5PW Posamezna številka stane lO v. *afccr
' ■	. ..Mlin	i illiiji.il - T.l.' '	..ll.ll «K——.
' /itevilka»	JMUifibor, dm© 19» :^»ov©aibra.-1917.' :	.’ Latnik IX,
naročnina listu: —
e leto	,	K	10*—
eta .	.	.	,	5*—
leta	.	■■,	2*50
Mesečno.	..	„	1*—
iaiaj Avstrije:------
Četo leto	.	.	„	15 —
■'f»»«meaase številke —> 20 vinarjev. —
se rabna]» po tl «to
•d 6 redne petttvrstei prt
večkratnih oznanilih tofe --- popust -------------;
«Straža** izhaja v po»-deijek in petek pepoMm!
Rokopisi se ne vračaj«
Uredništvo in apravništvo: Maribor /HorpŠka ulica;, ti. - Telefon ät.*13.
Neodvisen političen lisi asa slovensko ljudstvo. 11
1	a
Z uredništvom se more govoriti vsak dan od 11, 12. ure dopoldne.
Jtmjn#ir#jäe avstrij.sk© uradno porodilo»
*	**•»	Dun-.i, 18. novembr •
,'h	italijanske bojišče.
V	prostor u se ve rn o-vz I lodno od mesta Asi •» ■S*o je sovražnik poskušal z močnimi protinapadi si pridobiti nazaj višinske postojanke, katere je 'izgubil V zadnjih dneh. Naše Hrabre Čete ;so v srditem
. njetežH obdržale v svoji, oblasti ,v trdem boju, zayzeje črte. Med rekama Brenta in; Bi av>e so zavezniki z naskokom zavželii več višinskih postojank. Ob spodnjem toku reke Pia v e topovski ogenj menjajoče se sile.
Delovanje zrakoplovoev. je bilo včeraj posebno živahno. Častniški namestnik Arrigi je sestrelil 18. sovražno letalo.
•	Drugod nobenih poalčmbnih dogodkov.:
Iz nemškega nradiega
pordelim*
Berolin, 18. novembra.
Ital! j {insko bojišče.
'Severovzhodno od Asiaga so včeraj v brezvs-pešnih napadih na iztrgane jim višine izkrvavele močne italijanske sile. Med Brento in Piavo so vrgle naše Čete sovražnika iz več postojank. Ob spodnjem’ toku reke Piave od časa do časa močen artilerijski ogenj.
Francosko bojišče.
V	Flandriji je bil artilerijski ogenj zmeren. V Artoisu in severno od Saint Quentina je bilo v vs-pešnih poizvedovalnih bojih vjetih kakili 40 Angležev, in vplenjenih v,ec strojnih pušk.-Po močnem, že dva dni vedno naraščajočem artilerijskem delovanju proti južni fronti Saint .Quentina je sledil francoski sunek.. Sovražnik je bilvržen v boju iz bližine.
Macedonsko bojišče.
Severno od jezera Dojran so bolgarske poljske straže odbile napad enega angleškega bataljona.
Vzhodu« bojišče.
Nič pomembnega.
1	Premirje m Rusijo?
Rusija je še vedno zagrnjena v nepredorno politično temo. V Petrogradu so sicer Leninovi pristaši dobili moč v roke, v drugih mestih in na deželi pa se še ljudstvo ni odločilo. Iz sedanjega položaja je razvidno, da se boljševiki sami čutijo preslabe , da bi vzeli vlado Velike Rusije popolnoma sami v roke. Vsled tega se pojavljajo stremljenja za osnovo ministrstva vseh socialističnih struj. Program nove vlade bi bil: Sklene se naj c i m p r e j mir; dela se naj z vsemi močmi nato, da se doseže takojšnje p r e m i r j e. Zemlja se naj razdeli med kmete. O Kerenskem in njegovih so drugih krožijo vesti, da se zopet pripravlja na spopad z boljševiki.
Nemci im Italijani, pa južn -
Slovani.
Veliko veselje vlada po Avstriji in zlasti še y ri nas na jugu, ker je poražen naš stari sovražnik Italijan. Tudi iz predalov nemških listov se čita veselje, ker je kaznovan izdajalec, toda tistega navdušenja ni pri njih kot takrat, ko, iv bila poražena Rusija, Zakaj ne?
' Italijani so bili dolgo ča ^ politični zavezniki Nemcev v boju zoper južne Slovane. Se 'dobro nam
je znano, kako so gospodje nemški naeionalci, u. pr, Dobernig, hodili v Gorico in. Trst delat kompromise i z italijanskimi iredentarji. Iredentarji namreč želijo, i da se Gorico,, Trst in južno Tirolsko priklopi Italiji, j Večina teh je v začetku vojske zapustila državo ter j so bežali v Italijo in so ria tak način postali veleiz j dajalci. Iredentarji in Nemci so pri j v sak i h v o 1 i t v a h vi T r s t u i n v G o r i c i , j p' a t u d i p o drugi h k r a j i h, v o l i 1 i s k u -p n o zoper 8 lova n e.
In dr. Steinwender je šel celo v Rim, da lili zveza med Nemci in Italijani postala tem srčnejša.
Seveda. Italijani, prej vedno sovražniki Slovanov, zdaj pa zavezniki Srbov in Rusov, so se začeli opravičevati radi prejšnjega sovraštva nasproti Hrvatom in Slovencem.• Zvalili' so-krivdo na Nemce iii laški listi so pisali zdaj med vojsko, da so bili Italijani zato Slovanom tako sovražni, ker so'jih k temu hujskali Nemci. Skuhali pa so seveda Italijani to misel tudi radi tega, da so se kot zavezniki v očeh I Rusov in Srbov pokazali malo lepše. Je pa tudi res-{ niea in ostane resnica, če bi se zdaj med \ojsko ali j če se bodo . po vojski vršile kake volitve v Gorici ali j v Trstu, Nemci bodo gotovo zopet zvezani z Italijani zoper Slovane.
To je na fuel dokaz, da Nemcem ni za vsem. narodom pravično Avstrijo, marveč samo za nemštvo. Nemškim hujskačem .sploh ne gre za pravico, a I marveč samo za nemštvo. Južnoslovanske- dežele .s-.. I matrajo za svojo bodočo kolonijo. Ker Nemčija nima.
I za naseljevanje Sposobnih kolonij v Afriki, hoče j naše dežele napraviti za svoje kolonije. Toda pomij nijo naj, da se južni Slovani ravno tako in še bolj I borimo za Avstrijo kot kak drug narod, in da hoče-I mo po vojski imeti iste pravice kot Nemci, Zoper vse nakane in naklepe Vseiiemcev na našo zemljo borno se borili na vso moč!
Uskok.
Dr. Ivan Šušteršič je uskočil iz Jugoslovanskega kluba in z njim kajpada njegov zvesti oproda poslanec Jaklič. Dezertacija je zločin in kot tak je predmet graje, obsodbe in kazni. To velja tudi v politiki. Jugoslovani v ostrem boju zasledujejo svoja visoka stremljenja po osvoboditvi in osamosvojitvi jugoslovanskega naroda, V dosego našega vzvišenega cilja so se Zbrali zastopniki vseh strank troimenega jugoshjranskega naroda v trdno sklenjeno bojno falango, v Jugoslovanski klub. Vsako oslabijenje Jugoslovanskega kluba, pomenja ojačanje nasprotnika, je delo v prid Nemcev. Zato ni niti treba še posebej povdarjati, komu je dr. Šušteršič storil uslugo s svojim izstopom in z nameravanim oslabljenjem naše e-notne jugoslovanske stranke.
