Gorenjska^* Banka PETROL Banka d posluhom UGODNA PRODAJA KURILNEGA OLJA ZNIŽANE CENE IN UGODNOSTI PRI PREVOZU NAROČILA: skladišče Medvode tel.:061/611-340, 611-341 B.S. Radovljica tel.:064/715-242 • NIŽJE OBRESTNE MERE • DALJŠA ODPLAČILNA DOBA (Ckt (MMIMIGLAS fLEKTRONIKd.o.o 4280 KRANJSKA GORA, SAVSKO NASELJE J J TEl./kx:064/881 '9)0, 881 -484 UGODNE CENE OGLAŠEVANJA NA vIDEOSTRANEH IN MED PROGRAMOM Leto L - ISSN 0352 - 6666 - št. 42 - CENA 180 SIT Kranj, petek, 30. maja 1997 Triglav, Vrba s Prešernom in Brezje z Marijo so miti slovenstva Voditelj Glasove preje, zgodovinar Jože Dežman, je predstavil in spraševal nadškofa dr. Franca Kodefa in patra, mag. Cirila Božiča, rektorja bazilike Marije pomagaj na Brezjah in gvardijana frančiškanskega samostana na Brezjah kot globoko kulturna in svetovljanska moža. STRAN 32, 33 Foto: J. Pelko Marija Volčjak, novinarka Gorenjskega glasa "Ce so izzvani, volcjaki ugriznejo in dolgo držijo" za vso družino v emona merkur trgovino trgovina na drobno d.d, ljubljana emona centri emona marketi emona prodajalne "Pokličem. Oglasil se je direktno dekan prof. Benko, očitno je bila tajnica ravno na malici, ki me je vprašal, kaj bi pa rada. Povem mu, da bi rada študirala, on pa presenečen, a danes, kdaj ste se pa odločili za to. Ja, danes, mu povem. Čakte no, bi se vi lahko oglasili pri meni. Samo na "trolo" sedem in pridem. Ja vi se pa ne hecate, mi je rekel, ko me je ugledal v pisarni. Segel je v predal, vzel indeks, ga podpisal in rekel, da jutri lahko pridem na predavanja. Danes to ne bi bilo več mogoče, danes te razni birokratski izbori ovirajo pri tvoji odločitvi, mene pa ni oviralo nič. In danes si s tem poklicem služim kruh." STRAN 1 2, 1 Uspehi mladih gorenjskih čelistov Ko glasba osvaja mlade Kjerkoli nastopijo mladi violončelisti iz razredov /denke Kristl - Marink- vzbujajo veliko zanimanje. STRAN 20 Alples Pohištvo pred stečajem Direktorja jemala po več plač, delavcem dajala bone STRAN 1 7 Pil II A I II I S ANTON D6ŽMRN DAIHIS d.().o. TRDA IN TEKOČA GORIVA Bled, Grajska cesta 11 tel.:064 361 620 tel.:064 53 429 sil silil KREKOVA BANKA KRIKOVA BANKA d.d. MAKIhOK. SlomSkov trg 18 0*. bo dek\CA,f v /ftAŽ-bt človeka. Pozdravljena, Gorenjska! Od ponedeljka dalje lahko svoje finančne skrbi zaupate našim strokovnjakom, ki vam bodo znali prisluhniti, svetovati in tako oplemenititi vaše premoženje. Danes v Škofji Loki odpiramo novo poslovno enoto na Kapucinskem trgu 2. S poslovanjem v Krekovem duhu vam zagotavljamo poštenost in razumevanje. — i O 3 S 2? Nova Ljubljanska banka se vrača v Kranj 2F tfgg N E W Y O LONDON KRANJ Z 0 R I C H LJUBLJANA V Novi Ljubljanski banki d.d., Ljubljana verjamemo v novo priložnost za uspešno sodelovanje, izmenjavo idej in izkušenj pri razvoju podjetništva v gorenjski regiji. Gospodarskim družbam in posameznikom doma lahko ponudimo najboljše rešitve svetovnega bančništva, na tujem pa učinkovito podporo pri odpiranju novih poti. Komitentom banke lahko poleg osebnega pristopa, prijaznosti in strokovnosti pri klasičnih bančnih storitvah ponudimo tudi vse najsodobnejše načine bančnega poslovanja. V času, ko se naročanje bančnih storitev po telefonu tudi v svetu šele uveljavlja v večjem obsegu, je našim komitentom že na voljo naš Teledom. Ponujamo vam najširšo paleto plačilno - kreditnih kartic, poslovne kartice in zlati Eus^card, različne oblike samopostrežnega poslovanja pri bančnih avtomatih omrežja BA, nove načine tolarskega in deviznega varčevanja ter ugodne možnosti I za investiranje sredstev. Raznovrstna posojila, od gotovinskih prek potrošniških do dolgoročnih stanovanjskih, lahko tudi vam pomagajo pri uresničitvi katere od želja. Ne nazadnje lahko prek omrežja VVestern Union samo prek Nove Ljubljanske banke d.d., Ljubljana pošljete ali sprejmete denar v 10 minutah od kogarkoli v omrežju, v katero je vključenih 100 držav po vsem svetu. N-LB d.d., posluje na Gorenjskem na naslednjih naslovih: Poslovalnica Kranj Koroška 2 4000 Kranj Tel.: (064) 374 111 Fax.: (064) 374 112 Poslovalnica Brnik Aerodrom Brnik Zg. Brnik 130 B 4210 Brnik - Aerodrom Tel.: (064) 261 679 Fax.: (064) 223 244 Poslovalnica Škofja Loka Spodnji trg 1 4220 Škofja Loka Tel.: (064) 634 292 Fax.: (064) 634 293 Poslovalnica Medvode Cesta ob Sori 3 1215 Medvode Tel.: (061)611 403 Fax.: (061)613 234 ljubljanska banka Ker je jutri nov dan Z jesenjo bomo spet dobili vajence pri obrtnikih Za vsakega vajenca 300 tisoč tolarjev? Učne pogodbe, ki jih morajo učenci šolam oddati do 18. junija, so že na voljo ■ Nad novim (starim) sistemom pa vsi obrtniki in šolniki niso najbolj navdušeni Kranj, 27. maja - Z letošnjo jesenjo bomo v Sloveniji spet dobili že v preteklosti poznano vajeništvo in vajence pri obrtnikih in podjetnikih. Marsikdo iz srednje generacije se svojih vajeniških let še dobro spominja, nekateri z nostalgijo, spet drugi pa imajo na tisti čas manj lepe spomine. Letos °odo tovrsten način izobraževanja, po