašalo 237,4 odstotka.
Tržiško združeno delo je v prvih treh mesecih uvozilo za 308 milijonov dinarjev blaga, od tega za 232 milijonov dinarjev s konvertibilnega trga. 303,8 milijona dinarjev je porabilo za uvoz reprodukcijskega materiala in le štiri milijone dinarjev za uvoz opreme. Uvozni plan je bil v letošnjih treh mesnih uresničen 18,4 odstotno.
Za naložbe v osnovna sredstva je tržiško gospodarstvo in negospodai ■,h„, v prvem trimesečju porabilo 240 milijonov dinarjev, od tega gospodarstvo 260, negospodarstvo 161 in stanovanjska dejavnost 198 milijonov. Pri gospodar skih investicijah se je precej pen.,,,i delež bančnih posojil, in sicer na skoraj 40 odstotkov, medtem ko je v lan skem trimesečju znašal . mm slabih dvanajst odstotkov.
oklestiiu prav sredstva, namenjena šolstvu. S tem so okrnjeni šolski programi, zlasti interesne dejavnosti, tudi učiteljske plače so klavrne, pomanjkanje denarja se pozna pri učilih, saj neredko učenci celo papir za kontrolne naloge prinesejo sami v šolo. Namesto da bi v kvaliteti izobraževalnih programov napredovali, je šola na istem, če ne na slabšem kot prej.
Največjo pozornost so v razpravi posvetili združitvi vzgoje in izobraževanja z materialno proizvodnjo. Ta povezava je žal še šibka, čeprav ravno akti usmerjenega izobraževanja poudarjajo, naj šolstvo izhaja iz potreb združenega dela. Zatika se že pri proizvodni in delovni praksi, kjer nista docela razčiščeni vprašanji programov in nagrajevanja učencev. Vendar nagrade niso toliko problematične kot togi in pomanjkljivi programi, tako da šolska mladina ne odnese veliko od majhnega števila ur, ki jih preživi v tovarni, saj bolj ali manj postopa po obratih. Mentorji, ki naj bi odigrali odločilno vlogo v času prakse, so žal pedagoško slabo usposobljeni, zlasti za drugi letnik, ko gre že za ožjo delovno prakso.
Najvidnejša slabost, ki kaže na razkorak med šolo in združenim delom, pa je pripravništvo. Pravkar prihaja iz šole prva generacija usmerjenega izobraževanja, izučena za proizvodne poklice. Te je združeno delo vedno potrebovalo, toda letos se jih otepa. Združeno delo na-
mreč še vedno potrebuje struga rezkalce, ključavničarje, ne pa ol lovalce kovin, široki profil, za rega izobražuje sedanja šola. Zat< tovarnah predlagajo, naj nar pripravništva ti učenci v tovarnd ,t opravijo   nekakšno usposabljanj« kar je ceneje, pa tudi več zaupani imajo v tovarnah do delavcev, ki a l, jih sami usposobili. Čeprav je pret j* v rati vsa generacija, še vedno ni da cela jasno, kaj napraviti zanjo. J.
Mladina se je dotaknila tudi mre | že šol, kjer je še premalo čutiti vplh g združenega dela. Veliko pozo je konferenca namenila samou nemu položaju učenca v u nem izobraževanju. V reformi šolstvu naj bi imel mlad človek nost večjega vpliva na oblikov programov, na odločanje v šoli. vendar vemo, da se zatika razredu. Eden od razlogov, da nec ne vpliva na odločanje, je avt< teta redovalnice. Drugi je po: kanje časa, saj je urnik tako zat s šolsko snovjo, da le odličnim prav   dobrim   učencem o samoupravno uveljavljanje, šoli manjka predvsem zato, ker primernih učbenikov, učenci so prisiljeni zapisati vsako besedo teljevega predavanja, kakor je to še v rajnki Jugoslaviji. Tudi vajanje snovi pri različnih tih je krivo, da se s časom no ravna.
Ob številnih slabostih si je na zastavila vprašanje, ali je sistem usmerjenega šolstva slab pa morda družba še ni zrela Ugotovili so, da gre bržkone za go, kajti načelno je usmerjeno _ brazevanje v redu, le pri njegovi peljavi je družba padla na izpitu.
D. Z. Zlebir
Razbremenitev ne bo rešila vseh težav
Letošnja splošna gospodarska gibanja, ukrepi na področju cen. ukrepi za finančno konsolidacijo gospodarstva bodo močno vplivali na pogoje gospodarjenja v tržiški občini. Usmeritev v konvertibilni izvoz je nujna, vendar se bo to negativno odražalo na dohodku Rast cen na domačem trgu je s projekcijo določena tako, da bo višja rast cen surovin kot končnih izdelkov in bo tudi s tem glede na strukturo tržiškega gospodarstva krepko poslabšan položaj.
Ukrepi za razbremenjevanje gospodarstva ne bodo odtehtal drugih negativnih učinkov, saj predloženi republiški ukrepi vsaiv tej fazi ne bodo bistveno zmanjšali obveznosti gospodarstva. Zmaii sanje obveznosti bo na področju negospodarstva povzročalo težave saj ob nespremenjenih predpisih ne more priti do bistvenih nri-hrankov, bo pa glede na to, da je bila ta vrsta porabe v Tržiču ob upoštevanju predpisov v normalnih okvirih.
Vse nakopičene težave kljub ukrepom ne bodo rešene oziroma jih bodo predvideni ukrepi še poglabljali. Zato je edini izhod iz tei-kega položaja večja produktivnost, boljše izkoriščanje zmogljivosti pravočasna in racionalna nabava surovin, zmanjšanje vseh obfifc stroškov ter vseh oblik porabe.
Predlog programa ukrepov, ki ga je pripravil izvršni svet. vsebuje ukrepe na področju cen, finančne discipline, predloge za zmanjšanje obveznosti gospodarstva v tem letu ter ukrepe na področju družbenih dejavnosti,
V zborih tržiške skupščine bo prav gotovo še posebno živahna razprava o zmanjšanju obveznosti gospodarstva do skupnih potre* v občini kot so investicije v krajevne skupnosti, financiranje objektov družbenih dejavnosti — zlasti vprašljiva bo nadomestna gradnja vrtca Palček — ter sredstev za invervencije v kmetijstvo in porabo hrane.
Opredeljene komunalne dejavnosi
Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti sta osnutek odloka o komunalnih dejavnostih na območju občine Tržič obravnavala marca letos in ga dala v javno razpravo. Pripomba Komunalnega podjetja Tržič v zvezi s pristojnostjo opravljanja komunalnih dejavnosti je v predlogu odloka upoštevana. Na vprašanje delegata iz krajevni' skupnosti Tržič — mesto, kako bo s financiranjem komunalne dejavnosti, pa je dan odgovor v že sprejetem letošnjem planu komunalne skupnosti.
Uaiok o komunalnih dejavnostih na območju občine Tržič opredeljuje kot komunalne naslednji' dejavnosti: ure-
janje in vzdrževanje javnih tržn janje in vzdrževanje javnih sanitai plakatiranje, okrasitve in reklarr.rr. pisi, urejanje in vzdrževanje vrtaM nih postajališč in objektov ter nape na njih, urejanje in vzdrževanje« tih javnih vodnih kanalov v BMSfei jedru. V skladu z zakonom o 01 je z odlokom o gospodarjenju z ulk mi, trgi, cestami in javnimi potmi . čini Tržič kot komunalna opredeli* tudi ta dejavnost.
Vse komunalne dejavnosti, n javnega mestnega prometa in jaw razsvetljave, izvaja komunalna orgi zacija oziroma v dogovorjenem obsi posamezna krajevna skupnost.
■
Jedro Tržiča — spomenik
Zavod /.a spomeniško varstvo Kranj predlaga, da se staro mestno |edro Tržiča, ki s<><h med najpomembnejše spomenike s področja historičnega urbanizma na Slovenskem, razglasi /a kulturni in zgodovinski spomenik.
Odlok o razglasitvi vsebuje natančno oznako spomenika, navedbo imetnika spomenika, lastnosti, ki utemeljujejo razglasitev, rezime varstva, omejitve in prepovedi (razvojno usmeritev podrobno obravnava revitali/.acijski načrt mestnega jedra Tržiča), pooblaščeno strokovno organizacijo /a varstvo nara vne in kulturne đediičine, ki Bkroi za uresničevani«' strokovnih nalog v zvez. s proglašenim kulturnim spomenikom, kazensko dolocoe. vpis razglasitve spomenika v /em l,isko knjigo, sestavni dol odloka:?« „■ tudi karta v mer,hi 1:5000. ki M/naču|e meje zavarovane površini kulturnega apomanika. ZaVOO ,»»
spomeniško varstvo predlaga osa* tek odloka v enomesečno jav«a obravnavo.
Izvršni svet skupščine občine Tržič je o njem že razpravljal in izoblikoval nekatere pripombe. Meni. da so podatki o lastnikih in parcelah zastareli in pomanjkljivi. Opis meje naj bo predstavljen tudi grafično in obenem poenostavljeno opisan. Odlok nima kazenskih določb, pravi izvršni svet, ampak se naslanja na kazenske določbe zakona o naravni in kulturni dediščini. Varovanje kulturnih in naravnih spomenikov pa mora biti tako zasnovano, da v nobenem primeru ne more pri ti do spreminjanja njihove identitet te Izvršni svet predlagatelju odlok postavlja vprašanje v zvezi z arnor) tizacijo kulturnih spomenikom hkrati pa meni. d* je kot material^ n0 posledico odloka treba preučiti obveznost družbe glede njihove* vzdrževanja.
■
, 8. JUNIJA 1984
GOSPODARSTVO
3. STRAN GLAS
iševanje obrti
ijšave pri prispevkih, ne le pri davkih
vljiški izvršni svet je že pred časom dal pobudo gospodarski ici, da tudi pri plačevanju raznih prispevkov in prometnega poišče možnosti za pospeševanje obrti, katere začetek veliko denarja za poslovne prostore in delovna sredstva
djica — O pospeševanju zadnjem času veliko govori-išemo, obrtniki pa p'ravijo, du pomoči niso deležni. V mi-lamo seveda predvsem tiste, lanjka, ter tiste, ki z delom čenjajo. Radovljiški izvršni ■ pred časom dal nekaj zanimi-id.
čji problem so obrtne de^av-imunalno opremljenih parbi jih lahko ponudili obrtni-
kom, ni. Za storitveno obrt, ki je najbolj siromašna, bi rešitve lahko iskali v okviru stanovanjske gradnje, vendar so doslej temu posvečali premalo pozornosti. Delavnic, ki bi jih lahko ponuditi storitvenim obrtnikom v najem, tudi nimajo. Obogatiti kaže poseben sklad pri stanovanjski skupnosti, kjer se zbira denar za pospeševanje obrti in v novih stanovanjskih naseljih graditi tudi obrtne delavnice.
'e akontacije za stroške •evanja
* meseca bo skupščine samoupravne stanovanjske skupno-une Kranj obravnavala obračun stroškov ogrevanja za se-■*3/84 in predlagani izračun stroškov ogrevanja za sezono
IV/ — 28. junija letos se bosta •i seji sestala oba zbora skup-samoupravne stanovanjske sti občine Kranj. Dnevni red j obširen in bo v kratkem iz-njčanu. Med drugim bo na redu zasedanja tudi obra-uškov ogrevanja  v sezoni in predlagani izračun stro-Tevanja  v  kotlovnicah za ogrevanje    za sezono
^un stroškov  ogrevanja za 1983/84, ki so ga izdelali v ti službi Domplan, kaže, da stroški nikjer, razen v kot-Planini, niso bili večji od h mesečnih akontacij sta-v stanovanjih s centralnim "jem.  Zaradi   varčevanja z & so torej povsod nekaj pri-Ker pa so v večini kotlarn **čani kurilni sezoni 1983/84 že Ni zalogo za naslednjo kurilno H je prav v vseh kotlarnah pri-4 negativnih razlik, ki so vraču-'• predlagane stroške ogreva-tttzono 1984/85. V gradivu za peščine je predlagano, da bi h^+tacije za stroške ogreva-prNjo 1984/85 začeli obračuni, julija letos da I te.
O V NEM MESTU
pisanimi
irčki majolhami
-zlikan jevih v Reginćevi 'Kranju so dolga leta imeli T*> steklarstvo. Steklih so po meri urezovali ogledala no, zadnjih petnajst let * njihovo delo veliko bolj pi-t'Svoj sitotisk imajo in na ko-majolike, krožnike, skode-;• Podobno lepijo napise. slici .'' ž%?.}0 v pečeh in na trgov-jPohee s spominki, s steklom .^ajoprijazno poslikani kera-eaš     stekleni   ali porcelanast;
_3Vkar imajo v delu ljubke ,v]J/'e majolike z naslikano j a n napisom Poreč. I'oreške jih bodo poleti pt<>da jaie *fcrn. Za Cankarjevo založbo Š^jzmi pripravljajo posebne '^e in skodele s simpatične "•sko dvojico: zmaj in z/na • narodnih nošah plešeta peseli ples. Novost, ki bo za-- užgala pri domačih in tu-/■*ristih. Brez števila je v de-stekleničk in kozarčkov, J Opremljajo z napisi za ko-po vodo SKAT, za gorčico ^tn podobno. Tudi umetniki /^jo pri njih. Spet so dobili v •^kijeve krožnike. Ze lani se i/^ naredili tisoč, lolos je na P6 podvojil. Dobro gredo v iz-ijo. Javljajo se pa tudi r**zniki, k} hi radi nekaj či i ^Hnega. Tako so za neka r'^rtnike ob novem letu \/dc one krožnike s koledarji, '-nevi pa spominske krt>/.m ' '-vate, ki so prišli na neko ne zmanjka. Osnova za delo  so  risbe, barve in '^avo majhno tiskarno /ah '^tšnale obrt. Iz risbe nare ' Prej montažo na film, prav •t« /a offset tisk, in jo pi,
Poglejmo predlagane izračunane akontacije iz obsežnega gradiva za stroške ogrevanja za sezono 1984/85, o čemer bo do seje skupščine še tekla razprava, po posameznih kotlarnah. Za ogrevanje prostorov NA PLANINI je predlagana izračunana akontacija od 1. julija dalje 72,45 dinarja za kvadratni meter. Zaradi nastale negativne razlike v minuli kurilni sezoni pa bi znašala akontacija v juliju in avgustu letos na Planini 82,25 dinarja za kvadratni meter. Negativna razlika je nastala na Planini tudi pri ogrevanju vode. Predlagano je, da bi s 1. julijem znašali stroški ogrevanja tople vode 308,44 dinarja za kubični meter.
Za kotlarno VODOVODNI STOLP je predlagana izračunana mesečna akontacija od 1. julija dalje 67,44 dinarja za kvadratni meter, za kotlarno JLA 6 po 50,62 dinarja za kvadratni meter, za kotlarno ZLATO POLJE 111,19 dinarja za kvadratni meter, za kotlarno CERKLJE 83,50 dinarja za kvadratni meter in za kotlarno PREDDVOR 84,57 dinarja za kvadratni meter stanovanjske površine.
A. Žalar
Ko navsezadnje obrtniku le uspe dobiti prostor, mora marsikateri imeti veliko denarja, da /. delom lahko začne. Naj začetek zahteva le nekaj tisočakov ali več milijonov, ni nobenih olajšav pri plačilu najrazličnejših prispevkov, za elektriko in pošto. Davčne uprave že nekaj časa poznajo različne olajšave pri začetku obrti, nikakršnih ni pri najrazličnejših prispevkih. Radovljiški izvršni svet je zato dal pobudo gospodarski zbornici, da razišče možnosti olajšav pri plačevanju prispevkov in prometnega davka, posebej pri tistih obrtnikih, kjer začetek dela zahteva milijonski vložek denarja.
Za obrtnike so seveda posebej mikavni krediti, ki naj bi jih kratkoročno dajala banka. Za obrtne dejavnosti, kjer obrtnikov najbolj manj-, ka, bodo obresti 18-odstotne, za prednostne 20-odstotne in za ostale 25-odstotne.
Če pogledamo številke, v prvem trenutku lahko rečemo, da je obrt v radovljiški občini dobro razvita, saj je njen delež nad republiškim povprečjem. Trenutno je v občini 556 obrtnikov, pri katerih je zaposlenih 530 delavcev. Vendar pa je dokaj neenakomerno razvita. Razumljivo je, da ima turistična občina 70 zasebnih gostincev, malce manj pa, da je med obrtniki kar 83 prevoznikov in taksistov. Med preostalimi obrtniki prevladujeta kovinska in lesnopredelovalna obrt. S popoldansko obrtjo se ukvarja 454 ljudi, ki v glavnem sodelujejo s tovarnami.
Seznam obrtnikov, ki jih manjka, je dolg. Mednje so uvrščeni: serviserji vseh vrst gospodinjskih strojev, avtomehaniki, avtoelektrikarji, avtokleparji, avtoličarji, kleparji, popravljala koles, vulkanizerji, popra-vljalci poljedelskih strojev, instalaterji centralne kurjave in vodovodni instalaterji, elektroinštalaterji, RTV mehaniki, pečarji, kovači, tesarji, krovci, kolarji, tapetniki, avtotape-tniki, krojači in šivilje, krznarji, čevljarji, urarji, frizerji, steklarji, mizarji, dimnikarji, Žagarji drv, mlinarji in slaščičarji. Med prednostno obrt pa so uvrstili: domačo in umetno obrt, vse dejavnosti, ki dopolnjujejo turistično ponudbo, storitveni servis za zabavno elektroniko, kooperacije z delovnimi organizacijami, zidarstvo in fasaderstvo, gostinsko dejavnost razen bifejev ter preostale osebne storitve.
M. V.
Jože Velikanja dekoracija stekla, keramike in porcelana
pravijo za sitotisk. Vsako barvo posebej odtisnejo na papir, na koncu dodajo lak, da drži barve, te sličice potem, podobno kot one za pirhe nalepijo na kozarce, porcelanaste posode in podobno in dajo v peč. Različni materiali zahtevajo različne temperature.
Po vsej Jugoslaviji imajo naročnike. Ti jim pripeljejo posodo, kozarce, krožnike in podobno, prinesejo vzorec, vse ostalo narede pri Velikanjevih. Delajo za največje steklarske tovarne po Jugoslaviji, za Paračin, Hrastnik, za založbe, turistična društva. Težave so s skladiščenjem blaga. Po vsej hisi ima Jože potaknjeno blago, pa še po treh skladiščih v Kranju in okolici. Nove prostore bi potreboval nekje zunaj mesta, kajti tule v Reginčevo ulico je silno težko priti z dostavnimi avtomobili. Pa uvoz barv je seveda problem. Le za 30 starih milijonov lahko danes obrtnik na leto uvozi, to je pa zanj odločno premalo. Narava dela je taka, da moril 90 odstotkov materiala uvoziti. Nekaj deviz dobi od delovnih organizacij, ki izvažajo i/.delke, ne-
katere je opremljal s sitotiskom: navadno mu barve kar oni uvozijo.
Težave ima Jože tudi s stroji. Osem let je že star stroj za sitotisk. Pred leti je take stroje delal neki obrtnik v Nišu, zdaj pa je z obrtjo prenehal. Ne ve, kje bo zdaj dobil rezervne dele. Bo tudi po te moral v tujino?
Komorne peči ima zdaj v rabi. Rad bi dobil »tunelko«. To je peč, ki je opremljena, s tekočim trakom. Nalagaš surovo, ven pride pečeno. Pri teh pečeh se veliko prihrani električne energije.
Ko gledam brez števila teh naprav, ki so potrebne pri tako zahtevni obrti, vem, da to delo prinaša tudi veliko skrbi in zahteva veliko organizacijsko sposobnost. Vendar si lahko Jože, ki zdaj že enajst let vodi obrt, obračuna poprečno le dva stara milijona dinarjev osebnega dohodka. Pravzaprav še nekoliko manj. Vsak njegov delavec dobi z regresom in ostalimi dodatki več. Tu bodo davčne uprave morale nekaj narediti. To je vendar neumnost.
D. Dolenc
Oblaki izgub nad Krvavcem
Vrtenje žičnic prinaša le izgubo, gostinsko-turistična dejavnost, vsekakor donosnejša od smučanja, pa odlaša iz leta v leto s predlaganimi načrti.
Kranj — Krvavške strmine, kjer je ob primerni snežni odeji in ob lepem vremenu nadvse prijetno smučati, že tretje leto prinašajo delovni organizaciji RTC Krvavec le izgubo. Ta je preteklo'leto zrasla na 32 milijonov novih din. Vzroki izgube se iz leta v leto ponavljajo, negotovost glede boljšega finančnega poslovanja ostaja še naprej. Težkega finančnega položaja RTC ne rešujejo niti sanacijski krediti za pokrivanje izgub, saj jih odplačila kreditov vsako leto znova potegnejo spet v rdeče številke. Vendar finančnega stanja ne poslabšujejo le odplačila kreditov, pač pa je vrsta vzrokov.
Krvavec je privlačen zaradi lahke dostopnosti, od Ljubljane in Kranja je oddaljen malo kilometrov, vendar je smuka silno odvisna od vremenskih razmer. Že v prejšnjem sanacijskem programu je bilo omenjeno, da bi snežni topovi v sezonah, ko je malo snega, pomagali prekrivati pretanek snežni sloj, vendar do tega še ni prišlo. Druga možnost je zatravitev smučišč, s čimer bi se izognili eroziji površin. Za smuko po travnatih površinah brez skal je namreč dovolj že nekaj centimetrska snežna odeja.
Smučarji, ki so v tej sezoni na Krvavcu smučali z dnevno karto po 250 din, seveda niso plačevali ekonomske cene. Ta je za minulo sezono znašala 641 din, v novi sezoni pa bi bila ekonomsko upravičena cena dnevne karte 700 din. Seveda je drugo vprašanje, če bodo žepi takšno obremenitev prenesli, pa tudi malo verjetno je, da takšni ceni ne bi oporekali v občinski skupnosti za cene oziroma kranjski izvršni svet. Če torej ni mogoče pričakovati, da bi RTC Krvavec v naslednji sezoni s ceno lahko pridobival dohodek, je pač treba poseči po drugačnih načinih.
Nekatere predlaga RTC Krvavec sam in sicer odpis sanacijskih kreditov, ki so bili dodeljeni prejšnja leta za pokrivanje izgube in jih RTC očitno ne bo mogel odplačevati, ne da bi pri tem znova zašel v izgubo. Če bi tako naredile vse občine, ki so iz skladov skupnih rezerv odobrile sanacijske kredite — občina Ljubljana Šiška je že, ter z olajšavami pri banki, bi RTC Krvavec verjetno lahko globlje zajel sapo. Vendar so na kranjskem izvršnem svetu, kjer so obravnavali načrt te delovne organizacije, znova poudarili, da Krvavcu izključno rekreacijska dejavnost ne bo zagotovila lepših časov. Delne rešitve se ponujajo iz analize o položaju slovenskega žičničarstva, vendar se v Kranju še vedno bolj ogrevajo za učinkovitejšo gostinsko-turistično dejavnost, kT bi skupaj z rekreacijskimi možnostmi zaokrožila celovito podobo Krvavca in zagotavljala rentabilno poslovanje. L jyj
Prve rakete proti toči so že poletele v oblake
Bo toča še klestila?
Sistem obrambe pred točo, ki so ga letos vzpostavili v osrednji Sloveniji, zajema tudi kranjsko in del škofjeloške občine — Strelna mesta na Letencah, v Vopovljah in na Javorniku — Nobena obramba ni popolna
Kranj — Sistem obrambe pred točo v 22 občinah Bele krajine, Dolenjske, Zasavja, Štajerske, Gorenjske in ljubljanskega območja so vzpostavili  leto prej,  kot so načrtovali v začetku   srednjeročnega obdobja; bržčas zato, ker se je zapletlo pri izgrajevanju podobnega sistema na Primorskem. Kmetijske, lovske in gozdarske organizacije iz osrednje Slovenije so lani novembra ustanovile območno samoupravno interesno skupnost za obrambo pred točo, kar je bil prvi korak k vzpostavitvi sistema. V branjeno območje so zajeli   tudi   del   Gorenjske: celotno kranjsko občino, v škofjeloški pa le Sorsko polje, čeprav so tamkajšnji kmetijci menili, da bi veljalo obrambo razširiti tudi v obe dolini, predvsem na hribovski predel Selške doline, kjer toča najpogosteje klesti. Hidrometeorološki zavod Slovenije je sprva načrtoval na Gorenjskem dve strelni mesti — na Letencah in v Vopovljah, zaradi popolnejše obrambe pa se je odločil še za dodatnega na Javorniku.
Izgradnja sistema obrambe pred točo v osrednji Sloveniji je veljala 80 milijonov dinarjev in je bila povezana tudi s premestitvijo radarsko-računalniškega središča z Žikaric na Lisco. Sistem bodo vzdrževali porabniki, med njimi tudi kmetje; njihov prispevek bodo izračunavali na podlagi katastrskega dohodka.
Obramba pred točo je velika pridobitev za kranjsko in škofjeloško kmetijstvo. Čeprav ne bo poceni — vsaka raketa velja 17.500 dinarjev — bodo kmetijci hitro pozabili na denar, če bodo rakete dejansko postale njihove zaveznice pri obvladovanju narave in preprečevale škodo na posevkih. Tudi po vzpostavitvi obrambnega sistema ne moremo pričakovati, da so v obeh občinah s točo opravili za vselej. Nobena v svetu presku-šena obramba z raketami ali letali ni stoodstotno učinkovita. Ne vemo še vsega, zakaj nastane toča, precej pomanjkljiva-so še tudi tehnična sredstva. Hidrometeorološki zavod Slovenije je zadnja leta na tem področju veliko napredoval: vzpostavil je zanesljiv sistem zvez med strelnimi mesti   in radarsko-računalniškim središčem na Lisci, okrepil je dežurno službo, izboljšal strokovno delo, nabavil sodoben računalnik in »prisilil« proizvajalce raket, da so se z večjo odgovornostjo lotili zahtevnega dela.
Obramba pred točo bo na Gorenjskem zaradi bližine brniškega letališča otežkočena, vendar nič manj učinkovita kot drugod v Sloveniji. Zahtevnejša bo le za izvajalce, za delavce Hidrometeorološkega zavoda, ki se bodo morali pred izstrelitvijo raket posvetovati s kontrolo letenja na Brniku.
C. Zaplotnik
10. proizvodno tekmovanje gradbenih delavcev Slovenije
Gradbinčevi delavci najboljši
Ljubljana — Lani so bili prireditelji devetega proizvodnega tekmovanja gradbenih delavcev Slovenije delavci Splošnega gradbenega podjetja
Gradbinec iz Kranja. Takrat so kot organizatorji in kot tekmovalci pokazali veliko usposobljenosti, prizadevnosti in znanja. Letošnje, 10. tekmovanje, je bilo v soboto, 2. junija, v Ljubljani.
Tokrat se je pomerilo v 59 ekipah 177 gradbenih delavcev iz trinajstih gradbenih delovnih organizacij Slovenije. Pomerili so se v delovnih spretnostih pri zidanju, opaževanju,
montaži odrov, krivljenju in vezanju armature ter vodenju gradbenih žerjavov. Najbolj so se izkazali delavci SGP Gradbinca iz Kranja, ki so v skupni razvrstitvi zasedli prvo mesto; drugi so bili delavci mariborskega Konstruktorja, tretji pa delavci Slovenijaceste Tehnika, ki so bili hkrati prireditelj srečanja.
Gradbinčevi odrarji so bili najboljši, železokrivci in žerjavisti so osvojili tretje mesto, tesarji so bili šesti, zidarji pa sedmi. Tako se bodo na letošnjem zveznem tekmovanju jugoslovanskih gradbenikov, ki bo septembra V Mariboru, organizacija pa je zaupana Gradisu, iz Slovenije pomerili zidarji mariborskega Stavbar-ja, tesarji novomeškega Pionirja, odrarji iz kranjskega Gradbinca, železokrivci iz škofjeloškega Tehnika in žerjavisti iz celjskega Ingrada.
Že v petek, 1. junija, je bila v Ljubljani v okviru srečanja gradbenih delavcev Slovenije v dvorani doma španskih borcev svečana akademija. Podelili so dve Kavčičevi nagradi za dosežke na področju vzgoje in izobraževanja v gradbeništvu. Dobitnik nagrade je bil tudi inž. Peter Orehar iz kranjskega Gradbinca. Razen tega je plaketo republiškega sveta ZSS odbora za gradbeništvo dobil tudi Aleksander Kovač iz SGP Gradbinec Kranj.
GLASI STRAN
GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE
PETEK, 8. JUNIJA 1984
Iščemo par
S za kmečko
ohcet
Bled — Blejsko Turistično društvo že od leta 1978 organizira tradicionalno blejsko kmečko ohcet, pravo pašo za oči. Tudi letos se bo prav na višku turistične sezone na Bledu poročil gorenjski par in na svoji ohceti od 1. do 5. avgusta gostil vso blejsko turistično srenjo. Gostje bodo uživali ob prikazu starega slovesnega običaja, za katerega je scenarij že pred leti prispevala Tončka Maroltova. Hkrati Turistično društvo pripravlja še druge prireditve, ki bodo obogatile turistično poletje.
Letos bo kmečka ohcet od 1. do 5. avgusta. Na njej naj bi se vzela dva mlada Gorenjca kmečkega stanu. Turistično društvo pričakuje, da se bosta mlada dva, ki si želita obljubiti zakonsko zvestobo prav na blejski kmečki ohceti, oglasila do 10. julija. Tedaj bodo iz prijavljenih parov izbrali najprimernejšega in se z njim domenili o poteku te turistične prireditve, ki je združena z njuno življenjsko odločitvijo.
Za mladi par, pa tudi za vse blejske goste, bo dogodek izjemno doživetje. Od srede, 1. avgusta, ko bodo odprli sejem domače obrti, pa vse do nedelje, ko bo svatovščina, se bodo vrstile številne spremljajoče prireditve. V četrtek, 2. avgusta, bo na prireditvenem prostoru sredi Bleda »predajnga« neveste, običaj, ki ga blejska kmečka ohcet doslej ni poznala. Ohcet se bo začela z vasovanjem, »faotovšno« in »deklišno«, nadaljevala z vabljenjem gostov na svatbo (te se bo iz vsakega blejskega hotela udeležil po par gostov), pa nakladanjem in prevozom bale. Glavni ohcelni dan bo nedelja, ko si bosta mlada dva izrekla svoj »da«, še prej pa bo seveda imeniten svatovski sprevod z nepogrešljivo šrango. Po poročni pojedini bo še »zaplečvanje«, nato pa se bo za mlada dva začel medeni teden.
D. Ž.
Jubilej Jejlarjevih
Mlaka nad Lušo — Skoraj osemsto let živi Jejlarjev rod na Jarčjem brdu — grebenu med Poljansko in Selško dolino. Okoli leta 1200 so prišli skupaj s prvimi naseljenci. Spodaj v grapi, pri Šalernu, so imeli dom. Od leta 1004 so na Mlaki. Deseti rod Kokelj nov sedaj že gospodari tukaj. Z umnim gospodarjenjem in dobrim delom ter varčnim življenjem so kmetijo povečevali, da je sedaj največja v vasi.Oča Janez,ki mu je 78 let. je še vedno gospodar in mama Ivanka, ki je šest let mlajša in se je sem primožila iz bližnje Podmla-ke. je še vedno gospodinja, čeprav že v veliki meri prepuščata delo in gospodarjenje mladima.