Da bi se odtegnil graji in obsodbi svojega po-I iitičnega pobega, navaja kot razlog za svoj izstop pomanjkanje zaupanja napram klubovim članom in na,pram klubovemu načelništvu. Da, da, zaupanja manjka, toda ne napram 'Jugoslovanskemu klubu in njegovemu načelniku, kateremu popolnoma in z največjim pritrjevanjem zaupajo ne samo vse stranke, marveč ves slovenski in ves hrvatsko-srbski narod, temveč napram dr. Šušteršiču manjka zaupanja. ‘ Kako popolnoma je dr. Šušteršič izgubil politično zaupanje je najjasnejši dokaz volitev kranjskega delegata, pri kateri je bil izvoljen dr. Korošec z vsemi kranjskimi1 glasovi proti- enemu, in to je bil glas vpijočega v puščavi: Jakličev glas..
Slovenska javnost pozna cilje Šušteršiče', e no litike. Iskal je le povod, da se s kakšno pretvezo izmuzne iz kluba, v katerem je bil docela osamljen. Rad bi bil delal težave takoj izpočetka: ko je pa vi-
del dp, ne more uspeti z raznimi političnimi spletka-rijami, jo je iz kluba popihal pri prvi priliki. Tako .'•e torej dr. Šušteršič izven kluba, kakor je že bil davno izven zaupanja obmejnih Slovencev na Štajerskem,; Koroškem in Goriškem. Pričakovati je, aa bo kmalu tudi izven zaupanja Slovenske ljudske Stranke na Kranjskem.
Ce misli Šušteršič, da bo s svojim izstopom zanesel razdor med naše poslance, se zelo moti. Mi dobro poznamo nekega moža, ki je Stürgkhovi vladi na ljubo hotel razdvojiti in tako oslabiti našo stranko v tistem času, ko so Nemci hoteli izpeljati -svoj program na jugu ter upeljati svoje nemške „Belange.“ Slovenci in Hrvati smo sedaj edini; sila časa nas je zedinila. Naši poslanci nimajo ni časa ni smisla zato, da bi se kranjskemu deželnemu glavarju na ljubo razcepili v dva tabora. Naša deviza je: skupno delo za uresničenje deklaracijskega programa, kakor ga je določil Jugoslovanski klub. Kdor zanika klub, zanika njegov program. Zato pa je Susteršiče-va izjava, da bo delal za realiziranje tega programa in da mu bo v zadoščenje, če se bo našel s klubom na eni in isti poti, ali prazna: beseda ali pa, izraz megalomanije.
Kazen za uskoštvo mora zadeti tistega, ki je- u-skočil, pa ne tiste, ki so ostali v klubu. Šušteršič bi rad svoje kranjske tovariše tiral pred sodstvo izvršilnega odbora S. L. S., Češ, da so se pregrešili zoper strankino -disciplino., „ ker n i,sp. Šušteršiča .golili za kranjskega delegata. Bistvo in pravila. S. L, S', vendar ne zahtevajo; da. mora biti Šušteršič njen predsednik in da mora Šušteršič biti kranjski delegat, Saj je pred leti dr. Šušteršič sam dr. Korošca predlagal za kranjskega delegata in takrat se ni porušila S. L. S. Vrli tega pa. Šušteršiču v prilog sestavljeni izvršilni odbor ni in nikdar ne bo Slov. ljudska-stranka. Ge je Šušteršič naenkrat v sebi našel tako nežno vest :za strankinodisciplino, mu Inch poklicano v spomin, da je on pred leti brez vednosti stranke in. proti njenim določilom po milosti svojega protektorja Stiirgkha postal kranjski deželni glavar. Kje pa je takrat bila strankina disciplina?
Zadnja in konča o veljavna sodba nad poslanci-pristaja voKlcem. Ko lx? Šušteršič stopil pred . svoje volilce, in sicer pred vse, ne samo pred gotove zaupnike, ko se bo moral podvreči zopetni sodlbi ljudstva in ko bodo tisti, katerim je po „Slovencu“ zaukazal, da v armadi ne smejo delati politike, z mogočno roko posegli v slovensko politikto. kaj meni g. Šušteršič, kako bo takrat z zaupanjem?! Slovensko ljudstvo zaupa ne takim, ki clelajo osebno orientirano politiko, ampak tistim, ki Značajno, nesebično in dosledno delajo jugoslovansko politiko v zvezi z drugimi jugoslovanskimi poslanci za, dosego našega velikega, jugoslovanskega cilja,	(
Državni zbor.
V začetku petkove seje se je vrišita volitev delegatov za Istro. Izvoljen je bil za delegata poslanec Laginja, za nadomestnika pa poslanec Spinčič. Nato je podal ministrski predsednik dr. Seidler izjavo. da bo vlada nemudoma porazdelila na dežele od zbornice dovoljeni znesek 70 milijonov K kot dtra-ginjsko doklado za učiteljstvo, da se kakor hitro mogoče, olajša bedni gmotni položaj ljudskošolskega, u-čiteljstva. Zbornica je nato nadaljevala razpravo « vladni predlogi glede omejitve jetike ali tuberkuloze in' spolnih bolezni. K besedi se je oglasil tudi, posL. dr. Jankovič in izvajal, da je hvalevredno, kar, le doseclaj vlada ukrenila v tej zadevi, ČPAbolj hvalevredno je pa, kar namerava storiti; pripo^ča*, jSa se '»peljejo posebni tečaji,ena katerih, se .bo. predava-io vojaštvu o tuberkulozi; o spolnih boleznih in splo-
feno o zdravstvenih zahtevah; predlaga, da se naj begunci, ki žive v raznih delih države, pustijo do konca meseca marca 1918 v krajih, kjer sedaj prebivajo; medtem se naj v interesu njihovega zdravja poskrbi, da se popravijo in pozidajo njihovi porušeni domovi tako, da bodo odgovarjali zdravstvenim zahtevam. Poslanec Jerzabek je stavil predlog, da bi se morala poostriti kazenska določila proti razširjanju in razpečavanju nenravnih spisov in slik. Ko je še govoril poslanec dr. Schachert in pozival vlado, da se v boju proti tuberkulozi in spolnim boleznim naj ne štedS z denarnimi sredstvi, je zbornica sprejela zakonsko predlogo v drugem in tretjem Čitanju. Vršila se je nato razprava o zakonski predlogi glede obdavčenja stav pri dirkah itd. Zakonska predloga je bila sprejeta v obliki, kakor jo je izdelal finančni odsek. Nato se je še vršila razprava o zakonski predlogi glede podpiranja nevojaških oseb in njih svojeeV in preostalih, poškodovanih vsled vojske; tozadevna zakonska predloga je bila sprejeta v 2. in 3. branju. Zbornica je končno sklenila, da se ustanovi poseben podporni sklad za srednje in male o-brtnike z glavnico 100 milijonov K. Pravico do podpore in do kredita iz tega sklada imajo samo taki srednji in mali obrtniki, ki so bili vsled vojske prizadeti in oškodovani. Zbornica je sprejela tudi to zakonsko predlogo. Prihodnja seja, v torek, dne 20.

Wilson vabi Avstrijo«
Predsednik Wilson je imel V mesili, Buffalo v Severni Ameriki dne 12. novembra na nekem zborovanju govor. V katerem je med drugim povedal sledeče :
Sedanja vojska je zadnja odločilna borba med starim načelom moči in novim načelom svobode. Vojsko je pričela Nemčija. Nemčija je imela dovolj prostora na solncu. Zakaj ni bila zadovoljna? Kaj hoče Še več ? Upam, da bo duh svobode prešinil tudi vsa nemška srca, kakor vsako drugo srce. Ta. duh pa se ne strinja z načrti vsenemcev.
Mnogo predlogov pride k nam od ene osred-njin velevlasti (od Avstrije), katera bolj želi miru, nego vodilna država osrednjih sil in kakor vam je znano, narodi prvoimenovane države dobro vedo, da je za njih resha nevarnost, da postanejo vazali (podložniki) Nemčije, čeravno ne želijo, da bi se potlačila njih lastna narodna zavest in narodni ponos. Železnica Bagdad—Berolin ogroža industrijska podvze-tja pol ducata drugih dežel. Nemška konkurenca , ee bi prišla do tje, bi bila nepremagljiva, fčor bi bilo vedno mogoče, poslati nemške armade hitrejše v te kraje nego kako drugo armado.
