URADNI VESTNIK DOLENJSKE — za občine ČRNOMELJ, KOČEVJE, METLIKA, NOVO MESTO, RIBNICA IN TREBNJE Letnik III. Novo mesto, 9. junija 1966 Št. 16 VSEBINA OBČINA KOČEVJE 206. Odlok o družbeni pomoči 207. Odlok o določitvi obsega in višine denarne pomoči žrtvam fašističnega nasilja in njihovim-družinam na območju občine Kočevje 208. Odlok o priznavalninah 209. Odlok o povračilu stroškov in nagrad sodnikom-porotnikom občinskega sodišča v Kočevju 210. Odlok o zaključnem računu o izvršitvi proračuna občinske skupščine Kočevje za leto 1965 OBČINA METLIKA: 211. Odlok o oddaji gozdov in gozdnih zemljišč v družbeni lastnini in gozdov, na katerih je lastninska pravica, v gospodarjenje Gozdnemu gospodarstvu Novo mesto 212. Odlok o rokih čiščenja in o pregledovanju kurilnih naprav in dimnih vodov na območju občine Metlika OBČINA NOVO MESTO: 213. Odlok o ureditvi trga in prometu blaga na drob-\ nov Novem mestu 214. Odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o soglasju k ustanovitvi krajevnih skupnosti Bela cerkev, Birčna vas, Bršlin, Brusnice, Hinje, Mali Slatnik, Mirna peč, Novo mesto, Orehovica, Otočec, Podgrad, Stopiče, Straža, Šentjernej, Škocjan, Šmarjeta in Žužemberk in določitvi območij teh krajevnih skupnosti v občini Novo mesto 215. Odlok o prenehanju poslovanja občinskega gozdnega sklada 216. Sklep o uvedbi krajevnega samoprispevka za območje krajevne skupnosti Bučna vas OBČINA RIBNICA: 217. Odlok o tuberkulinizaciji goveje živine v letu 1966 na območju občine Ribnica 218. Odlok o pre/nijah za kravje mleko v letu 1966 219. Odlok o vodstvu splošnega volilnega imenika v obliki kartoteke OBČINA KOČEVJE 206. * Na podlagi 108. člena ustave SRS (Uradni list SRS št. 10/63) in 130. člena statuta občine Kočevje je občinska skupščina Kočevje na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 24. maja 1966 sprejela ODLOK o družbeni pomoči SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen Občanom občine Kočevje, ki nimajo nikakršnih virov niti pogojev za preživljanje, zagotavlja občinska skupščina Kočevje najnujnejša sredstva za njihovo preživljanje ob izpolnitvi pogojev, ki jih določa ta odlok. 2. člen Pravico do prejemanja družbene pomoči imajo občani, ki so nezmožni za delo ali zmanjšano sposobni za pridobitno delo, če nimajo lastnih sredstev za preživljanje ali za poklicno usposabljanje ter so brez zavezancev, ki bi mogli in bi bili po zakonu, oporoki ali pogodbi dolžni zanje skrbeti. Pravico do družbene materialne pomoči imajo tudi občani, ki so zaradi bolezni, smrti svojcev ali drugih vzrokov v izjemni stiski ter jim je potrebna začasna ali enkratna pomoč. Izjemoma lahko dobijo enkratno pomoč tudi druge osebe, če v času, ko so na območju občine, zaidejo v take težave, č^a je pomoč nujna. 3. člen Osebam, ki imajo nepremično premoženje, od tega pa nimajo dovolj dohodkov za preživljanje, se lahko da stalna ali začasna družbena pomoč, če svoje premoženje podarijo oziroma izroče v družbeno lastnino ali pa dovolijo zemljiškoknjižno zavarovanje na svoje nepremično premoženje do višine prejete pomoči. O taki pomoči se sklene s podpi-rancem posebna pogodba, ki jo za občinsko skupščino podpiše njen predsednik. 4. člen Oblike družbene pomoči, ki se s tem odlokom urejajo, so: 1. denarna pomoč, 2. plačevanje rejnin, zavodskega varstva in varstva odraslih v drugih družinah. II. • DENARNE POMOČI 5. člen Denarne pomoči se občanom dodeljujejo v primerih, če njihovega soci- alnega problema ni mogoče rešiti z drugimi učinkovitejšimi ukrepi: Denarne pomoči so: 1. stalne, 2. začasne, 3. enkratne. 6. člen Pravico do stalne družbene pomoči imajo ob pogoju iz 2. člena občani iz 1. člena tega odloka, ki so nesposob-4 ni za delo in nimajo lastnih sredstev za preživljanje ter si jih zaradi družinskih ali drugih razmer ne morejo pridobiti in ni pričakovati, da bodo v doglednem času nastopile v njihovem socialnem stanju bistvene spremembe. 7. člen Zaradi potrebnega družbenega interesa in razvoja otrok imajo otroci in šolska mladina, če njihovi roditelji nimajo dovolj sredstev, pravico do družbene in denarne pomoči za preživljanje, šolanje in poklicno usposabljanje. Pravico iz prvega odstavka tega člena imajo le roditelji, ki živijo v krajih, kjer ni popolne osemletne šole in od koder ni organiziranega prevoza otrok v šolo. 8. člen Začasna denarna pomoč se dodeli občanom, ki so zaradi bolezni, brezposelnosti ali drugih razlogov prišli v DOLENJSKI LIST — št. 22 (845) — 9. junija 1966 STRAN 102 URADNI VESTNIK DOLENJSKE ŠTEVILKA 16 začasne socialne težave in se predvideva, da se bo njihovo stanje v krajšem času izboljšalo. Začasna denarna pomoč se praviloma dodeli največ za dobo 1 leta. 9. člen Pravico do enkratne pomoči imajo občani, ki so zaradi elementarnih nesreč, bolezni in drugih izjemnih primerov zašli v težave, in jim je taka pomoč potrebna. Enkratna pomoč se lahko dodeli tudi občanom z zelo nizkimi osebnimi dohodki za nabavo ozimnic in kurjave. Višina enkratne pomoči je odvisna od presoje posameznega primera in praviloma ne sme presegati 200 N din. 10. člen Stalne in začasne pomoči se dajejo praviloma največ do zneska 150 N din na mesec. V izrednih primerih se da lahko tudi višja denarna pomoč, vendar mora o njej sklepati svet za socialno varstvo in varstvo družine. Ce živijo osebe, ki prejemajo družbeno pomoč, v skupnem gospodinjstvu s svojci, ki so po zakonu dolžni zanje skrbeti, ne sme povprečni mesečni dohodek na družinskega člana presegati 120 N din. Dohodek iz kmetijstva se ugotavlja na podlagi trikratnega enoletnega katastrskega dohodka. 