novem imenovan dualni sistem poklicnega izobraževanja, poskusno uvedli v 18 slovenskih srednjih šol, med njimi tudi v dve gorenjski. Na Gorenjskem bosta po dualnem sistemu izobraževali dve srednji šoli. Srednja lesarska šola Škofja Loka in Srednja kovinarska in cestno prometno šola Škofja Loka, in sicer za poklice mizarja, avtomehanika in avtokleparja. Več učenja v delavnici in manj iz knjig Sistem dualnega izobraževanja oziroma vajeništva poznajo v mnogih razvitih državah, pred uvedbo usmerjenega izobraževanja pa smo ga poznali tudi pri nas. Njegova prednost je v tem. da vajenec pridobiva praktična znanja v delavnici, torej tam, kjer bo kasneje opravljal tudi Poklic. Tako bo veliko večji Poudarek dan praktičnim znanjem ter pridobivanju delovnih navad, saj so doslej po mnenju obrtne zbornice mnogi obrtniki ugotavljali, da je bil nivo znanja mladih, ko so Prišli i/ Sol, izjemno nizek. "Gre za pridobivanje znanj v delovnem okolju, saj gospo darstvo potrebuje kadre, ki so takoj po šolanju pripravljeni na delo," pravi Janja Meglic, yodja službe za izobraževanje pri Obrtni zbornici Slovenije Pri dualnem sistemu gre za triletno šolanje, v katerem se bodo obveznosti vajenca delile na šolo. kjer bo pridobival strokovno-teoretična znanja, ter na praktični del, kjer bo Pridobival delovna znanja v ^»ratovalnici ali podjetju. Kolikšen ho dele/ ur enega !n drugega dela, Se ni povsem Jasno; delodajalci so zahtevali da bi vajenci v obratovalna delali tri dni v tednu, v ■°li pa presedeli dva dni, a se s tem niso strinjali šolniki. K(>t kaže zdaj, se bo razmerje uskladilo pri razmerju *»S dni v delavnici in 2,5 dni v Soli. Obrtnikom po 300 tisoč tolarjev na vajenca? V času vajeništva ho vajen Cu tekla zavarovalna doba; Jno leto izobraževanja se ho "t*lo za lesi mesecev pokoj- ■Maske dobe. V prvem letu ho prispevke /a pokojninsko m ',,vaiukko /a\ arovanie placa a država, \ naslednjih dveh *tih pa bo država prispevala Polovico, drugo polovico pa podajalec. Vajenec bo v e,,su praktičnega izohraže V;"\ia pri delodajalcu dobival *di denarno nagrado. Višina Ograde je določena z zako j'"111 ni /naša določen odšlo od povprečne bruto plače I tpspodarstvu. V prvem ^'t'Uku bo lako \a|enee v nruto znesku dobil najmanj Učne pogodbe, ki jih mora vsak bodoči vajenec skleniti z obrtnikom, so že na voljo, dijaki pa jih morajo do 18. junija poleg spričevala predložiti šoli. Mesečni stroški delodajalcev z vajenci (po podatkih za mesec april): Prvi letnik: H. 793 tolar JP»* (neto nagrada), dragi 'ttnik: 17.142 tolarjev (»eto nagrada in prispe »<**). tretji letnik: 22.SS6 'olorjev (neto nagrada in Prispevek) 10 odstotkov te vsote (zakon govori o "najmanj", torej delodajalec lahko plača tudi več), v drugem letniku 15 odstotkov, v tretjem pa 20 odstotkov povprečne bruto plače v gospodarstvu. Kolikšni bodo stroški delodajalcev z vajenci, kaže tabela. Prav stroški pa so za marsikaterega obrtnika sporni, pravi Janez Pretnar z Obrtne zbornice Radovljica, saj vsaj v prvem letu od vajenca ne bo imel kaj dosti koristi, saj se bo ta šele učil. Zato so obrtniki na vlado pred mesecem dni naslovili zahtevo, naj bi vsak obrtnik za vsakega vajenca, ki ga bo sprejel, dobil 300 tisoč tolarjev neposredne finančne pomoči države iz proračuna, po 100 tisoč tolarjev na vsakega vajenca pa naj bi dobila tudi Obrtna zbornica Slovenije. Odgovor države še ni znan. In kakšno je zanimanje obrtnikov in podjetnikov za vajeništvo? Kot pravi Katja Krjavec z Obrtne zbornice Kranj, je zanimanje obrtni-ko\ za vajence kar precejšnje, vendar pa večino skrbijo stroški, ki jih bodo imeli z vajenci, pa tudi z razdelitvijo teoretičnega in praktičnega pouka nisi) najbolj zadovoljni. Po okvirnih podatkih je na območju kranjske obrtne zbornice 120 do L30 ponudb obrtnikov za sprejem vajencev, na območju tr/iške 35, škofjeloške KO, radovljiške 60 do 70 ter jeseniške 25 do 30. Todl tO so zgolj približni podatki, točno število vajencev bo znano po 1K juniju, ko poteče zadnji rok za oddajo prijav v lole Precej vroče krvi med siaisi in učenci pa je povzročil pred časom objavljen seznam obrt nikov, ki naj bi sprejemali vajence. Ko so se starii OZirOma dijaki zanimali za učna mesta najti jih morajo sami, obrtna zbornica priskrbi le katalog in učno pogodbo , so ugotovili, tla kar nekaj obrtnikov s seznama vajenee\ ne ho iprejek). Kot prav) Janez 1'ietnai. so se nekatei i Obrtniki \ seznam vključili bolj za rezervo. Vsekakor pa obrtnikov nihče ne more pnsiliti. da hi \zeli vajence, opozarja Pretnar. Pra> dejal vo. tla so si nekaten ohrtniki zdaj premislili, pa je žal povzročilo kar nekaj jeze in i.i/hiu jenja. Nepotrebne in nepremišljene spremembe? In kako so na novi dualni sistem pripravljeni v šolah.' i n,i od s.»i na k.iten letos vnovii uvajajo sistem raje ništva, je Srednja lesamka Na Gorenjskem največje zanimanje za poklic avtomehanika Programe dualnega sistema je letos razpisalo 18 slovenskih srednjih