Kar se tiče nemških izjav o Belgiji, Severni Franciji in Alzaško-Lotarinški, so to sicer zelo važni predmeti, a ne zadenejo jedra cele stvari. Nemčija izvršuje popolno oskrbništvo nad Avstro-Ogrsko, taktično tudi nad Balkanom, nad Turčijo in Malo Azijo. Ce bo evropska karta ostala, kakoršna je sedaj, bo Nemčija vedno v položaju, kaliti svetovni mir. Nemčija je sklenila, da hoče politično prevladati ves svet. Nikdar dosedaj še ni bila taka častihlepnost z-
grajena na tako natančno izdelanem znansh enem načrtu za dosego nadvlad ja. Presenečeni sem, da se dobi skupina ljudi, kakor so ravno sedaj gotovi krogi v Rusiji, kateri morejo upati, da bodo mogli živeti brez nevarnosti od strani Nemčije. Nič minam proti stremljenjem pacifistov (pristašev za mir), jaz sem samo proti njih preprostosti. Wilson je končal; .Finega največjih prijateljev miru, polkovnika House, sem poslal v Evropo, a ne da bi se pogajal za mir, temveč da vidi, kako še more zmagati v vojski.“
BoigarsJ&e zahteve.
V seji bolgarskega sobranja dne 10. t. m. je izjavil ministrski predsednik 'Radoslavov, da zahteva Bolgarija ujedinjenje vsega bolgarskega naroda v natančno določenih mejah. V to svrho se mora popraviti meja proti Srbiji; Bolgariji se mora odstopiti Moravia in Macedonija. Te svoje zahteve je bolgarska vlada že naznanila dunajski in berolinski vladi in je torej gotovo, da je bukareška pogodba razveljavljena. -Odprto je le vprašanje glede Dobru-džo, posebno glede onega dela, ki ga je morala Bolgarija po bukareški pogodbi odstopiti Rumuniji. Sicer pa ni, nobenega dvoma, da narodnostno vsa Dobru dža pripada Bolgariji.	.
Kdo jo Lenin in kaj hoc® ?
O Leninu," sedaj toli imenovanemu voditelju ruskih boljše vikov, poroča skandinavski list „Aftenpo-sten“ naslednje podrobnosti:
Lenih je eno izmed štirih ali petih pisateljskih imen, pod katerimi se je skrival nekdaj toliko zasledovani ruski revolucijonar. Njegovo pravo ime je Uijanov. Kakor večina ruskih revolucijonarskih voditeljev je tudi Lenin izšel iz dijaštva, on je namreč slušatelj prava, Iz vjetniŠtva v Sibiriji še mu je posrečilo uteči v inozemstvo, kjer je pripadal raznim skupinam ruskih izseljencev, kateri so netili podzemeljski ogenj revolucije v Rusiji! Ko je meseca marca izbruhnila revolucija v Rusiji, se je Lenin podal iz Sviee v Nemčijo v plombiranem železniškem vozu. katerega je zapustil v Petrogradu in se nastanil v hiši ruske gledališke plesalke Kšesinskaje. Meščansko Časopisje je uprizorilo veliko gonjo proti Leninu, ki pa je pridobival vedno več pristašev. Ruski socialisti desne struje so namreč, ko so se izjalovili vsi poskusi združiti razne socialistične struje v eno skupino, poslali v boj proti boljševikom in njihovemu voditelju Leninu svoje najboljše moči, toda vse zaman, Se celo staro in preskušano sredstvo obdolžiti Lenina izzivanja in zveze s sovražniki, ni moglo o-majati njegovega stališča. Ko se je ob vstaji boljše-vikov zoper njega izdalo yzaporno povelje, se je Lenin skril. Med tem je število njegovih pristašev naraščalo od dne do dne. Boljlševiki so zmagali pri občinskih volitvah v raznih delih države in zasedli so tudi vojaške in delavske svete. Vse to dokazuje veliko napredovanje boljševizma. Lenin je tudi od glavnega odbora mornarice postavljen kot prvi kandidat za ustavodajno skupščino. „On ni za nas samo srce“, tako se povdarja, v oklicu glavnega odbora, „on je naša zastava.“
Lenin je izvrsten agitator. Strastno in brezobzirno napada svoje protivnike. Njegovi napadi se o-
bračajo ne samo zoper meščanske stranke, temveč tudi zoper nekdanje izkušene socialistične voditelje katere obdolžujo, cta so se usužnjili kapitalizmu, da so sluge meščanskih strank, da so filistri,' nacionalisti itd. Sedaj je njegov upliv na nižje, lahko gibljive ljudske mase v Rusiji na višini.
Kaj hoče Lenin ? Diktafuro proletariata. Proletariat, sloji brez prava in posestva, morajo za,yla<-aati. Vojska je clelb kapitalizma in imperializma. \lada meščanstva in zmernih socialistov se mora strmoglaviti in revolucionarno ljudstvo se mora postaviti na čelo mednarodne socialne revolucije, katera naj vse narode osvobodi iz spon kapitalizma in ustanovi socialistično, komunistično državo pravice. Ce revolucija ne bo ubila vojsko, bo pa vojska ubila revolucijo.
Mir bajtam, boj palačam, to je Leninovo geslo. Proletariat se naj brez odlašanja, polasti vseh bank in gospodarskih zvez. Vsa zemlja se naj takoj, in brezplačno razdeli med poljedelske delavce in sicer s posredovanjem odbora, sestavljenega iz najubož-nejšil) kmetov. To se mora izvršiti, še predno se sestane ustavodajna skupščina. Lenin torej hoče izpolniti in izvršiti maksimum vseh socialističnih naukov in sanjarij. Zato se njegovi pristaši imenujejo mäk-simalisti ali po rusko boljševiki. Kako pa bi bilo mogoče izvršiti te socialistične sanjarije, ne da bi pri tem razpadla država, kako se naj poravnajo spori med posameznimi ljudmi, med tistimi, ki kaj imajo, in katerim bi se vse vzelo, in tistimi, ki nič nimajo, pa bi radi vse dobili, spori med mesti, in raznimi deli države, o tem Lenin nič ne govori, ker o teni nič ne ve.
Ö Lenina in njegovem razmerju do Nemcev in Slovanov piše praški agrarni list „Venkov“: jLenin se s pravim imenom piše Zedermann, je židovskega pokolenja in v sorodstvu z rodbino voditelja avstrijske socialne demokracije 'dr. Adlerja. Avstrijski in ovrski Slovani imajo v njem velikega neprijatelja. On je povdarjal, da je neumnost trditi, 'da av|trjj^ki Slovani potrebujejo kakšno samostalnost. Ko je bil carizem vržen, se je iz Švicarske vrnil v Rusijo, a med potom se je ustavil v Pragi ter je obiska! tudi redjakcijo lista „Pravo lidu.“ Bivši načelnik socialne demokracije na Nemškem, sedanji voditelj manjšine, Hugo Haase je označil Lenina kot človeka, kupljenega z nemškim denarjem.

Italijani so se na dveh mestih našim, odločno postavili v bran, in sicer v prostoru severovzhodno od Asiaga in ob izlivu reke Piave. Med Brento in Asiagom so Italijani prešli k protinapadu in skušajo našim iztrgati višinske postojanke, ki smo jih zadnje dni zavzeli po vročih bojih. Dasi dobiva laški poveljnik Diaz vedno novo pomoč v tem prostoru, da ustavi prodiranje HÖizendorf-Krobatinove armade, se vendar naše čete gibljejo neprestano naprej ter *so zavzele med Piavo in Brento dne 15, nov. vzhodno od Asiaga kraj Cismon (na desnem bregu Brente) in bližnje utrjene višine, dne 16. t. m. pa gori Prasso-lan (1484 m) in Peurne (1384 m), ki ležita južnoza-hodno od mesta Peltre. Te gore so bile prav važne točke v obrambni verigi proti vpadu naše armade v
“■ISKrofSSi i

JuJl&T
Stoletnica Trstenjakovega rojstva.