11. člen Enkratna denarna pomoč se daje lahko tudi odpuščenim obsojencem v znesku, ki ga določi komisija za pomoč odpuščenim obsojencem, vendar v mejah tega odloka. 12. člen Družbena pomoč se praviloma nakaže na ime upravičenca ali njegovega zakonitega zastopnika. V primerih, ko se sklepa ali zve, da uporabnik denarne pomoči ne bo koristno uporabil, se lahko odredi izplačevanje drugi osebi, ki bo skrbela, da bo pomoč namensko uporabljena. III. PLAČEVANJE REJNIN ZAVODSKEGA VARSTVA IN VARSTVA ODRASLIH V DRUGIH DRUŽINAH 13. člen Pravico do plačila rejnine in oskrbnine v zavodih imajo mladoletni občani brez roditeljev in brez lastnih dohodkov ter tisti otroci, ki so bili odvzeti roditeljem, ki pa nimajo lastnih sredstev za plačevanje rejnine ali oskrbnine. Pravico do delnega plačila rejnine ali oskrbnine v zavodih imajo otroci, katerih starši ali zakoniti zastopniki nimajo dovolj lastnih sredstev za plačevanje celotne rejnine ali oskrbnine, če so bili mladoletniki oddani v rejo ali zavodsko varstvo z odločbo ali pogodbo skrbstvenega organa. 14. člen Pravico do plačila oskrbnine v socialnih zavodih aH drugih družinah imajo odrasli občani, če nimajo premoženja ali lastnih dohodkov in so bi- li zaradi starosti in onemoglosti oddani v zavod ali drugo družino. Pravico do delnega plačila oskrbnine v socialnih zavodih ali drugih družinah imajo odrasli občani, ki imajo lastne dohodke (pokojnine, invalidnine, rento), pa ne dosegajo zneska polne oskrbnine v zavodu ali pri drugi družini. Za svoje dnevne potrebščine si smejo oskrbovanci pridržati 10 odstotkov svojih dohodkov, toda najmanj 10 N din. IV. POSTOPEK IN DRUGE DOLOČBE 15. člen Postopek za priznanje pravic do družbene pomoči po tem odloku se začne na predlog upravičene stranke ali po uradni dolžnosti. 16. člen Pri ugotavljanju in odločanju o pravicah do vseh oblik družbene pomoči se organ socialnega varstva občinske skupščine, ki vodi postopek na I. stopnji, ravna po določbah zakona o splošnem upravnem postopku in določbah tega odloka. 17. člen Zoper odločbo o priznanju, prenehanju ali spremembi družbene pomoči je dovoljena pritožba v 15 dneh po prejemu odločbe. Za odločanje o pritožbah zoper odločbe, izdane po 16. členu tega odloka, je pristojen republiški sekretariat za zdravstvo in socialno varstvo v Ljubljani. 18. člen Pismena odločba o dodelitvi družbene pomoči mora vsebovati tudi določbo, da prejemnik te pomoči takoj sporoči spremembe o okoliščinah, ki so bile podlaga za dodelitev družbene pomoči, in opozorilo, da se morajo neopravičeno prejeti zneski pomoči vrniti. 19. člen Vse do sedaj priznane družbene pomoči je treba uskladiti z določbami tega odloka do 30. 9. 1966. 20. člen Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o podeljevanju socialnih podpor, objavljen v »Glasniku«, uradnem vestniku okraja Ljubljana št. 92/58, in odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o podeljevanju socialnih podpor na območju občine Kočevje, objavljen v »Glasniku«, uradnem vestniku okraja Ljubljana št. 13/63. 21. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v »Uradnem vestniku Dolenjske«. številka: 554-2/66-5/1 Datum: 24. 5.1966 Predsednik občinske skupščine Kočevje: Drago Bencina, 1. r. 207. Na podlagi 2. člena zakona o družbeni denarni pomoči žrtvam fašističnega nasilja in njihovim družinam (Uradni list SRS št. 11/65) in 130. člena statuta občine Kočevje je občinska skupščina Kočevje na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 24. maja 1966 sprejela ODLOK o določitvi obsega in višine denarne pomoči žrtvam fašističnega nasilja in njihovim družinam na območju občine Kočevje 1. člen Žrtvam fašističnega nasilja in članom njihovih družin se daje družbena pomoč ob pogojih tega odloka. 2. člen Denarna pomoč lahko znaša od 60 N din do 150 N din in se dodeli žrtvam fašističnega nasilja (osebnim in družinskim), ki so pridobitno nesposobne, če njihovi skupni mesečni dohodki, vštevši dohodke zakonca, otrok in staršev, s katerimi žive v skupnem gospodinjstvu, ne presegajo 150 N din na člana njihovega skupnega gospodinjstva. Dohodek od kmetijstva se ugotavlja na podlagi trikratnega enoletnega katastrskega dohodka. Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena lahko dobijo denarno pomoč tudi osebe, določene v prvem členu tega odloka, ki bi bile zaradi trenutnih socialnih, pridobitnih in drugih razmer potrebne denarne pomoči. O višini denarne pomoči odloča na podlagi zbranih dokazov upravni organ za družbene službe pri občinski skupščini Kočevje. 3. člen Zoper odločbo, izdano po 2. členu tega odloka, je možna v 15 dneh pritožba na republiški sekretariat za zdravstvo in socialno1 varstvo, Ljubljana. Pritožba se vloži preko organa, ki je odločbo izdal. 4. člen Uživalci denarne pomoči po tem odloku so dolžni sporočiti organu za družbene službe pri občinski skupščini Kočevje vsako spremembo, ki vpliva na priznanje pomoči ali na njeno višino. 5. člen Natančnejše predpise za izvajanje tega odloka izda po potrebi svet za socialno varstvo in varstvo družine občinske skupščine. Vse do sedaj izdane odločbe o družbeni pomoči žrtvam fašističnega nasilja je treba uskladiti z določbami tega odloka do 30. 9.1966. 6. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v »Uradnem vestniku Dolenjske«. Številka: 554-3/66-5/1 Datum: 24. 5.1966 Predsednik občinske skupščine Kočevje: Drago Bencina, 1. r. DOLENJSKI LIST — št. 22 (845) — 9. junija 1966 ŠTEVILKA 16 URADNI VESTNIK DOLENJSKE STRAN 103 208. Na podlagi 108. člena ustave SRS (Uradni list SRS št. 10/63) in 120. člena statuta občine Kočevje je občinska skupščina Kočevje na skupni seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne .24. maja 1966 sprejela ODLOK o priznavalninah 1. člen Borcem in aktivistom NOV in predvojnim političnim revolucionarjem, ki stalno živijo na območju občine Kočevje, se lahko prizna priznavalnina kot materialno priznanje družbe za njihove zasluge. Priznavalnina se lahko dodeli tudi ožjim sorodnikom (zakonec, otroci, starši) pokojnih oseb, navedenih v prvem odstavku tega člena, če jih je pokojni preživljal. 