Jutri bosta praznovala zlato poroko. Čeprav sta na gostijo povabila le otroke, njihove može in žene ter vnuke, bo to prava kmečka ohcet. V zakonu se jima je rodilo 11 otrok, eden je že dojenček umrl, 10 je živih. Pravijo, da se imajo za tri stvari zahvaliti staršem: da so jih naučili dobro delati, spoštovati tradicijo in druge ljudi. Vsi so bili pridni za šolo in tako sta med njimi dva doktorja, dva diplomirana inženirja, drugi pa imajo poklicno ali srednjo šolo.
Starša sta oba še zdrava in še vedno rada in veliko delata. Sicer pravita, da bo vse dobro, če bo le mir in če bo dovolj dela.       Foto: p perdan
Tekmovanje koscev in grabljic
Poljane — Aktiv mladih zadružnikov škofjeloške kmetijske zadruge prireja v nedeljo, 10. junija, ob 16. uri v Poljanah tekmovanje koscev in grabljic ter tek v vrečah. Sodelovali bodo mladi zadružniki iz vseh gorenjskih občin.
Deseti tabor heroja Tončka
Radovljica — Deseti jubilejni partizanski tabor heroja Tončka bo v sredo, 13. junija pod Riben-sko goro v Ribnem pri Bledu. Tabora se bodo udeležili učenci sedmih razredov osnovnih šol radovljiške občine.
Zbor bo ob 8,15 na prireditvenem prostoru v Ribnem. Udeležence bo nagovoril predsednik sveta za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito radovljiške občine Boris Šetina, predsednik občinske konference ZSMS Ljubo Borozin pa bo spregovoril o življenju in delu narodnega heroja Antona Dežmana-Tončka. Jakob Vidic bo skupaj s predstavniki in gojenci vojaških šol govoril o vojaških poklicih, nato pa se bodo udeleženci tabora seznanili z najrazličnejšim orožjem in opremo naših obroženih sil. Posamezni vodi učencev bodo tekmovali v znanju vojaških veščin, vsak pa bo pripravil tudi kulturni program. Na zaključku tabora bodo pripadniki teritorialne obrambe pokazali šolarjem veščine streljanja, člani lokostrelskega kluba Donat pa bodo pokazali streljanje z lokom. Tabor bo zaključen s svečano proglasitvijo tezultatov.
C. R.
POPOTNI UTRINKI
IZ KRAJEV NA PODROČJU
ŠKOFJELOŠKE OBČINE . Črtomir Zoreč
(79. zapis)
Pot v daljno Davčo mi ni bila neznana, četudi je Davča kar prava deželica, ne kaka strnjena vas; ki pa je celih deset km daleč od glavne ceste v Selški dolini in res precej visoko: najvišje kmetije dosegajo celo višino 1120 Nm! A kaj, ko sem v nezreli mladosti hodil na izlete prepovršno. Vedra zabava, prehitra hoja, uživanje lepih razgledov in kvečjemu še šopki gorskega cvetja pa vriski in petje — to je bilo skoraj vse. Danes hodim po svetu povsem drugače: z odprtim srcem in mislečimi očmi. Prej o nekem kraju vse prečitam; tudi zgodovino, celo sestavo tal, povprašam o vsem, kar bom videl, raz- 0 gledane prijatelje, prepotujem kraje najprej na zemljevidih in se poučim o življenju krajevnih velmož, ki so stopili s svojim delovanjem v našo kulturno ali politično zgodovino. Pa tudi o usodi kraja v času NOB se dam poučiti od prijateljev, ter iz knjig in virov. Šele tako »oborožen« grem na pot... Bodi ta uvod hkrati tudi pojasnilo zvestim bralcem, ki me čestokrat povprašujejo, kako pišem, kje vse izvem, kako zbiram gradivo.
POT V DAVČO
Seveda bi moral reči popotovanje, ali celo kar — romanje. Kajti Davča me je že leta privlačevala: zaradi izjemne pokrajinske
lepote (saj vanjo prideš skozi pra\-cati skalnati portal v Hlipovi soteski), zaradi prostranosti ozem! se imenuje Davča: poznamo pa kar petero Davč — Zgornjo in Spe; Osojno, Leskovško in Zaliloško.
Zanimal me je tudi izvor zagonetnega krajevnega imena Davča (zcs; vem: kraj je bil nekoč ena sama ptat-ni na — pašnik — in prvi nemšk selniki so kraj pač imenovali In der Alss — V planini — odtod torej Davča!), zgodovina ozemlja, ki je bik « loškem gospodarstvu zadnje poseljeno pa še marsikaj.
Vznemirjalo me je tudi pisateljske delo Ivana Tavčarja, ki se je dotaknilo Davče v »Visoški kroniki«. Prec vsem pa vednost o ilegalnem nat sku krasotne izdaje Prešernove »Zdravljice,« ki je ugledala »luč sveta« orav v eni od davških grap.
Iz časopisja leto za letom zvem _ Dan teric, ki ga domačini organizira jo pri Vrhpvčevi kmetiji v Zgorn Davči. In s tem pokažejo, da še nii^ pozabili na spoštljivo staro tkalstvc ki je nekoč živelo v teh odročnih ki jih.
No, z mislimi na vse to, kar „ ram videti in obiskati, sem se odprć vil na prvi »izlet« v davško deželice, k Soštarju, nekdanji domačiji starega Jeremije Wulffinga, kar dobrih pet km daleč vzhodno od središča Davče (pri Jemcu); hiša nosi številko 46. — Kakor v filmu se mi zvrst« zori, ki jih je Tavčar tako prepričljivo opisal.
Srečanje s soborci
Kranj — Člani Zveze borcev upravnih organov in služb občine Kranj že dvajset let organizirajo srečanja s soborci in obiske znanih slovenskih partizanskih krajev. Letošnji jubilejni obisk je veljal partizanskim krajem v Vipavski dolini. Tradicionalna akcija borcev upravnih organov in služb je prispevala, da so obiskali že večino znanih slovenskih partizanskih krajev in utrdili vezi s soborci, obenem pa pomembno prispevali k ohranjevanju tradicij NOB. Dosedanjih izletov so se redno udeleževali tudi upokojeni borci in bivši delavci upravnih organov. Letošnjega izleta se mnogi zaradi rahlega zdravja in starosti niso mogli udeležiti.
Letošnji obisk je bil namenjen Vipavski dolini. Pripravili so ga v soboto, 2. junija. Rudi Uršič je izletnikom opisal borbo primorskih ljudi za svobodo. V Podnanosu je Kranjčane pozdravila tajnica KO ZZB Jožica Bizjak. Učenci tamkajšnje osnovne šole so pripravili kulturni program, Sabi- , na Božič pa je opisala Podnanos, njegovo zgodovino in sedanjost, predvsem pa borbo za svobodo, v kateri je bila ta vas steber slovenstva. Zato ni čudno, da se je v tej vasi rodil, deloval in boril heroj Janko Premrl-Vojko. Lojze Eržen je reciti-
ral nekaj Kajuhovih pesmi. Gostji in gostitelji so skupaj obiskali stno hišo heroja Vojka in stare d vensko naselje. Vodja kranjske d pine Slavko Svetelj je gostiteljem I ročil  spominska  darila. Sledil obisk Vipave in seznanitev z \vi~ zgodovino, narodnoosvobodilnim jem in sedanjim razvojem. Med skom so posebej poudarili povi nost Gorenjske in Primorske u narodnoosvobodilnim bojem. Kr' čani so obiskali še Vipavsko klet 3 to pa je bilo še posebej prijetno" čanje borcev iz Kranja, Podnam
Vipave, Lož in Branika.
G M
Telefoni v Žirovnici
Žirovnica — 60 milijono\ stano napeljava telefonskega or ja v desetih vaseh žirovniške ki vne skupnosti. 660 občanov je .v. ključek plačalo 35.000 dinarje'., nejše naročnike bo veljal telefon koliko več. Krajevna skupno ma nabavila telefonski kabel i ceniki, tudi na Potokih, k]*r ^° telefonov, pa morajo sami izke 20 metrov. Če ne utegnejo opr prostovoljnega dela, morajo pr vati po 5.000 dinarjev. Kabel so; žili na Bregu, zdaj ga postavljajo v Žirovnici. — Foto: D. Sedej
Ml PA NISMO SE UKLONILI
■op
40 let od preboja pod Rašico
ubeležie v vasi Vesca pod Rašico, ki priča o uspešnem preboju Gorenjskega odreda leta 1944
V KS Vodice Bukovica Sinkov turn se prijavljajo na proslavo 40-letnice uspešnega l eboja Gorenjskega odreda. To slavje bodo združili 8 praznovanjem krajevnega praznika obeh krajevnih skupnosti.
Pred 40. leti sta drugi in četrti bataljon Go renjskega odreda v dneh med 8. in 13. junijem izbojevala v borbi z okupatorjem in domačimi izdajalci uspešen preboj pri vasi Vesca pod Rašico.
Na seji iniciativnega odbora je bil izoblikovan predlog, da se proslava 40-letnice preboja Gorenjskega odreda vključi v teden praznovanja občinskega praznika Ljubljana-Šiška. Proslava bo imela širši pomen, saj bo zajela področje cele Gorenjske, ki je bila med vojno zibelka delovanja te udarne partizanske enote.
Gorenjski odred je bil ustanovljen spomladi leta 1942. Na (intenzivneje je deloval na področju Gorenjske. Jedro odreda so sestavljali borci — prostovoljci iz Ljubljanske pokrajine, Cankarjeve in Prešernove čete. Ta bojna enota je bila vseskozi kovačnica vojaških in političnih kadrov. V svojem sestavu je imela devet bataljonov, dve transportni četi s karaulo, dve odredni bolnišnici, štiri od red ne ambulante, dve skladišči, razne obrtniške delavnice, stalni vod obveščevalcev in patrolo /. radio ekipo. Vse od ustanovitve je odred zbiral nove borce, z njimi širil enoto in krepil udarno moč. Mnogo svojih tovarišev je poslal v 31. d i vizijo in v četrto operativno cono na Štajer sko:
V začetku junija 1944 sta bila II. in IV. bataljon Gorenjskega odreda razporejena na položajih med Dobenom, Rašico in* Povod jem. Tedaj se je nemška vojska pripravljala na vojaško akcijo proti partizanom. Iz Ljubljane se je soviažnik pomikal mimo Povodja proti
Skaručni, Polju, Vesci in Selu. Pri tem so Nemci prehajkali vse okoliške gozdove. Naleteli so na prve terence kurirje in se z njimi spopadli v smleških in skufuških gozdovih. Na robu gozda je vztrepetalo drevo, v smrt je omahnilo mlado in obetajoče življenje kurirja — aktivista.
Okrog hriba Rašica in Dobena je okupator postavil dva obroča do zob oboroženih vojakov. Na vsakih sto metrov pa še posebne /ase de z namenom, da ne bi niti en partizan pobegnil živ iz obkoljenega hriba.
Tako je bil za obkoljeno borce, skrite v ra-šiških grapah in gmajnah 12. junij 1944 težak dan in velika preizkušnja hrabrosti, ko so snovali načrt za preboj skozi sovražnikova obroča. Noč, partizanov zaveznik, se je tisti dan zelo počasi približevala. Med 9. in 10. uro zvečer so partizani krenili na pohod. Več ur so se neslišno pomikali i/, hribu \ hrib, kajti nihče ni rnogol natančno vedeti, kdaj bi bil najboljši trenutek za preboj, Zadnji posvet štaba je odločil, da se bodo prebili preko njiv in travnikov med vasema Vesca in Polje. Okoli tretje ure zjutraj 13. junija so borci II. in IV. bataljona presekali okupatorjeva obroču in se pri vasi Vesca s hitrim maršem umaknili v vo-glanske in repenjske gozdove. Tako so parti zani ? nenadnim, hitrim in silovitim udarcem prelisičili naduto okupatorjevo svojut in izvršili uspešen preboj kljub koncentruciji 4000 najbolje oboroženih sovražnikovih vojakov. Tudi tu se je vsestransko uveljavil borbeni duh, odločnost in premišljena taktika parti zanskega načina bojevanja ter borbena morala borcev, ki so se z vsem žarom borili za svobodo in osvoboditev svojega narodu.
Letošnje jubilejno praznovanje bodo obogatili tudi nekateri gospodarski uspehi obeh krajevnih skupnosti:
— V KS Bukovica-Šinkov turn bodo otve-j lili obnovljeno cesto Vojsko—Koseze.
— V KS Vodice bo izvedena ureditev itd poimenovanje ulic, v Polju bo predan*namenu] gasilski dom, v Zapogah bodo krajani pr.de;.-:-, I i vodovod in telefon, v Repnjah pa pričeli navijati vaško cesto. Vzporedno z gospodar skimi dosežki se bodo izvajale tudi šte kulturne in športne manifestacije. Prav goto-] vo bo vzbudila veliko zanimanje stalna raiH
i del, fotografij in člankov o delovar življenju Gorenjskega odreda med NOB. ki jod bodo postavili v prostorih osnovne šole Franci Marn v Vodicah. Zanimiv dogodek bo tad predstavitev javnosti letos ustanovljene hodne enote Gorenjskega odreda, v katero vključeni vsi učenci šole in njihovi učite mentorji Pohodna enota je že organizirana Sj vključitvijo učencev v devet bataljonov ni, ki so jih imeli bataljoni Gorenjskega MM da v času NOB.
Program proslave.ki bo v soboto23. junija]
vsebuje: ,
1. pohod po poteh partizanske Rašice
2. Vojaki iz kasarne Boris Kidrič iz Sent-^ vida bodo izvedli ponazoritev preboja v Vesci
pod Rašico ,   . . 1
3 Tovariško srečanje borcev Gorenjskegal odreda z občani Šiške in drugimi udeležentj nroslave s prikazom partizanskega mitingi
4 Proslava s kulturnim programom i srednjim govorom bo na kraju uspešne-
preboja pri obeležju v V«
T-iko bomo letos množično proslavili 40-tnico uspešnega preboja Gorenjskega
, pomemben dogodek iz NOB. k; JO r-_ vgrajen v zgodovino partizanskih zmag S okupatorjem. ^ p^.^
>. 8. JUNIJA 1984
KULTURA
Gašperšič-Ognjanovič:
teti, kakor ti duša
čl .' . •
let je že od tedaj, ko sem jo »la peti v ljubljanski open. več v kateri operi, mislim pa Čarobna piščal. Vem le. da 'Dete skupaj s svojim možem Dra-jnjanovićem v nekem ljubečem prizoru. Čudovit par sta bi-ia v ognjeno rdeči dolgi obleki, zlatu, oba pa lepa. postavna. >a      S takim ognjem sta arijo in tako doživeto, da nam 'dvorani zastajal dih . . . To je bilo *3 obdobje ljubljanske opere . . •fezadnje smo jo imeli priložnost televizijski oddaji Bela krila, ko je pela za sodni zbor. od blizu šele pride do izraza umika njenega obraza. Kakšne je pošiljala z očmi v Poliča v Cankarjevega doma . . . vedno je mlada prikupna. Zad-/■ to »e nastopila skupaj z Marija-Lipovškom v dvorani glasbene P* v Kranju, se je zdela še pose-b-*>bro razpoložena. Morda zato. je bila spet med Gorenjci, ki so P spomnili s Prešernovo nagra-Saj je pred tem že dobita repu-Prešernovo nagrado. Župan-in druge, da so se je pa Tli njeni Gorenjci,,se ji še po-zdi lepo. '
jrado smo ji podelili za njeno :utno muzikalnost, za umetni-Drepričljivost,  za poznavanje, beri čut do izvirne slovenske P5** Pri tem se je postavila v vrh lokalnih umetnikov, je bilo za-v obrazložitvi za nagrado. 3i Kogojevi,  Osterjevi. Lipov-Šivćevi. Srebotnjakovi samo-so javno izvedbo doživeli ranjeni zaslugi. . . Ves čas je »ta tesno povezanost z Go-(6. Vsak njen nastop je bil po-- kulturno doživetje . . fodi tale v kranjski glasbeni šoli. :'^cno še, ko je njen profesor in »eoer njen spremljevalec na kla-Marijan Lipovšek tako lepo ob-vsebino in posebnosti del. nam je arijo Dido iz opere 'w) Enej". Schubertove Kam.
in Postrv, Lipovškovo Pa-Sinka in F o.nladno. Za konec Rusalke. Kako živahna je biljna Postrvi Kar čutil si. kako izvito se obrača v vodi. kako ži-' se pretaka potoček. In tista o k< sprašuje, če je sploh de-"■> ga vsak drugače kliče. Če je ^ v njenih očeh nagajivost, igri-i je bilo pri Rusalki drugače: ža-primer.   ki   privali   solze v
Zlata Gašperšie-Ognjanović: »Lepo je zapeti tudi peščici poslušalcev, če so to res ljubitelji.« — foto: D. Dolenc
"-tanca je vsa. kar je je. Tudi <uje še vedno. Prav prikupno. •fini s'e reče tistemu delu Kro-:" čez vodo, kjer v bregu stoji hiša. Dvanajst otrok je.bilo. --deta.   osem  fantov. Šesti i« bila. Glasba je bila v družini Oče in mama in stari starši iisti v Kropi. Tu se je pre-. vasi, v šoli v cerkvi. Ko je Jljanske šole, je pela pri mla-zboru. Pot ji je bila na širo-'iprta. Brez posebnih presene-se spominja danes, kajti za pe--■ fcila rojena in kot tako so jo Taka je še danes.
-jena je že, a se še ne da. j> ne bi pripisal že 34 let petja. & 31 let v operi Kaj vse je pe-1» '/o v Prodani nevesti. Tatja-
no v Evgeniju Onjeginu. Rusalko, Li-zo v Pikovi dami. V starejših operah je pela. kot Dido in Enej pa tudi v novejših, slovenskih, kot na primer v krstni uprizoritvi Šivičeve Kortezove vrnitve. Z zadovoljstvom je v operi pela nekaj.,pravi, kar drugim ni bilo tako pri srcu. Na primer Judith v Bartokovem Sinjebradcu. Če morda scensko in režijsko delo ni najbolj bogato, ljudje mislijo, da opera ni dovolj dobra. Vse je rada pela, se spominja. Ni bilo opere, ki bi si jo posebej želela, pa ji ni bilo dano. No, morda bi srčno rada pela Eleonoro v Beethovnovem Fideliu. Pa nič hude ga, če je ni, saj je pela toliko drugega lepega. V vseh zvrsteh se je napela kot malokatera sopranistka Mozartovi oratoriji, nežen slovanski Dvoržak,  ljubezenski  Schubert . Preveč je naštevati.
Veliko je gostovala. V Kanadi. Švici, Italiji, Nemčiji. SZ. Čehoslovaški, Franciji. Nekaj z opero, nekaj s koncerti. In po Jugoslaviji. Najbolj všeč ji je doma. Zdaj, ko ni več vezana na operno hišo, je začela malo poučevati petje. A je to garaško delo. Po-malem tudi koncertuje. Kot na primer ta dan v Kranju. Se pa do smrti učiš. pravi.
Hitro so ji minila leta. Življenje opernega" pevca je razgibano, živiš ga vnaprej. Misliš vedno le na jutri, na naslednji nastop. Bojiš se za glas. Vsako jutro s strahom preskusiš glasilke, če te ne bodo pustile na cedilu . . .
Če je imela vzornice med sopra-nistkami? Ne, najbolje je, pravi, če nikogar ne posnemaš, če poješ tako, kot ti dovoli tvoj ustroj, kot ti duša da .. .
Dvorana je bila le na pol zasedena. Spet me je sram pred umetnico. Sram za Kranjčane. Omenim ji to. Pa me potolaži »Pridejo tisti, ki si lepe pesmi res žele. Meni ni toliko za masovnost. Tudi peščici, če so to res ljubitelji, je lepo zapeti.«
Hvala, Zlata, upam, da Vas bomo na Gorenjskem še slišali!
D. Dolenc
koncu tedna dve prireditvi ižah
i v soboto, 9. junija 1984, ob prostorih Kriške osnovne r se bodo zbrali predstavniki ih društev invalidov na svo-■fikoletnem tradicionalnem že ob vstopu v prostore šole j/^o pozdravili člani Pihalnega - iz Tržiča in mažoretna sku-ot 250 udeležencev, koli-P 'ržiško društvo invalidov pri si bo nato v prostorih šole poldrugo uro trajajoč kul-4>avni program s folklorno Karavanke, komornim zbo-1 <:-KO, kvintetom bratov Zu > 'čenči osnovne šole Kokrški - ./e in glasbene šole Tržič, **toni    Jožetom Fajhirjvm. &rnid  in Borisom Kuburi-irmonikašem Poldom Nara-I končanem programu bo sle-.aielisko srečanje udeleženca, medtem pa bodo poskusa 3alltete kuharic kriške šole.
številno udeležbo vseh gorenjskih predstavnikov, saj so se za prijetno počutje vseh gostov skupno z Zvezo kulturnih organizacij Tržič, Ljubljansko banko in osnovno šolo Kokrški odred Križe resnično dobro pripravili.
Druga  prireditev  bo  v nedeljo, 10. junija 1984. z naslovom VAŠKE IGRE, Krajevna skupnost Križe bo letos že drugič pripravila Vaške igre, na katerih bodo poleg krajanov sodelovali še predstavniki in skupine ostalih KS v občini. Igre bodo potekale popoldne, obsegale bodo tekmovanja v kmečkih opravilih. Poskrbljeno je tudi za kulturno-zabavni program in seveda za dobro jedačo in pijačo. Člani pripravljalnega odbora letošnjih iger, na čelu s Tine-tom Tomazinom, vabijo, da si zanimivo prireditev ogleda čim večje število takih, ki si želijo prijetne sprostitvi'.
_ Boris Kuburič
Železniki bodo ohranili fužinarsko identiteto
Danes bo v muzejski galeriji v Železnikih otvoritev razstave, ki razgrinja načrt prenove starega jedra Železnikov — Razgovor s krajani o ohranitvi stare arhitekturne dediščine — Načrt prenove bo na ogled dobra dva tedna
5. STRAN G LA
Železniki — Odbor za prenovo starih mestnih in vaških jeder v Škof ji Loki je pred leti imenoval tudi pododbora za prenovo Žirov in Železnikov. Za Škofjo Loko in Žiri so že začrtali, kako bodo potekali prenovitveni načrti, v Železnikih pa bo nocoj razgrnjen načrt za obnovo tega starega središča, ki predvideva ohranitev stare fužinarske arhitekture.
V prvo fazo obnove je zajeto območje Na Plavžu, kjer so iz naselja izdvojili 30 najbolj zanimivih stavb, vrednih prenove. V naslednji fazi do konca leta pa sta v načrtu še območje Racovnika in češnjice, kjer naj bi doživelo prenovo kakih 50 hiš največje kulturne in zgodovinske vrednosti.
Krajani   ugotavljajo,   da gornji, najstarejši del Železnikov, nezadržno odmira. To dokazuje že podatek, koliko prebivalcev ima mesto danes in koliko jih je imelo nekoč. Kakih 500 let nazaj, jih je le ožje območje Železnikov imelo toliko kot danes Železniki z vsemi okoliškimi vasmi. V ožjem območju so danes le tri gostilne, redki so lokali drobne obrti, zaradi mrtvila ne more zaživeti turizem. Ko bi stare Železnike rešili propadu in jih prenovili, bi mesto znova oživelo. Dolina je namreč ozka, njej ni lokacij, kamor bi se lahko širile novogradnje za naselitev mladih družin. Tako pomeni prihodnost samo prenovOj ki naj bi zajela stanovanjski del Železnikov, hkrati pa naj bi oživelo tudi staro mestno jedro, območje Na Plavžu, strnjeno okrom
muzeja. Slednjega bi kazalo razširiti, menijo krajani, seveda skladno z arhitekturno  zapuščino okolice. V njem bi našle mesto kulturne dejavnosti, ki zdaj zaradi neustreznih prostorov nimajo delovnega elana: pevski zbori za koncertno dejavnost, likovniki za atelje, amaterski -stadio klub, turistično društvo .. . Staro jedro bi oživili tudi z lokalčki za drobno obrt. Hudo potrebne bi bile v Železnikih krojačnice, čevljarne, slaščičarne, cvetličarne, upajmo, da se bodo našli zasebniki, ki jih zanima ponudba v tem starem fužinarskem mestu. Morda bi kazalo zgraditi tudi novo živilsko trgovino, ki bi se bolj kot sedanja vklapljala v okolje. V starem jedru bi lahko uredili tudi sobe za tujski turizem. Lastniki starih domačij, ki imajo kulturno-zgodovin-sko vrednost, naj bi namesto v novogradnje vlagali sredstva v prenovo starih hiš. Seveda bi se najprej kazalo pogovoriti o pogojin*za stimulacijo prenove; morda s krediti pod ugodnejšimi pogoji, morda tako, da prenovo .prevzame stanovanjska skupnost. Sicer pa je prenova docela v rokah krajanov, saj je dosedanji načrt šele v idejni fazi in še nima kake finančne garancije.
Razstavo o možnostih prenove stavbne dediščine v Železnikih, ki jo bo moč videti od danes pa do 24. junija, so pripravili študentje 4. letnika arhitekture na ljubljanski univerzi pod vodstvom profesorjev Fi-stra in Ocvirka ter asistenta Likarja.
D. Z. Žlebi r
Pihalni orkestri Gorenjske v Moravčah
Zveza kulturnih organizacij Gorenjske je tudi letos organizirala srečanje pihalnih orkestrov Gorenjske. Organizacijo sta letos prevzeli zveza kulturnih organizacij občine Domžale in pihalni orkester Moravče, ki je bil gostitelj. To srečanje sovpada tudi s praznovanjem domžalskega občinskega praznika in s stoletnico mengeške in domžalske godbe.
To nedeljo. 3. junija 1984, so bile Moravče    praznično razpoložene. Venček narodnih »Prelepa Moravska dolina« v priredbi Gvida Učakar-ja, ki ga je v svojem glasbenem programu izvajal pihalni orkester DPD Svoboda Lesce, je opozoril, da je Moravska dolina v toplem junijskem soncu res lepa. Zelena dolina, obsijana s soncem, lepo obdelanimi polji, je kot lep vrt, k sreči tokrat lepote ni zaternnilo deževje. Gričevnati obronki Mohorja, Limbarske gore, Slivne, Grmače, Sv. Miklavža in Cicija, ki obkrožajo dolino, so ji dali ta dan še svečanejši videz.
Poleg domače moravske pihalne godbe se je predstavilo občinstvu ta dan še osem pihalnih godb Gorenjske. Vsaka je bila pripravljena za i|rR minut
glasbenega izvaja-
petna] nja.
Sodelovali so: pihalni orkester Alples iz Železnikov z dirigentom Dragišo Miškovičem, pihalni orke-
ster Alpina iz Žirov z dirigentom Dragom Kandučem, godba na pihala DPD Svoboda Lesce z dirigentom Brankom Lackom, godba na pihala Domžale z dirigentom Tonetom Ju-vanom, pihalni orkester Solidarnost Kamnik z dirigentom Emilom Spru-kom, mengeška godba z dirigentom Francom Lipičnikom, pihalni orkester Tržič 7. dirigentom Andrejem Puharjem, pihalni orkester Kranj z dirigentom Brankom Markičem in domačini — pihalna godba Moravče z dirigentom Mirom Capudrom.
Revija pihalnih orkestrov je zelo lepo uspela. Še moravski župnik je pokazal dobro voljo in svojo »deseto« mašo prestavil za eno uro nazaj, da so lahko vsi verniki, tudi stare ženice prisostvovali temu pomembnemu glasbenemu   kulturnemu dogodku. Srečanje pihalnih orkestrov je pomemben stik pihalnih orkestrov za medsebojno spoznavanje, primerjanje moči in glasbene kvalitete. Kljub temu je opaziti, da smo Gorenjci le preveč zaprti vase, saj so podobna srečanja z drugimi regijami nekako bolj sproščena in družabna, da ne govorimo o družabnosti ob takih srečanjih z ljudmi v zamejstvu. Vsekakor pa srečanja obogatijo kulturno zavest našega delovnega občana.
KULTURNI KOLEDAR
RADOVLJICA - Drevi, ob 18. uri, bo v Šivčevi hiši v Rado vljici otvoritev razstave akadem skega slikarja in grafika Darka Slavca. Razstava bo odprta do 1. julija.
TRATA pri Velesovem - KUD
Velesovo bo uprizorilo v soboto 9: junija, ob 21. uri igro F. Arra-bal — Piknik na bojišču. Igro bo do uprizorili na prostem, pod va ško lipo pred Tratarjevo domači jo na Trati. Igro bodo uprizorili v počastitev krajevnega praznika.
RESNICA - V domu družbenih organizacij bo v soboto, 9. ju nija, ob 20.30 nastopil moški ko moini zbor DPD svoboda iz Pod-narta pod vodstvom Egija Ga-šperšiča. V celovečernem koncertu bo zbor v prvem delu prepeval slovenske umetne pesmi na temo fantovštva in vasovanja, v drugem delu pa priredbe ljudskih pesmi drugih narodov iz Hrvaške, Italije, Francije, Nemčije, Češke, Rusije, črnske duhovne in slovenske.
škofja Loka — Glasbena šola Škofja Loka pripravlja danes ob 17. uri v galeriji na loškem gradu slavnostni koncert ob zaključku šolskega leta. Slovesnost bo obsegala koncert najboljših instru-mentalistov in podelitev nagrad ter pohval najprizadevnojšim ^učencem. _j
Srečanje folklornih skupin v Podblici
Tretje srečanje folklornih skupin občine Škofja Loka
Škofja Loka — Danes, 8. junija, bodo na Cankarjevem trgu v Škof j i Loki spet zaplesale folklorne skupine, ki delujejo v škofjeloški občini. Letošnje srečanje bo tretje po vrsti, na njem si bodo obiskovalci lahko ogledali gorenjske, prekmurske in primorske plese ter nekaj motivov iz plesov Bele Krajine.
Od   petih   članskih *(odraslih) skupin, ki delujejo v okviru ZKO Škofja Loka, se bodo na petkovi prireditvi   predstavile  štiri: folklorna skupin* TEHNIK s primorskimi plesi, folklorna skupina JAVORJE s plesi i/, domačega kraja in okolice, folklorna skupi na SOVODENJ z gorenjskimi in novo ustanovljena folklorna skupina SORICA prav tako z gorenjskimi plesi. Poleg teh bosta nastopili še dve otroški skupini, in sicer pionirska folklorna skupina OŠ PETER KAVČIČ in skupina cicibanov WO Škofja Loka, prva s prekmurskimi in druga z motivi iz belokranjskih pesmi in plesov.
Da bi bil program še pestrejši, je prireditelj k sodelovanju povabil tudi tamburaški orkester BISERNICO iz Reteč in dva mlada recitatorja in harmonikarja iz So-rice. ,
Z zanimivim sporedom bo, upamo, dosežen tudi eden glavnih namenov srečanja: poživitev poletne kulturne, pa tudi turistične ponudbe v Škof ji Loki. V primeru dežja bo prireditev prestavljena na naslednji dan, t. j. soboto, 9. junija.