(Dalje.)
Kakor visoka gora nad nizkimi griči, tako se Trstenjak visoko dviga nad svojo dobo kot gojitelj domače zgodovine. On predstavlja cel program znianst-i venega historičnega društva ali oddelka kake akademije in še celo dandanes, 27 let po njegovi smrti še nismo dosegli njegove višine v organizaciji znanstvenega dela. V „Kresu“ 1. 1881 (str. 675, čl. „Slov. gomile“) piše Trstenjak: „Bode že skoro 30 let, kar sem v „Novicah“ razpisal darilo onim, ki bi pregledali slovenske starine v naših gomilah. Do zdaj se še ni našel domač človek, kateri bi se tega dela lo-iil. Naše gomile se sicer razkopavajo, a v njih najdene starine se razglašajo pod tujim imenom . . . . Za to stroko se še ni v našej literaturi nič storilo, kakor se sploh pri nas Slovencih znanstvena liter ar tura še rada po konci ogleduje. Nemci si napravljajo v najmanjših mestih svoje lokalne muzeje, a pri nas se nihče ne briga za kaj takega, in ako se še posameznik najde, ki o tej stvari kaj piše in nasvetuje, prezira se njegova misel in trud.“
Na Kranjskem se je med tem marsikaj zboljšalo, a pri nas bi ravno naše društvo moralo le ponoviti Trstenjakove besede.
Kako se je Trstenjak zavedal važnosti historičnih raziskav, kažejo tudi naslednje besede v istem letniku „Kresa“ (str. 506):
*!Ako hočemo kedaj temeljito zgodovino Slovencev spisati, treba je preje, da se vsestransko obde-lavajo posebne partije domače zgodovine . . . Naši
nemški sosedje so vse to že uvaževaJi in v temeljitih t preiskovanjih pretresovali. Posnemajmo jih, in tako j bodemo tudi mi obogatili znanstveno literaturo, brez ; katere ne dosežemo nikdar veljavnosti pri drugih izobraženih, narodih.“
Kakorkoli se pa Trstenjakovo historično stališče visoko dviga, so vendarle dejanske Časovne razmere z neodoljivo silo vplivale na njegovo znanstveno delovanje. Ves naš politični in kulturni razvoj od I. 1848 do decemberske ustave 1867. in še dalje gre za tem, da se ljudstvo narodno prebudi, da Slovenci v resnici postanemo narod. V teh razmerah znanost ni mogla pri nas priti prav do veljave kot v r e d n o t a za s e b e, za tesni stik znanosti in politike je ravno Trstenjak najbolj značilna oseba tiste dobe, ki zgodovino praktično uporablja za politiko. Od nasprotne strani se je t. i. keltomanija Često politično izrabljala proti Slovencem, zato so se od naše strani krčevito držali teorije, da so Slovenci prvotni narod v srednji Evropi že zdavno pred , Kristusom. Od 1. 1848—1860 sploh prevladuje prazgo- j dovina Slovencev v našem zgodovinskem slovstvu , glavni delež pa ima pri tem Trstenjak. Glavni cilj S njegovim neštevilnim zgodovinskim, starinoslovskim in jezikoslovnim spisom je bil, dokazati, da so Slovani že kakih 1300 let pred Krist, prebivali med Adrijo in Karpati.
Ker se je ta teorija v novejšem znanstvu opustila, je Trstenjakovim spisom znatno padla valuta, a vrednosti niso popolnoma izgubili in njegove zasluge se ne smejo prezirati. Trstenjak v tem ni bil osamljen, to je bilo mnenje mnogih znamenitih učenjakov, Simon Rutar je še L 1890—91 zagovarjal to teorijo in Krones 1. 1880 previdno pravi, da začasno (bis auf Weiteres) drli s tistimi, ki uče, da so Slovani prišli šele za Kelti, Iliri in Germani.*
* Handbuch der Geschichte Österr. I., 209.
Vobče se še nad tem vprašanjem ni knjiga zaprla, kakor kažejo novejše teorije. Zagonetna vprašanja o staroslovenskih županih, ustoličevanju koroških vojvodov, krajevna imena, nepretržnost kulturnih oblik pri prazgodovinskih' izkopinah in nasel-bah kažejo, da si prihoda Slovencev ne smemo razlagati morda tako, kakor prihod Madžarov koncem 9. stoletja. Ni izključeno, da so bila slovenska plemena naseljena že pred velikim doseljevanjem šestega stoletja v naših krajih, a potem so prihrula nova, sicer maloštevilna ä bojevita in organizirana plemena, ki so zavladala nad prejšnjimi prebivalci. To bi bila več ali manj hrvaška ali Hrvatom zelo sorodna plemena, zato se v najstarejših listinan toliko pokrajin in sel na sedanjem Gornjem in Srednjem Štajerskem ter Koroškem imenuje Obarvat ali Chro-vat, tudi pleme okoli Gospe Svete se je tako imeno: valo in po tej zavladi hrvaškega plemena se razlaga običaj ustoličevanja koroških vojvodov (dr. L. Hauptmann).
Domač zgodovinarski se bo pečal z vprašanjem kolonizacije naših krajev, ne bo smel prezreti Trstenjakovih spisov, našel bo namreč v njih marsikatero vspodbudo in migljaj na pozitivno ali negativno stran.
Konečno se ne sme pozabiti etični moment Trstenjakovega znanstvenega delovanja. Njegova preveč mnogostranska zaposlenost je bila škodljiva zno-tranji vrednosti njegovih spisov, toda ukor radi tega ne pade nanj, marveč na okolico in družbo, ki pusti posameznika stenjati pod težo dela, drugi pa zraven stoje malomarno in še mordla zasmehujejo, in ovirajo njegov trud. Nekam bolestno in očitajoče zveni vzklik ob pragu 60 letih stoječega moža., ki ga je zapisal v „Zori“ 1. 1876, str. 122; ..Da bi vendar nasi mlajši histeriki delavmši bili l"
. .	. (Konec prilvpdnjič.)
vetikd |>!?n#anigko- ravan. Do ravnipp pri ®e§|cL Bar-«sapo ob Ere a ti še imajo naši od črte Quero (ob Piavi)- Gismon (ob brenti), kjw stoji naša armada, le samo 12 kan. Ob spodnjem toku Piave, kjer so Boro-evičevi domobranci prodrli že na zahodni breg reke . do kraja Zeuso, so Italijani zbrali močne sile, pred katerimi so se naši morali zopet umakniti na levi breg reke. Na tem prostoru se sedaj vrši srdita artilerijska borba. Vojni strokovnjaki omenjajo kot značilno dejstvo bojev v zadnjem času, da se je Italijanom posrečilo preprečiti grozečo obkolitev njihove 4-(dolomitske) armade po Hötzendorfovih četah. Njih odppr v prostoru Sedem občin je bil poplačan s srečnim umikom 4. armadle po Suganski dolini in Bren- j ti v prostor Treviso—Bassano. Zdi se, da ima seda-' nje italijansko armadno vodstvo nekoliko bolj srečno ; roko, kot jo je imel Gadoma.
Italijanska armada ob Plavi v veliki nevarnosti.
Vojni poročevalci javljajo, da položaj italijansko armade ob Piavi ni posebno ugodien. Iz gibanja Hdtze&dOrtoče armade se da sklepati, da hoče ista prodreti ob Brenti in stranskih dolinah do mesta Basaano (ob Brenti, južnozahodno od Eeltre), Ce s® maršalu Hötzendoriu posreči ta manever, je cela i-talijanska fronta ob Piavi resno ogrožena in se najbrž ne bo mogla držati. Poleg tega pa so deli Bo-t oevičevp armade dne 15. t. m. prodrli ob Adriji čez Piavo do predbeueške lagune in je tako italijanska I rta ob Piavi v nevarnosti tudi na jugo.