2. člen Priznavalnina je lahko stalna, občasna ali enkratna. 3. člen Priznavalnina se lahko dodeli osebam, ki so pridobitno nesposobne ali, ki so iz upravičenih razlogov začasno nezaposlene, če njihovi skupni mesečni dohodki, vštevši dohodke zakonca, otrok in staršev, s katerimi žive v skupnem gospodinjstvu, ne presegajo 200 N din na člana njihovega skupnega gospodinjstva. Pri ugotavljanju dohodkov družine se upoštevajo vsi redni mesečni prejemki upravičenca in njegove družine. Dohodki iz kmetijskih virov se ugotavljajo na podlagi trikratnega katastrskega dohodka, dohodek od obrti družinskih članov pa po davčni osnovi od obrti, vse po predpisih za tekoče leto. Za pridobitno nesposobne se smatrajo tudi otroci pokojnih oseb, navedenih v 1. členu tega odloka, ki se redno šolajo, in žene, ki imajo dva otroka v starosti pod 15 let oziroma enega otroka pod 7 let starosta. 4. člen Postopek za dodelitev priznavalnine uvede občinska komisija za zadeve borcev in VVI NOV na podlagi vloge upravičenca ali na predlog organizacije ZB. V vsakem primeru pa da mnenje organizacija ZB. Komisijo iz prvega odstavka tega člena imenuje občinska skupščina. 5. člen O dodelitvi priznavalnine in o njeni višini sklepa komisija za zadeve borcev in VVI NOV po prosti presoji po določbah tega odloka, upoštevajoč zasluge v revoluciji, moralno-po-litične pogoje in premoženjsko stanje prosilca oziroma osebe, ki jo predlaga organizacija ZB. 6. člen Višina stalne in začasne priznavalnine lahko znaša do 300 N din. Za osebe, ki imajo priznano dvojno štetje v smislu določb temeljnega zakona o pokojninskem zavarovanju, znaša stalna in občasna priznavalnina do 300 N din, za ostale osebe iz prvega člena tega odloka pa do 250 N clin. 7. člen Enkratna priznavalnina se dodeli v ustreznem znesku od 150 do 300 N din. Enkratna priznavalnina se praviloma dodeli enkrat v istem letu. Pri dodelitvi enkratne priznavalnine komisija ni vezana na določbe 3. in 6. člena tega odloka. ' 8. člen Občasna priznavalnina se dodeli tistim udeležencem NOV, ki imajo pogoje za upokojitev po tretjem odstavku 70. člena temeljnega zakona o pokojninskem zavarovanju ali predpisih o invalidskem zavarovanju, toda nimajo še urejenih za to potrebnih dokumentov, materialne pomoči pa so nujno potrebni. Plačevanje začasne priznavalnine ugasne z dnem upokojitve. 9. člen S spremembo pogojev, zaradi katerih je bila upravičencu dodeljena priznavalnina, se priznavalnina lahko zmanjša, poveča ali ukine. Spremenjeni pogoji se upoštevajo od prvega naslednjega meseca po nastalih spremembah. S smrtjo uživalca priznavalnine se priznavalnina ustavi. 10. člen Odločbo o dodelitvi priznavalnine izda upravni organ za splošne in družbene službe občinske skupščine Kočevje. 11. člen Zoper odločbo o dodelitvi priznavalnine je možna pritožba v 15 dneh na republiški sekretariat za zdravstvo in socialno varstvo, Ljubljana. 12. člen Priznavalnina se izplačuje od prvega dne naslednjega meseca, ko je komisija prošnjo ugodno rešila. 13. člen Ce upravičenec stalne in začasne priznavalnine nima pravice do zdravstvenega varstva iz drugih naslovov (zaposlitev, pokojnina, invalidnina in drugo), se mu zdravstveno varstvo prizna v smislu pogodbe o zdravstvenem varstvu oseb, ki dobivajo stalno priznavalnino. 14. člen Finančna sredstva za priznavalnine in za zdravstveno varstvo oseb iz 3. člena tega odloka se zagotavljajo v proračunu občinske skupščine Kočevje. 15. člen Vse do sedaj izdane odločbe o priznavalninah je treba uskladiti s tem odlokom najkasneje do 31.8.1966. 16. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v »Uradnem vestniku Dolenjske«. številka: 59-13/66-5/3 Datum: 24. 5.1966 Predsednik občinske skupščine Kočevje: Drago Bencina, 1. r. 209. Na podlagi 25. člena zakona o sodiščih splošne pristojnosti (Uradni list SRS št. 20/65) in 130. člena statuta občine Kočevje je občinska skupščina Kočevje na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 24. maja 1966 sprejela ODLOK o povračilu stroškov in nagradah sod-nikom-porotnikom občinskega sodišča v Kočevju 1. člen Sodnikom-porotnikom občinskega sodišča v Kočevju pripada povračilo dejanskih stroškov, nastalih zaradi opravljanja funkcije sodnika-porotnika, povračilo za izgubljeni osebni dohodek oziroma zaslužek in nagrada. I. POVRAČILO DEJANSKIH STROŠKOV 2. člen Dejanski stroški po tem odloku so potni stroški in stroški za prehrano ter prenočišče. a) Potni stroški 3. člen Potni stroški obsegajo stroške prihoda in povratka sodnika-porotnika od kraja njegovega prebivališča do sedeža sodišča ali kraja, kjer opravlja sodniško funkcijo. Stroški za prevoz se priznajo v višini dejanskih izdatkov za potovanje z vlakom II. razreda, avtobusom ali drugim javnim prevoznim sredstvom. Višina prevoznih stroškov se ugotovi na podlagi voznega listka ali na drug primeren način. 