Koncert trboveljskih pevcev na Jesenicah
Jesenice — V dvorani gledališča Tone Čufar so se s celovečernim koncertom predstavili člani mešanega pevskega zbora Trbovlje II iz pobratene občine Trbovlje. Pod vodstvom dirigentke prof. Helge Briner so zapeli vrsto umetnih in narodnih pesmi ter pesmi drugih naših narodov. Po koncertu so pevke in pevci iz Trbovelj gostiteljicam, članicam ženskega pevskega zbora Milko Škobr-ne-Jesenice poklonili zbirko rudarskih pesmi ter jih povabili na gostovanje v Trbovlje. Skoda je' le, da je bil zares prijetni večer zborovskega petja slabo obiskan.
J. Rabič
Bogat program na Finžgarjevi proslavi
Kranj — Zveza kulturnih organizacij Kranj bo v nedeljo, 10. junija, ob 15. uri pripravila vsakoletno srečanje folklornih skupin kranjske občine. Tokrat bo srečanje v Podblici, pri organizaciji bo sodelovalo domače kulturno društvo Mali vrh Nemilje-Podblica.
Nastopilo bo sedem odraslih folklornih skupin: kranjskih tovarn Sava in Iskra, s Primskpve-ga, Visokega, Preddvora, Kokrice in Podblice.
Pripravili so pisan revijalni spored. Med nastopi posameznih folklornih skupin bodo igrali kvintet Sava, Gašperji z Visokega in citrašice folklorne skupine Sava. Predstavili bodo izdelovalko narodnih noš Johanco Kozjek iz Besnice in izdelovalko dražgo-ških kruhkov Tilko Jelene iz Dra-žgoš.
Na prireditvi bodo podelili jubilejne in zlate značke, ki jih Zveza kulturnih organizacij Slovenije podeljuje za dolgoletno delo in za izjemne dosežke.
Reviji bo sledilo družabno srečanje, kupili boste lahko dražgo-ške kruhke. V Podblico se lahko pripeljete z rednim avtobusom, ki iz Kranja odpelje ob 14,20 in se vrača ob 19. uri.
V Doslovčah so sQ ob 22-letnici smrti spomnili svojega rojaka, pisatelja in dramatika Frana Šaleškega Finžgarja. Pri njegovi rojstni hiši, ki je preurejena v muzej, so pripravili proslavo z bogatim kulturnim programom. V besedi so Finžgarjevo delo in življenje predstavili Matjaž Viš: nar, član  Primorskega dramskega gledališča, Igor Škrl, član jeseniškega gledališča Tone Čufar, in Igor De-čman, učenec jeseniške osnovne šole Tone Čufar. V glasbenem delu programa so se predstavili ženski pevski zbor Milko Škobrne Jesenice, oktet DPD Svoboda France Prešeren  Žirbvnica-Breznica,  solist ljubljanske opere Jaka Jeraša, prijetno pa je proslavo popestril tudi nastop pionirske folklorne skupine osnovne šole Gorenjskega odreda Žirovnica.
Ta proslava je bila ena izmed prijetnih novosti, s katerimi v vaseh pod Stolom želijo popestriti kulturni utrip predvsem v krajih, bogatih s kulturno dediščino. Prav s proslavami, srečanji in prireditvami želijo tem spomenikom vtisniti več življenja. Prvi koraki so že storjeni: pred nedavnim je bila podobna proslava ob Jalnovi  rojstni  hiši,  v cerkvi sv. Tomaža v Vrbi so letos v programu pevski koncerti. Več živahnosti se obeta tudi pri Finžgarjevi rojstni hiši. Uspela proslava, sedaj skedenj poleg   rojstne   hiše   preurejajo v manjšo galerijo, kjer bo prostor za ure pravljic, lutkovne igre, predavanja in srečanja. Torej resnično veliko možnosti za živahnejši kulturni utrip v vaseh pod Stolom.
J. Rabk
O LAS 6. STRAN
IZ ŠOLSKIH KLOPI, ZA DOM IN DRUŽINO
PETEK, 8. JUNUA 19
Špinačna juha
Potrebujemo: 250 g mlade spi nače. 2!> g masla. 1 žlico čebule. 1 strok česna, 1 žlico moke. 1 kozarec mleka, muškatov orešček. pol lončka kisle smetane, sol.
Na maslu popražimo drobno sesekljano čebulo. Popražimo /. moko, premešamo, zalijemo z mlekom in mešamo, da se ne naredijo grudice. Prilijemo primerno količino vode, dodamo na drobno narezano špinačo in kuhamo 20 minut. Solimo, odi-
špinača tako in drugače
šavimo /. muškatovim orošč-kom. prilijemo smetano in hi tro prevremo.
Zapečeni špinačni kruhki
Potrebujemo: 1000 g špina-če, 8 rezin kruha za toast. 100 g masla ali margarine, 2 jajci, 150 g naribanoga sira, sol.
Špinačo dobro operemo in skuhamo v lastnem soku. Od-cejeno damo v kozico na 40 g masla ali margarine, malo po-
pražimo, nato primešamo nariban sir in razžvrkljana jajca. Ko zakrknejo. takoj odstavi mo. Rezine kruha od obeh strani na margarini hitro popečemo. Položimo jih drugo poleg druge v namaščen pekač in nanje razprostremo popra-ženo špinačo. Potresemo z«naribanim sirom in s kosmiči masla ter damo za 15 minut v pečico, ki smo jo razgreli na 220 "C.
kako živeti s m sladkorno boleznijo? Napačno bi bilo obvestilo, da smo sladkorno bolezen premagali. Toliko pa že vemo o njej, da smo sposobni živeti z njo, še več, marsikdaj lahko celo preprečimo njen nastanek, predvsem pa poslabšanja v teku bolezni.
To so bile temeljne misli, ko sva se pogovarjala s tovarišem Miho Logarjem, predsednikom Društva diabetikov Kranj, ko sva izbirala misli, ki jih bi kazalo v naših nadaljnjih prispevkih posredovati Gorenjcem. O društvu bo kaj več napisanega v zadnjem nadaljevanju o sladkorni bolezni.
Pri sladkorni bolezni gre za okvaro trebušne slinavke, ki ni več sposobna izločati dovolj inzulina, ki ureja presnovo ogljikovih hidratov. Sladkorne bolezni je med ljudmi vse več. Ne samo zaradi poprečne višje starosti ljudi, temveč se v celoti veča število sladkornih bolnikov. Vzrok iščemo predvsem v načinu življenja (prehrana, razvade, pomanjkanje gibanja) — ob upoštevanju dednih vplivov. Še vedno velja preprosto načelo, da je težja sladkorna bolezen med mladostniki in da kaže lažje znake pri starostnikih. Vedno manj se lahko zdravnik zanese na podatke bolnika: močna žeja*, lakota, veliko na vodo. Bolezen prihaja pritajeno, s številnimi, včasih tudi netipičnimi znakj: srbenje kože, ponavljanje gnojnih vnetij kože (turi), pri ženskah srbenje spolovila, motnje vida, težave z ledvicami, hladne noge ali pečenje stopal in bolečine v nogah, slabo in počasno celjenje ran. Včasih odkrijemo sladkorno bolezen šele ob nenadni nezavesti, ki sledi daljšemu slabemu počutju.
Kako torej odkriti sladkorno bolezen?
Edini zanesljiv znak je ugotovitev vrednosti krvnega sladkorja. To je pa moč napraviti pri kakršnemkoli preventivnem pregledu. Odvzem krvi se lahko opravi tudi v vsaki zdravstveni postaji, pošlje se v osrednji laboratorij v analizo, ne da bi sam bolnik šel tja (Gorenja vas, Kranjska gora, Železniki, Žiri). Možna je tudi orientacijska, približna analiza krvi s testnim listi-
čem s kapljo krvi, ki bi se lahko opravila vsak čas in v vsaki dežurni ali drugi ambulanti. Tak rezultat je znan že v nekaj minutah. Naloga osnovnega zdravstva je, da se uredi tudi ta možnost. Obljubljajo, da bomo tudi pri nas v kratkem lahko nabavili aparat Glukamat, s katerim je možno že dokaj natančno določiti vrednost krvnega sladkorja izven laboratorija. Na zahodu je taka preiskava možna tudi na domu, opravi jo bolnik sam ali pa njegovi svojci.
Odnosi do vrednosti krvnega sladkorja so'se spremenili v zadnjih letih: dvakrat merjeni krvni sladkor na tešče preko 8 mi-limov na liter oziroma po jedi 11 mmol/L šele pomeni sladkorno bolezen. Kdor se še ni navadil novih mernih enot, lahko to vrednost množi z 18, pa bo dobil staro vrednost. Pozorni pa moramo biti že pri vrednosti nad 5,6 mmol/L, vendar v tem primeru še ne gre za sladkorno bolezen. Toliko v vednost ljudem, ki nimajo sladkorne bolezni oziroma še niso o njej poučeni.
Pri sladkorni bolezni se bojimo predvsem zapetljajev: nenadnega znižanja krvnega sladkorja (hipa), nezavest zaradi preveč sladkorja, bolezni ožilja in živcev. Pri starejših bolnikih običajno pride do predčasnega poapnenja ožilja. Neredko pride do težjih sprememb na očesnem ozadju in vid se močno poslabša.
Potek sladkorne bolezni in preprečevanje zapetljajev je odvisno od načina življenja bolnika. Dietna prehrana in gibanje sta osnova vsakemu zdravljenju sladkorne bolezni. V naših prispevkih je že"bilo omenjeno, da se lahko zvišani krvni sladkor" zniža na normalo z delom, hojo, tekom, kolesarjenjem. Bolniki, ki jim je zdravnik predpisal tablete za znižanje krvnega sladkorja ali injekcije inzulina, morajo biti izredno disciplinirani. Sami ne smejo spreminjati števila tablet ali količine Inzulina, tudi dnevni čas jemanja tablet ali dajanja injekcije mora biti redno približno enak. Dieta mora biti sorazmerno stroga in stalna.
(nadaljevanje prihodnjič).
dr. Tone Košir
Špinučni preliv /a testenine
Potrebujemo: 600 g spi nače. 4 /lice peter.šilja. 3 stroke česna, muškatov orešček, 3 žlice olivnega olja, 100 g naribanoga sira.
Špinačo operemo, prevremo (3 minute) in odcedimo (prihranimo 3 žlice vode). Petoršilj in strt česen malo prepražimo na olju, dodamo sesekljano ali zmleto špinačo, muškatov orešček, sir ter solimo in po-pramo. Če je omaka pregosta, jo zalijemo z juho, v kateri se je kuhala špinača, če je pre-redka, pa dodamo malo pre-žganja.
Špinača kot prikuha
Potrebujemo: 800 g špinače, 60 g masla, 3 dl mleka, 4 jajca. 40 g moke, poper, sol, muškatov orešček.
Špinačo operemo, skuhamo v malo osoljene vode in jo sesekljamo. Iz masla in moke naredimo svetlo prežganje, dodamo špinačo, malo popražimo in prilijemo mleko. Dušimo približno 15 minut, dokler špinača ni primerno gosta. Popo-pramo in potresemo z muškatovim oreščkom.
Tako pripravljeno špinačo ponudimo z ocvrtimi jajci kot samostojno jed ali kot prikuho k različnemu mesu.
Špinača na češki način
Potrebujemo: 800 g špinače, 40 g surovega masla, 3 stroke česna, 2 sardelna obročka, za noževo konico moke, čisto juho.
Očiščeno oprano špinačo skuhamo v slanem kropu, jo dobro odcedimo, z mrzlo vodo ohladimo, odcedimo (stisnemo) in drobno sesekljamo. V ponvi razgrejemo maslo, dodamo strt česen in sesekljane sardelice. Nato dodamo špinačo, kratko podušimo in popra-šimo z moko.
Nato prilijemo juho, vendar le toliko, da ostane jed gostija-ta.
Palačinke s špinačo
Potrebujemo: gosto špina-čno prikuho (glej recept za špinačo kot prikuho!), 2 jajci, 5 dl mleka, 2 dl kisle vode, 120 g moke. sol, maščobo za pečenje.
Iz jajc, mleka, kisle vode, moke in soli naredimo kapl.jivo testo, sprečemo tanke palačinke, ki jih napolnimo z gosto špinačno prikuho, zavijemo in takoj postrežemo/Jed mora bi ti vroča.
NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVC
M«rcator
MEŠANA POVRTNINA
sestavljena
iz dveh kozarcev. V prvem je grah. korenček m krompir, v drugem pa kumarice kocke. Namenjena je za hitro pripravo francoske solate, lahko pa jo uporabimo tudi kot prilogo k pečenju.
zrezkom in za zelenjavne juhe.
FRANCOSKO SOLATO pripravimo tako. da odcedimo in speremo z
vodo vsebino iz kozarca ter dodamo kozarec odcejenih kumaric — kockic 2 — 3 velike žlice Eta gorčice, 150 g majoneze ter sok limone, sol in poper po okusu. Vse dobro pomešamo. Eta francoska solata je tako pripravljena v 10
minutah.
NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOV!
govor zakonskega moža
»Preprosto ne razumem, kaj počneš s časom, draga,moja . . . Saj te pomilujem, razumem te, da godrnjaš zaradi tega, ker moraš opraviti vsa dela doma. Medtem, ko gledam televizijo, berem ali dremuckam, ti pereš, kuhaš, pospravljaš . . . Toda po mojem si sama kriva za to! Ne znaš si razporediti časa . . .
Kaj se čudiš? Boš že razumela, ko ti bom vse pojasnil. Najprej pa se spomni moje uboge mame in primerjaj takratni način življenja z današnjim.
Vzemiva včerajšnji dan. Zjutraj si pospravila, nato kuhala in zatem prala. No, včeraj je bila nedelja, toda moji ubogi mami je tako mineval vsak dan . .. Zdaj pa primerjajva njeno delo s tvojim: mama je vstajala že navsezgodaj, da bi zakurila peč. Prinesti je morala drva in nato razpihati ogenj. Si lahko misliš, koliko časa ji je to vzelo? Najmanj eno uro. Ti pa imaš plin, centralno, elektriko. Samo kres-neš z vžigalico. S tem prihraniš celo uro.
Premisli glede pospravljanja. Uboga mama se je s tem zamujala najmanj Tlve uri dnevno. Ti pa imaš lakiran parket, sesalnik. Ura in pol prihranka!
In zdaj pripravljanje jedi. Mama ni imela ekspresnega lonca. Z njim skuhaš fižol v štiridesetih minutah, ona pa je za to potrebovala tri ure. Spet prihranek najmanj dve uri dnevno, da o že pripravljenih jedeh ne govorim.
Praviš pranje. Smešno. Moja uboga mama je za to porabila nuj manj šest ur. Jasno, ona ni imela pralnega stroja s centrifugo in ne vem koliko programi. S tem prihraniš spet štiri ure. Če seštejem: osem ur in pol. V pri-
merjavi z mojo mamo si pnhra-; nila osem ur in pol, pri čemer j sploh nisem upošteval, da je ona 1 pekla doma tudi kruh. Spet uraj prihranka. In da ne pozabimJ ona je sama kuhala tudi mik) za] pranje, medtem, ko imaš h voljo različne pripomočke ir. tergente za pranje. Mislim. _ ne pretiravam, če rečem, da ti, s tem spet omogočena nova prostega časa.
Uboga moja mama! Dolge lometre je prepešačila, da je L kupila vse potrebno v majhri neuglednih in raztresenih pr dajalnah. Ti pa lahko vse piš v nekaj minutah na ene mem kraju, v samopostrerr. govini. Spet ena ura v tvojo kc rist. Tako se je nabralo več ko dvanajst ur, ki ti dnevno uha iz rok!
Ne bi te rad žalil, toda rad te vprašal: kaj počneš s teJO I skončnim časom? Ali se u ne normalno, da te prosim za i nje čevljev, medtem ko L ram važne novice? Ob vseh _ najstih urah in več prostega" sa bi pač lahko žrtvovala mu možu deset minut!
No poglej: izgubljam des-nut dragocenega pasa da vse to razložil, ti pa kot da spiš! Ali ima sploh smisel V varjati se s teboj? Bodi priju pa mi skuhaj kavico - ta pori pogovor me je zelo utrudil
Smejte se in svet bo smejal ^ vami. , kajte in jokali boste
mi.
E. W. WiIcox
V_
SPIS MESECA
Maja je bil najboljši spis Saj vendar živim, ki je bil v naši rubriki objavljen 11. maja. Napisala ga jc Ana Bernik iz 8. a razreda osnovne šole Petra Kavčiča v Škofji Loki. V njem je zelo doživeto popisala blodnje človeka na robu propada, ki se je zadnji hip uspel pobrati in vrniti v normalno življenje.
Za spis bo Ana dobila knjigo Dragoslava Mihailoviča Pe-trijin venec. Čestitamo!
Kako bi v svojem okolju
zastopal ekološko stališče
ja poje žaba, žabo beluška, belu-ško pa konj. Človeka res nihče ne ubija, da bi se z njim nasitil. Ogrožajo pa ga detergenti, ki pokvarijo vodo in zemljo, insekticidi, avtomobilski izpušni plini, dim iz tovarniških dimnikov in
Naš ekološki kotiček je vsa zemlja. To pa pomeni za nas težko odgovornost, kajti sposobni smo napraviti zmedo ali celo razdejati biološke kotičke drugih bitij. Z razumnostjo se nam je posrečilo iznajti vsakovrstne pripomočke, razne stroje in izdelke, s katerimi spreminjamo okolje okrog sebe in surovo posegamo v naš življenjski prostor, s tem pa ogrožamo svoj lastni obstoj.
Vsak dan in vsepovsod po svetu spuščajo ljudje v zrak, v vodo in po tleh na milijone ton strupenih plinov in odpadkov. Na travniku se je pravkar razvil cvet, nanj prileti nežen metuljček, ki srka medičino. Kot bi ustrelil, prileti kačji pastir in že je po metuljčku. Kačjega pastir-
Kako me vzgajajo
Kadar doma kaj ušpičim, mi najbolj pomaga kazen.
Kadar me pustijo samo doma, je to ena največjih kazni. Če mi pa povrhu še rečejo, da se moram učiti, me to še bolj razjezi. .Vendar sem toliko trmasta, da se še niti enkrat nisem učila, če so me pustili doma. Ni pa to edina kazen. So tudi druge, kot na primer, da ne smem gledati televizije, da ne smem biti zunaj ah da moram pospravljati stanovanje. , .,
Lahko sem vesela, ker takin kazni ni veliko in ker me doma tre pretepajo, če dobim slabo oceno.
Martina Repe, 6> a r. OŠ bratov Zvan (iorje
ostanki stvari, ki jim niso več za rabo. V zadnjih letih, ko je tehnika napredovala z naglimi koraki, smo priče zastrupljanju vedno večjih predelov zemeljske oble, hkrati pa nam dediščina naravnih bogastev naglo plahni. Vedno več je rek in jezer, ki so že brez rib. Poznamo ozemlja, kjer drevje ne more več rasti Številne živalske vrste so izumrle. Skratka, danes močno rušimo red in ravnotežje, ki ju je ustvarila narava. Naš planet vedno huje razjedajo strupi. Kdo je kriv za vse to onesnaževanje? Človek HOMO SAPI-ENS. Po mnenju nekaterih znanstvenikov bi se razmere na zemlji tako korenito spremenile, da bi bila zemlja podobna planetu Venera.
»Kaj pa more storiti otrok pri tako pomembni nalogi?« se bo vprašal ta ali oni izmed vas. Otroci vsega sveta lahko dosežejo veliko. Seveda pa se morajo učiti, spoznati, ljubiti in ceniti naravo v vseh njenih oblikah in imeti morajo radi živali in rastline. Potem pa imate vi, otroci, pravico zahtevati od odraslih, da to, kar sedaj delajo, ne bi bilo v škodo vaši prihodnosti. Naj le imajo avtomobile, letala in električno luč, obleko in čevlje, kakršne hočejo, peč in hladilnike, da le ne zastrupljajo in razbijajo ekoloških  kotičkov vseh živih
bltiJ-        . .. ~ Jana Baselj, 6. a r.
OŠ Staneta Žagarja Kranj
Človek toliko velja, kar plača ...
(France Prešeren)
KAJ JE PRAVZAPRAV SVET?
To so v bistvu ljudje, ki živijo s svojimi mislimi in dejanji ter ga spreminjajo. Oblikujejo ga v* želji, da postane lepši, bolj prikladen današnjemu ča,su in navadam, a ga v resnici le uničujejo. Izrabljajo ga in »izmo/.gavajo«, ker mislijo, da je večen. Tudi z življenjem počnejo, kar se jim zljubi. Pa ne le s svojim, tudi druga življenja si lastijo. Kako kruto! Toda tolaži me misel, da časa ne morejo spremeniti. In tudi obvladati ga ne morejo. Le zvesto <mi sledijo, zavedajoč se, da je njihov gospodar. Taki so in tudi sama sem taka.
Pa ne verjamem, da je glavna vrednota ljudi to, da obstajajo, živijo. Res, ne morem si predstavljati sveta brez ljudi. Tako mrzlega, brez čustev in tople bližine. Bil bi brez. pomena. Glavna vrednota človeka je njegova duševnost. Ne glede na zunanjost, ki je pogosto le maska, za katero se skrivajo ljudje, ki so revni, a ne po denarju, pač pa po duši. Najhuje je to, da se sami tega sploh ne zavedajo, saj je njihovo življenje eno samo pehanje za materialnimi dobrinami m zato nimajo časa za mnoge človeku bolj potrebne reči. To, da bi se, na primer, posvetili glasbi ali se kako drugače sprostili, je zanje prazno izgubljanje časa. Ničesar drugega ne vidijo v tem. Tudi težavam drugih ljudi nočejo prisluhniti, kaj sele, da bi jim pomagali Zanje so slabiči.
Ljudje, ki tako mislijo in ravnajo, so zame ničvredne/i Ne bi jih mogla spoštovati, kajti spoštovanje je nekaj takega, česar mora biti človek zares vreden. Vedno bom spoštovala ljudi, ki so nekaj UStva rili, pa ne samo zase, pač pa za narod, za druge ljudi Spoštovala bom tudi tiste, ki znajo pomagati drugim in niso le slepo zagledani sami vase. Zato ne verjamem ljudem, ki pravijo, da obleka naredi človeka. Človeka naredi življenje!
Suzana Bajželj, 8. e r. OŠ Franceta Prešerna Kranj
Naravoslovni dan
V sredo zjutraj smo se zbrali na avtobusni postaji. Nato smo se odpeljali na neko kmetijo.
Ko smo prišli na dvorišče, so nas povabili naprej. Tovarišica nam je razdelila malico. Ko smo se najedli, so nam razkazali kmetijske stroje. Videli traktor, plug, nakladač voziček, na katerem so „ kangle za mleko, silos in puhal nik. Potem smo šli v hlev. V hlevu so imeli šest krav, enega telička in dva bika. Potem smo si ogledali silos, v katerega spravljajo hrano za živino. Nato nas je gospodinja lepo pogostila. Odpravili smo se na njivo. Hodili smo po njivi in pobirali kamenje in ga metali na prikolico traktor j a. Po končanem delu smo se umili, traktor pa je odpeljal k., menje na kraj ceste. Potem smo zlezli na traktor in si nazaj na kmetiio
Za slovo smo se vsi skupaj sli kali na prikolici. Potem smo se odpravili domov.
Marko Meglic, 2. h r. OŠ heroja Graj/.erju Tržič
smo: gnoja.
visele
odpeljali
Dež
Cele dneve in noči dežek pada in rosi.
Ena, dva. tri. lužice so tu.
Kdaj prišel bo tisti čas,
ko pogrel nas bo sonček zlat?
Andreju /tipuii, 5. d r. Os heroju liračiču
Tržič
	1	v i				t 1*
	jI.	1 *	i *	hm		M
	Wl m			'( & J* >^ ^	r	
			r   1 *!J* m			
						
Mi irremo pa v gledališče — Glasen vrvež je bil te dni pred P novim gledališčem v Kranju. Otroci kranjskih šol so imeli svoje i ________ dneve. In kje lahko najdemo bolj živo kulturno življenje
v gledališču  . . - F«>">: D. Dolenc
Uirm pruv
Vojna
Vojna' Kot beseda ne pomeni m( Rot resnica... Vojne so divjale vedno. Vojne med skupnostmi, plemeni, narodi .. Voj-,M, so vedno prinašale smrt. Odkar obstaja človek, obstaja tudi vojna. To je najhujša človeška strahota. ljudje f r^ejo. Zakaj? Ljudje v boju umirajo.
Zakaj? Človek je najhujše zlo.
kar lih obstaja. Pripravi s. gr-Jfi0tae dobro privezein »ftg To je vojna. Uničevanje samega
"Vojne! Brezsmiselne vojne! Ko vendar lahko vidimo, da sko-„,j nobena vojna ni resda va-s,ili i Bes J-.»».kdo je bilvv ojn.
premagan. A se je vjdifdU«
cel   novo   vojno   in   s«   * l^
Dolenc
tih razvili možgani, a en del ostal tak kot ga je imel Ho* na začetni stopnji.
Sergej Sokolov, 8. r. OŠ Petra Kavčiča Škofja Loka
Če bi imel čarobi prstan, bi...
Boris na svetu prepovedal
no,
Boštjan pomagal vsem rtv««! in lačnim,
Luka pregnal vso hudobijo
sveta,
Igor pričaral, da bi ob cesto' n kruh,
Janez začaral svet, Jože začaral slabe ocene « bre,
x alcem   Novi "poraženec si je sj Bostjan pričaral formulo eni
,'po......:el m spel .mi-IH   vr     ^jze pričaral banan*
s,, kolo , loveske neumnost', vru §e Bogdan spremenil v grofa, i  t lam« Vse se ponavlja, u    . Veronika Dričarala volik
k'" i.ote  se ponavljajo,
"''"'i St      človU kot da ne I" IM'IX '.l;,Jn      ( 'vV'i se oborožu-brez vojn. Vsi S« o
...va. "...derna oro/ja. ^
mol«
'""         i                 P°rabr Marija pričarala sneg
kopl< 1 ' ane človeštva in. čudo. ko prićaral sadje,
I,,'«,,,,. Človeštvo. Za- bila bogata.
se Duguo" apitiucuii v groia, si Veronika pričarala velik avta se Marko spremenil v Tarzana se Marta začarala v čarovnico, si Mojca pričarala belo obleko Jana začarala, da bi se vse
»o
za unić
te tnih.i'"1 . kajn ,m vel.k /-akaj.     Učene, 3. a r.
V"l".- ,'nl-,",\V1vemo,da Je to res potrebno; v«^^.
m
Q§ Davorina Jenka
8. JUNIJA 1984
TELEVIZIJA, KRIŽANKA, BANKA SPOROČA, RADIO
7. STRAN GLAS
ELEVIZIJSKI SPORED
9.6.
Jbe o Poluhcu: Pol I sosedovem vinogra 320 Ciciban, dober '-igu-žuga - 8.40 Zgod ^pričave. otroška n vanka TV Beograd skrivnostni svet Ar CJarka: Prikazni • angleška dokumen i serija - 9..'35 Modrost angleška dokumen l-serija - 10.25 Ljudj ilja - ponovitev - 16.50 Petra Velikega ta nadaljevanka ped EP v nogometu oddaja - 18.45 Ču ve: Zgodba o tigru poljudnoznan serija - 20.00 Brez *anja. ameriški film Zrcalo tedna - 22.20 z  nami, zabavno «sa oddaja TV Beo-23 05 Poročila
»iki II. TV mreže:
. fod kožo, finski film -■Zmajeve otroške igre j* i. S. Popovič-P. Sar-Rodoljubi. ponovitev - 18.55 Slovenska glasbila in godci: 5ke citre, oddaja TV 20.00 V družbi glasbena   oddaja -'Komunisti in religija, 21.20 Športna sobo-.' *5 TV nadaljevanka -I Gledališki salon (do
eb I. program: 'Sedem TV dni - 16.30 ?,pigoslovanskega po-rugbvju    - Na-t) : Čelik(Zenica) -Ji koncert - 18.30 oddaja iz kulture -aratonci tečejo ča-og, jugoslovanski 8.50 Za konec tedna
JA, 10. 6.
žav, otroška mati-
neja - 9.40 Modro poletje; ponovitev španske mladinske nanizanke - 10.10 M. Smoje: Veliko mesto, nadaljevanka TV Zagreb -11.40 625, oddaja za stik z gledalci - 12.00 Kmetijska oddaja 13.00 Poročila (do 13.05) - 15.05 Kokomet(ž) za pokal Hungaria - Madžarska: Jugoslavija - 16.20 Mostovi - 16.50 S kanujem po Snovvdoniji, angleška dokumentarna oddaja - 17.45 Športna poročila - 18.00 Nič svetega, ameriški film -20.00 M. Kranjec: Strici so mi povedali, nadaljevanje in konec - 21.25 Portret: Alfonz Mucha - 21.50 Športni pregled - 22.20 Poročila Opomba. 14.05-14.35 Ljubljana predvaja za JRT i — Domači ansambli: Oglarji
Oddajniki II. TV mreže:
14.55 Pariz: Mednarodno teniško prvenstvo Francije -*Roland Garros«, moški posamezno - 20.00 Diamanti na nebu, angleška dokumentarna serija - 20.50 Včeraj, danes, jutri - 21.05 Premor - 21.15 Zatišje, 1. del sovjetskega filma (do 22.10)
TV Zagreb I. program:
10.30 Otroška matineja -12.00 Kmetijska oddaja -13.00 Jugoslavija, dober dan. infromativno-zabavna oddaja - 14.05 Domači ansambli: Oglarji - 14.35 Planet opic. serijski film -15.25 Nedeljsko popoldne -17.30 Filmi Josepha Cotto-na: Videli se bomo, ameriški film - 18.55 Retrospektiva zagrebške šole risanega filma - 20.00 M. Kranjec: Strici so mi povedali, nada-ljevnaka TV Ljubljana -_1.20 Šesta pomlad neke obale, potopisna reportaža -
1.50 Športni pregled
PONEDELJEK, 11. 6.
17.40 Zgodbe iz Nepričave, otroška serija TV Beograd 18.10 Računalniki pete generacije, film z beograjskega festivala znanstvenega in tehničnega filma - 18.40 Pet minut za rekreacijo -18.45 Podium - 20.00 A. Isa-kovic: Hasanaginica. drama TV Sarajevo - 21.20 Spoznano, neznano - oddaja o znanosti - 22.20 TV dnevnik II
Oddajniki II. TV mreže:
17.45 Slovenske ljudske pravljice, oddaja TV Ljubljana - 18.00 Rdeča kapica, lutkovna serija - 18.15 Grafiki BiH, izobraževalna serija - 18.45 Glasbeni album 19.00 Športni graiikon -20.00 Po poteh spoznanj -20.50 Zagrebška panorama 21.10 TV nadaljevanka -22.00 Ponovitev zabavno-glasbene oddaje
TV Zagreb I. program:
17.40 Poročila - 17.45 Slovenske ljudske pravljice, oddaja TV Ljubljana - 18.00 Rdeča kapica, lutkovna serija - 18.25 Kronika občine Sisak - 18.45 Podium - 20.00 A. Tišma: Jesen Jure Dra-žetiča, TV drama - 21.15 Glasbeni trenutek - 21.20 Svet danes, zunanjepolitična oddaja - 21.50 En avtor, en film
TO BEK, 12. 6.