Šol za devet poklicev, v 36 oddelkih pa bodo sprejeli 1120 učencev. Dokončne prijave morajo osmošolci oddati 18. junija, po predhodnih podatkih pa se je doslej prijavilo 836 učencev. Zasedenost je torej okoli 75-odstotna, še vedno pa je prostih okoli tristo mest. Po podatkih je največje zanimanje za poklice mizarja in avtomehanika, medtem ko se je za poklice zidarja, tesarja, usnjarskega galanterista in izdelovalca usnjenih in krznenih oblačil doslej prijavila le peščica mladih. Tudi na Gorenjskem je po podatkih kranjske obrtne zbornice največje zanimanje za poklic avtomehanika, kjer so praktično vsa mesta že zasedena. Po doslej zbranih predhodnih podatkih je za poklic mizarja od razpisanih 96 mest prijavljenih že 84 dijakov, za poklic avtomehanika od 64 razpisanih kar 84, torej za dvajset preveč, za poklic avtokleparja pa enajst prijav od 32 razpisanih mest. šola v Škofji Loki. Za poklic mizarja po dualnem sistemu je zanimanje zelo veliko, saj bodo jeseni odprli kar tri razrede. Kot pravi ravnatelj Peter Žagar, so učitelji dobro usposobljeni in pripravljeni na novi način poučevanja teoretičnega dela, saj so se med drugim izpopolnjevali tudi na seminarjih v okviru programa Phare, poleg tega pa so po podobnem sistemu izobraževali mizarje že doslej - šlo je za tako imenovano obrtno izobraževanje. V dosedanjem sistemu so učenci v prvem letniku na praksi v loli oziroma pri obrtnikih prebili tretjino šolske dobe, v drugem in tretjem letniku pa celo več kot polovico časa. Peter Žagar se zato sprašuje, zakaj so odgovorni ta sistem označili za slabega, saj je iz števila ur razvidno, da je šolanje šlo v prid praktičnemu delu. Žagar tudi meni, da so bili DO njegovih izkušnjah obrtniki zadovoljni z znanjem mladih; ki so končali obrtni program, zato meni, da je morda spet malce prehitro in nepremišljeno prišlo do sprememb. "Obrtni sistem je ravno dobro stekel, poleg tega pa nihče ni niti opravil nikakršne analize, zakaj je bil slab in zakaj ga je bilo treba zamenjati," opozarja Žagar. Vajenci deklice za vse? Na pretekli sistem vajeništva pa ima marsikateri vajenec sila grenke spomine, saj so nekateri mojstri vajence porabili za vsakršna dela, od dela v gospodinjstvu, v hlevu in na polju. Ali do česa podobnega lahko pride tudi v novem sistemu? Kot zagotavlja Janja Meglic, vajenec lahko opravlja zgolj naloge, ki so določene z zakonom in predvidene v učni pogodbi. Prav učna pogodba je zagotovilo zaščite vajenca, saj vsebuje tako njegove pravice kot tudi obveznosti. Poleg tega bo moral vsak obrtnik, ki bo želel sprejeti vajenca, opraviti 32-urni tečaj usposabljanja, v katerem bo pridobil pedagoško-andragoška znanja. Tudi to je zagotovilo, da bo odnos med vajencem in mojstrom korekten in strokoven. U. Peternel OSNOVNA ŠOLA BISTRICA Begunjska c. 2, Tržič razpisuje prosta delovna mesta - UČITELJA RAZREDNEGA POUKA za nedoločen čas s polnim delovnim časom za delo v PB - UČITELJA KEMIJE za nedoločen čas, s polovičnim delovnim časom - UČITELJA TEHNIČNE VZGOJE za nedoločen čas, s polnim delovnim časom - UČITELJA RAČUNALNIŠTVA za določen čas, s polnim delovnim časom, za šolsko leto 1997/98 Pogoj: višja ali visokošolska izobrazba ustrezne smeri Prijave: z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejemamo 8 dni po objavi razpisa. imTRENČA d o.o Savska cesta 34, 4000 KRANJ IŠČE ŠTUDENTE in DIJAKE ZA POČITNIŠKO DELO pri razvozu blaga in dela v skladišču. Kandidati se lahko javijo na gornji naslov ali pokličejo na telefonsko štev. 064 211-029 ali 224-030. Zunanje preverjanje znanja že šestič Mala matura drugo selekcijsko sito V torek in sredo je več kot 22 tisoč slovenskih osmošolcev sedlo k "mali maturi", da bi si nabrali dodatne točke za vpis na srednje šole. Ta preizkus (poteka iz materinščine in matematike) je usoden zlasti za tiste osmošolce, ki so se prijavili na srednje šole z omejenim vpisom. Mala matura poteka že šesto leto, nanjo pa se prijavi velika večina osmošolcev: na Gorenjskem jo letos opravlja kar 89,2 odstotka učencev. Po tolikih letih prakse z "malo maturo" je generacijam učencev in staršev že jasno, skozi kakšno selekcijsko sito se pride na srednjo šolo. Točkuje se splošni šolski uspeh od petega do osmega razreda ter uspeh pri ključnih predmetih (matematika, slovenščina, tuji jezik), dodatne točke pa si je moč pridobiti s testiranjem, torej malo maturo iz slovenščine in matematike, kar k prejšnjemu seštevku doda še največ 80 dodatnih točk. Po pet točk dodata še zlato Vegovo ali Cankarjevo priznanje. Mala matura je namenjena zlasti tistim okusiti sredi maja. Za šolnike, ki že šesto leto sodelujejo pri izvedbi mature, je postala že rutins-ka. Naloge iz materinščine in matematike so pobrane, jutri (v soboto) pa jih bodo ekipe slavistov in matematikov že popravile. Za tiste, ki se bodo prvikrat nemarav slabše odrezali, še ni vse izgubljeno. 