4. člen Ce ni javnega prometnega sredstva ali če se javnega prometnega sredstva iz upravičenih razlogov niso mogli poslužiti, imajo sodniki-porotniki pravico do kilometrine. Kilometrina znaša največ do 0,50 N din za vsak začeti kilometer. Kilometrina pripada le, če je oddaljenost od kraja, v katerem sodnik-po-rotnik prebiva, do kraja, kjer naj opravlja sodniško službo, oziroma od kraja prebivališča do železniške ali avtobusne postaje, večja kakor 4 km. Kilometrina se izračuna na podlagi uradnih podatkov pri sodišču. b) Stroški za prehrano, prenočišče in drugi stroški 5. člen Stroški za prehrano in prenočišče, zamudo časa in drugi stroški se pri- DOLENJSKI LIST — št. 22 (845) — 9. junija 1966 STRAN 104 URADNIVESTNIK DOLENJSKE ŠTEVILKA 16 znajo sodnikom-porotnikom v pavšalnem znesku dnevno od 10.00 do 20.00 N din za sodnike-porotnike, ki bivajo zunaj sedeža ali kraja, kjer opravljajo sodniško službo. Višino stroškov za prehrano in prenočišče, zamudo časa in drugih stroškov za sodnike-porotnike določi predsednik sodišča v okviru najvišjega in najnižjega zneska, navedenega v prvom odstavku tega člena, glede na povprečje krajevnih stroškov prehrane in prenočišča in glede na čas trajanja obravnav. II. POVRAČILO ZA IZGUBLJENI OSEBNI DOHODEK OZ. ZASLUŽEK 6. člen Delavci, ki so odsotni z dela zaradi opravljanja funkcije sodnika-porotnika, imajo pravico do nadomestila osebnega dohodka po 83. členu temeljnega zakona o delovnih razmerjih (Uradni list SFRJ št. 17/65). Delovna ali druga organizacija, v kateri delavec dela, izplača delavcu nadomestilo osebnega dohodka, sodišče pa ga povrne organizaciji. Osebe, ki ne delajo v delovni ali drugi organizaciji (upokojenci, kmetje, samostojni obrtniki, gospodinje in drugi prosti poklici) in ki zaradi opravljanja funkcije sodnika-porotnika izgube zaslužek, imajo pravico do povračila za izgubljeni zaslužek. Višina povračila se določa glede na povprečni dnevni zaslužek teh oseb v kraju prebivališča sodnika-porotnika. III. NAGRADE 7. člen Nagrada se prizna sodniku-porotni-ku glede na čas, ki ga prebije na sodišču. Nagrada se določi, in sicer: za čas do 3 ur v višini 6.00 N din, od 3 do 5 ur v višini 9.00 N din, od 5 do 7 ur v višini 12.00 N din, nad% 7 ur pa še po 3.00 N din za vsako začeto uro, vendar ne več kot 30.00 N din za en dan opravljanja funkcije sodnika-porotnika. IV. SPLOŠNE* DOLOČBE 8. člen Po končani obravnavi, najkasneje pa 30 dni po obravnavi predloži sodnik porotnik zahtevek za povračilo dejanskih stroškov in izgubljenega zaslužka. Ce ima sodnik-porotnik po 83. členu temeljnega zakona o delovnih razmerjih pravico do nadomestila osebnega dohodka, mu izda sodišče potrdilo o opravljanju funkcije sodnika-porotnika. 9. člen Sklep o povračilu dejanskih stroškov, o povračilu za izgubljeni osebni dohodek oziroma zaslužek in o nagradi izda predsednik sodišča. 10. člen Povračila in nagrade scdnikom-po-rotnikom se izplačujejo iz proračun- skih sredstev občinskega sodišča v Kočevju. V. KONČNE DOLOČBE 11. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku Dolenjske. številka: 114-1/66-1/2 Datum: 24.5. 1966 Predsednik občinske skupščine Kočevje: Drago Bencina, 1. r. 210. Na podlagi 65. in 66. člena zakona o financiranju družbeno-političnih skupnosti v SR Sloveniji (Uradni list SRS št. 36/64) in 130. člena statuta občine Kočevje je občinska skupščina Kočevje na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 24. maja 1966 sprejela ODLOK o zaključnem računu o izvršitvi proračuna občinske skupščine Kočevje za leto 1965 1. člen Potrdi se zaključni račun o izvršitvi proračuna občinske skupščine Kočevje za leto 1965 in zaključni račun rezervnega sklada za leto 1965. 2. člen Zaključna računa, navedena v 1. členu tega odloka, sta sestavni del tega odloka. 3. člen Doseženi dohodki in razporejeni dohodki za leto 1965 so znašali: I. Občinski proračun: dohodki 846,144.175 din razporejeni dohodki 811,508.077 din presežek dohodkov 34,636.090 din II. Občinski rezervni sklad: sredstva 67,827.397 din porabljena sredstva 42,367.463 din neporabljena sredstva 25,459.934 din 4. člen Presežek dohodkov nad izdatki proračuna občine Kočevje v znesku 34,636.090 din se prenese kot dohodek občinskega proračuna za leto 1966. 5. člen N Neporabljena sredstva rezervnega sklada v znesku 25,459.934 din se prenesejo kot sredstva tega sklada za leto 1966. 6. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku Dolenjske. Številka: 400-16/16-4/1 Datum: 24. 5.1966 Predsednik občinske skupščine Kočevje: Drago Bencina, 1. r. OBČINA METLIKA 211. Na podlagi 5. člena zakona o gozdovih (Uradni list SRS št. 30/65) in 7. odstavka III. točke odloka o določitvi gozdnogospodarskih območij v SR Sloveniji (Uradni list SRS št. 37/65) ter 119. člena statuta občine Metlika je občinska skupščina Metlika na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 16. maja 1966 sprejela ODLOK o oddaji gozdov in gozdnih zemljišč v družbeni lastnini in gozdov, na katerih je lastninska pravica, v gospodarjenje Gozdnemu gospodarstvu Novo mesto 1. člen Vsi gozdovi in gozdna zemljišča na področju občine Metlika se oddajo v gospodarjenje Gozdnemu gospodarstvu Novo mesto. 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku Dolenjske. številka: 464-1/66 Datum: 16. 5.1966 Predsednik občinske skupščine Metlika: Franc Vrviščar, 1. r. 212. Na podlagi 7. člena zakona o dimnikarski službi (Uradni list SRS št. 11/65) in 119. člena statuta občine Metlika je občinska skupščina Metlika na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 16. maja 1966 sprejela ODLOK o rokih čiščenja in o pregledovanju kurilnih naprav m dimnih vodov na območju občine Metlika 1. člen Kurilne naprave in dimni vodi se morajo čistiti in pregledovati po določbah tega odloka. Čiščenje in pregledovanje - kurilnih naprav in dimnih vodov sme opravljati le usposobljeni dimnikar. K čiščenju ne spada odstranjevanje pepela iz kurišč, vodnega kamna pri parnih kotlih, kakor tudi ne čiščenje plinskih štedilnikov in peči na gorilni plin. 2. člen Kurilne naprave na trdna in tekoča goriva in njih dimni vodi se čistijo mesečno; kurilne naprave v zasebnih gospodinjstvih, kjer se v pretežni večini uporablja elektrika ali plin, pa se v času od 1. junija do 30. septembra čistijo po potrebi. Pri dimnih vodih (dimnikih) pa se mora opraviti v istem času dvakratni kontrolni pregled. DOLENJSKI LIST — št. 22 ( 845) — 9. junija 1966 3. člen Kurilne naprave in dimni vodi v gostinskih obratih, menzah, pekarnah slaščičarnah ter podjetjih in zavodih, kjer se kurilne naprave stalno uporabljajo, se čistijo vsakih 14 dni, po potrebi pa vsakih 8 dni. Prav tako se čistijo vsakih 14 dni oziroma 8 dni centralne kurjave in njih dimovodi. 