Naše brodovje ob izlivu Plave,
Dne 16. novembra so naše bojne.ladje vspeš-no sodelovale pri prodiranju našega južnega armadnega krila. V smeri iz 'Benetk se je sicer pojavilo . nekaj sovražnih ladij, ki pa se niso upale spustiti v boj % našimi in so se umaknile brez boja.
Benetke izpraznjujejo?
Dalijani baje noč in dajn izpraznjujejo Benetke. V mestu je še samo do 20.000 oseb.
100.000	Francozov In Angležev v Italiji.
Italijani so dobili, kakor poročajo četverospo-razumovi listi, na pomoč iz Francije in Anglije že do 100,000 mož.
Cesar zopet na fronti.
Dne 14. t. m. se je cesar Karel v družbi z maršalom nadvojvodom Evgenom in generalnim polkovnikom Boroevičem mudjil na fronti ob Piavi, kjer si je ogledal naše postojanke.
Cesar ua Krasu in v Trstu.
Crpar je dne 15. novembra obiskal bojišče ob Soči. (Ogledal si je gori Sv. Mihaela in Sv. Gabrijela, Sv. Mariin," Doberdob in druge znamenite točke enajstih soških bitk. Obiskal je tudi grobišča padlih junakov in molil za njih dušni blagor. Dne 17. t. m. s|ai> dospste cesar in cesarica v Trst. kjer sta bila zelo slovesno sprejeta. Baron Albori je v nagovoru na cesarsko dvojico povdarjal, dta bodo v Trstu postavili spomenik v proslavo soške armade, ki je o-tola Trst, in je zagotavljal cesarja, da ostane /Trst najzvestejše mesto.“ Cesar se je zahvalil za sprejem in je rekel, da bo skrbel, da bo Trst za vse večne čase ostal združen z Avstrijo in Habsburžani. Ljudstvo je cesarsko dvojico pozdravljalo z. viharnimi Slava" in „Živijo“ klici.
Cadorna — v pokoju.
Bivši vrhovni poveljnik italijanske armade general Cadorna se je popolnoma odtegnil javnemu življenju. Naseliti se baje misli 'v Švici.
Italijanski poveljniki.
Po padcu Cadlorne so prevzeli vodstvo italijanske armade maršal D i a z, ki je rojen leta 1861 ter je poveljeval leta 1915 nekemu zboru na Krasu, general B a d o g 1 i o, rojen leta 18G, je poveljeval v zadnjih dveh bitkah italijanskim četam v ofFelu na Banjški planoti, ter bivši vojni minister G i a r d i -n o, ki je star 53 let, Vrhovno vodstvo italijanske armade torej ni več samo v eni roki.
Italijanska zbornica.
V italijanski zbornici je dne 14. novembra podal ministrski predsednik Orlando obširno pojasnitev o političnem in vojaškem položaju ter sporočil zbornici pozdrave armade. Izrekel je nato priznanje 5n zahvalo za slogo ter izjavil trdno voljo vlade in naroda vstrajati do konca. Nato je izjavil Giolitti, da sedaj ni časa za govore, ampak za velika in nagla dejanja. Narod bo sledil vladi, toda, vladja in ministri naj pomislijo, kako velikansko’breme odgovornosti sloni na njihovih ramah. Ko je še pozval Sa-i an dra, da mora bratski duh prešinjati može vseh strank, je bila zbornica odgođena na nedoločeno Sobo.
Italijanski senat.
V seji italijanskega senata dne 15. novembra i je izvajal ministrski predisednik Orlando, da je vo-I jaški položaj Italije izvanredno resen, ker se naha-) jajo v boju proti Italiji najboljši deli avstrijske in I nemške armade. Za oskrbo beguncev je imenovan }' poseben vrhovni komisar Luzzatti. Nato je senat s-
i prejel predlog, s katerim se izreka zahvala zaveznikom za vojaško pomoč. Sprejet je bil tudi poziv na italijanski narod, da naj zaupa armadii in v pomoč ( zaveznikov.
i
\	....	'	■ -G
Na ozemlju morske obali severno od Gaze v Palestini je bilo pet angleških napadov odbitih. Izgube Angležev so bile z Go velike. Cilj angleškega prodiranja je Jeruzalem — Pi6t; angleškim Četam , 1 so prodirale do mes a Tbk tU ob reki Tigris v Mezopotamiji, so Turki v dobi on 6- do 8. novembra poslali shoro vse svoje četel izvzemšr enega, majhnega oddelka. Ko so ang’ešVe čete razdejale vse. kar bi utegnilo imeti kaj vrednosti, so se vrnile nazaj v S\oje prvotne postojanke, kakor je bile v načrtu določeno.
Po	v Egipt.
Vojska je namah modernizirala v prometnem o-• žiru zanentarjeni orient. Zd,aj ' žp/lahko pridemp po železnicah celo v Egipt. V Maji Aziji je bila Železnica gotova že pred vojsko. Manjkal je samo prehod pez gorovje T aurus. Ta je zdaj gotov. Posebna slabe pa je bilp z železnice v Sy. deželi in v krajih proti Egiptu. Angleži so pa napravili zdaj železnico iz Egipta do lilis,trškega mesta Gaze- Predno še so Turkom vzpli Egipt, je bila zadnja postaja Der-el-be-leh, nekoliko južno od,G,azß> Turki so pa morali za prevoz svojih vojaških potreb tudi delati železnice. Takoj v začetku vojske so naredili železniško zvezo iz Galileje v Judejo. Potem šo naredili tudi dve novi železnici v Judeji. Od železniške proge, ki gre iz Jafe v 'Jeruzalem, so odcepili nekako v sredini te proge, pri Vadi-Serar, železnico v staroslavno Ber-sabo na južni meji Judeje, skoz postaje et-Tine, A-rak-el-Menšije in Tel-es-Seria v Bersabo. Do sem je bila železnica gotova že leta 1915. Leta 1916 so jo iz Bersabe podaljšali do postaje el-Hafir. Od postaje et-Tine so pa v 60 dlneh napravili v zadnjem času 39 km dolgo progo do Bet-Hanun, severno od Gaze. Do Gaze same je niso mogli napraviti, ker je bila Gaza že rta fronti. Zdaj (6. nov. t. L) šo zavzeli Angleži Gazo in gotovo zvezali svojo železniško postajo Der-cl-beleb s turško postaio Bet-Hanun, tako da je zveza z Egiptom gotova. Tam kjer so peš potovali očaki Abraham, Jakob s svojimi sinovi, kjer je hodila tudi Sv. Družina, tam drdrajo torej ž,e tudi železniški vozovi. Iz Evrope v Afriko po suhem so sledeče glavne postaje: Oairiigrad (Skutari), Eski-Sehr, Kenia. Adana, Haleb (Aleppo), Hama, Homs, Baalbek, Rejak, Damask, Samah (GenezareŠko jezero), El-Fu-le (postaja za Nazaret), Er Hame, ITul Karm, Ludd (na progi Jafa—Jeruzalem), Vadi-Serar, et-Tine, Car za, Egipt.
Politične vesti.
Vzajemnost; med Cehi In Juemslovam. Osti
poročajo iz Dunaja, da sta Ce&ki Svaz in Jugoslovanski klub sklenila pošiljati k sejam načelstva prijateljskega kluba svoje zastopnike. Na ta način hočeta bratska kluba doseči ožji stik. med obema kluboma in skupen nastop v parlamentu.
Delovni program državnega zbora. V tem tednu bo zbornica imela najbrž seje v torek, sredo in petek, da odpravi delo, ki se je nagromadilo. Jutri se bo zbornici predložila vladna predloga o začasni nagodbi in o podaljšanju bančnega, privilegija. Ker morata biti obe predlogi rešeni do Novega leta, bo imela zbornica seje tudi med zasedanje 'delegacij.