10. in 11. junija je namreč drugi rok male mature in če bodo takratni rezultati boljši od prvega preizkusa, se bodo seveda upoštevali tisti. Mala matura za zdaj še ni obvezna (menda bo postala s spremembo v šolski zakonodaji): njene rezultate zaenkrat potrebujejo samo tisti učenci, ki so se prijavili na šole z omejenim vpisom. Teh je letos vsaj na Gorenjskem nekaj manj, kot jih je bilo denimo lani, ko so vpis omejile tudi vse gimnazije. Letos je generacija osmošolcev nekoliko manjša, pa je zavoljo O smiselnosti ali nesmiselnosti zunanjega preverjanja znanja je bilo v minulih letih že veliko besedovanja. Nekaj odgovorov na te dvome je skušala dati raziskava, ki so jo opravili na oddelku za pedagogiko Filozofske fakultete v Ljubljani, ko so na reprezentativnem vzorcu treh generacij učencev ugotavljali vzročno povezavo med ocenami v prvem letniku srednje šole ter šolskim uspehom in uspehom testiranja ob koncu osnovne šole. Raziskava ugotavlja, da ima največjo napovedno vrednost splošni učni uspeh, nekoliko manjšo ocene pri ključnih predmetih, povezava med rezultati testov in poznejšo uspešnostjo na srednji šoli pa je nižja, kar zlasti velja za prvo generacijo učencev. Raziskovalci so ob napovedal vrednosti celotnega seštevka točk za vpis ugotavljali celo, da upoštevanje rezultata testiranj zmanjšuje namesto povečuje napovedno vrednost postopka. Ali to pomeni, da bi bil izbor kandidatov za srednje šole boljši, če bi upoštevali zgolj učni uspeh in ne tudi rezultatov testiranja? učencem, ki na zaželeni srednji šoli pričakujejo omejitev vpisa, saj te šole predpišejo točkovni prag za vstop v prvi letnik. Ker je v minulih letih domala polovica šol omejila vpis. so generacijam osmošolcev že vnaprej priporočali, da se prijavijo na malo maturo in si z dodatnimi točkami povečajo možnosti vpisa. Letos je oba testa (slovenščino v torek in matematiko v sredo) pisalo kakih 22 tisoč slovenskih osmošolcev. Kot nam je povedal predstojnik kranjske enote Zavoda za šolstvo Slovenije Miha Mohor, se je med gorenjskimi male mature udeležilo 2270 osmošolcev, ob celotni generaciji 2545 torej domala 90 odstotkov vse generacije. Tudi pri teh testih velja načelo tajnosti, dokler se po vsej Sloveniji hkrati ne začnejo reševati naloge, pa tudi siceršnji protokol spominja na pravo maturo, kakršno so imeli letošnji maturantje že priložnost tega manj gneče tudi za jesenske prve letnike srednjih šol in je vpis omejen le na nekaterih že tradicionalno obleganih programih. Da se zlasti od bodočih gimnazijcev zahteva več znanja in več dokazovanja v zagrizeni tekmi s točkami, je nekako razumljivo. Toda letos bo njim očitno lažje priti skozi selekcijsko sito, kot denimo bodočim frizerkam, gostincem, medicinskim tehnikom, ekonomskim tehnikom, pri katerih bodo potrebne tako točke iz šolskega uspeha minulih let kot tiste od male mature in po možnosti še z matematičnega ali Cankarjevega tekmovanja. Čeprav polovica osmošolcev točk z male mature tako ne bo potrebovala, se je zanjo vendarle enoglasno odločila domala vsa generacija. Za vsak primer, menijo tisti, ki jim je vstop na želeno srednjo šolo že zagotovljen, medtem ko oni drugi trepetaje Čakajo rezultatov. D.Z.Žlehir Delo Društva diabetikov Jesenice V mesecu aprilu je predsednik Društva za boj proti sladkorni bolezni Jesenice sklical redni letni občni zbor, na katerem smo obravnavali in sprejeli nova pravila društva, ter program dela in finančni načrt za leto 1997. Pomembna je sprememba naziva društva, saj se sedaj imenujemo Društvo diabetikov Jesenice. Na žalost se občnih zborov in srečanj udeležuje le nekaj več kot polovica članov. Vzrok vidimo v tem, da so v našem društvu vključeni sladkorni bolniki kar iz petih občin od Bohinja do Kranjske Gore. Poslušali smo tudi strokovno predavanje dr. Karmen Janša - diabetolo-ginje v Splošni bolnišnici na Jesenicah. Na zelo razumljiv način nam je razložila, kako bolezen nastane in kakšne so posledice. V društvu se trudimo, da bi čimbolj zaživela rekreativna dejavnost, saj je gibanje, predvsem v naravi nujno, da bolezen napreduje počasneje, kajti ustaviti se je ne da. Letos nam je uspelo organizirati letovanje v Strunjanu, kjer so nam iz Krke - Zdravilišča pripravili skupinski program 7-dnevnega okrevanja, ki je bil zares skrbno pripravljen. Začel se je /. jutranjo telovadbo in merjenjem krvnega sladkorja ter dopoldanskimi aktivnostmi: kopanje, terapije in sprehodi. Popoldne pa je bil na sporedu ogled okolice, predavanja in učna delavnica zdrave prehrane sladkornega bolnika. Za razvedrilo so poskrbeli z glasbo za ples m programom. Angela I trpin Zgledna skupna očiščevalna akcija Prejšn|o soboto je bila očiščevalna akei|a, ki so jo podprle KS Kovor, Podhre zij in občina Naklo in so |o organizirali gasilci m lovci Kovorja ZvirČ m Podhre zij. Zanimivo je, da gre tu za sodelovanje dveh krajev mh skupnosti iz občin Nak-la in Tržiča. Naj pohvalim prvega pobudnika za to akcijo gasilca Igorja Livka iz Kovorja Cilj akcije jc bil očistiti gozdove od gostilne Pr ( irmae