4. člen Plinski vodi kurilnih naprav na zemeljski plin se čistijo mesečno. Zidani dimniki za odvajanje izgorelih plinov plinskih kurilnih naprav pa se čistijo 4-krat letno. 5. člen Industrijski parni kotli in njihovi vodi ter tovarniški dimniki se čistijo v dogovorjenih rokih. Kurilne naprave in dimni vodi v obratih lesne industrije se čistijo najmanj vsaka dva meseca. Na zahtevo stranke mora dimnikar čistiti tudi v krajših rokih, kot je zgoraj predpisano. j 6. člen Izžiganje dimnikov se opravlja po potrebi. 7. člen Dimnikarska organizacija ni upravičena zaračunavati odškodnino za delo, ki ni bilo opravljeno po krivdi dimnikarja. Dimnikarska organizacija je upravičena zaračunati po določeni ceni za kurilne naprave in dimne vode, če uporabnik teh ali uporabnik zgradbe ni dopustil v določenem roku čiščenja ali kontrolnega pregleda po pristojnem dimnikarju. Dimnikarska organizacija je upravičena zaračunati za kontrolne preglede 75 odstotkov določene cene. 8. člen Dimnikarska organizacija je dolžna pred nastopom zimske dobe pregledati kurilne naprave in dimne vode, ali so v uporabnem stanju. 9. člen Dimnikarska organizacija je dolžna poravnati stranki ali hišnemu svetu neposredno povzročeno škodo, ki bi nastala z nevestnim ali nestrokovnim čiščenjem oziroma poškodovanjem dimnega voda ali kurilne naprave. 10. člen Kazenske sankcije za kršitev določenih norm v tem odloku se uporabljajo skladno z zakonom o dimnikarski službi (Uradni Ust SRS št. 11/65). 11. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku Dolenjske, številka: 22-8/65 Datum: 16. 5.1966 Predsednik občinske skupščine Metlika: Franc Vrviščar, 1. r. OBČINA NOVO MESTO 213. Na podlagi druge točke odredbe o pogojih za kupovanje in prodajanje kmetijskih pridelkov na trgih (Uradni list FLRJ št. 19/58, 25/58, 37/58, 25/59 in Uradni list SFRJ št. 41/63 in 36/65), 8. člena temeljnega zakona o prekrških (Uradni list SFRJ št. 26/65) in 238. člena statuta občine Novo mesto (Uradni vestnik Dolenjske št. 8/64) je občinska skupščina Novo mesto na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 31. maja 1966 sprejela ODLOK o ureditvi trga in prometu blaga na drobno v Novem mestu 1. člen ' S tem odlokom se ureja promet blaga na trgu v Novem mestu. 2. člen Prodaja blaga, ki je predmet tega odloka, je na trgu v Novem mestu dovoljena samo na drobno, na določenem prodajnem prostoru in ob določenem času ter na način, ki je predpisan s tem odlokom. 3. člen V Novem mestu je trg na drobno za blago iz 1. do 5. točke 8. člena tega odloka vsak dan, za blago iz 6. in 7. točke tega odloka pa le ob ponedeljkih in petkih, in sicer na Prešernovem trgu. Ostali kraji na območju občine Novo mesto nimajo trga na drobno. 4. člen Tržni čas traja poleti od 5. do 18. ure, pozimi pa od 7. do 15. ure. Poletni čas se šteje od 1. aprila do 30. septembra, zimski pa od 1. oktobra do 31. marca. 5. člen Na trgu na drobno je dovoljeno prodajati vse vrste nepredelanih in predelanih kmetijskih pridelkov, gozdne sadeže, zdravilna zelišča, cvetlice, razna semena, perutnino, divjačino, kunce, ribe in druge užitne vodne živali, žabe in polže, obrtne izdelke ter izdelke domače obrti. 6. člen Pokriti del tržnice je namenjen le, za prodajo vseh vrst kmetijskih pridelkov in živil; ostalo blago se prodaja na nepokritem delu. 7. člen Na trgu na drobno je prepovedano prodajati alkoholne pijače in vse blago iz krajev, ki so uradno razglašeni za okužene. 8. člen Prodajati smejo: 1. individualni proizvajalci, kmetijske proizvajalne organizacije in trgovske gospodarske organizacije: kmetijske pridelke, 2. nabiralci polžev, žab, zdravilnih zelišč in gozdnih sadežev ter nabiralci in gojitelji cvetlic: blago, ki so ga sami nabrali ali vzgojili, 3. rejci perutnine, golobov, kuncev in drugih malih živali: proizvode lastne prireje, 4. lovske družine: divjačino, ki so jo same uplenile, 5. ribiške družine in ribogojnice: ribe in druge užitne vodne živali, ki so jih same nalovile oziroma vzgojile, prav tako tudi ribiči, ki so člani ribiških zadrug, morske ribe, ki so jih sami nalovili, 6. obrtne gospodarske organizacije in samostojni obrtniki: svoje lastne obrtne izdelke, 7. izdelovalci predmetov krajevne domače obrti: svoje lastne izdelke. Kmetijske zadruge in druge gospodarske organizacije smejo prodajati v prvem odstavku tega člena navedeno blago po svojih stalnih delavcih oziroma prodajalcih; posamezni proizvajalci in nabiralci ter obrtniki pa le sami osebno ali po svojih* družinskih članih oziroma osebah, ki živijo z njimi v skupnem gospodinjstvu. 9. člen Kupovati smejo: 1. individualni potrošniki, 2. drugi večji potrošniki, kot npr.: gostinska podjetja, gostišča, slaščičarne, menze in podobno. Vsako prekupčevanje je prepovedano. Vsakdo lahko kupuje le za lastne potrebe. 10. člen Kmetijske pridelke in druga živila smejo večji potrošniki kupovati v poletnem času šele od 8. ure, v zimskem času pa šele od 9. ure dalje, do takrat pa le individualni potrošniki. 