Osebnosti na stran — stvar v sredo! Sarajevski „Hrvatski Dnevnik“ piše:	„V interesu monar-
hije bi bilo, da bi bili vsi narodi v njej ene misli. 1 n ker mi ne zahtevamo od Nemcev ničesar njihovega, bi se lahko pogodili ž njimi, da ni 'VVolfov, Do-bernigov, Heinejev, Teufelov in tiste sorte okoli „Grazer Tagespost“, „Freie Stimmen“, „Neue Freie Presse“. ..Deutsche Rundschau“ in raznih panger-.manskih listov, ki so v diaspori (raznosti) navadno najhujši, tako da nimamo mi navskrižij z Nemci v Solnogradu, Tirolah, Gornji in Dolnji Avstriji, a na potu šo nam seveda tisti, ki so prišli k nam, s kovčekom ali nahrbtnikom na plečih. In žalostno izkustvo nas je poučilo, da so se navadno nastanili kot mirni gostje in so bili nekaj časa tihi; naenkrat pa so se dvignili in začeli komandirati domačinom! Tako je v Kranjski, Koroiški, Južni Štajerski in sedaj v Bosni. V Dalmaciji in v Istri so izročili bič
V Italijanom! Ko se vidimo obkoljene od tako neprija-
[ znih sosedov, ne more biti naš vsakdianji klic dru-I gi nego: Osebnosti na stran in stvar v sredo! To I smo dolžni radi sebe, radi svojih krvnih bratov, to t zahteva od nas čustvo zvestobe v odporu proti .tis* \ tim, ki so klicali še pred par leti: „Hoch Hohenzol-I lern! “ in ki tudi danes ljubijo neko gotovo trobojni-I co, ki se vije. v Potsdamu. Načelu: „Divide et impe-Ira“ (Deli in vladaj) postavimo nasproti: „Concordia I parvae res erescunt“ (Š slogo rastejo majhne reči). „Jugoslovanska zveza“ v. Rusiji za samostojno
]] jugoslovansko državo. Z Dunaja pred kratkim poročajo, da povzroča jugoslovansko vprašanje ententi velike težave. Po vesteh iz Petrograda se ve, da je zveza v Rusiji stanujočih Jugoslovanov javno protestirala proti taki rešitvi jugoslovanskega vprašanja, kakor jo je bil predložil delavski in vojaški svet. — Ruska „Jugoslovanska zveza“ je izdala ob tej priliki oklic, v katerem dokazuje, d!a rešitev jugoslovanskega vprašanja po načrtu delavskega in vojaškega sveta nasprotuje principom internacionalnega socializma in je v protislovju tudi z načelom ruskih revolucionarnih demokratov o samoodločbi naroidpv. „Jugoslovanska zveza“ zahteva, da se da Jugoslovanom možnost, da sami odločajo o svoji usodi. V tem oklicu zahtevajo, da se naj ustanovi neodvisna jugoslovanska država, ki bo imela okoli 12 milijonov Hrva lov. Srbov in Slovencev.
Volilna reforma, na Hrvatskem. V hrvatskem saboru bo prišla, v prihodnjih sejah v razpravo vladna predloga o splošni, enaki, tajni in direktni volilni pravici. Po tej predlogi bi bila Hrvatska razdeljena v 120 volilnih okrajev (na enega poslanca pride približno 22.000 prebivalcev), v katerih bi bil povsod izvoljen samo eden poslanec, dočim so bili do-sedaj okraji, ki so volili skupno po 2 do 3 poslance. Volilno pravico bo imela vsaka moška, na Hrvatsko pristojna oseba, stara 24 let. Izvoljen more biti za deželnega poslanca vsak moški — izključeni so samo uradniki —, ki je že najmanj pet let pristojen na Hrvatsko. Poslanec mora imeti volilno pravico ter mora biti vešč čitanja in pisanja ter hrvatskega, oziroma srbskega jezika.
Zagrebški župan. V petek dopoldne se je v svečani seji novega mestnega zastopa izvolil novi zagrebški župan. Oddanih je bilo 46 glasovnic, od teh 7 praznih, 39 pa je bilo za profesorja dr. Srkulj, ki je bil izvoljen za župana. Ko je bil novi župan zaprisežen ter je razvil svoj program, so se mestni zastopniki podali v cerkev sv. Marka, da molijo in se Bogu priporočijo.
Madžarski pohlep. Madžari, ki so se s silo polastili hrvatske Reke, nameravajo sedaj za Reko in bližnjo Primorje osnovati madžarsko škofijo.
Sestanek severnih kraljev. Na predlog kralja Gustava se bodo v kratkem sestali v Kristijani ji švedski, norveški in danski kralj. Spremljali jih bodo ministrski predsedniki in zunanji ministri.
Novo ministrstvo na Francoskem. Po odstopu ministrstva Painleve je znani francoski državnik Clemenceau dobil nalogo, da sestavi svoje ministrstvo. Novo ministrstvo bo najbrž sestavljeno: Clemenceau predsedstvo in vojsko, državno podtajništvo Je-annenet, Pans notranje zadeve, Piehon zunanje zadeve, Peret justieo, Lebrun ali Klotz finance, Cle-inentel trgovino. Augagneur kolonije, Dauria poljedelstvo, Laffere uk, Loucheur oskrbo z živili, Gla-veille javna dela in Jonnart letalstvo. Novi francoski ministrski predsednik Clemenceau je star 76 let, je po poklicu zdravnik ih je eden najmarkantnejšib in najbolj karakterističnih političnih osebnosti na. Francoskem. Izboren govornik, znamenit pisatelj in neizbirčen v sredstvih za dosego svojega namena je Clemenceau strmoglavil že marsikatero ministrstvo. Mož je zaslovel zlasti izza Dreyfusove afere, v kateri je igral odlično vlogo. Kadarkoli je padlo kako francosko ministrstvo ali je pa bilo v škripcih, se je vselej imenovalo Clemenceaua kot bodočega moža. Njegova močna roka in njegova Železna brezobzirnost pomenjata novo dobo v Franciji, dobo glorifikacije volje francoskega naroda za nadaljevanje vojske do končne zmage. Kar je Lloyd George kot mogočna politična osebnost za Anglijo, je sedaj v nemanjši meri Clemenceau za Francijo.
Te4eadM novice*
Poroka v cesarski hiši. Kakor poročajo, se % cesarjev brat nadvojvoda Maks poročil s princezinjo Frančiško Hohenlohe-SchillingSfürst še ta mesec in sicer najbrže dne 28. t. m. v Lalxenburgu pri Dunaju. Nadvojvoda bo s svojo mlado soprogo stanoval v gradu Belvedere na Dunaju. Poroka se je zakasnila vsled opasne bolezni nadvojvode Maksa. Ženin je bil namreč meseca oktobra operiran na slepiču,
601etnlea slovenskega škofa. V Ljubljani je dne 15. t. m. obhajal svojo 601etnico tržaški vladik» jr. Andrej Karlin. Odličnemu slovenskemu cerkve* n emu knezu Še na mnoga leta!
Odlikovan slovenski vojni kurat. Duhovni zaslužni križ II. razreda z meči in Karlov četni križ je dobil č. g. vojni kurat Bogdan Lendovšek, ki o-pravija dušno pastirstvo že drugo leto na. italijanskem bojišču.
V italijansko vjetništvo je prišel v 11. st.ški bitki Miloš ftoš, učitelj v Hrastniku,
Noti srednješolski ravnatelji. Cesar je imenoval za ravnatelja II. državne, gimnazije v Ljubljani dosedanjega ravnatelja idrijske realke dr. Stanislava Bevk, za ravnatelja državne gimnazije v .Novem Mestu prof. Josipa Wester, za ravnatelja državne realke v Ljubljani prof. Karla Cora. Naučni minister je imenoval za ravnatelja moškega in ženskega učiteljišča v Ljubljani prof. Antona Dokler.