tlo avtoecse in še KM) m čez ter od Zvirč do priključka v Podbrczjah. Iz Kovorja - Zvirč je bilo 22 gasilcev in lovcev, iz Pod-brezij pa 32, največ mladincev in mladink (20). Akcij,, so začeli že zgodaj zjutraj in jo končali opoldne Nabrali so 12 Bl3 različnih smeti in celo kosovnega materiala, ki so |ih odpeljali / gasils kim traktorjem na deponijo v Kovor. Akei|o so končali z malico v podbreškem gozdu v mirnem, a prijetnem razpoloženju Kot predsednik KS Podhrczij m svetnik občine Naklo sem imel priložnost pogovarjati se z. obema skupinama. Seveda sem se jim prisrčno zahvalil za dobro ekološko delo, ki so ga opravili, z željo, da se bodo take in podobne akcije še nadaljevale. Ob tej priložnosti pa tudi apeliram na tiste (pogosto ne iz naših KS), ki odmetavajo smeti (tudi kosovne) v naše lepe gozdove, da tega ne delajo - saj imamo vsi kontejnerje, ki jih delavci komunale piaz nijo vsak teden. Slovenci, skrbimo za čistočo ne samo v svoji hiši in na svojem, pa£ pa tudi pOVSCKl v naši domovini' Viktor .lesenik Občina obljubila, zdaj ni niti pogodb Lastniki zemljišč so obupali Občina v šestih mesecih ni pripravila niti pogodb za sedem podjetnikov, ki jim je ponudila občinsko zemljo v odkup. Nekateri podjetniki, ki bi radi gradili, razmišljajo, da bi od odkupa odstopili. Jesenice, 29. maja - Lani decembra je sedem jeseniških podjetnikov v Kosovi graščini na Jesenicah nadvse slovesno podpisalo predkupne pogodbe za nakup zemljišč, ki jih jim je ponudil sklad stavbnih zemljišč na Plavškem travniku. Lepa, gospodarsko koristna in medijsko odmevna gesta, ki je bila še posebej pomembna zaradi tega, ker se Jesenice preusmerjajo v podjetništvo. Po propadu Železarne je ostalo 50 hektarov opuščenih zemljišč, občina pa je dolga leta komunalno opremljala Plavški travnik. Po šestih letih opremljanja in precejšnjih stroškov je sledil slavnostni dan, ko so v Kosovi graščini podpisali predkupne pogodbe z jeseniškimi podjetniki in avstrijsko firmo Hellmerich, Orodjarski stroji, d.o.o., Ljubljana, ki je kot prva kupila 3 tisoč kvadratnih metrov zemljišča na Plavškem travniku. Ta firma je tudi zagotovila, da bo oktobra letos zaposlila najprej 20 ljudi, v prihodnje pa še 50 do 70 ljudi. Sedem jeseniških podjetnikov različnih dejavnosti, veči- Prvi pomladanski koncert V društvu upokojencev Kranj v Tomšičevi ulici 4 je ;cnski pevski zbor Lipa, ki šteje _!-/ pevk, vodi pa ga zborovodkinja gospodična Draguška Vlasič, priredil letošnji pvi potnludanski koncert, '/.bor je bil ustanovljen v mesecu maju 94. leta na pobudo gospe J usti Rokar, ki je zbrala okoli sebe takrat mulo pevk, točno sedem, dogovorila se je z zborovodjo Draguško Vlasič in prevzela zbor ter registrirala pri Z KO občine Kranj. Po štirih letih trdega dela zborovodkinje in zvestih pevk, je danes zbor le požel veliko uspehov na raznih nastopih po Gorenjskem, pa tudi danes na prvem pomladanskem koncerta je bila Velika sejna dvorana premajhna, da bi sprejela vse poslušalce. V imenu v\cfi nas poslušali ve sv v našem Gorenjskem glasu, ki pride v vsako gorenjsko družino lepo zahvaljujem' /borupa telimo še v nadaljnjem delu veliko uspehov. Ivan Pctrič Radovljiški svetniki so si ogledali cesto v Lipniško dolino Od luknje do luknje proti Lipnici Upnica, 27. maju - Potem ko so pred kratkim dokončali asfaltiranje cestnega odseka od Podhre/j a do mostu v Podnartti, je kontrast med nadaljevanjem ceste proti Upnici postal še večji. Trije odseki na slabih dveh kilometrih ceste so uničeni tavljati, da m dovolj le Postelja, hrana m zdravstvena Pega, amjiak smo hoteli čimbolj 'zholjšati tudi |>sihično počutje varovaneev. Na starost gredo žitve, ne morejo pa se posvetiti posameznikom," je ugotovila Danijela Mešič, direktorica doma. kakovost bivanja v domu z navezovanjem še razraščajo. "Pri Zvončkih nas je le za šopek, deset ali kakšen več. Če kdo zboli, ga gremo pogledat v sobo. Govorimo o življenju, na katerega smo ponosne. Zanimajo nas predvsem novice iz okolice. Prijetno pa ni le druženje s stanovalci, ampak smo se spoprijateljile tudi voditeljice. Skupaj odhajamo na izlete in svoje vtise opisujemo na srečanjih," je povedala Zora Šemrl. Kot je povedala Francka Štefe z Golnika, ki je že devet let v domu, tudi ona rada prihaja na srečanja. Razen pogovorov jo razveseljujejo tudi predstavitve vsebine raznih knjig. "Ljudje so me vzljubili, ker jim pripovedujem stare tržiške zgodbe v domačem dialektu. Jemljem jih iz zakladnice svoje mame, da gredo iz roda v rod. Z njimi skušam doseči, da bi bilo življenje varovancev lepo kot roža," je dejala Draga Koren iz skupine Tulipan. V njej je med 18 stanovalci tudi eden redkih moških, Simon iz Bohinja, katerega tržiške Šegavosti vedno nasmejijo. Starešjc pa razvedrijo tudi obiski tržaških osnovnošolcev, ki jih v krožkih Rdečega križa spoznavata z življenjem v domu mladi mentorici Alenka Gros in Alenka Kohek. Kot je pohvalila slednja, so posebno dejavna skupina iz