11. člen Kmetijske pridelke in živila je dovoljeno prodajati le na prodajnih mizah, neposredno z vozil ali iz ustrezne embalaže. Kmetijske zadruge in druge gospodarske ter obrtne organizacije oziroma samostojni obrtniki morajo imeti na vidnem mestu označeno svojo firmo oziroma naslov ter vidno označene prodajne cene svojega blaga. 12. člen Blago, ki se ne prodaja na kose, temveč se tehta ali meri, je dovoljeno prodajati le na kilograme, litre ali metre ter višje ali nižje enote teh mer. STRAN 106 URADNI VESTNIK DOLENJSKE ŠTEVILKA 16 13. člen Za uporabo prodajnega prostora plača prodajalec pristojbino. Pristojbina se plača od površine zavzetega prostora ali pa od vrednosti predmeta, ki se prodaja. Pristojbino mora plačati prodajalec tržnemu inkasantu takoj, ko zasede prodajni prostor. Višina pristojbine je določena v posebni odločbi. Pristojbina se ne plača, če je sklenjena najemn? pogodba: v tem primeru se plača najemnina, ki je določena v pogodbi. 14. člen Vsi prodajalci in obiskovalci tržnega prostora morajo skrbeti za red in snago na trgu in ravnati z blagom tako, da ni ogroženo zdravje ljudi; odpadke pa so dolžni metati v za to na tržnici nameščene posode. Psov ni dovoljeno voditi na trg. Pijanim in nalezljivo bolnim osebam dostop na trg ni dovoljen. 15. člen Osebe, ki prodajajo živila, morajo biti snažne in čisto Oblečene. Živila morajo biti v takih posodah, da so zavarovana pred onesnaženjem in okuženjem. Živila morajo biti pristna, sveža, zdrava in nepokvarjena. Sadje mora biti zrelo. Povrtnina mora biti očiščena prsti in ne sme biti mokra. Za zavijanje živil se sme uporabljati le čist bel papir. Živil ni dovoljeno, otipavati ali pokušati. lfi. člen Osebe, ki prodajajo mleko oziroma mlečne izdelke, morajo imeti lase pokrite s čisto ruto oziroma s primernim pokrivalom. Mlečni izdelki morajo biti zavarovani pred soncem, padavinami in prahom; prodajati se smejo le v belo emajliranih oziroma porcelanastih ' posodah ali v čistem belem papirju. 17. člen Divjačina se sme prodajati samo v času, ko je lov na tako divjačino dovoljen. Na zahtevo pristojnega inšpektorja se morajo prodajalci izkazati, da so po lovskih predpisih upravičeni prodajati divjačino. 18. člen Ribe je dovoljeno prodajati samo v času, ko je ribolov dovoljen. Na zahtevo pristojnega inšpektorja se morajo prodajalci izkazati po določbah ri-bolovskih predpisov. 19. člen Živali, navedene v tretji točki prvega odstavka 8. člena tega odloka, se smejo prodajati le v kletkah ali košarah. 20. člen Trg vzdržuje, upravlja in nadzoruje Podjetje za stanovanjsko gospodarstvo in urejanje naselij Novo mesto. 21. člen Neposredno nadzorstvo prodaje na trgu izvajajo v skladu z ustreznimi predpisi pristojni inšpektorji: tržni, sanitarni, kmetijski in veterinarski. Pristojni inšpektor lahko prepove prodajo blaga, če ni primerno za promet. • 22. člen Tržni inkasant, ki pobira pristojbine in skrbi za red na trgu, je v vseh primerih, kjer prodajalci ne bi upoštevali določb tega odloka, dolžan takoj obvestiti pristojnega inšpektorja. 23. člen Z denarno kaznijo do 200 N din se kaznuje za prekršek kmetijska zadru-druga ali druga gospodarska oziroma obrtna organizacija: 1. če prodaja blago, navedeno v 5. členu tega odloka, ruaaj tržnega prostora ali na trgu izven veljavnega tržnega časa (3. in 4. člen), 2. če zasede pokriti del tržnega prostora v nasprotju s 6. členom tega odloka, 3. če prodaja blago, ki ni navedeno v 5. členu tega odloka ali blago, ki se po 7. členu tega odloka ne sme prodajati, 4. če ne prodaja blaga po svojih stalnih delavcih oziroma prodajalcih (8. člen), 5. če nima na vidnem mestu označene svoje firme oziroma prodajnih cen svojega blaga (11. člen), 6. če meri blago z merami, ki niso navedene v 12. členu tega odloka. 7. če za uporabo prodajnega prostora ne plača pristojbine takoj, ko zasede prodajni prostor (13. člen), 8. če prodaja živila,.ki niso pristna, sveža, zdrava in nepokvarjena; sadje, ki ni zrelo, ali povrtnino, ki ni očiščena prsti oziroma je mokra (14. člen). Z denarno kaznijo do 50 N din se kaznuje za prekršek tudi odgovorna oseba kmetijske zadruge ali druge gospodarske oziroma obrtne organizacije, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena. 24. člen Z denarno kaznijo do 100 N din se kaznuje za prekršek: 1. oseba, ki prodaja blago, navedeno v 5. členu tega odloka, zunaj trž- nega prostora ali na trgu izven veljavnega tržnega časa (3. in 4. člen), 2. oseba, ki prodaja blago, ki ni navedeno v 5. členu tega odloka, ali blago, ki se po 7. členu tega odloka ne sme prodajati, 3. oseba, ki zasede pokriti del tržnega r. štora v nasprotju s 6. členom tega cp jka, 4. kdor preprodaja blago, kupljeno na trgu (drugi odstavek 9. člena), 5. večji potrošnik, ki kupuje kmetijske pridelke ali druga živila v poletnem času pred 8. uro, v zimskem času pa pred 9. uro (10. člen), 6. samostojni obrtnik, ki nima na vidnem mestu označenega svojega naslova ali prodajnih cen svojih izdelkov (drugi odstavek 11. člena), 7. kdor prodaja divjačino ali ribe v času, ko lov na tako divjačino oziroma ribolov ni dovoljen (17. in 18. člen). 