17.50 Poročila - 17.55 Zgodbe o Poluhcu: Poluhec in bradata nevesta, lutkovna nadaljevanka - 18.10 Republiška revija mladinskih pevskih zborov Zagorje 84, 1. oddaja - 18.40 Utrip življenja, jugoslovanski kratki film - 18.55 Knjiga - 20.00 N.Gordimer: Šest čevljev zemlje, zahodnonemška nanizanka - 21.05 Aktualno: Nova šola - boljša šola? -
(ADIJSKI SPORED
*A, 9. junija k**ram
Kffanji program -* £05 Pionirski ted-t^Sapotki za naše tujine - iv.25-11.30 ob lahki glasbi -Ulja republik in 12.10-14.00 Naši iestitajo in po-
- 14.05 Glasbene
- 16.00 Vrtiljak -ob 17.00 - Zu-
magazin z godbo -mladim - 19.45 .■Ljubljanskim jazz »   - 20.00-23.00 J Slovence po sve-Idterarni noktur-"5.00 Nočni pro-iba 18. junija , on
Jutranji program -•-07 Radijska igra 11.00-13.00 Naši * čestitajo in po-lk> - 13.20 Za naše - 15.10 Pri nas J5-30 Nedeljska re-15.55 Amaterski
■*mujejo- H-oddaja ^.kega zborovskega
v fetu 1983 - 6.20 s poslušalci - 17.00 hijene operne melodiji Zabavna radijska
igra   20.00-22.00 V nedeljo zvečer - 22.20 Skupni program JRT - 00.05-4.30 Nočni program - glasba PONEDELJEK, 11. junija Prvi program
4.30-8.00 Jutranji program -glasba - 10.05 Rezevirano za ... - 11.05 Ali poznate ...
- 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji - 12.10 Veliki revijski orkestri - 13.50 Ponedeljkov križemkraž - 16.00 Vrtiljak
- 17.00 Studio ob 17.00 -18.00 Na ljudsko temo -19.45 Minute z ansamblom Bratov Avsenik - 20.00 POP barometer - 21.05 Glasba velikanov - 23.15 Zimzelene melodije - 00.05-4.30 Nočni program - glasba TOREK, 12. junija
Prvi program
4.30-8.00 Jutranji program -glasba - 8.05 Radijska šola za srednjo stopnjo - 8.35 Iz glasbenih šol - 9.05 Z glasbo v dober dan - 10.05 Rezervirano za 11.00 Poročila -11.05 Ali poznate - 11.35 Naše pesmi in plesi - 16.00 Vrtiljak - 17.00 Studio ob 17.00
- 18.00 Sotočja - 19.45 Minute s klaviatunstom Mihom Kraljem - 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi -20.35 Koncert nagrajencev
KRANJ
^instvena priložnost! ' »Elita« Kranj,
v
Prodajalni SpOft Tavčarjeva 31
*o vam na voljo moške vetrovke *<> 2.300 dinarjev.
Pohitite z nakupom, ker so zaloge omejene!
radijskega tekmovanja mladih glasbenikov - 1984 -
21.05 Radijska igra - 23.05 Literarni nokturno 00.05-4.30 Nočni program -glasba
SREDA, 13. junija Prvi program
4.30-8.00 Jutranji program -glasba - 8.05 Pisan svet pravljic in zgodb - 8.30 Izbor v sredo - 10.05 Rezervirano za ... - 10.40 Lokalne radijske postaje se vključujejo -12.10 Veliki zabavni orkestri - 16.00 Vrtiljak - 17.00 Studio ob 17.00 - 18.00 Zbo rovska glasba v prostoru in času - 18.30 S knjižnega trga - 20.00 Koncert za bese do - 20.25 S slovenskimi in terpreti   -  21.05 Giacomo Puccini: Odlomki iz opere »Dekle z zahoda« - 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini - 22.25 Iz naših sporedov - 22.30 Zim zelene melodije - 23.05 Literarni nokturno - 23.15 Jazz za vse - 00.05-4.30 Nočni program - glasba
ČETRTEK, 14. junija Prvi program
4.30-8.00 Jutranji program glasba - 8.05 Radijska šola za višjo stopnjo - Moderna galerija - 8.35 Igraj kolce -10.05 Rezervirano za . . -11.05 Ali poznate ... - 11.35 Naše pesmi in plesi - 12.10 Znane melodije - 16.00 Vrti 1 jak - 17.00 Studio ob 17.00 -18.00 Radioteka - 18.30 Harmonika v klasični glasbi -Izvaja Erno Sebastian -21.05 Literarni večer • 00.05-4.30 Nočni program -glasba •
PETEK, 15. junija Prvi program
4.30-8.00 Jutranji program -glasba - 8.05 Radijska šola za nižjo stopnjo - 8.35 Glasbena pravljica - 8.45 Naši umetniki mladim poslušalcem - 9.05 Z glasbo v dober dan - 10.05 Rezervirano za 11.05 Ali poznate ... - 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji - 12.10 Iz glasbene tradicije jugoslovanskih narodov in narodnosti -13.50 Človek in zdravje -14.05 Iz baleta Svlvia Lea Delibesa - 16.00 Vrtiljak -17.00 Studio ob 17.00 - 18.00 Vsa zemlja bo z nami zapela .. . - 20.00 Zakaj imamo radi - 22.30-24.00 Iz glasbene skrinje - 00.05-4.30 Nočni program - glasba
21.50 TV dnevnik II - 22.«).'» F. Vareso: Govorica telesa (Smiljuna Mandukie). oddaja TV Beograd
Oddajniki II. TV mreže:
17.15 Pisani avtobus, otroška oddaja - 17.45 Branje -18.15 Plenum CK ZKJ -18.45 Musica da camera -19.50 Premor - 19.55 Alan Stivell - 1. odduja - 20.15 Pariz: FP v nogometu - Fran cija : Danska, prenos
TV Zagreb I. program:
17.00 Videostrani - 17.15 Pisani avtobus, otroška oddaja - 17.55 Kronika občine Osijek - 18.15 Plenum CK ZKJ - 18.45 Musica da camera - 19.50 Plenum CK ZKJ - 20.15 Pariz: FP v nogometu - Francija: Danska, prenos FVR
SREDA, 13. 6.
18.20 Poročila - 18.25 Ciciban, dober dan: Med ribiči -18.40 Mozaik kratkega filma - 20.00 Animirani film -20.15 Lens: FP v nogometu - Belgija : Jugoslavija, prenos FVR
Oddajniki II. TV mreže:
17.45 Gusarji kapitana Ka-vlja, otroška serija - 18.15 Govorimo o zdravju, izobraževalna serija - 18.45 Radio TV Moravska plitvina, glas-beno-homuristična oddaja -20.00 Na počitnicah, sovjetski film - 21.20 Zagrebška panorama - 21.35 Koncert v galeriji Srbske akademije znanosti in umetnosti -22.20 Po poteh svobode
TV Zagreb I. program:
17.30 Videostrani - 17.45 Gusarji kapitana Kavlja, otroška serija - 18.25 Kronika občine Karlovac - 18.45 Radio TV Moravska plitvina, glasbeno-humoristična oddaja - 20.00 Nogometno prvenstvo Evrope - pregled - 20.15 Lens: EP v nogometu - Belgija : Jugoslavija, prenos
ČETRTEK, 14. 6.
16.30 Poročila - 16.35 Igrajmo se gledališče: Predstavi se režiser - 17.00 Stras-bourg: EP v nogometu — j ZRN : Portugalska, prenos, v odmoru Propagandna oddaja - 19.00/19.10 Risanka -21.05 R. Gadnev: Kennedv, angleška nadaljevanka -22.10 Retrospektiva domače TV drame - Miroslav Vil-har: Jamska Ivanka, drama
Oddajnik II. TV mreže:
17.30 Beograjski TV program - 19.00 Mladinska oddaja: Malo včeraj, malo danes, malo jutri - 19.55 Alan Stivell, 2. oddaja - 20.15 St. Etienne: EP v nogometu — Romunija ;Španija, prenos
TV Zagreb I. program:
15.50 Pešec v avtomobilu, otroška serija - 16.30 Kronika občine Split - 17.00 Strasbourg: EP v nogometu
- ZRN : Portugalska, prenos
- 20.00 Nogometno prvenstvo Evrope - pregled - 20.15 St. Etienne: EP v nogometu
- Romunija : Španija, prenos EVR
PETEK, 15. 6.
17.35 Poročila - 17.40 Ročk portret: Pepel in kri, oddaja TV Novi Sad - 18.10 Modro poletje, španska mladinska nanizanka - 18.40 Prometna vzgoja in prva omoč, oddaja T V Skopje - 20.00 Modrost telesa, angleška dokumentarna serija - 20.55 Ne prezrite - 21.10 Ura z Agatho Christie. angleška nanizanka - 22.10 Vrnitev v Marseille, francoski film
Oddajniki II. TV mreže:
17.10 Test - 17.45 Majske igre, otroška predstava -18.15 Zdravstveno izobraževanje: Razvoj osebnosti med štirinajstim in osemnajstim letom - 18.45 Zabavno glasbena oddaja - 20.00 Baletni trenutki - 20.40 Zagrebška panorama - 20.55 Soočenje, dokumentarna oddaja TV Skopje - 21.45 Nočni kino: Odlikovanje za hvaležnost, češkoslovaški film
TV Zagreb I. program:
17.30 Videostrani - 17.45 Majske igre. otroška predstava - 18.25 Kronika občine Reka - 18.45 Šola zelenega načrta, oddaja TV Sara-evo - 20.00 V Tretjem raj-hu, serjski film - 20.55 Za-bavnoglasbena oddaja francoske TV - 21.55 V petek ob 22.00, kulturni moza-
NAGRADNA KRIŽANKA
Rešitev nagradne križanke z dne 1. junija: Damast, alinea, korant, Cerklje, Dol, OI, opal, inter, leva, Loire, Ito, Jovkov, marka, Oita, Priamos, 01, NL, team, loj, eolmar. ureter, ona. Ignac, Anit, zakristija, ano, Leotar.
Prejeli smo 157 rešitev. Izžrebani so bili: 1. nagrado (250 din) prejme Urška Jelov -čan, Virmaše 5. Škofja Loka, 2. nagrado (150 din) prejme Rezka Šunkar, Predos-lje 28, Kranj, 3. nagrado (100 din) prejme Jože Pikelj, Radovljica. Gorenjska 10. Nagrade bomo poslali po pošti.
Rešitev nagradne križanke pošljite do 13. junija na naslov: ČP Glas Kranj, Moša Pijade 1 — z oznako Nagradna križanka. 1. nagrada 250 din, 2. nagrada 150 din in 3. nagrada 100 din.
VARČEVALCE OBVEŠČAMO,
da bodo poslovno organizacijske enote Ljubljanske banke, TEMELJNE BANKE GORENJSKE, ki so bile ob sobotah odprte za stranke od 7. do 11. ure, OD 1. JUNIJA DALJE
OB SOBOTAH POSLOVALE OD 8. do 12. URE
MM* ljubljanska banka
^     Temeljna banka Gorenjske
O LAS 8. STRAN petek, 8. junija 1984
REPORTAŽA
Hitro premagovanje pehotnih preprek zahteva moč in spretnost Foto: F. Perdan
Plezanje po vrvi je ena težjih panog vojaškega mnogoboja
Žirovnica — Med slovenskimi osnovnimi organizacijami sindikata so bile letos ob 9. maju le tri deležne posebne pozornosti in časti. V Beogradu so prvomajsko listino podelili sindikatu v farmi Ptuj, v kovačnici mariborskega TA-Ma in v-temeljni orgartlzaciji Planika na Breznici.
Kaj naj bi bilo tako zelo pohvalno in zgleda vredno v temeljni organizaciji Planike?
V malem obratu na Breznici dela 236 delavk za stroji, s katerimi krojijo vrhnje dele tenis copat. Marljive delavke — mod njimi je le enajst moških — se ne bojijo nadur, še manj
Božena liabič. prešivalka
zahtevne norme, ki vsem skupaj narekuje, da morajo izdelati mesečno do 50.000 parov. Zdaj, ko so dobili imenitna naročila iz tujine, sploh ni već ca sa niti za kratek pomenek. Redkokdaj se pač zgodi, da bi v naših obratih in tovarnah radovednega zunanjega obiskovalca zaprosili, naj se vendarle oglasi kasneje, kajti resni čno nimajo časa.
V obratu Planike nimajo imenitnih pisarn s fikusi in fotelji. Do vodje temeljne organizacije in do dveh delavk v pisarni se pride skozi obrat in prostore, ki so se po sili razmer morali spremeniti v skladišča. Od dvesto in več zaposlenih sta le dve v administrativni režiji, čeprav jih zaposlitvena »shema« dopušča več. Delata pač vsa pisarniška opravila in niti pomislili še nista na to, da bi dosledno delali le tisto, kar je v zapisu delovnih opravil in nalog.
»»Če dobro delaš za pisalno mizo, potem imaš tisti čudoviti občutek, da nisi nič manj vreden kot tisti, ki je /a strojem,« pravila, ko računata, dvigujeta telefone, pojasnjujeta.
V temeljni organizaciji so v prvih letošnjih mesecih dosegli zavidljivo poslovne rezultate, saj se jim je ostanek čiste-
ga dohodka povečal kar za 83 odstotkov. Po poprečnem osebnem dohodku so med šestimi Planikinimi temeljnimi organizacijami na tretjem mestu, zaslužek pa je 20.000 dinarjev. Priznavajo, da nagrajevanje po,delu še ni vedno primerno urejeno, da zares pridnim ne moreš plačati vloženi trud in delo. Prihaja tudi do socialnih problemov, kajti samohranilke ž več otroki izredno težko živijo s 15.000 dinarjev ali nekoliko več mesečnega dohodka.
Stanovanjske probleme rešujejo, na ustreznejša delovna mesta premeščajo tiste, ki so postali delovni invalidi. V Planiki niso premišljevali tedaj, ko naj bi zaposlili nekaj delav-. cev, ki so prišli iz posebne šole. Enakovredno so se vključili v delovni kolektiv.
Med pridnimi in družbenopolitično aktivnimi delavkami sta tudi Božena Rabit/, prešivaika in Rasta Šuligoj, kontro-lorka.
»Delamo na dve izmeni.« [navita, »norma pa je kar precej 'napeta'«. Pošteno moraš zavihati rokave, da normo dosežeš ali presežeš, zdaj, ko imamo več naročil, pa je treba delati tutii nadure. Dodatno delo je plačano in ni večjih problemov, kadar je treba ostati v obratu dalj časa.
Avtobusni prevozi so organizirani, delovni pogoji dobri, topli obrok vsak dan vozijo iz Kranja. S prostovoljnim delom smo kupili prikolice za oddih na morju. Zdaj bomo nekoliko dvignili osebni dohodek, tako, da se nasploh ne moremo pritoževati.«
Brezniška Planika je zagnan kolektiv, ki tudi v težkih časih ne odneha in ne obupa va, saj se še kako zaveda, da so le zavihani rokavi, tako za strojem kot v pisarni, edini porok za zadovoljstvo in boljše življenje.
D. Sedej
V športu so si enaki starešine in vojaki
Od 13. do 17. junija bo v Celju in Ljubljani letošnje športno prvenstvo ljubljanskega armadnega območja — Pripadniki enote JLA, ki nadaljuje tradicije Prešernove brigade, se nanj skrbno pripravljajo — Želje po ponovni zmagi
Zavihani rokavi za strojem
in v pisarni
V brezniški Planiki dobro gospodarijo — Od 213 zaposlenih sta le dve v pisarni — Zaposlujejo invalide in učence iz posebnih šol
Kranj — V enotah naše armade pripisujejo športu velik pomen. Športno dejavnost razvijajo med vsakdanjim delom, posvečajo se ji tudi v prostem času. Starešine in vojaki merijo svoje športne sposobnosti na raznih tekmovanjih, od katerih je najbolj množično in kakovostno športno prvenstvo armadnega območja.
Letošnje športno prvenstvo ljubljanskega armadnega območja bo od 13. do 17. junija, ko se bodo najboljši tekmovalci iz posameznih enot po Sloveniji preizkusili v vojaškem mnogoboju in patrolno-organi-zacijskem teku v Celju ter strelstvu v Ljubljani. Tja bodo odšla tudi moštva iz enote JLA, ki nadaljuje tradicije Prešernove brigade, da bi obranila naslov zmagovalca z lanskoletne prireditve.
»To prav gotovo ne bo lahka naloga,« naglasa starešina Marko Petrič, ki skrbi za tehnično vodenje tekmovalcev iz
te enote, hkrati pa trdi: »Z vsemi močmi si bomo prizadevali, da bi jo uresničili. Zato smo se z vso resnostjo lotili priprav na prvenstvo. Skrbno smo izbrali tekmovalce v posameznih ekipah; strelcev je 15, med njimi večidel starešin, v vojaškem mnogoboju bo nastopilo 8 tekmovalcev, v patrolno-ori-entacijskem teku pa 6 športnikov.«
Športniki v planinskih uniformah se za strelsko tekmovanje pripravljajo v Bovcu, drugi tekmovalci pa so zbrani v kranjski vojašnici Stane Žagar. Tod so poskrbeli za njihovo skupno nastavitev in kar najbolj udobno bivanje nasploh. Seveda je njihova prva naloga vsakdanje urjenje.
Priprave tekmovalcev na prvenstvo so temeljite. Že od druge polovice maja dalje je moč opaziti na športnem igrišču v vojašnici vojake in starešine, ki si dvakrat na dan po dve uri utrjujejo telesno pri-
pravljeuust m pilijo tekmovalno tehniko. Pri tem jih ne ovirata niti slabo vreme niti utrujenost.
»Na začetku je bilo resda malo težko, pripoveduje desetar Nenad Lozo iz Konjica, »po dvajsetih dneh priprav pa smo pridobili veliko kondicije. Ta je za naporno tekmovanje v vojaškem mnogoboju najbolj potrebna. No, tudi pred prihodom v armado je bil šport sestavni del mojega življenja. Dobri dve leti sem tekmoval za domači atletski klub v teku in metu kopja, razen tega pa me privlačijo borilni športi in gimnastika. V Škofji Loki, kjer služiva z bratom Miloradom vojaški rok, sem se posvetil vojaškemu mnogoboju; po zmagi v naši vojašnici sem nastopil na prvenstvu celotne enote, kjer je bila zmaga še toliko bolj razveseljiva. Dobro uvrstitev pričakujem tudi na armadnem prvenstvu.«
Desvtar Nenad LOZO
Starešina Novak Gitvedarica
Vojak Robert Smolnikar
Starešina Novak ca, ki bo vodil tek mnogoboju, je v tej zvrsti že dvakrat nac" armadnem prvenstvu, jih izkušnjah ocen u najtežja preizkušnja vanje zaprek in met pa tudi tekmovante i po vrvi, skok v daljav« na 2 tisoč metrov niso P Zadihan od treninga v ru med drugim dodaše mora vsaj enkrat pošteno preznojiti, da hično sprosti in si vih moči za delo. Po nju poklicnih dolžnosti hinji se najbolj razved igrišču z atletiko ozi sciplinami vojaškega boja. Šport je zame " V njem smo si vsi e~ starešine kot vojaki.«
Tudi patrolno-orieai tek zahteva dobro pri ne tekmovalce. Na 28 trov dolgi progi, ki kj preteči čim hitreje, se s kompasom in na kontrolnih točkah reš zlične praktične nalo te rimi preverjajo voj ščine.
»Gre za izrazito kc tekmovanje,  v kal uspeh odvisen ne le od ampak tudi od ton medsebojne pomoči. VI moštvu,« pojasnjuje1 bert Smolnikar iz! se doma ukvarja s skim tekom in atl« bro razumemo in: sni pripravljenosti načeni. Z malo sreče! na armadnem pni ko uvrstimo.«
Lani se je kranjs valcem v patrolno skem teku za las 12 vo mesto zaradi Ijanju. Kot zatrjuje Zoran Tomić, ki vodi 1 moštvo, bodo dosei sciplini  skušali 1 gom še izboljšati.
Se nekaj dni ost, valcem za priprave, jim, da bi jih uspeši in na prvenstvu ki in, več kot le tekmovali ponovili lanskoletni!
SEDEMDESET LET ELEKTRARNA ZA VRŠNICA
Elektrarna častitljive starosti
Elektrarno Završnica danes štejemo med majhne vodne elektrarne, pred sedemdesetimi leti pa je bila prva slovenska javna elektrarna. Vseh sedem desetletij je nemoteno obratovala, še danes jo skrbno vzdržujejo.
'rben}.
Kastu Suligoj, kontrolor ka
Elektrika je danes tako pomembna sestavina našega življenja in dela, da se brez nje ustavi vse. Pred sedemdeseti mi leti pa so se je ljudje bali in elektrarna Završnica jo bila sprejeta z nezaupanjem. Že pred gradnjo pa so ye v tedanji deželi Kranjski vneli hudi strankarski prepiri. Konserva tivci so doka/ovali, da bodo veliki stroški gradnje ogrozili razvoj dežele, liberalci so bili vneti zagovorniki gradnje. K sreči je zmagal razum in lota 1914 je /učela obratovati prva slovenske javna elektrarna.
Izkoriščanje potoka Zavrs niča sega več stoletij nazaj. Poganjal je žage. mline, kova-čnice, predilnice. O tem govori dokument iz lota 153(1. Lota 1910 je pravice do izkoriščani! Završnice dobil kranjski deželni odbor. Bivša Avstrija se jo namreč v tistih letih lotila načrtne elektrifikacije države, ki je zastala zaradi prve sveto vne vojne. Načrte so imele tu di posamezne dežele avstro ogrske monarhije, med njimi tudi Kranjska. Za elektrifika-Cijo podeželja so je /av/omala tudi dunajska železniška družba, ki je nameravala elektrificirati  železnico na Gorenj
skem
V kranjskem deželnem /bo
ru pa so jo pred gradnj«. elektrarne Završnica vnel /o ome njeni prepir'. Največ /.uslug /.1 izgradnjo je imel dr. Evgon Lampo, ki se jo velikopotezno lotil zbiranja denarja. Pri co ških bankirjih so najeli DOSOJi lo v višini dveh milijonov kron. ki so ga morali vrniti v
mi.- z'
STROJNICA VODNE ELEKTRARNE 7AVRŠN1CA - Ogled elektrarne častitljive starosti je posebno doživetje, saj očara mo-gočna elektrarniška stavba, lepo urejena notranjost strojnice pa spominja na muzej. Graditelji so nekdaj veliko pozornosti /Mtsvečali prijetni zunanjosti.
petdesetih letih pO4,5 obrestni meri. Gradbena dela jo de/.ol ni odbor zaupal gradbenemu podjetju Kodlic h Betger /. Dunaja. S prvimi gradbenimi deli so začeli leta 1911 m gradnjo zaključila leta 1914. Poskusno
jo Začel prvi agregat obrat«w y
ti decembra  1914  in najprej
dajal tok za razsvetljavo grad
bišča in za črpalke. V daljno vodi> pa jo tok stokol 25. februarju 1915, najprej iz enega
agregata, Drugi agregat je ZU
čel obratovali sredi uvgusta,
saj so jo zataknilo pri prevozu, ko jim jo rotor /di krni po bregu 70 metrov globoko.
Elektrarna ima dva agregu ta. Turbini tipa lVIton i/koti ščata 150 metrski vodni padec
Izdelali so JVh v ljubljanski lo varni Tornites, ki io I hko
smatramo kot predhodnico današnjega Litostroja.
Zataknilo se je tudi pri obratovalnem dovoljenju. Kazalo ,o že da bodo morah zaradi pritožb elektrarno ustaviti. Zadnjo besedo pa jeizreklo uvstrjsko vojno ministrstvo, k e zahtevalo, da elektrarna 1'atue m daje o.oktnko tovarni elektrod - ki sajih /a
v.....ko še kako potrebovali
na Blejski Dobravi- j
Zanimiva p.vieklu.st trarne Završnica loi J. danes so kako poucn«.
Istočasno z Rru<H? „,i.,li a udi trarno |0 P01™"',,, ,1,1 n|il in k.lovoltncga d
da. Prvi je da. z odcepi v nato daljnovod
elek
ki j«*
olek-grad-j novo-
bil /grajen do Bk?< Gorje in /asiP-do Jesenic.
kjer so bile tri trai ske postaje, zgraj« le še v Mostah, na li. na Potokih in na bravi. Tretji daljne bil zgrajen proti delu Gorenjske, z bi in Breznici, Sn gonjah in Policah. k?tt>j je   še   daljnovod #8 Dvorske vasi. Vr Mošenj in Brezij ter t covemu in proti Bh no so zgradili $1 * kilovoltnih daljno^ 50 kilometrov nizko nega omrežja.
Cena- električne er bila od začetka obratov* leta 1918 po 0.75 krone i vatno uro po števcu, pa za 10 svečno žar krone na mesec, za 25 1,88 krone in za 50 s* krone. Za obrtnike je 1 0,38 krone za kilovat Ker je bil odjem nuji bili dohodki temu pru v prvem polletju leta za prodano električno dobili le 24.800 kron.
Elektrarna Završnica membno vplivala na gospodarski razvoj Gor ki je že ob koncu li* premogla nekaj e k*M -J men jenih izključno-pot industrije, obrti in m gradnjo Završnice so »J do dr. Lampreta usta* di Kranjske deželne ek ne, ki so kasneje odigi membno vlogo pri elek ciji Slovenije.
V  sedemdesetih k elektrarna Završnica vedla skoraj 3 milijar vatnih ur električne Vseskozi je redno dobro so jo vzdrževali.
Tudi danes v.c zgledno skrbijo zanjo, ti so jo delno prirediUj Ijinsko upravljanje ; ce, obnovili so navitji neratorjev.
Elektrarna Moste niči in elektrarna i danes tvorita skuf delovne organizacije oleketrarne. Pri mode elektrarne Moste ji naj jo namembnost sprei hišni agregat. Obrate torej že naprej.
'«1
REPORTAŽA
PETEK, 8. JUNIJA 1984     9. STRAN GLAS
OSNOVNA ŠOLA ZA ODRASLE V ŽIREH
V zrelih letih znova v šolskih klopeh
Čez teden ali dva bodo deseterici Žirovcev, ki se je v zrelih letih znova vrnila v osnovnošolske klopi, podelili spričevala za osmi razred osnovne šole za odrasle. Alpina in škofjeloška delavska univerza sta namreč delavcem, ki pred leti ali celo desetletji niso dokončali osnovne šole, omogočili, da jo opravijo zdaj
PETKOV PORTRET
— Letos je škofjeloška univerza prvič 'pri-
osnovno šolo za odra-—l, ki je za £daj menici tovrstna šola v Slove-i podeželju. Od januarja * pouk desetim učenci so se vsi odločili do-osmi razred, da bi se
- svoji stroki naprej evali'ali vsaj usposobili
to lažje delo v tovarni, 'hodnik te šole je pravza-
ty>ina,« pripoveduje 01-;k*wč, strokovna sodelav-
avske univerze iz Škofje
'o/c/č, strokovna sode-delavske   univerze iz >Loke
^jena kadrovska slu-f skupaj z mladinsko or-*djo zbrala prijave de--tarih do 30 let, ki ni-tkončane osnovne šole, [iz kakršnihkoli razlo-dokončali. Za zdaj »osnovnošolski pred-ram le osmošolci, »ilo v seznamu tudi h, ki še nimajo (i. in Za te nameravamo h šolo v prihodnjem letu, če se jih bo le »ogumilo. ljetos torej JgJe šolo  10 slušateljev, Movolj, da se nam šola v splača. Će jih ne bi bilo i se morali voziti v šolo   za   odrasle v 'Uki. Ravno dejstvo, da *>lo takorekoč doma, J Pritegnilo. Da se niso ^je odločili, kajti popis * z nedokončano osno-'* je pokazal kar visoko je verjetno razlog ta, '^na šola razen osebne-''"ščenja še ne daje niče-^nJo so se odločili pretežki, ki naj jim dokončani ^red pomeni odskočno * fa dokvalifikacijo ali J^J* izobraževanje. Mož-slednjega so v progra-[\-   stopnje srednjega ja> izobraževanja
Učiteljica Irena Šubic ima z učenci, ki so vsi starejši od nje, dobre izkušnje
kovinarske usmeritve. Tudi delovne organizacije nudijo razna izpopolnjevanja, sicer brez spričevala, toda kljub temu z možnostjo za drugo delovno mesto.«
Glavnina odraslih žirovskih osnovnošolcev je iz Alpine, dva prihajata iz Etikete in ena učenka iz Poliksa. Trikrat tedensko, kakor se pač dogovorijo, se zbero v žirovski osnovni šoli. Ta je prijazno ponudila svoje prostore in učitelje, ki jim je ob enoizmenskem pouku dopoldne »odrasla« osnovna šola še dodatna obveznost.
Irena Subic, učiteljica kemije in biologije, je verjetno najmlajša v razredu, a to nje in učencev prav nič* ne moti. Takole pravi:
»Učenci trenutno spremljajo predavanja kemije in biologije. Ko končamo, bo izpit, nato za konec še likovna vzgoja, potem bodo dobili spričevala. Ocene sicer niso kdovekaj bleščeče, saj so učenci obremenjeni že z delom, pa tudi deset ali več let je minilo kar niso bili v šoli in se jim pozna. Vseeno so uspešni, ker vedo,
da se učijo zase. Laže je delati z njimi kot z dopoldanskimi osnovnošolci, saj so bolj potrpežljivi. Včasih imamo namreč pouk od treh popoldne do sedmih zvečer z le kratkim odmorom.«
Med žirovskimi odraslimi osmošolci je najstarejša in najboljša Tatjana Kopina, prešivalka iz Poliksa.
»23 let je že, kar sem nazadnje sedela v šolskih klopeh, zdaj pa se je znova ponudila prilika. Hčeri, ena je v sedmem razredu osnovne šole in druga v srednji administrativni, sta že dovolj samostojni, da se lahko bolj posvečam šoli. Učenje mi sicer vzame kar precej časa, toda pred izpiti mi tovarna vselej omogoči študijski   dopust.   Učim se
Tatjana Kopina: Tekmujem s hčerkama
Milan Miklavčič: Rad bi lažje in bolje plačano delo sproti, tako da se ne nakopiči preveč. Zgodovina, kemija in samoupravljanje so moji najljubši predmeti. Slednjega dobro poznam iz prakse, saj sem tudi v delavskem svetu, toda šolska teorija je. dosti bolj idealna. Po dvajsetih letih se v šoli kar dobro počutim. Nič zato da so učitelji mlajši!«
Tudi Milana Miklavčiča iz Alpine nič ne moti, da mu solijo pamet učitelji njegovih let ali celo mlajši.