Posebna hvala.. ‘O usmiljenih sestrah je čelo brezbožni Volter (Voltaire) izrekel tako-le sodbe: Nie lepšega ni na zemlji, kakor Če nežni spol svojo lepoto, svojo mladost in stanovsko odličnost žrtvuje v to, da streže Človeški revi, bolnikom, ki že pogled na nje nekako ponižuje Človeški napuh in draži rahločutnost. Narodi, ki so se odtrgali odi cerkvenega občestva, so mogli to velikodušno ljubezen do bližnjega le nepopolno posnemati. — Napoleon I. je dal pa hčeram sv. Vincenca Pavlanskega, to-le častno spričevalo: To je. koristna naprava; o takih Žrtvah mi pripovedujte, ne pa o „človekoljubih“, ki veliko blebetajo, pa nič ne narede ...
Slovenske pridige za ogrsko-slovenske vojake. Madžari ne priznavajo ogrskim Slovencem nobenih narodnih pravic. Slovenski vojni kurati niso smeli slovenskim vojakom slovenski pridigovati. Sedaj pa so se omehčala tudi trda. srca madžarskih poveljnikov. Vojni kurat Ö. g. Vinko Kos namreč poroča, sedaj Kleklovim „Novi n am“, da sme po vsaki vojački sv. maši pridigovati tudi v slovenskem jeziku. G. vojni kurat dostavlja: „Lehko si mislite, dragi čitatelji, kakše veselje obide zdaj srca naših vrlih slovenskih vojakov.“
Karlov vojaški križ in ogrska volilna pravica. Prekmurske „Novine“, poročajo:	„Kral je ešče
ministri Tisa za program krone postavo, da vsi, ki vu bojni dobijo Karolov čete križ (Karl-Truppen-Kreuz), dobijo volilno pravo, to je, pravico, da bodo poslance (követ) postavlali. Ki s svojim Žitkom branijo domovino, doma tiidi pravico dobijo. Minister volilne prave Vaszonyi je dao vkiip spisati, ki majo imeniivani križ, pa se je skazalo, da so več, kak polovica ne magjarskoga. jezika, nego k narodnostam razločnim slišijo. Na frontah potem iz vekše^a vojaki ne magjarski se borijo. Kcla bi to prev! ministrom ležalo, je dao pridati, da volilno pravo samo oni dobijo., ki so 24 let stari, ki znajo čitati i pisati. Poleg tega — proti nakanenji krala bi dosta junakov zgubilo Zssliiženo volilno pravo, ž-viin .toga varaškomi i (mestnemu) prebivalstvi je namenjeno več prave da- j Ji. .'xd: •esničkomi (vaškemu).“
Občevauje z vojnimi vjetniki. Okrajno glavarstvo v Mariboru nam pošilja naslednji; razglas:	50-
pazilo se je, da se povodom prevoza od bojišč odvedenih vojnih vjetnikov rine domače civilno prebivalstvo k prevoznim vlakom, se pogovarja z vojnimi v-jetniki in jim ponuja živila proti denarju ali dtrugim izmen j e val n im vrednostim. Opozarja se, da je prepovedano vsako občevanje civilnega prebivalstva s temi vojnimi vjetniki, torej tudi vsaka izmenjevalna kupčija. Pri prevozu takšnih prevoznih vlakov ne smejo civilne osebe vstopiti v kolodvorske prostore, m tudi ne stopiti na rampe ob kolovozih. Prepovedano je, vojne vjetnike S ponujanjem živil napeljevati, da zapustijo prevozni vlak. Kdor ravna nasprotno, se kaznuje po ces. ukazu z dne 20. aprila 1854. drž. zak. Štev. 96.
Neznosne razmere na železnici Poljčane—Konjice. A ko prideta predpoldanska osebna vlaka iz Maribora ali iz Celja s kako večjo zamudo v Poljčane, se večkrat zgodi, da konjiški vlak ne čaka do prihoda omenjenih osebnih vlakov, ampak se kar e-nosfavno odpelja, če treba tudi s praznimi vozovi.; Potnikom, ki pridejo z zamudo v Poljčane, ne preostane, ničesar drugega, kakor počakati v. Poljčanah do večera, ali se pa podati • peš v Konjice, ki so oddaljene od Poljčan 15 km. Te neznosne razmere rn-5 htevajo nujne odpomoči. .
Jttržavne železnice zvišale železniški ose ■ rif. Avstrijske državne železnice zvišajo osebni železniški tarif od dne 1. decembra 1917 naprej - za 50%. - - Ali bo. sledila tudi južna železnica temu'zvišanju. še ni znano.
Vsega dovolj. Naša. armada je v zasedenih L-talijanskih krajih našla toliko1 živil in drugega blaga, da našemu armadnemu vodstvu sploh ni treba' mnogokaj dovažati v Italijo. Ogrski Slovenec “Stefan Žerdip. iz Velike Polane piše o tem „N o vi n am“: ..V r talijanskih strelnih1 -jarkah so naši toliko obleke in; ‘ krjiha najšli, keliko prh? niti. nikdar videli neso. Nezmerno je. veseli, ka .so. z božjov,pomoejov prišli iz planin ,v lepo beneško dolino, kje je vsega ■privoli.“’
Jetika v; Avstriji. List „Tuberkulose,n-Rursor-gebljitt“ prinaša zanimivo statistiko o naraščanju jetike od leta 1895 dalje. Do leta 1905 je bolezen rasla, do, leta J..913’ pa je padla. Letos je v. prvi polovici «mrlo toliko ljudi za jetjko, kolikor v vseh prej označenih mirnih, letih skupno. To jo najboljši znak za grozovite posledice vojnega Časa.
Pritožbe vojnih invalidov. - Slovenski invalid nam piše : V' vsaki številki Vašega lista čitam pritožbe raznih stanov. Malokedaj pa-.'B&jdep; pritožbe.. verižnih invalidov. Tako ser tudi jaz • še .nioem pritoževal, akoravno sem že nad dve leti vojni'invalidi Ali sedaj šeni pa vendar primoran: v imenu, več invalidov razložiti v Vašem listu, našo nesreče Milost. ’ Bil sem leta. 1914 v Galiciji na bojnem polju. Tam sem
ftftiajatslj is MUo&aik: Koc scroll Jštraža»*5
bil meseca oktobra tako močno ranjen, da mi je popolnoma'zdrobilo levo nogo. Prišel sem na Ogrsko v bolnišnico. Tam so tako ravnali z menoj, da,, ko
ne bilo bolje, da bi most raztrgali pionirju in 'bi les razdelil med ubožno prebivalstvo za kurjävo? Maribor. Spodnještajerska „ljudska posojilu tea
sem prišel meseca februarja v ptujsko bolnišnico, sem imel 15 cm krajšo nogo. Ni mi bilo na noben način mogoče hoditi. Nadlegoval sem zdlravnike z veliko prošnjo, da naj mi še enkrat. .zlomijo nogo in jo nategnejo. In res, meseca aprila 1915 so mi nogo še enkrat zlomili ter nategovali šest tednov s težo 30 k<7. Na veliko začudenje je bila noga res v šestih-tednih 9 cm daljša, tako da imam sedaj nogo samo 6 cm krajšo. Meseca julija 1915 sem že bil izpuščen na dopust in sicer z vojnimi dokladami mesečno 22
K.	Res je, dragi čitatelji, da se je v letu 1915 še izhajalo s tem denarjem, danes je pa vse drugače! Bil sem pred dvema mesecema v štacuni, mislil sem si kupit obleko; ko pa slišim qeno, da stane 300 K. sem moral pustiti obleko. Vojnemu invalidu ni mogoče nositi tako drage obleke. Zaslužiti si ne more ničesar, ker delati ne more. Vojnih doklad pa več ne dobi, kakor na leto 72 K, pokojnine pa dobi tak, ki si ne more prav nič prislužiti, 192 K in sicer „za rane in bolečine.“ Ako bi potem računali, koliko stane Invalida, če se hoče za enkrat obleči, bi računali 450 K. Krko. se hoče potem invalid obleči, ako dobi polovico mani. penzije, nego stane ž,e sama obleka? Kako se pa hoče preživeti, ako se »a dobri liudje ne usmilijo? Mogoče bo pa kdo rekel, saj invalid dobi tako službo, da jo bo lahko opravljal. Res je, a poljedelec mora opravljati vsako delo z rokami in nogami, to se pravi, s telesno močjo, a ne z glavo. In Kmetski človek pa tudi ni toliko učen, da bi prišel kam v pisarno. Pred vojsko sem bil svojim staršem za podporo kot edini sin vojaščine oproščen. Sedaj pa, ko tudi jaz ne morem delati, pa menda moj čez 70 let star oče in mati nista potrebna podpore? Sedaj moram starši zopet mene živeti, ne pa jaz njih, ker ne morem delati. Žalostno in sramotno za državno upravo, da se vojnih invalidov bolje ne preskrbuje! Se bolj žalostno pa Je, da nespametni ljudje i obrekujejo vojne invalide. Ko bi znali ti ljudje, kako j krvave so te kronice, ki jih dobimo invalidi, in kar • ko radi bi invalidi delali, bi ne govorili tako neumne reči.