Bistrice, ki je za stanovalce doma pripravila celo igrico. Varovanka Francka še sedaj hrani risbo otrok. Iz prve cvetlice je zrasla cela greda Naše prostovoljke nudijo stanovalcem to, kar v strogem jioklicnem odnosu ne dobivajo; sprejetost in povezavo z zunanjim svetom. Njihovo delo je samo dodatek psihičnemu in fizičnemu udobju naših stanovalcev, življenjska energija, ki jo prinašajo in izmenjujejo s starostniki, pa ustvarja vezi za dobre medčloveške odnose. Sama sem začela delati v skupim Upanje, ki jo je pozneje prevzela I ina I cžaja. I eta 1 'J1'.1 je zrasla naša prva cvetlica, skupina Marjetica, ki jo vodi Helena Plevanč. Njej so se od leta 1994 pridružile še skupine Tulipan z Drago Koren, Alenko Kohek in Alenko Gros, Zvonček z Zoro Šemrl in Sončnica z negovalkama Marjeto Šumič in Simono Ušeničnik. Letos sta odgnali še Vrtnica in Deteljica, skupini za povezovanje stanovalcev doma in domačinov, ki se v manjšem številu srečujejo v bližnjem gasilskem domu. Od leta 1993 deluje v domu tudi verska skupina Luč, ki jo vodita Jožica Srečnik in Bernarda Balantič," je predstavila prostovoljke socialna delavka Ljupka Cahunek. Na torkovem skupnem srečanju skupin, v katere je prostovoljno vključenih 90 stanovalcev doma, se je zbranim predstavila nova sodelavka, Erna Hvastja - Tekavčič iz Bistriee pri Tržiču. Takoj se je pridružila petju, s katerim se ponavadi začno srečanja. "Rada sem med ljudmi, rada se pogovarjam in pojem, zato sem sem se po mamini in moževi smrti odločila za druženje s stanovalci doma. Tako bom lažje zatrla svojo bolečino, ker pa mi ne manjka volje do življenja, bom morda lahko pomagala tudi drugim. Vesela sem. da so me lepo sprejeli. Kot vzgojiteljica sem včasih delala z otroki, sedaj pa se bom posvetila starejšim." Od molitve do pogovorov Največ stanovalcev, okrog 35, jih prihaja v versko skupino LUC. "Prej sem bila negovalka v domu, po upokojitvi pa sem se pridružila skupini, v kateri mi Že dve leti pomaga mlajša Bernarda Balantič. Na naših srečanjih največ molimo, srečanja pa dopolnjujemo s pesmijo in pogovorom. Stanovalci so kot del moje družine, zato mi obiski v domu veliko pomenijo. Namesto odpustkov prinesem svojim obiskovalcem domače pecivo, s katerim se radi posladkajo," je zaupala Jožica Srečnik. Stanovalka Veronika INoviničak je priznala, da zelo težko čakajo vsakega srečanja. Druženje v skupini kar prehitro mine, dan srečanja pa je lepši od vseh drugih dni. Tržičanka Fina Ležaja je spoznala življenje v domu najprej med obiski očeta, že štiri leta pa tam obiskuje tudi mamo. Sprejela je povabilo za sodelovanje in se pridružila skupini UPANJE. Po začetni tremi se je zbližala z varovankami, katere skuša razveseliti z drobnimi pozornostmi. Marija Gregorič si na vozičku ne more privoščiti sprehoda po travniku, zato jo Finini pomladni šopki posebej ganejo. Kot je v prijateljskem pismu svoji voditeljici zaželela Janki Vovnik, naj bo prijateljski nasmeh vedno darilo vsakomur. In v domu Petra Uzarja si želijo še več pravih prijateljev, ki jim ne manjka dobre volje in čuta za sočloveka. • Stojan Saje Ob 2()-lelnici Gorenjskega društva za cerebralno paralizo Zasijal je šesti Sonček v Sloveniji gorenjsko društvo za cerebralno paralizo deluje od leta 1976, njegove korenine pa sežejo v leto 1^72, ko so gorenjski otroci s cerebralno paralizo s starši in terapevti prvič skupaj letovali. Kranj, 27. maja - Okroglo obletnico 10 sla>ili s prireditvijo v Prešernovem gledališču, kamor so povabili Ustanovne člane (med njimi Adolfa Mraka in dr. laljano VeM&OVli, ki je /e vsa lela spiritus agens gorenjskega Onifttvm), predstavnike Zveze društev za cerebralno paralizo Slovenije, prcdttavtlO pa se jc hidi deset dosedanjih predsednikov. V programu so "»stopili; skupina Ulvvila / Osnovne šole Helene Pnhar, glasbeno plesna skupina iz Doma Matevža l.aiigusa, |H"vska skupina Zavoda /a nivalidiio mladino iz Kamnika u>r gledališka skupina Hlešče tih sest s predstavo Steklena menažerija. Po prir-editvi sta predsednica /u/c Zora lomie in kranjski župan "a Tomšičevi ulici odprla MMN Sonček. Namen društvi [e idruievs u ljudi s , erebi alno paralizo, ■vojic. strokovnjake m ■tinpi hzerje zaradi izmeii|ave izku J1 n i i .i m o p o m o c i m tabiaievanja [lemu so Wk "anieiMcnc tudi prve koloohc l)l<-d iVtit slolcl|.i. |. povedal \ kranjskem centru Simcek paralizi' lahko dobilo delo. sedanji predsednik Lojze To-mazcvic I ).nns mm.i dniitVO \ i i koi loii filanov / \ u ( iorenjske, prireja šolo sinu eanja, zdravstveno m teia pevtako kolonijo, združeno s šolo za starše, šolsko kolonijo /.i otroke in jesensko iluiž.ins-ko delavnico Sodchi|cjo tudi v bivanjih v naravi, ki jih prit bo nekaj mladih I cerebralno ejata razvojni vrtec Mojca in \.ust veni oddelek Mavru, i Udeleženci kolonij pred 25 leti najbrž niso slutili, d.t bo njihova pobuda prerasla \ organizacijo z več kot 4(XK) člani (Zveza društev za k u bralno paralizo Slovenije je nastala leta 