»Delam v težki montaži v Alpini. Za to delo se zahteva kvalifikacija, zato sem se odločil najprej opraviti osnovno šolo, nato pa še kvalifikacijo. Delam v dveh izmenah, vendar me to ne moti, saj se za šolo sproti dogovorimo takrat, ko smo popoldne vsi prosti. 0 tem, da se je moč vpisati v osnovno šolo za odrasle tudi v Žireh, sem prebral v tovarniškem informatorju, odločil sem se pa sam. Ker mi gre šola dobro, mi ni žal.«
D. Z. Žlebir
ranj do leta 2000
KRAM I_     Načrtovati razvoj za naslednjih petnajst let ni ravno lahka naloga; še posebej v
te«   h ko zaradi preteklega neučinkovitega gospodarjenja kaže, da ne bo mogoče razvo-ttaetnan,    ^m^mj koraki. Bistveno manjše materialne možnosti kot pred leti, to velja tu-iatfcCV * ko občino, bodo kljub velikim prizadevanjem v gospodarstvu dovoljevale kvečje-cfJJ* ^"'itorake razvoja. To je razvidno tudi iz gradiva, potrebnega za sprejem doku men-^•rttEVOJu kranjske občine do leta 2000, kar bodo v kratkem delegati skupščine dobili v pre-r*??f?^'prejšnja obdobja značilno, da je prebivalstvo kranjske občine zelo naraščalo, •Mft^ju^     med drugim dobro vidne tudi v izredni stanovanjski gradnji, potrebah po vrtcih «s«p    . .  ter infrastrukturi sploh, za naslednja obdobja demografi ne predvidevajo -JmTS*^1 o zaraščanja prebivalstva. Leta 2000 naj bi Kranj imel okoli 16.700 prebivalcev več iS^^ko šteje nekaj več kot 68.000. Številka je sicer velika, vendar je treba dodati, da bo ri**b^Z*L*» naraščalo v pretežni meri z naravnim prirastom, ki je ocenjen na več kot 11.000 ■M^Wv z dodeljevanjem pa okoli 5500. Med značilnostmi demografske projekcije kaže ^Z!w!!*dvsem naraščanje števila starejših prebivalcev, delno zmanjšanje deleža aktivne-J&m«l»ivatetva, večje število kmečkega prebivalstva, ki bo zato ohranilo sedanji 5,2-odstotni J*fc* od vsega prebivalstva.
^ Pridelati še več hrane
delež kmečkega prebivalstva tudi v '■'u:\ ietih  bo v kranjski občini mogoče ' zaradi ustreznejšega vrednotenju kme dejavnosti. Glede na naravne danosti, saj 80 odstotkov obdelovalnih površin v rav-|J ielu. 7. intenziviranjem obdelovanja
primernim organiziranjem zasebnih kmetijskih proizvajalcev bi delež v kmetijstvu ustvarjenega družbenega proizvoda v kranjski občini lahko celo naraščal, ne pa upadal kot sedaj. Čeprav so se kmetijske površine v zadnjih dvajsetih letih zaradi urbanizacije skrčile, bi z intenzivno proizvodnjo, predvsem s pospeševanjem govedoreje, pridelovanjem jedilnega in semenskega krompirja, ob koncu stoletja lahko v občini pridelali hrane že za 62 odstotkov namesto za sedanjih 58
Dana Oblak
Vsako popoldne po kosilu je sklicala skupaj vse vzgojiteljice in vzgojitelje vseh skupin otrok, ki so letovali na Sten jaku. V krog so se usedli okoli nje na trati pred kuhinjo in jo pozorno poslušali. Z blokom V eni roki, v katerega je zapisovala vse dni pripombe, svoje in drugih, in svinčnikom v drugi, jim je nazorno pripovedovala, naročala, dopovedovala, jih opozarjala. Tako morate, tako ne smete. Poseben obred je bilo to njihovo sestajanje v žgoči vročini. A je vztrajala. Vsak dan so se dobili ob istem času in vsak dan jim je imela veliko povedati.
Enajst let je Dana že na Stenjaku pedagoški vodja. Prej je štiri leta hodila sem za vzgojiteljico in še prej, ko so urejevali otok, kot briga-dirka, zadnja leta pa prihaja sem tudi z iskrškimi učenci, ki so tu v šoli v naravi ali pa ob prvem maju udarniško očiščujejo otok.
Dana je med pedagogi poznana. Tržičanka je po rodu. Srednjo vzgojiteljsko šolo je naredila v Ljubljani, potem pa je študij nadaljevala na Inštitutu za telesno vzgojo. Štipendijo je dobivala od kranjskega okraja in jo tudi odslužila na Gorenjskem: na osnovni šoli heroja Grajzar-ja v Tržiču, na poklicni šoli v Kranju in na osnovni šoli v Križah. Zdaj že dvajset let uči telovadbo v Šolskem izobraževalnem centru v Iskri in zadnja leta predava tudi zdravstveno vzgojo. Trenutno je v bolniški. Vretenca so jo izdala. Nič čudnega, ko pa imajo profesorji telovadbe toliko napora. Ze v normalnih pogojih, kaj pa šele iskr-ški, ki letajo od ene telovadnice do druge, kajti vsa ta
dolga leta le gostujejo: zdaj na gimnaziji, zdaj v straži-škem Partizanu, zdaj na stadionu, zdaj na igrišču Save. Peš največ obleta vse te telovadnice in igrišča. Povrhu pa ima še zelo neugodne turnuse. Največ dela popoldne. Nič kolikokrat je že mislila pustiti vse skupaj in oditi drugam, pa ima rada ta kolektiv. Prej so si veliko obetali od nove šole na Zlatem polju, za katero so bile planirane kar tri telovadnice. A zdaj kaže, da bo nova šola imela le eno telovadnico in še to bo le hodnik, prirejen za telovadnico ...
Pa v tem zapisu o tovariši-ci Dani nismo mislili pisati o težavah Iskrine šole s telovadnicami, temveč o Dani-nem delu z učenci izven šole. Dana je namreč ena tistih profesoric, ki se vsa posveti učencu. Primanjkljaj pri urah telesne vzgoje skuša nadomestiti z raznimi oblikami šol v naravi. Včasih so iskrške učence vodili na smučanje na Zelenico, pred leti na Pokljuko, v kasarno, da je bilo ceneje. Potem so se zimski šoli v naravi morali povsem odpovedati. Prav tako pohodom. Obdržali so le poletno šolo v naravi na Stenjaku.
»Delo z učenci izven šole je velikega pomena,« poudarja Dana. »Tu ga veliko bolje in globlje spoznaš. V šoli je samo golo učenjer^pi časa za spoznavanje človeka. Takole v naravi, ko so otroci sproščeni, pa odkrivaš pri njih vse pozitivno in vse negativno in skušaš odpravljati vse slabo.«
Moti jo, da nimajo za šolo v naravi razumevanja celo nekateri pedagoški delavci. Še celo taki z dolgoletno pedagoško prakso. Ne uvidijo pomena šol v naravi, za katere se ona tako bori, da bi jih obdržali. Vsak se zapiči le v učni načrt, zanima ga le to aH ga bo predelal ali ne. Zmanjka pa časa za osebne stike z učenci, ki so še kako
pomembni za mladega človeka.
Veliko in odgovorno delo opravlja pedagoški vodja v šoli v naravi, v koloniji. Mesec dni prej že teko priprave zanjo. Vzgojitelji so ponavadi tako mladi, da so še sami potrebni vzgoje, saj so sami še pred kratkim gulili šolske klopi. Vsak dan znova jih je treba vzgajati. Program je poln. Ves čas je treba opozarjati na nevarnosti, ki pre-te otrokom. Odgovornost čutiš za vse otroke in še za vzgojitelje povrhu, pravi Dana.
»Učence, ki jih pripelješ v šolo v naravi, v delovno brigado, v kolonijo, moraš jemati ket ljudi, se z njimi pogovarjati. V šoli lahko ukrepaš s slabimi redi, z ukori, tu pa se moraš z otrokom pogovoriti kot človek s človekom, mu dopovedati, kaj je prav in kaj ni.
Moraš biti človek. Ne'kot fijakarski konj. V šoli v naravi, v koloniji, na pohodu, najbolj spoznaš mladega človeka. V šoli je lahko čisto priden in tih, v resnici je pa lahko velik problem. Tu pride vse na dan. Potem lahko ukrepaš, preprečuješ zlo. A kaj, ko zmanjkuje časa za te osebne stike. In na koncu ugotavljamo, da imamo učence vse bolj izobražene in vse manj vzgojene. Tu,« pravi Dana, »delamo največjo napako.«        D_ Doienc
odstotkov prebivalstva. To pa še vedno pomeni, da bo hrano treba s sovlaganji pridobivati tudi od drugod.
Znanje še pomembnejše
V pretežni večini predelovalne industrije bo tako kot doslej tudi v naslednjih obdobjih nosilec družbenoekonomskega razvoja. Nadaljnji razvoj pa ne bo več toliko slonel na povečevanju zaposlenosti ter ne bo odvisen od povpraševanja na razmeroma zaprtem domačem trgu. Osnove nadaljnjega razvoja so lahko le večja produktivnost dela, boljša tehnološka usposobljenost in izvoz. To pomeni, da kranjska industrija s sedanjim sorazmerno nizkim vlaganjem v raziskave in razvoj ob nizki stopnji avtomatizacije in inovativnosti ne bo mogla napredovati. Le postopna tehnološka specializacija bo zagotavljala visoko kvaliteto proizvodnje ob izbranih proizvodnih programih. Tudi sedanji premajhen delež strokovnih kadrov, ob sorazmerno visoki rasti zaposlenosti ne spodbuja dovolj kakovostne preo-
brazbe industrije. Zato je v smernicah dolgoročnega razvoja občine še posebno poudarjeno znanje, v katerega bo treba vlagati dosti več kot doslej.
•   Na leto 491 stanovanj
Čeprav je bila že za sedanje obdobje med letom 1970—1981 značilna silno dinamična stanovanjska gradnja, zgrajeno je bilo 5700 stanovanj, od tega več kot 3320 v družbeni, 2380 pa v zasebni lasti, so predvidevanja glede bodoče stanovanjske gradnje še bolj optimistična. V obdobju od 198b' naj bi v petnajstih letih zgradili 7370 stanovanj. Tako bi dosegli, da bi se v kranjski občini število gospodinjstev izenačilo s številom stanovanj. V letu 1981 je namreč živelo v 681 stanovanjih po dvoje in več gospodinjstev, 744 gospodinjstev v kranjski občini pa je živelo celo v poslovnih prostorih ali zasilno naseljenih prostorih. Prostora za stanovanjsko gradnjo, pa tudi za širjenje industrije zdaj v kranjski občini ni več na pretek, zato bo treba vse nadaljnje gradnje, še posebej družbeno usmerjeno stanovanjsko gradnjo, kar najbolj zgoščevati. To navsezadnje zahtevajo tudi vedno večji stroški za komunalno opremo zemljišč. Kranj že ima prostor za bodoče stanovanje in sicer na nekvalitetni, za kmetijstvo manj zanimivi površini v Bitnjah.
Nakopičene komunalne probleme, ki jih zaradi pomanjkanja denarja ni bilo mogoče že uspešneje reševati, bo treba prenesti v obdobje tja do leta 2000. To velja za oskrbo z vodo, za kanalizacijo, ceste. Pri energetiki kaže omeniti povečevanje porabe plina. V telefonskem prometu smo še vedno daleč za evropsko razvitimi deželami, tako da bo treba do leta 2000 povečati število naročnikov telefona za 23.000, če naj bi dosegli srednjeevropski nivo.
Dejstvo, da bodo možnosti razvoja v prihodnjih letih manj ugodne, bo seveda močno vplivalo, vsaj v prvem obdobju, tudi na družbene dejavnosti, saj bodo do leta 1990 sredstva zanje še vedno naraščala počasneje od rasti družbenega proizvoda v občini, v kasnejših letih pa bolj: predvideno je, da bi bil leta 1995 delež družbenih dejavnosti v družbenem proizvodu enak kot bo v letu 1985.
Skratka, ves razvoj za naslednjih petnajst let je tudi za kranjsko občino začrtan v precej manjših materialnih okvirih. Boljše gospodarjenje ne bo lahka naloga: večja produktivnost dela, pospeševanje izvozne proizvodnje ter razvojno-tehnolo-ških dejavnosti na eni strani ter pridobivanje več energije, hrane, večja vlaganja v raziskovalno delo, izobraževanje in informatiko so začrtane smeri, ki naj bi kranjski občini dajale pečat v naslednjem dolgoročnem obdobju. l m
GLAS 10. STRAN
ŠPORT IN REKREACIJA , KINO
PETEK, 8. JUNIJA 1984
ŠPORT
OB KONCU TEDNA
Kranj: kolesarjenji' od Stražišča do Zbilj — V počastitev krajevnega praznika Stražišča prireja Trini klub Sava Kranj v nedeljo. II). junija, kolesarjenje na 30 kilometrov dolgi progi od Stražišča skozi Žabnico. Sv. Duh. Trato. Koteče. Zbilje (tu bo pred gasilskim domom tudi kontrola). Dragočajno. Tr-boje. Planino. Tabore in nazaj do Stražišča. Start bo med 8. in !). uro pred do mom TVD Partizan, Kolesarji, ki bodo prevozili progo med 8. in 12. uro. bodo na cilju prejeli -mačko kolesarja. Trim bo ob vsakem vremenu. Štartni ne ni. Vsi kolesarji se morajo med vožnjo ravnati po cestnopromotnih predpisih. Otrovi, mlajši od 14 let, se lahko udeležijo trima le v spremstvu staršev. (< z)
Kranjska jjora: tek na Vršič — Turistično društvo Kranjska gora prireja v soboto. 9. junija, ob Hi. uri tek od hotela I.ek v Kranjski gori do Erjavčeve koče na Vršiču.
Kranj: nogometnu liga — Na sporedu je zadnje kolo občinske nogometne lige. Razpored tekem — člani sobota ob 18. uri — Trboje : Kokrica. Šenčur : Primskovo. Britol : Zarica, Preddvor : Hitnjo. Velesovo : Visoko, Grintavec : Hrastjo: pionirji, sobota ob 18.30 — Ko krica : Naklo. Bitnje : Sava, Primskovo . Britol. Zarica : Šenčur. — D. Jošt
Kranj: kolesarska dirka za pokal Stražišča — Kolesarski klub Sava prireja v počastitev krajevnega praznika Straž.išče v soboto tradicionalno kole-satsKo dirko na dirkališču v Stražišču. Start bo ob 9. uri. Udeleženci bodo razdeljeni v več kategorij: veterani A, B. C. D. E in F, člani A, B in C. pionirji, mlajši in starejši mladinci, rekreativci
in ženske, (-dh)
Kranj: nogomet Triglav : Stol — V
predzadnjem kolu slovenske nogometne lige se-bodo igralci kranjskega Triglava pomerili v nedeljo ob 17. uri-na stadionu Stanka Mlakarja /. nogometaši Stola iz Kamnika. Domači igralci si bodo z zmago zagotovili obstanek v ligi, gostje pa bi bili s porazom še bliže i/padu. (-dh)
Jesenice: športne igre Gradisa — Na jeseniških športnih igriščih bodo da-;..s in jutri. 8. in 9. junija, potekale ju-Oilejne, 30. športne igre delavcev Gradiš«. Nastopilo bo več kot 700 tekmovalcev in tekmovalk iz 19 temeljnih organizacij in delovne skupnosti skupnih služb. Pomorili se bodo v osmih športnih panogah. Tekmovanje se bo pričelo v petek ob 16. uri in nadaljevalo v soboto ob 8. uri — J. Rabič
Tenetiše: nogometni turnir — V po častitev krajevnega praznika Tenetiš bo na domačem igrišču tradicionalni nogometni turnir, na katerem bo sodelovalo 32 ekip iz bližnje in daljne okolice. Tokmovunje se bo pričelo danes ob 16. uri, se nadaljevalo jutri med 8. in H*, uro. sklenilo pa v nedeljo, ko bodo na sporedu medsebojna srečanja zmagovalcev osmih predtekmovalnih skupin. Športno društvo Podgorje, ki prireja nogometni turnir, bo hkrati pripravilo tudi kegljanje za športno kolo, poskrbelo pa bo tudi za zabavo. — I). Papler
Ziri: tretji kolesarski krom .me ter — Smučarski klub Alpina Žiri prireja v soboto ob 17. uri tradicionalni, tretji kolesarski kronometer na 10 kilometrov dolgi progi od zadružnega doma do Račeve in nazaj. Tekmovanje bo potekalo v naslednjih kategorijah — mlajši in starejši pionirji, rekreativci do 35 let, od 35 do 40 let, veterani A, B, C in D ter ženske. Kategorizirani tekmovalci ne bodo nastopili. Prireditelj sprejema prijave do 16.30 pred zadružnim domom Štartinine ni. Najboljši trije prejmejo kolajne, izžrebani pa se praktične nagrade.
Sindikalno prvenstvo v malem nogometu
Radovljica — Zveza telesnokultui-nih organizacij ir. občinski svet Zveze sindikatov Radovljica prirejata v torek ,n četrtek. 12 in 14 junija, na travnatih igriščih v okolici Radovljice občinsko sindikalno prvenstvo v malem nogometu. Vsaka sindikalna organizacija lahko nastopi z dvema šestčlanskima ,.;s!pania. Prijuvnina /naša 200 dinar ,,.v. Tri najboljše ekipe bodo prejeli« pokalo, zmagovalci pa se spominske
kolajn«- (c/)
r
PREJELI SMO
Pristransko sojenje
Nil (lorenjskem košarkarskem prvenstvu :a mladince in kadeti' smo bili priča donudkom. ki ne sodijo v šport, /a pmner na rajam tekmo med kadeti škofjeloškega Loktiin-eesia m kranjsket/a Lrinlttvu. Sodnik srečanja je s pnstranostjo. z očitnim navijanjem :a c/oste spravljal v obup nuade košarkarje i: Škofje Loke. .Vfl opa:ke aledaleev je odqovarjnl z nerazumljivim piskanjem prekrškov. Že ob koncu pričeta in v začetku druaega polčasa je poslal no klop tri najboljše domače igralce. Ob koncu tekme je želel celo fizično obračunavati z gledalci.
Lukšno sojenje ne bo pripomoglo k boljši kvaliteti gorenjske in slovenske košarke niti k tesnejšemu sodelovanju med klubom. \'asprot-no — pristranske sodniške odločitve bodo vzele voljo mladim igral eem in košarkarskim delavcem.
trener Jane/. Dolinar
AVTO MOTO ŠPORT
Janez Pintar tretji na Češkem
Horice — Na mednarodni eestnohi-trostni dirki v češkem mestu Horice je tekmovalec AMD Kranj Janez Pintar zasedel tretje mesto med 40 dirkači iz ČSSR, NDR, Madžarske, ZRN, Poljske. Avstrije, Švice in Jugoslavije. Čeprav je na startu napravil napako, se je kasneje z drzno vožnjo prebil v ospredje in dosegel lep mednarodni uspeh.
ČUK IN RENDULIČ V SISKU
Sisak — Domače avto-moto društvo je priredilo prvo dirko za državno prvenstvo v motokrosu v razredu do 125 cvm. Med. 30 tekmovalci je zmagal Urbanija iz Lukovice, mlada dupljan-ska dirkača, sicer tekmovalca AMD Kranj, Robi Rendulič in Željko Čuk pa sta se uvrstila na 10. in 19. mesto.
BERCE DRUGI, JAKOPIČ TRETJI
Ljubljana — Na 1200 metrov dolgi progi v Javnih skladiščih je bilo prvo slovensko prvenstvo v kartingu. Vladimir Borce (AMD Bled) je v kategoriji
do 125 cem zasedel drugo mesto, njegov društveni prijatelj Sandi Jakopič pa tretje. Na isti progi je bila tudi med narodna dirka, na kateri so poleg domačih tekmovalcev nastopili še dirkači iz Avstrije in Italije. Berce je bil po dveh vožnjah na odličnem četrtem mestu, v tretji pa je zaradi okvare na motorju odstopil in končal dirko na sedmem mestu.
M. Jenkole
KOLESARSTVO
Naši še drugi
KRANJ — Danes bo na Dunaju z zadnjo deveto etapo končana že tradicionalna mednarodna kolesarska dirka »Po Avstriji«. V glavnem mestu Av ■trije bo torej jasno, ali bo Švicarju Maurerju uspelo, da bo končni zmago-v alec te zanimive mednarodne dirke in ali bo reprezentantom SZ uspelo zadržati prvo mesto mod moštvi. Odgovor bo tudi, ali bo našim uspelo, da so kot moštvo drugi in ali bosta Bulic in Cuderman zadržala mesti med prvo dese terico v generalni uvrstitvi.
Po vseh osmih etapah gre skoraj vse po načrtu. Švicar Maurer nosi še vedno rumeno majico, reprezentanca SZ je v mostvenem vodstvu, Jugoslovani so v tem delu tekmovanja na odličnem drugem mestu, med posamezniki pa sta Bulic in Cuderman na petem, oziroma šestem mestu.
Skupni vrstni red — posamezno — 1. Maurer (Švica) 22:47,51, 2. Krasnov (SZ) 1:3.1 zaostanka. 3. Burda (ČSSR) 2:01. .>. Bulie .'1:20. 8. Cuderman (oba Jugoslavija) 3:31;
inoštveno — 1. Sovjetska zveza 68:25.34, 2. Jugoslavija 1:47 zaostanka. 3. Poljska 4:50. 4. Avstrija 16:04. 5. Švica 16:31. »
-dh
NOVO V KINU
Eden najbolj gledanih filmov o legendarnem junaku vseli čusov,Tar-ltnu /( bil brc  dvoma Tarzan In njegOVHprijateljica, v kutercu, sta igrala lohnu Weismulei in Munn OSulivan. Film je bil posnet leta VXll in pred-\u,vlu vrhunsko delo svojega žanra, filmu bo kmalu potekla licenca, zalo »O bimo lokrut v naših kinematografih verjetno zadnju odeli
ninamičen film KAMION SMKT1 bo zagotovo poltul tudi gorenjske kinod orane. C„e za malce utopično zgodbo, vendar b, se lahko zgodila Ju-d i t esti k no Svetovna vojna je opustošila zemljo ,n umcilu skoraj vse zalogi ksiik no. nredelih vo~i neobičajno vozilo, na katerem je grupa
V'°M;%ir^ W*f C"JJC- "a <l0l,C Ub'"s'
okorelih Zločini /        ' lQ ,,,,,,,, ki ,0 prC:wela. Tu
nad vso zemljom s, poki >u I.so sodelovanju V krajah
JC {m,i ^^^^^^o^j^ Mladenko je odpe-
iT'';,,'ir^ikrZ Striker'kmalu odknje njeno skriva-
filmu -Vojna zvezd«.
Namizni tenis
v škofjeloški občini
Napredka ni
Škofja Loka — Kratka ocena pravkar končane namiznoteniške sezone v škofjeloški" občini bi se glasil: čeprav je za to športno panogo v občini veliko zanimanja in je na voljo tudi dovolj inštruktorjev in vaditeljev, sta dva stara milijona, kolikor je bilo na razpolago denarja /a celotno nami/noteniško dejavnost, odločno premalo, da bi lahko dvignili kakovost igre na višjo raven. V ospredju so bile ekipe in posamezniki, ki so že vrsto let med najboljšimi. Do spremembe je pravzaprav prišlo le na vrhu: Kondor, ki je bil trinajst.let zapored občinski prvak, je moral letos to mesto prepustiti prvi ekipi I.TH, v kateri je tokrat igral tudi nekdanji najboljši igralec Kondorja Rant. Za prijetno presenečenje so poskrbeli namizno-teniški igralci Iskre iz Železnikov; izgubili so sicer kar štiri srečanja in zaostali za prvaki /a šest točk, toda to je še vedno zadostovalo za odlično drugo mesto. Dolgoletni prvak Kondor jo pristal na tretjem mestu, za njim pa so se razvrstili Gorenjska predilnica. Polet I. Jelovica I, Termika I in Gabrk.
V B skupini je premočno, s kar osmimi točkami naskoka, slavila druga ekipa Poleta, ki je gladko premagala vse svoje nasprotnike. Drugi je bil Kondor II in tretji Podlubnik 81. Na naslednja mesta so se razvrstili Karlove, EGP, Center slepih in slabovidnih, LTH II, zadnja pa je bila tretja Kondorjeva ekipa, ki v 14 srečanjih ni okusila slasti zmage.
V C skupini so najboljo igro prikazali člani druge ekipe Iskre iz Železnikov; osvojili so vse možne točke in oddali le sedem nizov. Druga je bila s šestimi točkami zaostanka tretja ekipa Poleta in tretja druga postava Jelovice. V sredino lestvice sta se uvrstili ekipi obrtnikov in prvo moštvo Doma učencev, zadnja tri mesta pa so zasedli Dom učencev II, Poden in Polet IV.
J. Starman
TENIŠKE NOVICE
Eerenčakova in Stare v državni reprezentanci — Manja Ferenčak je aprila nastopila z mladinsko državno reprezantanco do 18 let na tekmovanju v Firencah, Primož Stare pa maja^ z enako moško ekipo v Aleksandriji. Eerenčakova, Stare m Mojca Bor so kot člani slovenske reprezentance do 18 let nastopili na tekmovanju za jugoslovanski pokal v Titovem Velenju.
Odbojkaricam Bleda ni uspelo
Bled — Zmagovalke republiške odbojkarske lige. igralke Bleda se tudi letos niso uspele uvrstiti v drugo zvezno ligo. Na kvalifikacijskem turnirju, na katerem sta igrali še zmagovalni ekipi Bosne in Hercegovine ter Hrvatske — Ferijalac-Hemija in Dubrovnik, so zasedle zadnje mesto. V prvi tekmi so gladko, s 3:0, izgubile s prvakinjami bo-sansko-hercegovske lige, v drugem srečanju so gladko, s 3:1, odpravile ekipo Dubrovnika, o njihovi usodi pa je odločal medsebojni .obračun Dubrovni ku in Forijalca-Hemije. Bosansko-her-cegovske prvakinje so presenetljivo (in na sumljiv način) izgubile z izidom, ki je igralkam Dubrovnika zadostoval za drugo mesto.
B Rauh
Kranj — (lani kolesarske sekcijo Mladinske knjige so se r počasti te v praznika mladosti odpravili na sedemdnevno, 1 150 kilometrov dolgo vožnjo, med katero so obiskali vse poslovalnice Mladinske knjige v Sloveniji. 1: Ljubljane so se odpeljali v Celje. Titovo Velenje, Maribor, 'Zagorje. Kumrovee, \ovo mesto, Metliko. Kočevje, Cerknico, Novo Gorico m se prek Vršiča spustili v Kranjsko goro. V Kranj so prispeli r četrtek, 31. maja, ob 11. uri. se ustavili pred prodajalno Mladinske knjige na Maistrovem trgu (na sliki), zatem pa prek Domžal nadaljevali pot v Ljubljano. Kolesarji Mladinske knjige, sicer sindikalni prvaki Slovenije v (estni kolesarski vožnji, so povsod vzbudili veliko pozornost (-re) Koto: K. Verdan
Enaintrideseta mednarodna veslaška regata Bled '84
Na Bledu veslači iz desetih držav
LJUBLJANA - Blejsko jezero je pripravljeno za jutrišnjo in nedeljsko mednarodno veslaško tekmovanje, ki je teden dni prej kot mendarodna regata na znameniti progi v Luzernu (Švica). V Luzernu bo v tem času tudi mednarodni kongres veslaške federacije in na tem kongresu bodo dokončno sklenili, katere posadke bodo še veslale in katere discipline bodo izločili iz tekmovanj.
Na Bledu se bo na enaintrideseti mednarodni regati tokrat zbralo kar stošestinpetdeset članov s štiristotriin-šestdesetimi veslači iz desetih držav. V konkurenci mladincev, članic in članov bodo na Bledu posadke iz Avstrije, Italije, ČSSR. Grčije. Bolgarije, Romuni je, NDR. ZRN, ZDA in Jugoslavije. Prijavljenih je enaindvajset jugoslovanskih klubskih posadk. Naši čolni naj bi
se enakovredno kosali /. ostalimi reprezentančnimi posadkami. Sobotna in nedeljska regata na Bledu ima še en pomen. Tu bodo namreč zbrane reprezentančne posadke, ki se bodo skušale z dobrimi mesti prebiti v olimpijske reprezentance. To velja tudi za četverec Hloda, veslajo Krašovec, Prešeren, Janša, Frčej. ki se bodo prav na doma čem terenu skušali prebiti med olimpijske jugoslovanske čolne. Fantje pridno trenirajo in blejski četverec je tudi kandidat /a eno od prvih mest. Fantje bodo prvič nato nastopili na močni mednarodni regati v Luzernu. V Luzernu bodo zbrani najboljši veslači, le reprezentance SZ/ne bo. Na Bledu bo tudi na tej regati izvrstna mednarodna konkurenca, saj bo nastopila tudi popolno veslaška amerišla olimpijska reprezentanca, ki že trenira na blejskem jezeru. V moški konkurent i so organizatorji na Bled povabili tudi olimpijski splitski dvojee s krmarjem V tem čolnu veslata Ivaruic in Celenta. medtem ko je za drugi olimpijski jugoslovanski čoln, dvojni dvojec. veslata
Stanulov in Pančev. zvezni trener Sr-boljub Saratlič nastop na Bledu odpovedal.
Vsekakor bodo zanimivi boji tudi v mladinski konkurenci. Vse naše posadke se bodo borile za reprezentančni dres, ki jim bo omogočil nastop na letošnjem mladinskem svetovnem prvenstvu, ki bo na Švedskem. >a te' blejski regati naj bi dobro pripravin-nost pokazali veslači četverca brez krmarja izolskega Arga in Bleda ter tudi domači čoln dvojec s krmarjem. Branika in Jadrana iz Zadra.
V obeh dneh se bo tekmovanje ki i -pod pokroviteljstvom delovne organi zacije Vezenine Bled, dopoldne s pred-tekmovanji začel ob 9., finalni boji ob 15" uri" D HumeT
*5n
ROKOMET
Mladinke Dupelj zmagovalke
Kranj — V skupini center mladinske republiške rokometne lige so dosegle velik uspeh igralke Dupelj. V konkurenci desetih ekip so zasedle prvo mesto z 29 točkami in s samo tremi izgubljenimi srečanji. V derbiju za naslov prvaka so v Ljubljani igrale neodločeno z Olimpijo (16:16), med drugim pj so premagale tudi Šentvid (15:4), Preddvor (22:5) in Peko (17:12). Druge sobi-le mladinke Olimpije in tretje igralke Itasa iz Kočevja. Rokometašinje Alpie-sa so v 17 tekmah zbrale 23 točk, kar je zadostovalo za četrto mesto, pete so bile s točko manj igralke Preddvora, šeste mladinke Ratitovca, sedma ekipa Kamnika in na zadnjem mestu igralke tržiškega Peka.