25. člen Z denarno kaznijo 20 N din se kaznuje za prekršek: 1. oseba, ki prodaja blago v nasprotju s prvim odstavkom 11. člena tega odloka, 2. oseba, ki me meri blaga s predpisanimi ali točnimi merami (12. člen), 3. oseba, ki prikriva blago za prodajo ali ne plača pristojbine za uporabo tržnega prostora takoj, ko ga zasede (13. člen), 4. vsak, kdor ponesnaži tržni prostor ali ne meče odpadkov v posode, ki so v ta namen postavljene na tržnici (prvi odstavek 14. člena), 5. kdor vodi po trgu psa (drugi odstavek 14. člena), 6. kdor se v vinjenem stanju ali nalezljivo bolan mudi na tržnem prostoru (tretji odstavek 14. člena), 7. oseba, ki prodaja živila v nasprotju s 15. členom tega odloka, 8. oseba, ki prodaja mlečne izdelke v nasprotju s 16. členom tega odloka, 9. kdor se na zahtevo pristojnega inšpektorja noče izkazati, da je upravičen prodajati divjačino oziroma ribe (17. in 18. člen), 10. kdor poškoduje prodajno mizo. 26. člen Organi milice in pristojni inšpektorji so pooblaščeni, da takoj na mestu izterjajo denarno kazen za prekrške iz 25. člena tega odloka. Od mladoletnikov se denarna kazen ne izterja. 27. člen Ce se denarna kazen ne izterja takoj na mestu ali če je tisti, ki je storil prekršek, noče plačati, pošlje pristojni organ milice oziroma inšpektor občinske skupščine predlog občinske- mu sodniku za prekrške, ki je pristojen za postopek o prekršku. 28. člen Ce stori prekršek iz 1. in 2. točke 24. člena ali iz 25. člena tega odloka mladoletnik, se kaznujejo starši oziroma skrbnik mladoletnika, če so zanemarili svojo dolžnost in niso skrbeli zanj. 29. člen Z dnem, ko začne veljati ta odlok, neha veljati odlok o ureditvi trga na drobno na območju občine Novo mesto (Uradni vestnik okraja Novo mesto št. 17/59 in 11/60). 30. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku Dolenjske. Številka: 330-02/66-1 Datum: 31. 5. 1966 Predsednik občinske skupščine Novo mesto: Sergij Thorževskij, 1. r. 214. Na podlagi 3. odstavka 243. člena in 245. člena statuta občine Novo mesto (Uradni vestnik Dolenjske št. 8/64) je občinska skupščina Novo mesto na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 31. maja 1966 sprejela ODLOK o spremembi in dopolnitvi odloka o soglasju k ustanovitvi krajevnih s- ip-nosti Bela cerkev, Birčna vas, Bršljin, Brusnice, Hinje, Mali Slatnik, Mirna peč, Novo mesto, Orehovica, Otočec, Podgrad, Stopiče, Straža, Šentjernej, škocjan, šmarjeta in Žužemberk in določitvi območij teh krajevnih skupnosti v občini Novo mesto 1. člen V naslovu in 1. členu odloka (Uradni vestnik Dolenjske št. 1/65) se črta ime krajevne skupnosti »Bršljin«, za imenom krajevne skupnosti Brusnice se vpiše ime krajevne skupnosti »Bučna vas«, za imenom krajevne skupnosti Podgrad se vpiše ime krajevne skupnosti »Prečna«. 2. člen V 2. členu se črta 4. odstavek, za 5. odstavkom pa se doda nov odstavek, ki se glasi: »Krajevna skupnost Bučna vas naselja Daljni vrh, Dolenje Kamence, Dolenje Kamenje, Dolenje Karteljevo, Gorenje Kamence, Gorenje Kamenje, Gorenje Karteljevo, Hudo, Muhaber, Potočna vas in Velika Bučna vas«. V 9. odstavku pa se črtajo besede, navedene v oklepaju, ter pripišejo imena naselij »Bršljin, Cegelnica in Mala Bučna vas«. Za 12. odstavkom se doda nov odstavek, ki se glasi: »Krajevna skupnost Prečna naselja Cešča vas, Groblje, Kuzarjev kal, Prečna in Suhor pri Prečni«. . 3. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku Dolenjske. Številka: 021-04/64 Datum: 31. 5.1966 Predsednik občinske skupščine Novo mesto: Sergij Thorževskij, 1. r. 215. Na podlagi 54. člena zakona o gozdovih (Uradni list SRS št. 30/65) in 238. člena statuta občine Novo mesto (Uradni vestnik Dolenjske št. 8/64) je občinska skupščina Novo mesto na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 31. maja 1966 sprejela ODLOK o prenehanju poslovanja občinskega gozdnega sklada 1. člen Gozdni sklad občine Novo mesto preneha poslovati z 31. decembrom 1965. 2. člen Sredstva in obveznosti sklada po zaključnem računu se prenesejo na sklade biološke amortizacije gozdov, na katerih je lastninska pravica pri gozdnogospodarskih organizacijah. 3. člen Po zaključnem računu sklada znašajo: 1. Sredstva: a) .sredstva na žiro računu sklada 30.906,04 N din b) stanje danih posojil 72.428,96 N din c) terjatve do zavezancev prispevka 312.412,25 N din Skupaj: 415.747,25 N din Stroški likvidacije 356,30 N din Ostane za razdelitev 415.390,95 N din 2. Obveznosti: a) za izvršena dela po pogodbah 217.366,30 N din b) do zavezancev prispevka 10.709,73 N din Skupaj: 228.076,03 N din Sredstva in obveznosti se prenesejo na Gozdno gospodarstvo Novo mesto in Kmetijsko gozdarsko podjetje Brežice po naslednji razdelitvi: S s I o '8 > tt o cq 1. Sredstva: £ ^ a) sredstva na u & žiro računu 13.049,74 17.500,00 b) sredstva danih kreditov 72.428,96 c) terjatve do zavezancev prispevka 287.387,93 25.024,32 Skupaj: 372.866,63 42.524,32 2. Obveznosti: a) za izvršena dela po pogodbah 156.331,60 61.034,70 b) od zavezancev prispevka 10,662,61 47,12 Skupaj: 166.994,21 61.081,82 Provizija službe družbenega knjigovodstva v zvezi s prenosom sredstev gre sorazmerno v breme obeh gospodarskih organizacij. 4. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku Dolenjske. Številka: 402-4/62-1 Datum: 31. 5.1966 Predsednik občinske skupščine Novo mesto: Sergij Thorževskij, 1. r. 216. Na podlagi 134. člena zakona o prispevkih in davkih občanov (Uradni list SRS št. 37/64), 248. in 251. člena statuta občine Novo mesto (Uradni vestnik Dolenjske št. 8/64) ter 4. točke 11. člena statuta krajevne skupnosti Bučna vas in sklepov zborov občanov v Dol. Kamencah dne 3. 4.1966 in v Dol. Karteljevem dne 13.2.1966 jp svet krajevne skupnosti Bučna vas na svoji seji dne 26. 4. 