19X3), ki ho po vsej Sloveniji razvila mrežo centiov za bivanje in delo, organizirala prevozte in skrbela za k;n najboljšo vključitev ljudi s cerebralno paralizo v vsakdanje življenje. Slednje štcicjo med enega večjih iisjv hov: šoloobvezni olioci obis kujejo šole v domačem kraju, mladi se Zaposlujejo in osa mosvajajo, niso več nebogljeni invalidi, temveč ljudje s poseb nimi potrebami. Gorenjsko društvo jc bilo prvo V Sloveniji, kar je jubilantom šteti v čast. Svoje dvajsetletno delo pa so okronali še z enim uspehom: odprli so centei Sonček, ki [e ze sesti v Sloveniji Nt [batnčevi ulici v Kranju so odprli del,i\ uico, v bližini pa tudi trgovino. \ kalen so naprodaj izdelki iz Ni Očkovih delavnic. Oh koncu prijetnega srečaš ja so se aktivisti društva zahvalili vsem, ki so |>omagali pripraviti jubilejno prireditev: že |>ie| omenjenim nastopajo čim ter Prešernovemu gledališču in cvetličarni Mak, posebej pa seveda vsem, ki imajo zasluge, da se je to gibanje sploh začelo. D.Z.ZJebir, foto: Tina Doki Tudi družabnost pomaga premagovati težave Kranj, 30. maja - Društvo Vita, ki združuje ljudi s poškodbo glave, njihove starše in strokovnjake, skrbi za socializacijo in rekreacijo svojih poškodovancev na različne načine. Vsako leto se zberejo tudi na družabnem srečanju: lani so bili ob jezeru Crnava v Preddvoru, letošnje majsko srečanje pa so pripravili v Crngrobu, v rekreacijskem centru našega nekdanjega smučarja Borisa Strela. Tam so si privoščili jahanje, lokostrelstvo, streljanje z zračno puško, igre z žogo, zvečer pa še kres... Da jim je dan prijetno minil, so med drugim zaslužni tudi sponzorji, ki se jim člani društva Vita najlepše zahvaljujejo: Boris Strel in Maja Burjan ter skupina študentov s Fakultete za šport. Gostilna pri Silvi iz Crngroba, Pekarna Umnik Šenčur in Živila Naklo. Da je vse teklo gladko, so pripomogli tudi spremljevalci iz društva Vita. Aprila pa je imelo društvo Vita na Gorenjskem še eno odmevno prireditev: dobrodelni koncert v Mengšu, s katerim je zbiralo denar za svojo dejavnost. Koncert je lepo uspel, zato bodo jeseni pripravili še enega, tokrat v Kranju. • Đ.Ž. Predsednik se "ograjuje1' od humanitarne prireditve Kaj je v "ozadju"? Vse kaže, da se bo zaradi Svetlobe jutrišnjega dne, za 24. maja napovedane in na pol izpeljane dobrodelne prireditve, v Tržiču še kresalo. Tržič, 30. maja - V uredništvo smo ta teden dobili nenavadno sporočilo za javnost. Podpisal ga je predsednik območnega odbora Rdečega križa v Tržiču Tone Kramarič, nanaša pa se na nedavno humanitarno prireditev "Svetloba jutrišnjega dne', ki se je v soboto, 24. maja, odvijala v Tržiču. Takole piše: "Slovensko javnost obveščam, da Območna organizacija RK Tržič ni bila prireditelj humanitarne prireditve Svetloba jutrišnjega dne, ki je bila v soboto, 24. maja 1997. V zvezi s to prireditvijo je bilo neupravičeno uporabljeno ime OO RK Tržič. Organi RK Tržič do danes, 27. maja 1997, niso razpravljali niti sklepali o zgoraj imenovani prireditvi. Na območnem odboru RK Tržič bomo poskušali ugotoviti ozadje in namen te prireditve, ter o ugotovitvah obvestili slovensko javnost. Vsa sredstva, ki so bila zbrana na tej prireditvi ali bila nakazana na žiro račun OO RK Tržič, bomo vrnili darovalcem." Za pojasnilo smo se obrnili na sedež RK Tržič, saj nas je že pred zasedanjem organov te humanitarne or-ganizacije zanimalo "ozadje" nedavne dobro delne prireditve in dejstvo, zakaj se je predsednik od nje "ogradil". Priklicali smo sekretarko Lilijano Mato-vič, ki je pritrdila dejstvu, da RK ni bil prireditelj "Svetlobe jutrišnjega dne", ker je samo tri dni pred dogodkom organizacijo prevzela občina Tržič. Ni ji bilo znano, zakaj takšno predsednikovo obvestilo javnosti. Namen priireditve je kljub spremembi njenega nosilca ostal isti, je dejala sekretarka, to je zbiranje sredstev za otroke socialno šibkejših družin v Tržiču, tako da se je nimajo razloga sramovati in ime Rdečega križa v povezavi z njo ni bilo zlorabljeno. Prireditev (na prostem) je bila zaradi vremena sicer prekinjena, vendar obljubljajo, da jo bodo do konca izpeljali v vremensko ugodnejših razmerah. Potem ko se je posvetovala s podpredsednico Rdečega križa, je sekretarka še dodala, da bo o prireditvi še ta teden razpravljal območni odbor RK. Žal nam je, ker nismo uspeli dobiti podpisnika "obvestila za javnost", da bi natančneje pojasnil svoje kratko sporočilo. Za karkoli že gre v "ozadju" te zgodbe, pa močno diši po sporu v vrhu tržiškega Rdečega križa. • D.Z.ZJebir ZRCALCE, ZRCALCE Občinski svet otroški vrtec? Na predlog predsednika občinskega sveta Škojja Loka Pavla Malovrha je pod točko razno na zadnji seji sveta moral občinski svetnik Franc Sifrar, sicer tudi podpredsednik Obrtne zbornice Škofja I .oka obrazložiti dogodke na zadnji skupščini tega združenja, ko je predsednik :borniee Andrej Karlin v svojem govoru komentiral delo tega občinskega sveta. Izziv so bile predvsem besede, da je delo