J. Kuhar
KINO
KRANJ CENTER - H. juniju: amer. bmr. krim. film silAHKV.il v STROJ oh
Iti..  IS   ni  fO. url, !>. juniju: u mer. bore.
krim film silAHKY.HA STROJ oh Ki., is in Ji>. uri, premieru »mer. lune. filma KAMION SMRTI ob uri, tO. juniju: umer tiare. Lonudija UHOS'l O l'll I.) ob lil. mi. (imel lune. film SliARRVJl l STRfil <W> /r... 17. in IV. uri. tnnei. tiare. ryr>(7. film SIIO(,( \ - JAPtiSSKI tO./SMU l Ol) 'JI. uri. II. in l'J. juniju; mm i barv. film SIKHil \ - JAPO\SKI m/.SMMOIUA <ib Iti. in V.) mi. IX juniju: nem tnire emi
fdm šisi S\ i:i)i\.i v i\rni\.\n ob it;..
is. in 30. uri, 14. juniju: mm i  barv tdin
k.\\ih)\ suru nb in., is. m m uri
KRANJ STOtltlC - H. juniju: 1l<l bare.  film  Tl(il«)\   /{/..S ,,h   Iti..   IS ,„ -'<> Uli, II. juniju: muil  Imri   lilm l'()HIS-XII I MAKS vil Ki. mi. aut. lune film I .It -
no/nu t /■ au,\/<)Xki<■■„!> is in -o uri,
tO. juniju: uiii/l  bmr  krim. lilm 1'OIUS
\i 11 maks ob i-i ,„ is mi. dan. ban emi. lilm /.l/v i./ \/ i'KiDts \ MOJO /'< > SIII.IO nlr l<>. in i. ineimeni u mer. lune filmu I Ali/A \ IX XIII,()\ A l'KI.IA 111.11-(VI Ob ><) mi. II. in l'J. juniju; amei bmr lilm IAIl/A\ IX \JEUOVA l'[{I.IAIIIJI-< 1 nI, Ki.. IS. ni JO uri. IJ. juniju: umer bare film \.\KI l)\lh SltlMIt ,,b Ki. is in JU. uri. t4. juniju: fraHC. lune cnu plin l',H, S 1'llH \ IK. \ nI, Ki. IS. ni Ji) uri
IK/.lC — II. juniju; lumul, bari film XI /'/.'/ \iAi.ui\i i/ 1'ikia ob m uri, fmm
bure. komedija XI VI SIIŠ t.II /;/ M \l>\ II oli IS ni JO uri. premieru amei. lune Uomeihje KAKO St /XUllli SVOJEGA si l 1 <>i, 22 uri. iti juni,,,; fmm imn /.,,
medija \7. /T.ST/.Š fM DExt SPATI ob r, m 17. mi. nem lune emi film TRI S\ I 1)1 \U VI lill'1 kil. IVC ,d, m u,i. umer hare uKei/ lilm KAMI()\ SMRTI ,,b JI uri, ti. juniju: rfcin**! imn . emi film /MsAl XI Vlili), š l l/a/o/'<>\///./<>„/, IS. in JD mi. fj. juniju: umet Imn ,,,s( Klin .11/1)1 ( I V/l iHH.ld VIKU,l ,,/. l.s
in JO. itn. t:i. juniju: mil -spim bme ttkt g.
iiim uiv.to.s - itn. i/ vekla Dzr.v
C < / / o/) IS. in JO uri, II juniju; u m.)!, bure film POBESNELI MAKS ob iS. in JO uri
l\AUMK DOM     .*/. juniju: OH \«r Imn.
film MOJE PESMI -- MOJE SANJE ob 16 in TQ mi. 10. juniju: mnei barv. (Um MOJE PESMJ - V#Orft SANJE ob M "i ""• ital ban. lilm 1.11 IHV/I'Iti I / AMAZONKI, <d> JI im.  ti. juniju: ital   '""i film
l.lliuv/lllll / AMAZONKE ob is ,u jo. uri. Ki. juniju: pum imn komedija V/ /T.SV/.s /.// OEM SVA 11 is m J" 'C'. It juniju; fru ni bure. tlHIt lili, S IH OL KIKA ob IS in JU. uri. 14. juniju; nem lune erot. Kim ŠEST š \ EDIN J \ INTERNATI' ob is in JO. uri
DUPLICA - !>■ juniju; mnei 'mre .lilm IAU/A\ IX \.H (.'M 1 PRIJATI UIC I "'' 20. uri, 10. juniju: mner bare film TJVIS II DVAKRAT ob /'. uri, ital barv film l.H l)i)/l IH I / A\lA/(>\lsl Ob 17m V) uri. 13, juniju: mnei bme uki ij /'''" KAMION SMRTI ob jo. mi.  II juniju;
mu,,   l>„n    film SIKH.l X JAPONSKI
\().lsKO\( UMA ob JO. uri
JESENICE KADIO - S. juniju: umer barv. lilm /l\lš 11 D\ IM.M/ oo /.'/. uri, premieru mnei buri   filmu KAMI ON SMIITI ob Jl url, U. juniju; [rant. barv. krim  film Vltoilsio\Ai.li  <>'> '"• "'
/<». uri, 10. juniju: Irmu bmr punt. film VIKU I SK)\AI I ( Ob 17 ni KI Uri, 11. jn-niju: houffli bme Kim XI VKIMAi.l.H) I I/ PEKI A oh 17  m III. uri, l- jumju;
m,ur bure komediju KAKO SI RESITI SVOJEGA SEFA Ob 17. m 19 uri II juniju:
uriet bme lilm SIIAItMII l STROJOM i' Dl V.), uri
II s/ \/<7   VI \ \/  -  H. ni • /<""/".
fratli Imn erol Klin JAVNA HtSA \ PA' lil/1 ob IS ni 'o uh. 11). junija: premici0 jun btt e. filmu MAH V l \Sl Al II 00 Iti. Uti, Ital. buri lilm IAI<>\ I /LAH < ('" /.7,7 ob is m tO uri, II- 1" J"'"i": amei bme. knm film SUARKVWST'Ji~ ol, IS ni Jn im. II. juniju; mu, , bme film MO.II PESMI - MOII VI V" ob 17 i» I i), uri
KRANJSKA GORA - A junija: unol.
buri: akcij, film POBESNELI MAKS := 17 uri. !). juniju:umer. bure. film SHOCI X - JAPONSKI VOJSKOVODJA ob lil uri. 12. juniju: umer bme film KAMION SMRTI ob !<). uri
DOVJE — 10. juniju: ital. barv aki fdm UANAOS - /(/(. // PEKLA D/l V-
i.l l ,,h jn. uri, II. juniju: frane. barv, trot. film JAVNA HIŠA V PARIZV ob 20. ,m
SKOPJA LOKA SORA - S. junija: fmn.
barv erot. film OTOK STRASTI ob IS.30 in '11 .u 9. in 10. junija: anal spektakei BOJ
//M vol o/> is.:io m Jo.:io
POIJANE —  S. juniju m o( IM ob 20. uri. 10. juniju: ital. akt
i:n\in\ll\ ob m. uri
ŽELEZNIKI — * juniju: ume: spektakl i i >l\ 1 TITANOV oh {)- juniju:
, nlm OTOK STRASTI ob 20.30. 10. junija: Hum. ilrtimu Oi IM ob is.:m m 2030 UADOVUICA - * juniju; e.ngl. barv. „lm l.lt HIMFC IAD\ t HI ITI HI l ob >t, uri 0. juniju:umer. ban: film PASJI Sl-\i,\l (,b !s. uri, umer. bare. Jdm SITt.li i t i\ll 1 ob ?0. mi. 10. juniju; anal. barv nm IM MMEC I IDI i HA IT! Hit oh [Titriumcr. barv. film PASJINVtWUo* •i, H in i:i. juniju: mr.er bmr tilm vi vi ii Isl /\/•/••> ob 20. im. I2.juaija.augi , film l II RIMI i IAD1 CHATTl Ri | 1       4. junija: anal. bure. film BOL-
tiAmm\m 'b jo. uri
m H) - ft. junija! a mer. barv, JU* vil viVOl / ob 20. uri. 9. juniju:umer. ban-. y,   o OK SMRTI ob IS. m JO. uri, 10. ju. "!" (   '    i,mr. filmPlACAVSKllAVob n,JU: in l> junija: omer. bare. film
L't!!i \l\OVI ob 20. »rt, IS juniju.
ob 20. urif
.»ivi _ </ ii/i»i>»- amer. bare. Jil » D?A[¥KFlFV0b20.uri,  1» jamu,: " " nlmlAHUAliKi:/ !iO/XAn-
■■«•>' ' ,v m 20 uri, 14. juniju; amer
PETEK, 8. JUNIJA 1984
GLAS SVETUJE IZLET IN ODDIH
11. STRAN GLAS
IZBRALI SO
ZMflS
V tovarniški trgovini blejskih VEZENIN — TINCA, smo opazili, da imajo zopet na zalogi dolge ženske spalne srajce. Narejene so iz mešanice bombaža in poliestra in imajo vezane naborke ob vratnem delu in na rokavih. Na zalogi so od št. 38 do 48. Zaradi manjših' napak, jih prodajajo 30 % ceneje, od 1360 do 1600 din. Naj še omenimo, da je trgovina odprta vsak dan od 8.—19., ob sobotah pa od 8.—13. ure.
Komplet na sliki je sestavljen iz tunike in krila. Je iz butične kolekcije, ker je bil narejen v manjši seriji. Surovinski sestav je bombaž in sintetika z dodatkom lanu.
Kupite ga lahko vAlmirinih trgovinah v Radovljici, na Bledu, na Jesenicah in v Bohinju.
^aini GRADBINKA na Primskovem v Kranju ima-V MERKUR^ ZZnvrstnega gradbenega materiala, zlasti opeke raz-jo veliko izbiro ™Z"°J™ k%kor tudi betonskega železa v kolobarjih in nih dimenzij m kf°v°sN'a zalogi so tudi razne armaturne mreže, izola-&£*'7inn opremajMlno ogrevanje._
,m a CKUPNOST BUKOVICA - Š.NKOVTURN in VODICE,
»^enopolK organ.zac.je
t°e? odborNGORENJSKEGA ODREDA
VABIJO NA
PRAZNOVANJE KRAJEVNEGA PRAZNIKA 13. JUNIJ
><5 m.kovica — Šinkovturn in Vodice
K  fn obletnice uspešnega preboja Gorenjskega
ofdreda-13. junija 1944 v Vesci pri Vodicah.
nBOTO 23 junija 1984 ob 17. uri pri spominskem obeležju v Vesci pri Vodicah
D   nram prireditve:
_ prikaz preboja Gorenjskega odreda na mestu zgodovin-
S^avno^ - Prvi k°misar Gorenjskega odreda
~~ tov. Vinko Hafner
— ^l^r^ot%tau\e borcev Gorenjskega odreda s kraja-—~ pri smučarski koči na Selu
Taborni ogenj
bljeni borci in aktivisti NOV, mladina in krajani!
DIVJE JEZERO PRI IDRIJI
Med slovenskimi jezeri prevladujejo ledeniška, zato je še toliko zanimivejši obisk kraškega Divjega jezera pri Idriji.
Jezero je sicer majhno (ob povprečnem vodostaju dolgo 70 m in široko 35 m), stisnjeno med cesto in mogočno steno pod črnovrško planoto. Prav temačna slikovitost jezerca, obdanega z mrkimi stenami, je ena izmed posebnosti Divjega jezera. Po tem prvem vtisu pa se pozornemu obiskovalcu kar druga za drugo ponujajo znamenitosti. Lepo je viden navpičen prelom, ob katerem je nastala tudi jezerska kotanja s kraškim izvirom. Pod steno se namreč nadaljuje podvodni rov, ki so ga jamski potapljači raziskali do globine 83 m.' Nepotapljači seveda le slutijo pod mirno zeleno jezersko gladino vhod v to nenavadno podzemeljsko jamo, zato pa si lahko prav vsi ogledajo najkrajšo slovensko reko Jezernico. Pretaka se iz jezera in se že po 55 metrih izliva v Idrijco.
V jezeru žive postrvi, v jamskem delu pa tudi drobne podzemeljske živali (predvsem rakci) in človeška ribica. Življenjski pogoji v neposredni okolici pogojujejo rast alpskih rastlin, ki so se na hladnejših in senčnih mestih lahko ohranile še po ledeni dobi. Tako lahko ob poti občudujemo belocvetno mesojedo alpsko mastnico, rumeno milje, alpsko grozdičje in grmičke dlakavega sleča ali rododendrona.
V stenah nad jezerom uspeva tudi kranjski jeglič, slovenski endemit, kar pomeni, da raste le v naši ožji domovini. Najdemo ga od roba Trnovskega gozda
preko Idrijskega, v okolici Ljubljane in na Notranjskem do Roba. Ljubki značilno vijoličasti cvetovi se odprejo v drugi polovici aprila.
Ob jezeru uspeva tudi tevje (Hacquetia epipactis), imenovano po naravoslovcu Balthasarju Hacquetu. Pogumni raziskovalec je bil le eden od idrijskih zdravnikov, ki so se poleg svojega rednega poslanstva ukvarjali še z raziskovanjem idrijske okolice. Zato ni nič nenavadnega, da bližnjo Idrijo imenujemo tudi žarišče botanične vede v Sloveniji.
Pravo nasprotje so toplejša južnejša pobočja, posejana z drevesci črnega gabra in malega jesena, znanilci toploljubnega rastlinstva.
Zaradi vseh teh značilnosti uvrščamo Divje jezero med najpomembnejšo slovensko naravno dediščino. Od leta 1967 je zavarovano kot naravni spomenik, pet let pozneje pa je bila okoli jezera urejena pot, opremljena s pojasnjevalnimi tablami.
Dostop: Iz Idrije 2 km po magistralni cesti proti Logatcu do Podroteje (začetek serpentin), kjer nas kažipot usmeri na desno ob Idrijci navzgor proti Idrijski Beli. Po 200 metrih novo asfaltirane ceste se zapeljemo čez most, nato pa se cesta na desni strani razširi v parkirišče, kjer stojijo table z najpomembnejšimi pojasnili. Tu je začetek in konec kratke, a bogate in slikovite učne poti.
V zbirki Kulturni in naravni spomeniki Slovenije je izšla knjižica o Divjem jezeru.
KOMPAS-
JUGOSLAVIJA
KOMPAS VAM 1E NAŠEL PROSTOR POD SONCEM
BOŽAVA — DUG. OTOK
daleč stran od avtomobilskega hrupa
DESETDNEVNE POČITNICE S PREVOZOM
od 12.700 din naprej
Hotel Božava se nahaja v istoimenskem kraju na Dugem otoku, tik ob morju skrit v borovem gozdu. Je edini objekt B kategorije na otoku.
Pestro razgibana obala, čisto morje in veliko sončnih dni vam omogočajo prijeten oddih. Sposodili si boste lahko jadralne deske, jadrnice, čolne in sandoline in udeležili potapljaške šole in tečaja jadranja na deski.
Podrobnejše informacije in prijave v vseh KOMPASOVIH poslovalnicah in pri pooblaščenih agencijah.
SOZD
ALPETOUR
TOZD Potniški promet Kranj
razpisuje kadrovsko štipendijo za študij
na Višji pomorski šoli Piran,
oddelek prometne tehnologije.
Kandidati morajo obr. 8,40 priložiti še:
— potrdilo o vpisu,
— overjen prepis oziroma fotokopijo zadnjega šolskega spričevala,
-— potrdilo o premoženjskem stanju,
— potrdilo o OD v družini v preteklem letu.
Prijave sprejema kadrovska služba Kranj, Koroška cesta 5 ali Škofja Loka, Titov trg 4 b in sicer 8 dni po Objavi.
ZAVOD ZA SOCIALNO MEDICINO IN HIGIENO GORENJSKE,
Kranj, b. o., Gosposvetska 12
Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge
- KEMIJSKE IN FIZIKALNE ANALIZE SANITARNIH VZORCEV IN DAJANJE STROKOVNIH MNENJ
(za nedoločen čas)
Pogoji: — visoka strokovna izobrazba kemijske ali kemijsko-teh-nološke smeri, — zaželjene 2-letne delovne izkušnje.
Pismene ponudbe z dokazili pošljite v 8 dneh po objavi oglasa na gornji naslov. Izbira kandidatov bo objavljena v 15 dneh po preteku razpisnega roka.
O
PLANINSKO
DRUŠTVO
KRANJ
Organizira planinsko turo po poti prijateljstva na italijanski vrh
JOF Dl MONTASIO
(2753 m).
Odhod avtobusa 23. junija 1984 ob 5. uri zjutraj izpred hotela Creina. Potrebna je planinska oprema, hoje je okoli 8 ur.
Prijave sprejema pisarna Planinskega društva Kranj do zasedbe mest v avtobusu, vendar najkasneje do 14. junija.
J/
DEŽURNI VETERINARJI
od 8. 6. do 15. 6. 1984
za občini Kranj in Tržič Od 7. do 23. ure Živinorejsko veterinarski     zavod, tel.: 25-779 ali 22-781, od 23. do 7. ure pa na tel.: 42-175
za občino Škofja Loka HABJAN JANKO, dipl. vet., tel. 69-280; Žiri, Polje 1 KRIŽNAR MIRO, dipl. vet., Godešič 134, tel.: 62-130
za občini Radovljica in Jesenice
PAVLIC FRANC, dipl. vet., Zasip, Stagne 24, tel.: 77-639
REGATNI ODBOR BLED
prosi deskarje in jadralce, da v dneh 9. in 10. junija ob priliki VESLAŠKIH TEKMOVANJ ne prihajajo na Bled, ker bi lahko prišlo do nezgod in tudi do motenja tekmovanja.
Hvala za razumevanje!
ALPETOUR
Vabimo vas na plesne prireditve na novo urejeni terasi hotela Creina v Kranju, vsak petek in soboto od 20. do 01. ure.
Igra ansambel Modrina. V petek, 8. 6. 1984 nastopa tudi plesna skupina ARUBA.
Kolektiv hotela!
O LAS 12. STRAN
OGLASI, OBJAVE
PETEK, 8. JUNUA 1984
novo
Ren
ault
11
TO P ,
petimi v,.. Dobro izbran 1,4 menjalnikom je zelo ekonom,^ na 100 km pri hitrosti 90 km/h.Motor iruc opremljen je z integralnim elektronskim vžigom; pi. vrtljajih na minuto razvije moč 43 kVV/ISO (60 KM/DIN); poraba gor\\/a po normativih: 5,1/6,9/7,4 I na 100 km. Največja hitrost je 156 km/h.
ovo
nit 9 Die*
o\o\enSV_sart>°
Vabimo vas, da nakup opravite pri
IMV
Trgovski delovni organizaciji MURKA, Lesce, v njeni poslovalnici AVTO MURKA tel. 74-860
murka
RENAULT
ZALPINO v vroče poletje
V stani, prijateljica moja,
moja lepa, in pridi!
Zakaj, glej, zima je minila.
deževje je nehalo, prešlo.
Cvetlice so se prikazale v deželi,
čas petja se je približal
in grlice glas se sliši, v naši krajini. Hebrejska lirika, odlomek Visoke pesmi
Lepe bi bile rade pod noge. Lepe za čez dan, za zvečer. Višja peta naredi nogo bolj sloko, vitko. Posebej na to so mislili pri Alpini, ko so pripravljali kolekcijo sandal za to pomlad in poletje.
In kje vse lahko izbirate Alpinine sandale? V Kranju na Titovem trgu, v Škofji Loki pri hotelu Transturist in na Mestnem trgu, na Jesenicah v
trgovskem centru, v Kranjski gori in v centru Domžal.
OSNOVNA ŠOLA JOSIP BROZ TITO PREDOSLJE
Komisija za delovna razmerja razpisuje prosta dela in naloge
- UČITELJA SLOVENSKEGA JEZIKA
za določen čas (nadomeščanje delavke na podaljšanem porodniškem dopustu) Nastop dela 1. 9. 1984.
- VZGOJITELJICE
za določen čas (nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu)
Nastop dela 1. 9. 1984.
Prošnje oddajte v 8 dneh po objavi razpisa na naslov Osnovna šola Josip Broz Tito, Predoslje 17 a, Kranj.
PLANUM n. suh. o., TOZI) SMUČARSKI CENTER KOBLA
BOHINJSKA BISTRICA, b. o.
Po sklepu zbora delavcev razpisuje v skladu z določili Zakona o združenem delu, Statuta, TOZD SC Kobla Bohinjska Bistrica in Družbenega dogovora o kadrovski politiki na območju radovljiške občine dela in naloge individualnega poslovodnega organa (reelekcija)
DIREKTORJA TOZD
Za opravljanje teh nalog morajo kandidati poleg splošnih pogojev, določenih v 511 členu Zakona o združenem delu, izpolnjevati še naslednje pogoje:
— da imajo najmanj srednjo izobrazbo,
— da imajo 5 let delovnih Izkušenj v isti ali sorodni stroki,
— da so afirmirani kot strokovnjaki in organizatorji,
— da so moralno politično neoporečni,
— da aktivno obvladajo en svetovni jezik.
Zainteresirani kandidati naj pošlje JO svoji- ponudbi I doka/ili strokovne izobrazbe in prakse na naslov Planom TOZI > S( Kobla, Radovljica, Gorenjska cesta 2t>. v roku H dni po objavi.
Osnovna šola MATIJA VALJAVEC PREDDVOR
Komisija za delovna razmerja razpisuje naslednja prosta dela in naloge za določen čas s polnim delovnim časom za nadomeščanje delavk na porodniškem dopustu:
- UČITELJA razrednega pouka
Pogoj:
- "PA — razredni pouk (od 1. 9. 1984 dalje)
- POMOČNIKA RAČUNOVODJE
Pogoj:
- ESŠ (od 18. 6. 1984 dalje)
DEŽURNE TRGOVINE
IIHIIU,
nija bodo dežurne naslednje prodajalne:
KKANJ IN OKOLICA: DO Živila Kranj - TOZD Maloprodaja: SP Pri Peterčku, PC Vodovodni stolp, SP Zlato polje. SP Labore. SP Storžić Kokrica, SP Preddvor. PC Bn tof, PC Klanec, SP Planina-center od 7. re, SP Šenčur od 7. do 17. ure. Delikatesa Kranj: Delikatesa Maistrov trg 11, Naklo v Na k lem, Dom Srednja vas, Na vasi Šenčur od 7. do 13. ure. Klemenček Duplje. Hrib Preddvor, Krvavec Cerklje in Kc^ i nu Jezersko od 7. do 19. ure.
V nedeljo
10. juniju pa bodo dežurne naslednje
do 18. ure TOZD Kranj k lom
prodajaln
TOZD '
Kranj
Delikatesa Kranj- Delit Kranj, Krvavec Cerklje,'ATaklo esd k lem odi. do U. ure, TOZD Ma,V Na daja Kmnj. Gorenjka Cerklje ori?r°~
11. ure. ' do
TRŽIČ
ABC Bistrica, Mercator, Trg sv 16 od 7. do 17. ure, Živila Jelka T>°de bode 8 od 7. do 19. ure rg svo-
SKOFJA LOKA
SP Podlubnik
»ETEK. 8. JUNIJA 1984
OBVESTILA, OGLASI, OBJAVE
13. STRAN O LAS
ISKRA KIBERNETIKA
Industrija merilno-regulacijske in stikalne tehnike, Kranj, n. sol. o.
Delavski svet TOZD Orodjarna Kranj razpisuje prosta dela oziroma naloge'delavca s posebnimi pooblastili in odgovornostmi
VODJE ODDELKA ZA EKONOMIKO
Kandidati morajo poleg z zakonom določenih pogojev izpolnjevati k naslednje posebne pogoje:
- visokošolska ali višješolska izobrazba ekonomske smeri,
- 5 letne ustrezne delovne izkušnje,
- Doeoje ki jih za delavce s posebnimi pooblastili in odgovornostmi določa družbeni dogovor o kadrovski politiki v občini Kranj.
Mandatna doba za razpisana dela je 4 leta.
Kandidati naj pisne prijave z dokazih o izpolnjevanju pogojev in kratkim opisom dosedanjih delovnih izkušenj pos jejo v 15 dneh Doobiavi razpisa na naslov: Iskra Kibernetika, Kadrovska služba, Savska loka 4, 64000 Kranj, z oznako »razpis Orodjarna«. Kandidati bodo o izbori obveščeni v 60 dneh po končanem roku za zbiranje prijav._________
TEKSTILNA 7VF7DA TOVARNA -LVUt-UM
KRANJ, Savska cesta 46
Objavlja prosta dela oziroma naloge
KUHANJE - SERVIRANJE v obratu družbene prehrane
t*.. _        kv ali PK delavka živilske stroke in najmanj eno ozi-
g°Ji:      roma dve leti delovnih izkušenj,
— opravljen tečaj iz higienskega minimuma,
__ poskusno delo dva meseca Delovno razmerje bo sklenjeno za nedoločen čas. Delo se opravlja
^^ATnd^oMSo%isrnene prijave v 8 dneh po objavi z doka-^F^U^&Uo^ na naslov: TT Zvezda, Kranj, Savska
^ttetMlo obvestili o izbiri v 30 dneh po odločitvi.
TW^k7iN GOSTINSKA DO ŽIVILA KRANJ «£l o.. Naklo, Cesta na Okroglo 3
razpisuje za šolsko leto 1984/85 naslednje štipendije:
. ra ooklic prodajalec (iv. stopnja)
19 ŠUpend   ^ pok    natakar (iv. stopnja) 11 Št!pe"a    a poklic kuhar (iv. stopnja) 11 ^HhV za poklic slaščičar (iv. stopnja) 2 ndijo za poklic diplomirani ekonomist (vii.
stopnjaj^^ ^ poklic organizator dela, računalniška uSmeritev (VI. stopnja)
w ,    določena v skladu s samoupravnim sporazu-
It^endiranju v občini Kranj. 7™ ° ^ F        -n nismeni prošnji (obrazec 8,40 - vloga za uvel j a-Kandidati morajo P1*     .   pravic) priložiti še življenjepis, fotokopije socialnovarstvenui ^ ^ /j. „rtfrHiln n nnravHf>mh
.„ rstven111 ptciviw r * -----—----o—^ i
Vilskeea spričevala ali potrdilo o opravljenih izpitih, ^dnjega soiJ„ f kem stanju in potrdilo o dohodku staršev v Potrdilo o premoženj s **j 1933.
• zahtevanimi dokumenti pošljite do 30. junija 1984 Vloge z vs^m'Xtka in gostinska DO Živila Kranj, Kadrovska slu-;rt?irni Maistrov trg U-
r-kKi i A   ŠOLA   EKONOMSKE   IN DRUŽBOSLOVNE ^IviERlTVE KRANJ
• s«. 7a delovna razmerja objavlja naslednja prosta dela Komisija za uui^
in naloge
^iTFI JA MATEMATIKE IN RAČUNALNIŠTVA
** L      določen čas s polnim delovnim časom, kandidati mo-za-neS^ti končano visoko izobrazbo teoretične ali uporab-
raiO imen rvu»»^
nlJ smeri matematike t^iTFUA TELESNE IN ZDRAVSTVENE VZGOJE
2. ucj* joCen čas s polnim delovnim časom, kandidati mora-za meti končano, visoko izobrazbo za telesno kulturo -pedagoška smer . t^ITFIJA TUJEGA JEZIKA (angleščina — nemščina)
Hnločen čas s polnim delovnim časom, kandidati mOra-Za meti končano visoko izobrazbo dvopredmetne študijske smeri angleški in nemški jezik
c*JAŽILKE šolskih prostorov
4. ^-gjop dela 20. 8. 1984 s poskusnim delom 3 mesece.
- morajo poslati prijave na naslov: Komisija za delovna Kandidati £'^dnje šole ekonomske in družboslovne usmeritve razmerja  ^ nskega 4, v roku 8 dni. Na podlagi prijav se bo opravi-Kf  ndidatov v roku 13 dni po prijavnem roku, o rezultatih r£* jjkandidati obveščeni v roku 15 dni po opravljeni izbiri, izbire bodo *
3.
__d
ENGINEERING KRANJ, p. o.
Kranj, Poštna ulica 3
Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge:
— SAMOSTOJNEGA MONTERJA - STRUGAR J A
Pogoji:
— 2   letna   poklicna šola ustrezne smeri,
— leto delovnih izkušenj,
— en mesec poizkusno delo Objavljena dela in naloge se združujejo za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju   pogojev naj kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov: Engine-ering Kranj, Poštna ulica 3. Prijavljene kandidate bomo pismeno obvestili v 15 dneh po opravljeni izbiri.
'SGP GRADBINEC n. sol.o.KRANJnazorjeva I
Na podlagi sklepa odbora za delovna razmerja TOZD Strojno kovinski obrati Kokrica se objavlja razpis
za proste delovne naloge in opravila:
— 2 ŽERJAVISTOV
Pogoj:
— poklicna šola kovinske ali elektro smeri s tečajem za žerjavista ter 3 letnimi delovnimi izkušnjami
— *4 STROJNIKOV TEŽKE GRADBENE MEHANIZACIJE
Pogoj:
— poklicna šola strojne smeri in s 3 letnimi delovnimi izkušnjami
— KOVINOSTRUGARJA
Pogoj:
— poklicna šola kovinske smeri Delovno razmerje se sklepa za nedoločen čas z dvomesečnim poskusnim delom. Prošnje z dokazili o izobrazbi vložite v roku 8 dni po objavi na naslov: SGP Gradbinec, Kranj, Nazorjeva 1.
1
TEKSTILNA TOVARNA ZVEZDA KRANJ Savska cesta 46
Objavlja javno dražbo
avtomatske telefonske centrale PABX — 100 C, kap. 6/50,
izklicna cena 300.000 din.
Javna dražba bo v prostorih tovarne Zvezde v sredo, dne 13. 6. 1984 ob 10. uri.
Družbeno pravne in fizične osebe so enakopravne. Kupci poleg cene plačajo še temeljni prometni davek. Ogled možen vsak dan od 6. do 14. ure.
gObrtnric
OBRTNIK ŠKOFJA LOKA
Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge
POMOČNIKA VODJE GRADBENE ENOTE
Pogoji:
— gradbeni tehnik visoke gradnje,
— 2 leti delovnih izkušenj na področju zaključnih del v gradbeništvu,
— 2 mesečno poskusno delo,
— opravljen vozniški izpit B kategorije,
— veselje do dela s stranka-. mi
Delovno razmerje se združuje za nedoločen čas. Pismene ponudbe pošljite v roku 15 dni po objavi na naslov DO Obrtnik, Blaževa 3, Škofja Loka.
Kandidati bodo o rezultatih razpisa pismeno obveščeni.
ČGP DELO TOZD PRODAJA LJUBLJANA Podružnica Kranj, Tomšičeva 30
zaposlimo
1. VEČ PRODAJALCEV ČASOPISOV IN TRGOVSKEGA BI AGA
za nedoločen čas s polnim delovnim časom v kioskih v Kranju in na Bledu
Pogoji: — končana šola za prodajalce brez delovnih izkušenj ali druga nedokončana šola in eno leto delovnih izkušenj pri prodaji.
Za kioske na Bledu zahtevamo pasivno znanje nemškega ali angleškega jezika.
r.'. * •
2. VEČ PRODAJALCEV ČASOPISOV IN TRGOVSKEGA BLAGA
za kioske v Kranju, Kranjski gori, Begunjah in Žireh za nadomeščanje med dopusti od 1. 8. do 30. 8. 1984.
Za delo v kioskih za določen čas in za nadomeščanje med dopusti
zaposlimo tudi dijake in študente.
3. VEČ RAZNAŠALCEV za dostavo časopisa DELO
v Kranju, Škof.ji Loki, Radovljici, v Lescah in na Bledu za nedoločen čas in za nadomeščanje iaznašalcev med dopusti. Pismene prošnje pošljite na ČGP DELO Kranj, Tomšičeva 30 do 15. 6. 1984. O izbiri bodo kandidati obveščeni do 25. 6. 1984.