1966 izdal SKLEP o uvedbi krajevnega samoprispevka za območje krajevne skupnosti Bučna vas 1. člen Za območje krajevne skupnosti Bučna vas se uvede krajevni samoprispevek za vzdrževanje krajevnih poti na območju krajevne skupnosti Bučna vas. 2. člen Krajevni samoprispevek se uvede za leto 1966 in ga plačajo naslednji zavezanci, ki stalno prebivajo na območju krajevne skupnosti Bučna vas: 1. lastniki kmetijskih zemljišč v višini 1 odst. od njihovega katastrskega dohodka; 2. delavci v višini 1 odst. od neto mesečnih osebnih dohodkov; 3. upokojenci v višini 1 odst. od mesečnih neto prejetih pokojnin; 4. obrtniki, ki samostojno opravljajo obrtno dejavnost v višini 1 odst. letno od ugotovljene osnove, od katere se plačuje prispevek od osebnega dohodka. STRAN 108 URADNI VESTNIK DOLENJSKE Skupna vrednost krajevnega samoprispevka znaša 10.700 N din. 3. člen Lastniki kmetijskih zemljišč in obrtniki morajo izpolniti svoje obveznosti do 30. junija 1966. Samoprispevek zaposlenih in upokojencev se obračuna in plačuje ob vsakem izplačilu osebnega dohodka oziroma pokojnine; obračunavajo pa ga delovne organizacije oziroma komunalni zavod za socialno zavarovanje. Od zavezancev, ki ne izpolnijo obveznosti samoprispevka v določenem roku, se obveznosti prisilno izterjajo po predpisih, ki veljajo za izterjavo prispevkov in davkov. 4. člen Za zbiranje sredstev in za izvajanje del je odgovoren svet krajevne skupnosti Bučna vas, ki sme sredstva uporabiti samo v namene, določene v 1. točki tega sklepa. Po uporabi sredstev mora svet krajevne skupnosti sestaviti zaključni račun ter ga predložiti v potrditev zborom občanov do 31. januarja 1967. 5. člen Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku Dolenjske. Številka: 4/66 Datum: 26.4.1966 v Predsednik sveta krajevne skupnosti: Ivan Avbar, 1. r. OBČINA RIBNICA 217. Na podlagi 33., 40. in 45. člena temeljnega zakona o ukrepih za pospeševanje živinoreje in o zdravstvenem varstvu živine (Uradni list SFRJ št. 16/55), 2. točke odredbe o množičnih veterinarskih ukrepih, ki se opravljajo na stroške lastnikov in imetnikov živali (Uradni list LRS št. 2/59 in SRS št. 3/65) in 65. člena statuta občine Ribnica je občinska skupščina Ribnica na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 29. aprila 1966 sprejela ODLOK o tuberkulinizaciji goveje živine v letu 1966 na območju občine Ribnica 1. člen Zaradi izkoreninjenja tuberkuloze govedi in zaradi varstva ljudskega zdravja se mora na območju občine Ribnica preiskati vsa goveja živina, stara nad 1 mesec. Preiskava s pomočjo tu-berkulinizacije mora biti izvedena najkasneje do 31. 12. 1966 2. člen Akcijo tuberkulinizacije govedi organizira in vodi občinski veterinarski inšpektor. Za tehnične izvedbe tuberku- linizacije pa je pooblaščena Veterinarska postaja Ribnica. 3. člen Tuberkulinizacijo in pregled živine se opravljata po hlevih na stroške lastnikov ali imetnikov živali, in sicer po 6 N din na glavo. 4. člen Goveda, ki bodo spoznana za okužena s tuberkulozo, morajo lastniki oddati v zakol najkasneje v 30 dneh po ugotovitvi okužbe. 5. člen Lastnikom govedi, ki bodo zaklane zaradi tuberkuloze, pripada odškodnina. 6. člen Vsa goveja živina, ki jo lastniki ali imetniki nabavijo na novo za rejo, mora imeti potrdilo pristojnega občinskega veterinarskega inšpektorja, da ni reagirala na tuberkulin in da izvira iz hleva, ki. ni okužen s tuberkulozo. 7. člen Kršitev določbe odredbe se kaznuje po določbah 86. člena temeljnega zakona o ukrepih za pospeševanje ži-' vinoreje in o zdravstvenem varstvu živine. 8. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku Dolenjske, številka: 322-13-66-01 Datum: 29. 4. 1966 Predsednik občinske skupščine Ribnica: France lic, 1. r. 218. Na podlagi III. točke odloka o premijah za kravje mleko v letu 1966 (Uradni list SRS št.7 /66) in 65. člena statuta občine Ribnica je občinska skupščina Ribnica na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 29. aprila 1966 sprejela ODLOK o premijah za kravje mleko v letu 1966 1. člen Iz občinskega proračuna se bo izplačevala premija 0,10 N c'.in za liter predelanega oziroma prodanega kravjega mleka določene kakovosti, in sicer gospodarskim organizacijam, ki mleko predelujejo na zasebnih obratih ali ga odkupujejo od kooperantov-proizva-jalcev in ga prodajajo na območju občinske skupščine Ribnica neposredno potrošnikom. 2. člen Premija iz 1. člena tega odloka se bo izplačevala za mleko, ki ga gospodarska organizacija predela ali proda v času od 1. januarja do 31. decembra 1966. 3. člen Premije po tem odloku se obračunavajo in priznavajo po pogojih, ki so predpisani s tem odlokom, ter na način, določen z republiškimi in zveznimi predpisi. 4. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku Dolenjske, uporablja pa se od 1.1.1966. številka: 320-18-66-01 Datum: 29. 4.1966 Predsednik občinske skupščine Ribnica: France lic, 1. r. 219. Na podlagi 13. člena zakona o volilnih imenikih (Uradni list SFRJ št. 5/65) in 65. člena statuta občine Ribnica je občinska skupščina Ribnica na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 29. aprila 1966 sprejela ODLOK o vodstvu splošnega volilnega imenika v obliki kartoteke 1. člen Splošni volilni imenik za območje občine Ribnica (v nadaljnjem besedilu: volilni imenik) se vodi v obliki kartoteke. Za vodstvo splošnega volilnega ime nika v obliki kartoteke se uporablja kartoteka stalno prijavljenih občanov. 2. člen V volilni imenik v obliki kartjrete stalno prijavljenih občanov se vpisujejo volilci tako, da se k vsakemu vpisanemu občanu, ki ima volilno pravico, v rubriko »številka v volilnem imeniku«, vpiše velika tiskana črka V; vo-lilce pa iz volilnega imenika izbrišemo tako, da se črka V obkroži z rdečo barvo. 3. člen Volilni imenik je treba uskladiti z določbami tega odloka do 1. septembra 1966. 4. člen Navodila za izvajanje tega odloka izda po potrebi komisija občinske skupščine za volilne imenike. 5. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku Dolenjske, številka: 013-5-66-01 Datum: 29.4.1966 Predsednik občanske skupščine Ribnica: France Ilc,.L r.