v Stolni ulici sprejema prijave za 7. vojno jsotqk :
ilO..	: . ■’ ''	‘ .t 1 ' i '■ J;-J '
Posojilnica v Mariboru (Narodni dom) sprejcia» prijave za sedmo a v.a t-r i j;s. k o. v o j n o
p O S O j i i O.	■ ■	*■ :A:i O I;
Hoče. Kmetska hranilnica in posojilnica sprejema prijave za 7 vojno posojilo:	j-:.-
Jarenina. Stari časi se zopet ■ vračajp. V. na#e kraje prihajajo zopet po vino Gornještajerci injSpi-nogradčani. Pa potrebno bi bilo, da bi vino vožlli z vozovi iz Slovenskih goric mimo Gradca, kakor Šoto delali naši očetje.	•	v ‘
Ruše. V petek, dne 16, t. m., je v Gospodu u-mrla Terezija Wurzer, sestra našega vlč. g. župat-Ka. Pogreb se je vršil v nedeljo, dne 18. t. m. S ve-., tila ji večna luč!
Ptuj. Kmetska hranilnica in posojilnica v Ptuju (minoritski samostan) naznanja, da so uradni dnevi odslej vsak četrtek in nedeljo predpoldam Sprejema tudi podpisovanja za 7. vojno posojilo.
Domovina mo~
ra živeti 1
* Naši sovražniki nočejo miru. Zato nam ne preostane voliti-. Vzdržati moramo, potrpeti naprej. Nikdo ne sme sedaj postati trud en, nikdo mlačen, nikdo obstati na »olovici pota.
Sir 3: »Naprej I
Tudi hrena primanjkuje. Na dunajskem trgu ..Naschmnrkt“ jo zmanjkalo tudi hrena. Cena za nreri je poskočila na Dunaju od 3 K 40 v na 7 K Za 1 rilogram.
Vas dobila pol milijona za zelje. Vas Vodji ne i v Slavoniji je prodala zelja za pol milijona K. Ta denar so investirali v‘zemljišča, ki so jih nakupili od tamošnjih Nemcev.
Kam so izginile vžigalice? Že delj kakor 14 dni ni dobiti v nobeni trafiki in tudi ne v nobeni trgovini niti škatljice vžigalic. Vse se upravičeno v-prašuje: Kam so neki kar naenkrat popolnoma izeri-s mle vžigalice? Popolno pomanjkanje vžigalic povz-‘ roča zelo velike neprilike in nepotrebno razburjenje prebivalštva; Oblasti pa mirno gledajo in ne ganejo ,z mezincem, da bi se odpomoglo temu nedostatku. Skoro gotovo pridržujejo Špekulanti vžigalice r Špe-kulaeijske namene.'
Slame še ne sme rabiti za steljo. Ministrstvo ie izdalo dno 14. ti m. odredbo, po kateri je prepove-i dano rabiti slamo za, steljo, če je dovolj druge stelje j iia' razjiolago.	“"V	'J ,■.	%
HÄ®«' sw-
Cerkveni žvrin soukgadll. V noči dne 9. novembra „so hkradli ddšedaj Poznani zlikovci v neki vasi pri ArnovŽu 'Cerkveni zvon. ki je bil poprejšnji dan šrifet iz zvonika H Svriho oddaje za kovinsko z-hirko, Zvon tehta-*299 kg. Navzlic riajpaznejšemu: iz-sledovaniu ne more orožništvo dognati, kam je zvon izginil. Domnevajo, da so ga odpeljali Občinarji ter ga najbrž zakopali.
DarwinizCmV razsulu. Ni še dolgu tega, da sei znanstvene teorije naravoslovnega in - mod oGov nega darvinizma prenašala iz tujih slovstev \ naše domače slovstvo. Bred kakimi 20 leti je zapihal „Ju g“ v naše slovstvo jii kazal darvinizem kut rešitelja vsega zri ari sivenrigb 'miši jriri j a. Pa okroglo 50' 'letih d av~ mriističnega gibanj.4 pa' je danes darvinizem popolnoma v razsulu. Podirajo ga njegovi privrženci sami. Nedavno je izdal Oskar Hoi-twig, profesor in sl.> vit biolog v Berolinu,. knjigo ..Das Werden den Organismen“, v kateri hobija ta nekdanji učenec Hae-ckolov darvinizem na podlagi svojih dolgoletnih izkustev. Z obsojen im (l arvi nizmom pa ne izgubi svoje veljave razvojna teorija v določeni ji meji.
Sežigalnice.: Pogreb po katoliškem načinu spominja: preveč na krščanstvo. Zato je zoprn nasprot-nikom krščanskega imena. Trudijo se vpeljati: nekda-
Zttnaj z orožjem!. Doma z denarjem !
■■ MW;»iwwiiinv»MWiMftn'Mii—niwunmitwiwiim m umia—■iinrM-ia
Mladi š svojimi 'telesi, stari, žene, otroci z blagom in imetjem! Vse za vse! Tako pripravljamo, tako pričakujemo, tako zaslužimo časten mir!
Zato
« v« J
1S11
A IV 627/17-6.
Prostovoljna sodna- feba
In
f» ^	*	■ :	*
Pri c. kr. okrajnem sodišču v Celju, odd. IV
galnioe 11.463.


predaj po javni dražbi kmetsko posestvo v Runte-lih hišna štev. 1, obstoječe iz zemljišč vi. Si 90 k, d. Arplin ih vi. št» 190 k. o Forstwald (njive v izmeri 1 ha 90 a 98 m2, travniki v rameri 2 ha 77 a 78 m?, gozdi v izmeri' B 1%. 72 a' s pritiklino vred, (6 glav goveje živine, B Ivihje,, krma, slama, vozi, sodi, p!jug, brana itd.) za izklicno ceno v znesku 16.400 K.	in.-
Dražba se bo vršila pohdeljek, dnfe 20. novembra 1917 ob 8. uri predpoldne na licu mesta v Runtolih št1. Ponudbe pod izklicno ceno se be sprejmejo Dražbeno izkupilo j p položiti v šnpdu dražbenih pogojev v roke sodnije. Vadij; khaš» 2000 K. Dražbene pögoje je mogoče vpogledati pri tej sodniji v sbbi št. 11. Po sklenjeni dražbi zemljišč se bodo ravno tam tudi prodale potom prostovoljne sodne dražbe razne premičnine, kakor 1 koza, drva, Tažlično orodje, kohinjska oprava. 1 omara itd. Ponudbe pod izklicno ceno se ne sprej-I mejo, kupnina še mora takoj plačati, premičnine
M'&.’Č'- 'V'Fi’
Maribor. Mesto jo- t;:ijo tKkhJ(/'-žrušitC\
tare*
I
ga dravskega, mestu, nekemu nodietniknJ-u-jcu. Alibi
\ pa se thkoj oštrattiti.	' -j -
j ' C. kri okiajno sodišče v; Gelja. odd; ‘1¥., dhe TT. tioVčtnbra 1917.	- -P!
P77
&mas&w Stopaš,
Tisk tiskarne sv. Öirila v Mariboru.