UPRAVNI ORGANI IN STROKOVNE SLUŽBE OBČINE KRANJ
razpisujejo naslednja dela in naloge: v upravi družbenih prihodkov:
1. VODJE ODSEKA ZA INŠPEKCIJO
Pogoji: — visoka strokovna izobrazba pravne ali ekonomske smeri,
— 5 let delovnih izkušenj,
— trimesečno poskusno delo.
2. ORGANIZATORJA v službi za AOP
p0g0ji: _ visoka strokovna izobrazba organizacijske, ekonomske, matematične ali elektro smeri,
— 3 leta delovnih izkušenj,
— trimesečno poskusno delo.
3. ORGANIZATORJA - PROGRAMERJA v službi za AOP
Pogoji: — višja strokovna izobrazba organizacijske, ekonomske ali matematične smeri,
— dve leti delovnih izkušenj,
— dvomesečno poskusno delo.
4. VODENJE SLUŽBE DRUŽBENEGA STANDARDA
Pogoji: — srednja strokovna izobrazba gostinske, ekonomske ali tehnične smeri,
— šestmesečne delovne izkušnje,
— dvomesečno poskusno delo.
Za vsa razpisana dela in naloge bo sklenjeno delovno razmerje za nedoločen čas s polnim delovnim časom.
Od kandidatov pričakujemo moralno-politično neoporečnost in pravilen odnos do samoupravljanja.
Kandidati naj pošljejo pismene vloge s kratkim življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju pogojev na naslov: Občina Kranj, splošne službe, Kranj. Trg revolucije 1, najkasneje v 8 dneh po objavi.
Industrija volnenih izdelkov SUKNO ZAPUŽE
Komisija za delovna razmerja pri TOZD Tekstilna tovarna Zapuže razpisuje naslednja prosta dela in naloge
1. VZDRŽEVALCA PARNIH IN VODNIH INSTALACIJ
2. PODMOJSTRA V OBRATU TKALNICA
Poleg splošnih pogojev, določenih z Zakonom o delovnih razmerjih morajo kandidati izpolnjevati še sledeče posebne pogoje: pod 1. — dokončana šola kovinarske smeri,
— opravljen tečaj iz varjenja pod 2. -- dokončana šola kovinarske oziroma elektro smeri.
Delovno razmerje bosta kandidata sklenila za nedoločen čas s polnim delovnim časom in 3 mesečnim poskusnim delom. Podrobnejše informacije dobijo kandidati — interesenti v splošno-kadrovskemu sektorju delovne organizacije.
Vloge sprejemamo 15 dni po objavi na naslov: SUKNO Zapuže, Zapuže 10 a, Begunje. Kandidate bomo o rezultatih objave obvestili v 10 dneh po opravljeni izbiri.
■JULIJ
Komunalno podjetje TRŽIČ p. o. W    Pristava 80
Komisija za delovna razmerja DO objavlja prosta dela in naloge:
- MATERIALNO KNJIGOVODSTVO IN VODENJE BLAGAJNE
Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje:
— srednješolska izobrazba ekonomske smeri,
— 2 leti delovnih izkušenj
Delo se združuje za določen čas (nadomeščanje delavke med porodniškim dopustom) od 1.7. 1984 do 30.4. 1985.
Kandidati naj pismene prijave z dokazili pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov Komunalno podjetje Tržič, p. o., Pristava 80, Komisiji za delovna razmerja.
O rezultatih izbire bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po izbiri.
14. STRAN
OBVESTILA, OGLASI, MALI OGLASI
PETEK, 8. JUNIJA 1984
MALI OGLASI
tel.:27-960_
PRODAM
V juliju bom prodajal dva mc'seca stare rjavi1 JARKIGK. Sprejemam naročilu. Slanonik. Log 9. Šk. loka 05011
Prodani PRAŽICK od 25- UMI k« težake. Posavec Ki. Podnart 6621
Produm SPALNICO. Marinšek Marija. Ulica 20. julija 72 (Pivku) Kranj
6655
Prodam GLASBENI CENTER Gorenje. Raztresen Slave, Hafnerjevo nas. 48.-Škotja Loka— popoldne 6050
Prodam črnofcel TKI.LVIZOR. brezhiben in kupim chicco stolček. Tel.: 28-780 6657
HITAH K in DRVA prodam. Tel.: 47-l:t(). I.ogondcr. Strahinj 8658
Prodam 160 m TKRVOLA 5 cm -trdi in ŽELEZO 10 mm in 6 mm ter steno za TUŠ-kabino. Tel.: 27-341 6659
Prodam BIKCE: dva simentalca in enega križanca. Gorite 13, Golnik 6660
Prodam TELIČKO simentalko za rejo. Sp. Duplje 76 6661
Prodam ROTACIJSKO KOSILNICO Fela in brejo SVINJO. Šenk, Jezerska C 24 0062
Prodam »PAJKA« za seno. 100 kg težkega TELETA za zakol in več visoko brejih TELIC — po izbiri. Babni vrt 5 - Golnik 6663
Prodam CIRKULAR Ideal Standard s priključki in skobeljnikom. Ugodna cena. Starovašnik. Grad 49, Cerklje
6664
Ugodno prodam OTROŠKI športni VOZIČEK tribuna. Infor matije po tel.: 50-010 v večernih urah. 6665
Prodam KOPALNO KAD 170 in 160. ibelo. Leban Roman, Trojarjeva 43. Kranj — Stražišče 6666
Prodam že zaplojene žive NUTRIJK za proizvodnjo krzna, barva — grland in standardne. Punudbe pošljite na naslov: TOTLAJČO - Subotiea telefon: 024-21444 popoldne od 15. ure dalje. Ulica Brata Radića 15/32 6667
Prodam MINI TRAKTOR 7 KM. Lipica 4, Škofja Loka 6668
Prodam italijanski športni OTROŠKI VOZIČKK — kombiniran S sedežem za v avto in otroško posteljico z jogi vložkom. Tel.: (064) 61-423 6669
Prodam 180-Iitrski HLADILNIK Gorenje 7. 20-litrskim zamrzovalnikom kot nov. Tel.: 24-341 6670 , Prodam MREŽE za betonsko ploščo 10 x 6,69 kg. Tel.: 25-661 int. 217 dopoldne 6671
Poceni prodam GAJBICE. Tupaliče 43- 6672
Prodam »SKODLE« za streho. Po možnosti tudi večjo količino. Naslov v oglasnem oddelku. *0673
Prodam POHIŠTVO za spalnico. Volčič, Zupančičeva 12, Kranj 6674
Prodam kopalno KAD, rjave barve, kombiniran ŠTEDILNIK elektrika — plin in 80-Iitrski BOJLER. Tel.: 25-142
6675
Prodam 3—6 tednov stare TELIČKE simentalce. Zg. Bitnje 30 6676
Poceni prodam črno-bel TELEVIZOR Iskra Kastor. Jenko Jože, Planina '19/3 tel.:28-249 6677 ■ Prodam dirkalno KOLO maraton. Panjan, Britof 101 6678
»WALKMAN« stereo z radiom prodam. Hudoletnjak, Predoslje 61-B. 6679
Prodam mlado KRAVO s teletom in nov OBRAČALNIK - »pajek«. Pivka 3, Naklo 6680
Prodam dve zimi rabljeno PEČ emo-central 20 za etažno centralno ogrevanje ali zamenjam za emo central 17. Vrahkan, Voglarjeva 4, Naklo 6681
Prodam PAPIGE — skobčevke. Andrej Svetina, Britol 121, Kranj 6682
Rabljene KUHINJSKE ELEMENTI . kombiniran ŠTEDILNIK, oljni ŠTEDILNIK, HLADILNIK 135 1, kuhinjsko MIZO s 4 stoli, TERMOAKU MULACIJSKO PEČ 6 KW in oljno PEČ husquarno prodam. Tel.: 064 78-029 6683
Prodam RAČUNALNIK Zx81. Vre-( ek, Rožna ul. 11, 64208 Šenčur ' 6684
Gumijast ČOLN maestral 18 prodam. Tele.: 25-058 «085
Prodam dobro ohranjen PRALNI STROJ. Jošt Marjan, Sp. Duplje 90
8686
SUR F TORNADO 39, prodam, tel.:. (664) 24-863
Prodam    ZASTAVO    101. 1970, 120 000 km, tel.: (064) 24-863 6687 Prodam plemenske OVCE. Jeglič, Podbrezje 86 0088 * Prodam dobro ohranjeno SPALNICO    logi vložki, ŠTEDILNIK na drva, gorenje, TRAJNO ŽAREČO PEČ »ku-persbuseh«. Ogled vsak dan od 16. ure dalje. Plavčak Vincenc, Kranj, Seljako-VO naselje 16, Stražišče 6669 Prodam PUJSKE - 6 tednov stare. Menart, Selo 22, Žirovnica 6690 Prodam kombiniran otroški VOZIČEK  n stojalo za obleke. Rus Majda, Jenkova 1. Kranj fW Prodam KRAVO po teletu. T.sler Franc. Dolina 26, Tržič (50-03J) MW Prodam malo rabljen ŠOTOR za 3 osebe s spalnico in 80-1 AKVARIJ komplet z ribami. Simonovic, Zg. Bitnje 54
6093
;   Prodam dvojno POMIVALNO KORI TO, dolžina 120 cm. in MOTOR za čoln -tomos 4. Tel.: 22-183 ^94 Prodam nov OBRAČALNIK eksakt ■1 SIP Širina 2.20 min, 20 do 25 kg težke ,n  100 kg težkega PRAŠIČA. Te": 81 741, Prešeren Cilka. KebeMO,
^da^LATE za kozolec. Porenta! H,vn ob Savi 32
Prodam nov športni otroški VOZI ČEK (marelo). Tel. 24-773. 'zjutraj ali zvečer; •
Prodam DRVA (žamanje). I.ahovče 66. p. Cerklje 6734
Prodam cementne STEBRE za kozolec-. Rogelj. Sp. Brnik 54. Cerklje 0735
Prodam nov PLLTILNI STROJ sin ger-momo-matic s priključkom /a pletenje jacguardnih vzorcev in s priključkom za avtomatsko krojenje. Informacije po tel.: 064-21*565 (cena 25 SM)
6736
Prodam PEČ za etažno ogrevanje 15.000 ccal in ekspanzijsko posodo, cena 3 SM. Tel.: 06-400 6737
Prodam KUHINJSKO POHIŠTVO POMIVALNI STROJ, HLADILNIK in ŠTEDILNIK. Suha (i. Kranj 6738
Prodam 2 m' belega kamniškega — teranova PESKA in hidrirano APNO. Češn.jevek 3, Cerklje. 6739
Prodam 1/2 col. pocinkane CEVI in smrekov OPAŽ 9 cm. Dvorje 56, Cerklje 6740
Prodam bukova DRVA v »kluftrah« in MOPED na 5 prestav. Stiska vas 6, Cerklje «741
Prodam mesec dni staro TELIČKO
- frizijko. Zg. Brnik 69, Cerklje 6742 Prodam rabljen ELEKTRIČNI ŠTEDILNIK (4 plošče). Bajželj. Skokova 2, Stražišče, Kranj 6743
Prodam dolgo POROČNO OBLEKO, drap barve št. 38 za 7.000 din. Babic Jožica, Ul. Kokrškega odreda 9 A, Lesce
6744
Prodam večjo količino MIVKE po ugodni ceni. Tel.: 064-77-632 6745
SADIKE vedno cvetočih begonij prodam po 20.— din. Jože Konc, Mošnje 37 6740
Prodam globok OTROŠKI VOZI ČEK, POSTEIJICO IN STAJICO. Tel.: 24-207 6747
- Prodam 800 kg betonskega ŽELEZA 10 mm in 400 kg 14 mm. Tel.: 44-683 po 19. url 6748
Prodam STREŠNO OPEKO novo-teks (rdeč posip). Kaj/.er. Šutna 16. Žab niča 6749 Prodam 400 kom. STREŠNE OPEKE dravograd. Tel.: 23-006 6750
Globok italijanski OTROŠKI VOZIČEK, okroglo stajico in chicco stolček, prodam. Ogled v petek popoldne. Legat. Gregorčičeva 25, Bled 0751
Prodam PUNTE in BANKINE. Flor-jančič, Cesta talcev 24, Šk. Loka, tel.: 61-588 6752
Prodam 6 tednov stare NEMŠKE OVČARJE z rodovnikom. Žgajnar Pavle. Pungert 15, Šk. Loka 6753
Prodam 10 sodov za nafto. Bled, Cesta v Vintgar 14 6754
Prodam dvižna, kovinska GARAŽNA VRATA. Tel.: 70-211 6755
Prodam OSLA. Rozman, Pooreča 20, Mavčiče — 64211 6756
Prodam PLOŠČE - KROM 0.6 mm. Pipan Miran, Planinska 11, Bled 6757
Prodam 10 dni starega BIKCA simentalca in menjam 450 kg težkega bika za plemensko kravo — simentalko. Tel.: 75-451, Sp. Lipnica 36, Kamna gorica. 6758
Stereo radio-kasetofon Hitachi, nov, s carinsko deklaracijo prodam. Tel.: 44-570 6759
Prodam zložljivo KAMP PRIKOLICO tuje izdelave. Tel.: 61-063 6760
Prodam traktor zetor 5011. Gaber Franc, Gosteče 15, Šk. Loka 6761
Ugodno prodam KROŽNO ŽAGO za obžagovanje lesa in ostrešij in hrastove PLOHE ter malo rabljeno, nepoškodovano francosko SPALNICO. Tel.: 40-641. 6762
Prodam ŠOTOR za'4 osebe. Tel.: 50-136 6763
Prodam betonsko ŽEIJ^ZO premera 6 mm, poravnano. Ogled v soboto od 8. do 11. ure. Kožar, Preddvor 67 6764
Prodam 400 komadov pregradne OPEKE širine 12 cm. Robnik, Stara c. 24. Kranj 6765
Prodam »Benvtone MPC 1«. Tel. (064) 62-106 zvečer. 6766
Prodam novo PEČ za centralno kurjavo tam stadlar 35.000 ccal. Tel.: 74 310 6767
Ugodno prodam 30 kg LESOLA — temno rjave barve. Žanovu 36, Kranj
6768
Prodam globok, žametni OTROŠKI VOZIČEK, rjave barve znamke PEG. Tel: 26-638 6769
Prod um nov barvni TELEVIZOR Iskra — na daljinsko upravljanje, cena 100.000 din. Vodopivčeva 2, Kranj 0770
Prodam KRAVO simentalko s tretjim teletom. Jelene Janko,. Dražgoše 29, 64228 Železniki 6771
Črnobel TELEVIZOR ISKRA, skoraj nov ter KOMPRESOR za brizganje, prodam. Tel: 27-411 6772
Prodam TELICO v 8; mesecu brejo-sti. Urbunija, Zg. Dobrava 2, p. Kamna gorica 6773
Prodam diutonično HARMONIKO GCFB, Fabjan. Zg. Besnita 50 0774
Prodam mlado KOZ.O. Naslov v oglasnem oddelku 6775
Prodam 50 W OJAČEVALEC z zvočniki in mikrofonom, cena 2.5 SM Jan ko Rant Godešič 124, Škofja Loka 6776
Prodam nov MOLZNI STROJ, hidro-for, več krav in večjih telet. Vinharje 1, Poljane ; fi777
Prodam SURF - VEPLAS - LEVANT. Tel.: 61-477 6778
Prodam dvokomponentni brezbarvni I AK Rant Janko. Godešič 124, Škofja Poka, tel.:61-820 «779
Prodam 20-100 kg težke PRAŠIČE, možna dostava na dom. Stanonik. Log 9 Škofja Loka , B780
Prodam pet mesecev staro TELICO. Pogačnik Gabrijel. Bukov vrh 28, 61355, Polhov Gradec 0761
IZREDNA PRILOŽNOST!
Po ugodni ceni prodam večje število OKVIRJEV za ogledala: pravokotne, osmerokotne, ovalne in okrogle oblike. MIZARSTVO Ovsenik, Jezerska ulica 108 C, tel 24-034.
Prodam spalnico, svetlo, dobro ohra-■ njeno. Informacije po tel. 26-119.
Prodam dva PUJSKA (30-40 kg). Dolar. Vrba 9. Žirovnica 0782
Prodam ŠOTOR za 4 osebe znamke mduplati. Srebrnjak Peter, Trboje 115, tel.:49-021 0783
Prodam KUHINJSKI ELEMENT -omarico za hladilnik. Jeglič. Kranj. J. Puharja 4/VI1 0784
Prodam 6 tednov starega BIKCA simentalca za pleme ali za zakol. Preba-čevo 23. Kranj 6785
Prodam KRAVO pred telitvijo. Pra-ste št. 8 6786
Prodam TELETA. Srednje Bitnje 7
6787
Prodam ŠOTOR - PRIKOLICO, skoraj novo. Ogled osebno ali po telefonu do 9. ure zjutraj, zvečer pa po 19. uri. Teropšič Anton. Šorlijeva 8 — Kranj, tel. 24-838 6788
ZVOČNIKE HT 30/50 W 4 OHM originalne prodam (13.000.-) Tel.: 25-822 od 18.-20. ure. 6789
ŠOTOR* za 5 oseb prodam. Novak Jernej. Pipanovu 58 A, Šenčur 64208
0790
Prodam malo rabljeno BRAKO prikolico. Čarman, Kopališka 19, Šk. Loka, tel.: 62-062 6791
Prodam RADIO - KASETOFON sa-ny in avtoradio philips. Tel.: 62-294
6792
Prodam poceni KNJIŽNO in dvodelno OMARO. Tel.: 60-333 6793
Prodam 2 TELICI, ena šest tednov, druga pet tednov stari — simentalki. Zg. Bitnje 23 6793
TELETA 110 kg — simentalca — prodam. Zgoša 47 a. Begunje 6794
Prodam 8 tednov stare PUJSKE. Zi-herl Tine, Sr. Bitnje 97, Žabnica 6795
Prodam 2000 STREŠNIKOV (špi-čak), Kodran, Benedikova 5, Kranj
Prodam 7 OVAC. Tel.: 50-635
Prodam dobro ohranjeno OTROŠKO KOLO za 2 do 5 let. Informacije, telefon 21-216.
KUPIM
Kupim OTROŠKO POSTEIJICO z jogijem in italijanski zložljivi ŠPORTNI VOZIČKK z marelo. TeT: (064) 61-400 bH2i
Kupim kovaško VZMETNO KLADIVO (federhammer-norca-ajaks) Tel.: 064-25-259 6821
Kupim OTROŠKI VOZIČEK »Mare-la« italijanske izdelave. Tel.: 26-211
6725
Kupim 15 kub. m NAKLADALKO za seno. Tel.: 45-119 popoldne. Nahtigal Ivan. Potoče 15, Preddvor 6726
Kupim SLAMOREZNICO na puhal-nik z visokim ali nizkim koritom. Caj hen. Pšata 32, p. Dol pri Ljubljani 6727
Kupim PUHALNIK za seno z noži. Naslov v oglasnem oddelku 6728
Kupim rabljena OKNA in VRATA ter rabljeno rdečo STREŠNO OPEKO. Pismene ponudbe s ceno na naslov: Ali Topanica, Sr. Bitnje 5, 64209 Žabnica
5879
Kupim STREŠNO OPEKO »Kikin-da« 272, tel.:064-47-168 6729
Kupim PZ 125 po možnosti brez motorja. Posavec 65, Podnart 6730
Kupim kombiniran otroški VOZI ČEK, tel.: 26 771 int. 254 6731
Kupim GUME 650-16 nove, rabljene ali protektor. Tel.: 50-381 zvečer' 6732
VOZIIA
JUGO 55, bel, tovarniško nov, nevo /en. ugodno prodam Tel.: 064-21-259
6306
Nujno prodam ZASTAVO 101, regi strirano, letnik 1974. Zg. Bitnje 54, Simonovic 11040
Prodam dele za VVARTBURG: 4 platišča s plaščem, 2 zadnja vratu s stekli, prag. Žura, Zlato polje 4, Kranj 0695
Prodam nov TOMOS 14 M. Tel.: 22-510 6606
Prodam MOPED na dve prestav 1, zt* lo .ohranjen. Rodič Zdravko, Jake Plati ša 1, Planina, Kranj i;oo7
TAM 650. letnik 1973-. motor 1979. pO daljšan kuson. prodam. Jesenice — Ja-vornik, Savska c. S 60(18
Prodam ponv express — rog. Dr a gan. Nova vas 23/A. Radovljica 6699
Prodam dobro ohranjen KADIT ter FIAT 101 m ELEKTROMOTOR 650 obratov. Eržen, Okroglo 23 0700
PEUGEOT 204 - karavan, letnik 1967, poceni prodam, motor- po general ni. Tel.: 28-427 6701
Prodam STREHO in okrasno masko (okrogli žarometi) za zastavo 101. Demšar, Lesce, na Trati 15 ali tel.: 22-171 od 7. do 8. ure. q?02
Ugodno produm dobro ohranjeno škodo Ud R, letnik 1977. Informai Lj< tel.:83-827
Prodam ZASTAVO 101, letnik december 1977 Informacije po telefonu 064/60-338 fSr>t>Ci
Prodam RENAULT 12 TL. letnik 1975, registriran do oktobra 1964, Mil ko Budna, Zg. Bitnje 275 (za gostilno Stratum) 6561
Prodam karumbolirano ZASTAVO 101. letnik 1974. Visoko 5, Šenčur 6562
Pitidam zastavo 750, letnik 1981. Prebacevo 42. Kranj 0704
Prodam avto 120 P. letnik 1900. Šmartno 19. Cerklje. Ogled od 10. ure dalje ii700
Prodam volksvvagen. letnik 1970. dobro ohranjen. Hotemaže 40, tel.: 45 1)6»
(»707
Produ m nove gume za jugo 45. Src botnjak Viktor. C na Hupo 22. Kranj, tel.: 25-452 popoldne 0708
ZASTAVO 750. letnik 1970. registrirano do aprila 1985 prodam. Ivan Za-plotnik. Križe 134 0709
Ugodno prodam TOMOS — 4, kratka os. rabljen sa/no 10 dni. Gazvodu, Drol-
čevo naselje 19. Kranj 0710 Prodam MOTORNO KOLO JAWA
350 Čem, potrebno manjšega popravila.
Tel: 43-074 6711 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1979.
Tel.: 25-142 6712 Prodam FIAT 1300 v voznem stanju
— neregistriran. Ogled popoldne. Bor-štar, Zelenica 8, Bistrica, Tržič 6713
Prodam FIAT 750, letnik 1971 v dobrem stanju, registriran do aprila 1985. Informacije na tel.: 27-500 zvečer. 6714
Prodam' ZASTAVO 750, letnik 1970, registrirano do novembra. Naslov: Kerč," Predoslje 31 6715
Prodam 126-P, letnik 1978. Cotrnan, Šenčur, Mlakarjeva 16 ali tel.: 23-232
6716
Prodam ZASTAVO 101 C, letnik 1979
— oktober. Benčič Stane, Rudija Papeža 5, Planina, Kranj 6717
R-4, dobro ohranjen, je naprodaj. Informacije od 14—15. ure po tel.: 27 919
6718
Prodam FIČOTA po delih. Basta. T. Vidmarja 8, Kranj 6719
Prodam dve karumbolirani ZASTA-. VA 101. letnik 1978 in letnik 1974, AVTORADIO z ojačevalcem 2 x 30 W in dvema zvočnikoma 2 x 60 W, 4 kom. novih GUM 165 x 13 Sava, 4 kom. platišč z rabljenimi gumami GODYEAR 165 x 13 in STROJ za tiskanje na majice. Rugelj Roman, Savska c. 23, Jesenice 6720
SIMCO 1301 S. karoserija obnovljena, za dele, gume 175 x 13 s platišči ter športni DVOSED kabriolet M — 6 prodam. Delavska 56,■ Kranj 0721
Odlično ohranjen BMW 1802 s plinsko naravo, model 1973, prodam. Kalan, Ljubljanska c. 34 A, Kranj 6722
Kupim dele za LADO 1500 »Bregasto osovino« in »klackalice« lahko rabljeni. Bečarski Atanas, Rudija Papeža 32, Kranj  . 6723
Kupim GOLFA JGL, letnik 1982, barva bela — Šifra: Gotovina 6724
Prodam ZASTAVO 101, letnik 1979, registriran do marca 1985. Informacije popoldne po tel.: 28-749 6796
Prodam PONY avtomatic - MOPED nov nevozen, cena ugodna. Radonjič, Trg svobode 23, Tržič 6797
Prodam P 126, dobro ohranjen. Ogled v soboto, Partizanska c. 48, Šenčur 8798
Prodam ZASTAVO 101 letnik 1974. Tavčar - Stara Loka 22, Sk. Loka 6799
Prodam FIAT 126, letnik 1979, dobro ohranjen. Jelene, Golica 2, Selca 6800
Prodam KOMBI FIAT 750 v nevoznem stanju. Stržinar, Podlubnik 160, Škofja Loka, tel.:61-937 6801
TOMOS »15 SLC«, letnik 1981 in športno kolo »Senior« — 10 prestav — nov — prodam. Zakotnik — Suha 8, Škofja Loku 0802
Prodam ZASTAVO 101 comfort. letnik 1980. Tel.: 62-201, Gorup, Podlubnik 153, Škofja Loka 6803
Prodam GOLF - DIESEL, letnik 1979. Osolnik, Suha 16, Škofja Loka
0804
Prodam ZASTAVO 750, letnik 1976. prvi del karamboliran Informacije na tel.: 42-279 0005
JUGO 45 — nov prodam. Križnarje-va 5, Kranj 8606
Prodani karamboliran avto VW — PASSAT. letnik 1970, prevoženih 55 000 km. Ogled 8. in 9. 6. pri Avtoklo-purstvu Rtbnikar Matevž. Kranj 1 8607
Prodam dobro ohranjen 126 P. letnik 1977 — 56.000 km, Jelar Andrej. Zg Duplje 32 6*08
Ugodno prodam ZASTAVO 101, obnovljeno, registrirano do maja 1985 Sebenje 04, Tržič ,im)!l
Prodam ZASTAVO 101. letnik IVU, registriran dO decembra 1984. Informacije po tel.: 74-446 popoldne 6829
Prodajam ZASTAVO 101 - november 1977, iona 150.000 din. Škunca, T. Vidmarju 12, Kranj, Planina II. 6830
Produm. dobro ohranjen avto CI-TR< )EN GS 1.300, letnik 1979. registri ran do aprila 1985, prevoženih 50.000 km. Jungič Dušan. Gradnikova 105, Radovljica, tel.:.74-321 popoldne.
6831
ZASTAVO 750, letnik 1976 z rezervnimi deli produm za 5 SM. Žeje 2, Duplje 8882
Prodam PIANE 6. letnik 1977. Nikola š, H rastje 52, {mg
Prodam ŠKOIJKO in. stroj za STAVO 750, letnik 1979. karambolu a ' Šušteršič, Britol 147. Kranj
Ugodno prodam. prenovljeno ZASTAVO 750, letnik 1974, regis.tr*c.ja do 5. maja 1985. Informacije na tel.: 75-066
Prodam R-4 TL speci a l letnik 1977^-karumboliran. Jezerska c. 102. Kranj
» 6834
SPAČEK 1976. nov, registriran pro dam. Tel.: 22-361 Kranj ggj5
FIAT 132. 1800, letnik 1977. dobro ohranjen prodam. Informacije in ogled po 17. uri, tel.: 22-273
DIANO-6, letnik 1981. odlično o njeno,, prodam. Tel.: 47-500 6837
VW 1300 prodam. Klinar Štefan, Pluvški rovt 14, Jesenice, tel.: 83-176
6838
Poceni prodam ZASTAVO 1300 celo ali po delih. Markič Tone. Cankarje.I 20, Tržič KK
Prodam LADO 1200, prevoženih 80.000 km, za 15 SM, tel.:21-697 6840
OPEL KADET, letnik 1972 ugodno prodam, cena 18 SM, tel.: 064-81-442 no 15. uri gWl
Prodam 125 P, letnik 1976. Informacije po tel.: 26-276   * 6842
Ugodno prodam DIANO 6, letnik 1976, tel.: 23-331 od 16. do 18. ure 6843
Prodam ZASTAVO 750, letnik 1974 Trost Viljenka, Šempeterska 22. Strj-ž išče, Kranj 6844
Ugodno prodam odlično ohranjeno MAZDO 1500. Bogataj Smiljan, Zvirče 30 A, Tržič ^345
Prodam osebni avto LADA 1200. letnik 1973 s plinsko napravo. Volr.a-Konrad. Benedičičeva 8, Jesenice 6846
Ugodno prodam ZASTAVO 101 tnik 1975. Zeleznikar, Cankarjeva 12, Tržič ggr;
Prodam GOLFA, letnik 1978. Mihelič Milan, Noše 2, p. Brezje 6848
Prodam FIAT 126- P, letnik 197S -december. Tel.: 26-803 popoldne. 684^
Ugodno prodam avtomobilsko PRI KOPICO, nosilnost 250 kg, tel.: 70-202
6850
Prodam GOLFA, letnik 1980. Ogled v petek popoldne in soboto do 14 ure Hrovat Miro, Breznica 40, Žirovnica
f
Prodam VVARTBURG, letnik 1972 neregistriran, vozen, za 5 SM in cc l 1 tono    betonskega . železa piv 12 mm po 55.— din. Informacije no tp' 75-704 po 20. uri J P
ZASTAVO 750, letnik 1974, gene -no obnovljeno in dobro ohranjeno registrirano do februarja 1985 — prodam. Pot na Jošta 16, Stražišče — Kranj 6g„
Prodam kadeta, letnik 1976 Tnf^ macije po tel.:41-128 '
Ugodno prodam R-4, letnik lggl T special, metalic ter 4 nove letne sume in 1 kg metalic barve. Šinkovec Rpfo« 119, Šk. Loka ' Jfg[
Prodam DIANO, letnik 1977. reeistn-rano do 22. decembra. Ogled od 16 v sredah od 19. ure dalje. Arh, Breznica 28 C, Žirovnica, tel.: 81-040 dopoldne
6tSi
Prodam ZASTAVO 101 confort letnik 1982 dobro ohranjeno. Perš Jože. Zg. Gorje 89 685"
Prodam  VOLKSWAGEN   1200 -hrošč, letnik 1974 dobro ohranjen Tel 77-755 pa
Prodam avtomatic Rog — star M mesecev, malo rabljen. Dukarič Min-*-el, J. Gabrovška 30, Planina II, Kra"
68>?
Prodam FORD TAUNUS 1.6. lo 1977. Informacije po tel.: 21-282. Pivk
Prodam ZASTAVO 101 lux, letnik 1977, dobro ohranjena, registrirana do februarja 1985. Lunder, Podlubnik 66.
Šk. Loka, 61-108 6861 Prodam BRAKO PRIKOLICO. i\
27-241
Prodam BCS KOSILNICO. Jer o Mirko, Štefanja gora 13, CerkUe 6863
Prodam ZASTAVO 101. letnik ?3, re
gistriran do decembra 84. Inft po telefonu 74 446. popoldne.
STANOVANJA
Iščem ENO ali DVOSOBNO STAN/ VANJE za dobo 3 let. Plačam za eno leto vnaprej. Naslov v oglasnem oddelku
6822
Ženska išče GARSONJERO ali SOBO na Rledu ali v okolici za dobo 1 le-ta, Pripravljena sem pomagati v gospo dinjstvu. Ponudbe na tel.: 76-196 \ soboto in nedeljo ves dan, kasneje od 18 do 20. ure. 900 Oddam SOBO fantu. Cena po dogovoru.
Oddam SOBO ženski osebi za malo pomoč v gospodinjstvu. Žirove ŽeleŠka
C 9, Bled
Prodam    komfortno DVOSOBNC
ZAHVALA -   _i    ., m m me stare mame, sestre in
Ob boleči izgubi nase drage mame. siaie
tete
MARIJE MALI
''""""T ^TZ^Z sorodnikom in
se iskreno zahvaljujemo hoticm • jn darjen0 cvetje. Za-/nanevm za pomoč, izrečeno so/.i .1       ,■    je pevcem in go-
hvaljen,.,.,,!, .wiHiSni.-v-;;-;'^S?W.
spodu /upniku za lop P°s'     „.,.■ A,
VSEM Se enkrat iskrena hvala.
Žalujoči vs, njen« Olševek.Suh« 8.junQalg
[K, 8. JUNIJA 1984
ANOVANJE s kabinetom \ prvem jdvtropjiJ   nizkega  bloka, centralno {rvvano. telefonski priključek, velika dva balkona." Ponudbe poslali v ni oddelek  pod  »Takoj   — julij
0020
Iščem mlado SOSTANOVALKO na Jledu. Frn/garjeva 1 6825
V Bistrici pri Tržiču prodam F.NO-SOBNO STANOVANJE s centralno •-.uro — 39 m . Šifra: delno na devi-
15. STRAN GLAS
002"
POSESTI
hodam DVOINPOLSOBNO STA ■DVANJE v Tržiču Ittm . staro 5 let. vntralno ogrevanje, tel.: 20-400 0012 PROSTOR za mirno obrt velikosti 20 felOm najamem v Kranju ali okolici. M. (064) 23-329 dopoldne 681.1
Kupim GARSONJERO v Kranju. In-fcrmacije po tel.: (004) 21-830 vsak dan dl*.—19. ure- 6814 LOKAL za  DELAVNICO - okoli 9m za mirno obrt išče obrtnik za dalj Ha. v Kranju. Tel.: 28-427. 6815 V najem vzamemo manjšo GORSKO KMETIJO na Gorenjskem ali Primor-*em Kasneje možen odkirp. Ponudbe »a šifro: Kmetija 6816 Kupim  ZA ZIDU IVO  PARCELO \ >-ržini Kranja. Naslov v oglasnem od
6817
ZAPOSLITVE
FRIZERSKO POMOČNICO zapodi takoj. Elvira Grilc »Park Hotel« 1.Tel.: 77-076 6529
UREDITVE
SKUPINA SESTI ČUT igra v SOBO-- ■ Hotelu Transturist v Škofji Loki *21. uri. VABLJENI 6810 Ansambel SIBILA vabi v SOBOTO *I9. uri in NEDELJO ob 16. uri na HT.VO VESELICO na Zg. Brnik. 6811 00 ZSMS Velesovo prireja dne 9. 6 I #4 ob 20.   uri  SHOW PROGRAM THE BEATLES. ROLING-STONES) *a ansambel ČUDEŽNA POIJA iz |*aribora in v nedeljo dne 10.0. ob Bri VELIKO VRTNO VESELICO -ansambel ČUDEŽNA POIJA iz jra. Vljudno vabljeni 6630
)BVESTILA
ROLETE in ŽALVZUE lahko naro-* po tel.: 44-570 6828 ROLETE: lesene, plastične in žaluzi-aaročite po tel.: 064/75-610 4680 ODOVODNO INSTALACIJO vam —ela obrtnik z lanskimi cenami (kom-WH hiše, kot tudi manjša popravila), *.'.: 28-427 6619 JZDE.LAVA in ISPRAVILO kamionih cerad, popravilo šotorov in bulda-W. /4VTOTAPETNIŠTVO Rautar, :e. Rožna dolina 12, tel.: 74-972.
6819
sklicujem besede, da je Justin Jel-k 7 'i Gorie 61 ukradla v trgovini pod Jtfakljo 86.000 din, ker niso ''^»^ **žek Ivana.
NESREČE
^IZKUŠENA TRAKTORISTKA gornje Duplje — Na gozdni cesti njih Dupljah se je v sredo, 6. r^j*. ponesrečila 54-lelna Francka -krovec, ki je vozila traktor iz goz-'* proti domu. Na ozki gozdni poti * je srečala z osebnim avtomobi-jj*. ki se je umaknil na rob ceste, ,^bi jo spustil mimo. Ko je Šparov-sunkovito speljevala, je zapeka na kup smeti, kjer so je traktor '■%r*zni\ in nato prevrnil po poboč-* Sparovčeva je bila v nesreči hudo ^iena.
^ašJi truplo planinca
8e od 3. juni.ja so svojci pogrešali tnega Ivana Petana iz Kočevja. I f*daj so namreč na Planini pod Go-*0 člani  kočevskega planinskega -hištva odprli svojo kočo. 12 članov niske Gorske reševalne službe, 8 f "-JČnikov in skupina vojakov iz ka 3-el Karavanških kurirjev in Fran-1 *ta Prešerna je pogrešanega začelo \*kati v sredo, 6. junija zjutraj. Tru-Nb pogrešanega planinca so našli v #zdu Rižnarica.
ZAHVAIA
Ob boleči izgubi našega dragega očeta, dedka, pradedka
JANEZA ZAPLOTNIKA
se i/, srca zahvaljujemo vsem sorodnikom in sosedom, ki so nam v težkih trenutkih pomagali in izrekli sožalje. Zahvaljujemo se za podarjene vence in cvetje in številno spremstvo na zadnji poti.
Posebna zahvala dr. Robiču in osebju ZD Tržič, pevcem Zupan za žalostinke, tržiški godbi na pihala^in g. župniku za lopo opravljen pogrebni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala. ŽALUJOČI VSI NJEGOVI TRŽIČ, 8. junija 1984
ZAHVALA
ob slovesu naše drage mame in babice
ANTONIJE OSTANEK
rojene JAMNIK
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, ji darovali
vence in cvetje; nam pa izrekli ustno ali pisno sožalje. Iskreno se zahvaljujemo tudi pevcem Društva upokojencev Kranj, dobrim sosedom in vsem, ki ste jo imeli radi in jo spoštovali. Prav tako se zahvaljujemo g. dekanu za pogrebni
obred. ŽALUJOČI VSI NJENI. Kranj, 4. junija 1984
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža
TINETA OBLAKA
frizerja iz Škofje Loke
se iskreno zahvaljujem vsem sorodnikom, znancem, ZB NOV, stanovskim kolegom, Obrtnemu združenju, Iskri — tovarni gospodinjskih aparatov Reteče za darovano cvetje, izraženo sožalje in spremstvo na zadnji poti. Posebna zahvala velja dr. Bajtu in dr. Veselu ter ostalemu osebju iz Instituta Golnik ob lajšanju njegove bolezni. Zahvaljujem se tudi g. župniku za pogrebni obred ter pevcem za ganljive pesmi. Žalujoča žena Angelca. Škofja Loka, 25. maja 1984.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dobrega in skrbnega moža. očeta, starega očeta, brata in strica
JANEZA KALANA
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in spremstvo na zadnji poti. Zahvalo smo dolžni tudi dr. Debeljaku in zdravstvenemu osebju Instituta Golnik. Lepo se zahvaljujemo gasilcem iz Škofje Loke za spremstvo in izkazano čast, kakor tudi gasilcem sosednjih društev ter tov. Dagarinu za poslovilne besede. Zahvaljujemo se tudi pevcem za ganljive žalostinke in duhovščini za lepo opravljen obred.
VSEM SE ENKRAT ISKRENA HVALA! Žalujoči: žena Francka, hčerka Jana z družino in ostalo sorodstvo. Škofja Loka, 4. junija 1984
ZAHVALA
Ob težkih trenutkih, ko nas je nepričakovano tragično zapustil naš ljubljeni
JANKO POLIČAR
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, njegovim sodelavcem, sošolcem njegovih otrok, ki ste nam kakorkoli izkazovali sočustvovanje, izrekali pismena ali ustna sožalja,
prinašali cvetje in ga s toliko ljubezni in spoštovanja spremili na njegovi zadnji poti. posebno zahvalo izražamo našim najbližjim sosedom, prijateljem in vaščanom, ki so s svojo nožrtvovalnostjo pomagali pri reševanju nesreče in lajšali našo bolečino. Zahvaljujemo se dravnici Oman Mariji, višji med. sestri Nevenki Marinič za nesebično zdravniško pomoč. Iz Z-rca se zahvaljujemo duhovnikom za opravljen pogrebni obred in bodrilne besede ter vsem ostali"1 govornikom. Prisrčna zahvala cerkvenemu pevskemu zboru Naklo za ganljivo petje
in Kvintetu bratov Zupan.
Žalujoči: žena Cilka, sin Marjan, hčerki Stanka in Mira, brat Mirko z družino
Naklo, 5. junija 1984
V SPOMIN
13. .junija pred tromi leti je ugasnilo tako     mlado življenje ljubljenemu
našemu
BORISU FERJANU
Tri leta mineva odkar si nas zapustil, ljubljeni Boris in odšel
od nas. ki smo te imeli radi. Prazen je naš dom brez tebe. Še vedno si /. nami. v naših srcih je še vedno bolečina in praznina. Spomin nate. Boris, je še vedno živ. Vsak dan te znova in znova pogrešamo. Naš dom je prazen in pust. mi pa osamljeni in otožni. Vsem. ki ste ga imeli radi, se ga spominjate in obiskujete njegov mnogo prerani grob, mu prižigate lučke, lepa hvala. Žalujoči: mami, ati in brat. JpišeVek, 8. junija 1984.
ZAHVALA
Ob izgubi drage mame, stare mame in tete
FRANČIŠKE BRENKUŠ
Jakopčeve mame iz Zg. Besnice 35
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, izrekali sožalje, darovali cvetje in jo spremili na zadnji poti. Zahvala tudi g. župniku za lep pogrebni obred ter pevcem za ganljive pesmi.
Žalujoči vsi njeni
Zg. Besnica, Orehek 5. junija 1984
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega sina, nečaka in vnuka
ANDREJA BOGATAJA
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, sovaščanom, posebno Severjevim za vsestransko pomoč, učencem in tovarišici 1. b r. OŠ Ivan Tavčar Gorenja vas in vsem, ki ste sočustvovali z nami in nam izrazili sožalje. Zahvaljujemo se osebju Pediatrične bolnice Ljubljana, dr. Križnarjevi iz Škofje Loke ter zdravnikoma dr. Perdano-vi in dr. Gregorčiču iz ZD Gorenja vas za zdravljenje kakor tudi g. župniku in pevcem za lep pogrebni obred, vsem za darovano cvetje, mladini iz Dolenje Dobrave in prav vsem, ki ste ga v tako velikem številu spremili v njegov prerani grob. Še enkrat vsem in vsakomur iskrena hvala! Žalujoči vsi njegovi. Dolenja Dobrava, 2. junija 1984.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi moža, breta in strica
TONETA KRELJA
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in znancem, ki so nam v težkih trenutkih ostali ob strani in nam izrekli sožalje ter darovali vence in cvetje. Posebna zahvala dr. Debeljaku, dr. Zamanovi ter sestri Cirili   in  vsem. zdravnikom  Zdravstvenega doma Šk. Loka ter Golnika za dolgoletno zdravljenje. Hvala tov. Jožetu Stanovniku za poslovilne besede ob odprtem grobu, pevcem in g. župniku iz Žabnice za lepo opravljen pogrebni obred. Žalujoča žena Tinka in vsi njegovi. Škofja Loka, 8. junija 1984.
10. junija je minilo leto, odkar nas je zapustil naš dragi mož, oče in stari oče
KAREL FRELIH
Tih je dom, kjer si bil najraje. V naših srcih ostaja bolečina, ki ne bo nikdaf pozabljena. Zahvaljujemo se vsem, ki obiskujete njegov grob, mu prinašate cvetje s svečkami in se ga spominjate.
ŽALUJOČI VSI NJEGOVI Škofja Loka, 10. junija 1984.
Posnemanja vredna vztrajnost, zavzetost in organizacija
Učenci res niso smetarji; toda'___
Tudi letos je osnovna šola Prešernove brigade Železniki organizirala delovno akcijo čiščenje bregov reke Sore in njenih pritokov
Železniki - Skrb za zdravo in čisto okolje danes, ni posebej opredeljena v učnem načrtu za osnovne šole. Pa ne bi bilo napak, če bi temu posvečali večjo pozornost. Pedagoška služba praviloma nima nič proti, da posamezne šole od časa do časa organizirajo razne očiščevalne akcije. Nasprotno; prevladuje mnenje, da so takšne akcije koristne in vzgojne. Posamezniki se od časa do časa ne strinjajo z njimi, češ učenci niso smetarji. Nedvomno imajo prav glede tega, da učenci niso prvi in najbolj poklicani za pobiranje odpadkov.
Na Gorenjskem se zadnja leta kar precej šol odzove vabilu Območne vodne skupnosti Gorenjske ter spomladi z učenci organizirajo očiščevalne akcije ,b obrežjih vodotokov. V letnem načrtu imajo namenjenega nekaj denarja, ki ga potem razdelijo med najboljše kot simbolične nagrade. Da so bila letos obrežja vodotokov na Gorenjskem marsikje zelo onesnažena, smo že pisali, ko smo si ogledali posamezna območja. Tokrat pa smo obiskali osnovno šolo Prešernove brigade Železniki. Ta šola namreč že devet let vsako pomlad organizira očiščevalno akcijo. Zavzetost in organizacija na tej šoli sta zgledni in vredni posnemanja.
Leopold Nastran, ravnatelj osnovne šole Prešernove brigade Železniki: »Očiščevalne akcije gledan,o kot vzgojno >maložbo« za jutrišnji dan. V devetih letih nismo imeli niti crve nesreče. Seveda pa sta za uspešno izvedbo tako velike očiščevalne akcije potrebni predvsem skrbna priprava ter vsestranska dobra organizacija.«
»Očiščevalne akcije smo začeli na naši šoli organizirati 1975. leta, ko je dala pobudo občinska konferenca ZSMS iz Škofje Loke in sicer za 1. april — dan brigadirjev oziroma mladinskih delovnih akcij. Takrat je bilo zamišljeno, da bi v takšnih akcijah sodelovali mladi in starejši iz najrazličnejših interesnih dejavnosti. Zamisel ni povsem uspela. Vendar smo tovrstno obliko vzgoje na naši šoli obdržali, le da smo se bolj ozko opredelili na čiščenje bregov Sore in njenih pritokov. Ko pa smo ugotovili, da višji bregovi pritokov niso tako onesnaženi, smo se v zadnjih letih osredotočili na oba bregova Sore in nekatere nižinske pritoke. Z leti smo si pri organizaciji tovrst nih očiščevalnih akcij nabrali precej izkušenj in z letošnjo smo v marsičem lahko zadovoljni,« ugotavlja ravnatelj šole Leopold Nastran. • Na akcijo, ki jo je šola organizirala 7. maja na območju krajevnih skupnosti Sorica, Železniki, Selca, Bukovšči-ca-Bukovica, so se temeljito pripravili. O njej so obvestili odgovorne v krajevnih skupnostih in se z njimi dogovorili
Melita Megušar, učenka 5. b. razreda: »Doma sem na Češnjici 26. Takšne očiščevalne akcije so mi všeč. Letos je bilo malo manj smeti in odpadkov. Še vedno pa smo naleteli na stare čevlje, poginule živali in drugo navlako . .. Rada berem in nekajkrat sem že prebrala, kaj vse se lahko zgodi, če ne bomo skrbeli za čistočo. . .«
predvsem za odvoz smeti. Tam, kjer takšnega zagotovila niso dobili, se akcije niso lotili. Izkušnje iz prejšnjih let so jih izučile, da pobrane smeti in odpadki lahko povzročijo precejšnje nezadovoljstvo med krajani, če jih nihče ne odpelje na primerno mesto.
»V letošnji akciji smo se lotili območja Sore od Praprotna do Sorice, obeh bregov Bukovščice, Dašnjice in Češnji-ce 7. maj je bil dan, ki smo ga po programu uvrstili med družbeno koristno delo. Sodelovalo je blizu 800 učencev. Učenci od 1. do 3. razreda so čistili okolico šole, športnih igrišč, spomenikov in drugih javnih površin. Učenci višjih razredov pa so se podali na bregove vodotokov. Tako za učinkovitost in še posebej za varnost učencev so bili odgovorni razredniki.
Na oddaljenejše kraje smo učence prepeljali z avtobusi in seveda poskrbeli tudi za malico. Skratka, to je bil šolski delovni dan v naravi. Učenci so očistili okrog 40 kilometrov bregov; razen seveda na nevarnih odsekih. Akcija je dobro uspela. Posebej moram po-
Roland Gartner, učenec 5. b razreda: »Doma sem v Sorici 52. Z razredničarko Ano Florjančič smo 7. maja čistili obrežja v Sorici. Največ je bilo papirja in plastičnih odpadkov. Mislhn, da smo nabrali šest vreč odpadkov. Če vidim, da kdo odvrže papir ali kaj podobnega, ga opozorim, da se tako ne dela . ..«
Pred 1. zletom gorenjskih tabornikov
Srečanje v Škofji Loki
Škofja I,oka — Področna zveza tabornikov Gorenjske je zaupala orga-/JVacijo prvega zleta partizanskemu odredu Svobodni Kamnitnik o/iro naa Zvezi tabornikov občine Škofja Toka, ki praznuje 30. obletnico delovanja svoje organizacije. Prireditev po od 8. do 10. junija v športni dvorani Poden v Podlubniku in njegovi
okolici. .... U A
Na prizorišču zleta se bo danes zvečer zbralo okrog 000 tabornikov, organizatorji pa bodo veseli tudi obi-
Gorenjski zbor invalidov
Križe — Jutri se bodo v Krizah se-$ti težji invalidi vse Gorenjske. Tradicionalno srečanje, letos že deseto oo vrsti, pripravi društvo invalidov vsako leto iz. druge občine. Organizator letošnjega, jubilejnega srečanja •e tržiško društvo, ki /a jutri ob 15 uri v osnovni šoli Kokrškegu idreda pripravlja bogat kulturni
„•<>firam, združen s tovariškim srednjem gorenjskih invalidov.
ska prijateljev njihove organizacije in drugih gostov. Prireditev se bo začela ob 20. uri z zborom udeležencev in dviganjem zastave. Dobro uro pozneje bo po prikazu taborniške dejavnosti zagorel taborni ogenj.
•V soboto, 9. junija, bo od 8. ure dalje področni mnogoboj za vse kategorije članstva. Tekmovalni program vsebuje tudi športne igre in kulturne prireditve. Rezultate tekmovanja bodo razglasili med popoldansko slovesnostjo, ki se bo začela ob 17. uri in bo posvečena jubileju taborništva v Škofji Loki. Ob tej priložnosti bodo odprli ra/stavo o taborniški dejavnosti pa podelili pohvale Zveze tabornikov Slovenije in trakove partizanskim odredom za 19811. leto. Zaigrali .bodo tudi veseloigro iz taborniškega življenja Teta Mila.
Nedeljski dopoldan bodo udeleženci zleta izkoristili za športne prireditve in ogled znamenitosti mesta. Potrebo po medsebojnem druženju bodo spodbudili tudi s piknikom, zlet pa bodo sklenili s slovesnim zborom ob 14. uri. s. Saje
hvaliti poleg učencev in razrednikov tudi odgovorne predstavnike v krajevnih skupnostih in drugih organizacijah, ki so se morda letos še najbolj zavzeto lotili te akcije. Učenci so nabrali prek 900 vreč najrazličnejših smeti in odpadkov. Organizacija je bila domala brezhibna, tako glede zbirnih mest kakor glede odvoza. Ob tem moram poudariti, da je kar 1000 polivinilastih vreč tokrat preskrbela krajevna skupnost Železniki.
»AH so po toliko letih oziroma akcijah obrežja vodotokov, ki jih čistite, kaj bolj čista?« smo vprašali Leopolda Nastrana.
»Uspehi se kažejo, vendar počasi. Bila so leta, ko smo nad takšnimi akcijami že skoraj obupavali. Tudi zdaj se čez leto nabere še vedno veliko odpadkov. Najbolj boleče je, ko sredi struge naletimo na odvržen štedilnik, star kombi, kolesa .. . Vendar so to primeri, ki opozarjajo, da bi v dolini morali poskrbeti za primerno odlagališče. Tudi letos smo imeli težavo s tem, kam s smetmi in odpadki.
Mislim pa, da smo prav letos opazili ob naši akciji napredek. Vanjo so se, kot rečeno, vključili tudi odgovorni v krajevnih skupnostih in organizacijah. Pogrešali pa smo ribiče, ki smo jih pravtako povabili zraven. Ne glede na to pa lahko ugotovim, da sta tradicionalna vztrajnost in zavzetost šole za akcijo vzbudili interes in pomenita zgled tudi za druge. Zato bomo z očiščevalnimi akcijami na našem območju nadaljevali tudi v prihodnje.«
A. Žalar
Janez Bohorič kandidat za podpredsednika
Ljubljana — V torek se je sestalo predsedstvo republiške konference SZDL in obravnavalo predvidene kadrovske dopolnitve izvršnega sveta skupščine SRS. Predsednik izvršnega sveta Dušan Šinigoj je člane predsedstva seznanil, da je za podpredsednika izvršnega sveta evidentiran kot možni kandidat Janez Bohorič, rojen 13. februarja 1942 v Tržiču, sedaj glavni direktor delovne organizacije Sava Kranj. Za nova člana izvršnega sveta pa sta evidentirana dr. Martin Zorič, izredni profesor na Visoki tehniški šoli v Mariboru, in Marko Kosin, sedanji veleposlanik SFRJ v Italiji. Zorič naj bi bil tudi predsednik republiškega komiteja za vzgojo, izobraževanje in telesno kulturo, Kosin. pa predsednik republiškega komiteja za mednarodno sodelovanje. Razprava o možnih kandidatih mora biti zaključena do 18. junija, dva dni kasneje pa bo republiška skupščina opravila volitve.
Pričama prometne nesreče
Kranj — V ponedeljek, 4. junija, se je pred hotelom Creino na Koroški cesti v Kranju ob 12.45 zgodila prometna nesreča med voznikom osebnega avtomobila in pešakinjo. Nesreči sta bila priči moški, star kakih 35 do 40 let in ženska, stara med 30 in 35 let. Oba očividca naprošajo, naj se oglasita na kranjski postaji milice (ali na telefon 21-743), da bosta pomagala razjasniti dogodek.
Ogenj zajel stroj
Kranj — V oddelku poliuretanskih past in lakov v kranjski Savi je izbruhnil požar, v katerem je bil opečen delavec Stanko Vujanovič, star 29 let, iz Praprotne police. Delavec je v mešalec umetnih mas dovajal vnetljivo tekočino, medtem ko je bil mešalec vklopljen. Ko je stresal vanj kemično snov, je nenadoma prišlo do vžiga. Ogenj je delavca oplazil po rokah in obrazu, tako da so ga opečenega odpeljali v Klinični center v Ljubljano. Vzrok požara je bil bodisi kratek stik ali pa to, da v njem ni bilo dovolj vnetljive tekočine. To bodo strokovnjaki še skušali razjasniti.
Nevarna otroška igra z vžigalicami
Kranj — 4-letna Nina Jauh s Ceste
na Rupo je v sredo, (i. junija, zanati la požar v sobi, kjer se je igrala. Mati je bila v kuhinji, tako da otroka ni
imela na očeh, deklica pa se |e igrala
z vžigalicami. Najprej je zažgala kos papirja. Ker ga ji ni uspelo pogasiti, ga je odvrgla v kot med igrače, kjer je nastal požar. K sreči so ga hitro pogasili, tako da deklici ni bilo nič, po tudi gmotna škoda ni velika.
GLASOVA ANKETA
Pogum mladih padalcev
Lesce — Strah nas je, ko med lažen jem po gorah pogledamo čez skalni previs; zavrti se nam v glavi, ko se povzpnemo na vrh lestve: ne upamo si pogledati v globino, ko hitimo prek visokega mostu . . . Vse to ne velja za mlade padalce, za šestnajst, sedemnajst let stare fante, ki so ob koncu aprila na mariborskem letališču (lesko je bilo zaradi evropske-' ga prvenstva v jadralnem letenju zasedeno) opravili prve skoke. Žal zanimanje za padalstvo upada, najbrže tudi zato, ker si morajo športniki Alpskega letalskega centra Lesce-Bled vsak skok zaslužiti z delom v jeseniški Železarni ali v letališki delavnici. Letos se je za tečaj prijavilo 20 mladih fantov z Gorenjske in iz mejnih občin. Nekatere je izločila zdravniška komisija, kar precej jih je odnehalo med teoretičnim delom in le osmerica se je dokopala do padalskih skokov.
o padalstvu, pogosto sem bil z njim tudi na treningu ali tekmovanju. Ko je leski letalski center objavil razpis za tečaj, sem se prijavil in uspešno opravil tudi vse izpite. Želim postati športni padalec in se vsaj približati bratovim dosežkom. Prvi skok? Zapomnil si bom letošnji 27. april. Po vstopu v letalo se me je lotevala trema; ko pa je učitelj na višini 800 metrov odprl vrata, je strah naenkrat izginil. Odločno sem planil v zrak, avtomatsko padalo se je lepo odprlo, tudi pri doskoku nisem imel nobenih težav. Padalstvo je celo varnejši šport kot denimo, smučanje; kajpak, če skrbno zložiš padalo in se ravnaš tudi po vseh ostalih navodilih.«
Borut Erjavec iz Nove vasi pri Radovljici, sicer dijak Železarskega izobraževalnega centra Jesenice, se je za padalstvo navdušil zaradi bližine leškega letališča. Ko je še oče privolil, je bila premagana zadnja ovira. Doslej je opravil že preko dvajset skokov.
»Pot do športnega padalca je dolga. Več kot sto ur smo presedeli pozimi ob sobotah in nedeljah pri teoretičnem pouku, se učili osmih različnih predmetov, opravljali izpite, poleg tega še trdo delali — z lopato nakladali železne odpadke v jeseniški Železarni. Padalska oprema in letalsko gorivo sta draga, zato si moramo 70 odstotkov denarja zaslužiti sami. To je tudi eden izmed razlogov, da je veliko kandidatov odnehalo že pri teoretičnem pouku.«
Boris Mirt iz Strahinja, dijak drugega letnika Šolskega centra P Iskra Kranj, gre po stopinjah svo-J jega brata Branka, državnega re-I prezentanta.
»Brat mi je veliko pripovedoval
Jože M olj k iz Kamnika je vnet
skakalec na smučeh — tudi čez planiško 60-metrsko skakalnico se je že pognal — in ker ne priznava strahu, se je odločil še za padalstvo.
»Vožnja od Kamnika prek Ljubljane do Lesc mi vzame tri ure in pol, včasih še veliko več. Nič ne de. To me ne bo odvrnilo od padalstva. Opravil sem preko dvajset skokov in pri vsakem naslednjem se v .zraku bolje počutim. O tčm, da se padalo ne bi odprlo, ne razmišljam: Zaupam tehniki, znanju in dosedanjim izkušnjam. Doskok je celo lažji, kot sem pričakoval. Zdi se tako, kot bi skočil z višine dveh metrov na tla.«
C. Zaplotnik
Po uspešnem letu nagradni izlet
Kranj — V soboto, 9. junija 1984, prizadevni člani turističnih podmladkov iz gorenjskih osnovnih šol in turističnih društev odhajajo na nagradni izlet vzdolž slovenske obale. Od skupaj 28 osnovnih šol na Gorenjskem v petnajstih delujejo turistični podmladki. Komisija za turistični podmladek, ki deluje pri Gorenjski turistični zvezi Kranj, se je v iztekajočem še šolskem letu ukvarjala z uvedbo fakultativnega predmeta turizem, ki naj bi se jeseni začel na nekaterih osnovnih šolah. S tem bi se mladi bolj načrtno pričeli zanimati za turistično dejavnost kot gospodarsko panogo, spoznali bi značilnosti turističnega gospodarstva, naravne in družbene pogoje za razvoj turizma, vrste, dejavnike turistične ponudbe, urejanje krajev, pristop do gostov . ..
Na 7. seji je komisija za turistični podmladek pri (iT/ Kranj potrdila program delovnih nalog za turisti ene podmladke. Raspisala je nagrado za spis na temo: »Nas kraj, njego ve lepote, zanimivosti in posebnosti«, za likovne stvaritve, skulpture, originalne turistične spominke, fotografije, literarne prispevke s turistično propagandno vsebino ter turističnim prospektom šolskega okolišu, [zbrana dela bodo razstavljena na tradicionalnem srečanju turističnih deluv(c\ Gorenjske 15. septembra v Škofji Loki, najboljša dela bodo dobila posebna priznanja. Okvirhj dolgoročni  program  vsebuje ureditev članstva. Članarina znaša 5 din, podeljena izkaznica pa 2 din Skozi ce lo leto naj bi podmladkarji skrbeli za cisto okolje, obnašanje na cesti, lepši videz krajev (hortikulturo), sodelovali s turističnimi društvi in krajev nimi  skupnostmi  pri tekmovanju med turističnimi kraji na Gorenj Skem, Organizirali turistične priredi tve, predavanju, akcije, zbirali turistu ne prospekte, |azglednU e, znuč-ke, etnografske predmete, /godovin-ski, narodopisni in geografski mate
rial o domačem kraju. Organizirana naj bi bila ekipa vodičev, ki bi lahke predstavila zanimivosti kraja.
D. Papler
Uspešna reševalna vaja
Kranj — Poveljstvo enote, ki nadaljuje tradicije Prešernove brigade, je pripravilo začetek junija za svoje starešine prikaz možnosti helikopterskega reševanja v gorah. Pri pripravi in izvedbi vaje so poleg pripadnikov vojnega letalstva sodelovali člani postaje Gorske reševalne službe, iz Kranja.
Starešine Špiro Nikovič, Slobodan Lonca/, Nikola Džalo in Maks Rovi-na so najprej pojasnili metodiko alpinističnega pouka v letnih razmerah na preprekah in predstavili nove dosežke v plezalni tehniki. Sledilo je urjenje v vseh elementih stenskega reševanja, posebej pa sp vadili uporabo helikopterja v gorskem svetu in sodelovanje med njegovo posadko ter reševalci.
Med vajo so preizkusili uporabnost planinske opreme v vojaških enotah, ki so jo prilagodili za potre-be helikopterskega reševanja. 0 nern s0 preverili manevrske sposobnosti vojaškega helikopterja Gazela, , izkazal kot zelo primeren za reševanje v gorah. S pomočjo inštruktorjev GRS so sproti pojasnili vso nejasnosti pri delu in hitro doseči, usklajenost posadke-ter reševalcev. • .
Vaja je po oceni organizatorjev dobro uspela. 3 podobnimi urjenji bo-
() nadaljevali vse do septembra, ko n... bi bili reševalci in pilota iz voja-' k h vrst dokončno usposobljeni 2a reševalne akcije. Razen pri izpolnje-
',Mill vojaških nalog.n prevozu ma-la bodo lahko sodelovali pn nu-;;/n|U pomoči ponesrečenim včasih
gorah.