v občinskem svetu podobno otroškemu vrtcu, hkrati pa tudi mnenje o tem, da se nalog pri pospeševanju obrti in podjetništvu v svetu ne : a ve da jo. Svetniki so bili ogorčeni nad tako oceno in hkrati menili, da imajo posluh za razvoj obrti. Odločili so se Zahtevati, da naj predsednik obrtne zbornice svoje besede pojasni. lakoj nato pa bi se sami kmalu postavili na isto oceno: ko so od župana zahtevali pojasnila o tem, po kakšnem ključu je izbral svetnike, ki ga bodo spremljali na obisk v Belgijo, je nastal tak nered, da se je ena od svetnic na glas vprašala, ali vse skupaj res ni otroški vrtec škofjeločani pa imajo eno prednost: vse seje občinskega sveta prenaša lokalna televizija in sami se lahko prepričajo, kakšno oceno si to delo zasluži... POLETJE NA GORENJSKEM S 1. junijem se v večini gorenjskih kopališč začenja poletna sezona Sonce, voda in zrak niso več dovolj V natrpano kopališče, onesnaženo jezero, ali morda za teden dni v hotel z bazenom - skrajna rešitev je tuš na domačem vrtu. Kranj, 30. maja - Ta konec tedna se bo v večini večjih gorenjskih kopališč začela letošnja poletna kopalna sezona. Glede na relativno slabo lansko sezono, ki je bila posledica bolj kislega poletja, letos na gorenjskih kopališčih ni pričakovati bistvenih sprememb v ponudbi. Tudi kopalni režim in cene vstopnic ostajajo skoraj enaki kot lani, novost zadnjih let so le peščena igrišča za odbojko, mize za namizni tenis in malce pestrejša gostinska ponudba. Obiskovalci letnih kopališč so ob koncih tedna predvsem družine, v juniju šolarji, zjutraj in zvečer pa člani različnih plavalnih klubov. Prav ti so v Radovljici že začeli s treningi, v Kranju pa bodo morali, skupaj z ostalimi kopalci, počakati vsaj še do sredine junija. Do takrat bo, kot je povedal upravnik kranjskih bazenov Bojan Ropret deloval zimski bazen. "Na odprtem bazenu ta čas še poteka obnova stavbe za pripravo bazenske vode, za otroški bazen bomo uredili ločeno ogrevanje in filtracijo vode, tako da bo ta neoporečna. Še v tem mesecu bomo pripravili dve igrišči za odbojko na mivki in ob bazen postavili tri mize za namizni tenis. Ob tem bomo seveda do začetka poletne sezone, do sredine junija torej, opravili še redna vzdrževalna dela." Cene bodo tudi v Kranju takšne kot po ostalih gorenjskih kopališčih, po predvide vanjih uprave okoli 500 tolarjev za odrasle in 3(X) za otroke, na voljo pa bodo tudi sezonske in mesečne karte ter popusti za otroke, študente, dijake in upokojence. "Ker je v Kranju zelo razvito plavanje in vaterpolo, se mora temu prilagajati tudi delovni čas kopališča, tako da nočnega kopanja pri nas poleti ne bo, se bodo pa na bazenu poleti dogajale številne druge prireditve." Radovljiški plavalci že v poletnem ritmu Radovljiško kopališče bodo odprli jutri, kopalna sezona pa bo trajala. Če bo le primerno vreme, vse do 20 septembra. Radovljičani so se temeljito lotili obnove tamkajšnjega kopališča, ne nazadnje tudi zato, ker je upravljalec uspešni radovljš-ki plavalni klub - ta si še kako prizadeva, da bi mladi radovljiški plavalci lahko trenirali v kar se da ugodnih pogojih. S treningi so plavalci začeli že ta ponedeljek. "Z delom pri obnovi smo letos pričeli že marca, s prvimi akcijami, ki so se jih udeležili starši naših plavalcev - za prost vstop na kopališče mora vsak opraviti po deset delovnih ur - smo opravili veliko vzdrževalnih del. Sicer pa smo obnovili instalacijo v bifeju, sanitarije in in štiri garderobe za plavalce, ob tem pa še 35 metrov podpornega zidu, ki je tako rekoč razpadal," je povedal Vstopnica za kopanje v radovljiškem bazenu bo letos 50 tolarjev dražja kot lani, družinska sezonska karta pa je ostala ista. Cena enkratnega vstopa na kopališče bo tako v letošnji sezoni za odrasle 450, za mladino do 14 let pa 350 tolarjev. Od 14. ure dalje bo za popoldansko karto potrebno odšteti 350 oziroma 250 tolarjev, cena sezonske karte pa je tudi letos 9000 za nosilca, za družinske člane pa 2.500 SIT. Tudi režim na kopališču ostaja isti kot doslej -odprto imajo od 10. do 18. ure, oh sobotah, nedeljah in praznikih do 19. ure. Temperatura vode bo tudi letos vsaj 26 stopinj Celzija, na kopališču pa je prostora za kakih 1200 kopalcev. J W ^/>c kJl;:' M PRESKRBA TRZIC SALON TEGO DETELJICA .:S3-017 ercator GlASBENI STOLP 31 Wcl NSX-AV 90 dolby sorraund - pro logic VIDEOCAMERA ] VC VMS"( 12 x zoom VHS-C s pripadajočo opremo VIDEOCAMERA VIDtO 8, hi-fi stereo, 16 x /oom, luč, daljinsko upravljanje 139.800,- 99.590,- 119.320,- 1 i NOVO SII.KL0KIRAMIČNI ŠTtDHNIK V/E VINIIIATORSKAPFČICA V ENEM POMIVALNI S1R(XI 229.560, 4 Plačilni pogoji: - 5 obrokov brez obresti 12 ali 24 mesečni kredit brez pologa - 4 % gotovinski popust upravnik bazena Darko Prešeren. Ves čas je ob bazenu tudi reševalec, kadar je gneča hujša - v Radovljico ob koncih tedna prihajajo družine z vse gorenjske - celo dva. "Nesreče na bazenu že dolgo nismo imeli, pa tudi za čistočo vode kopalcem ni treba skrbeti, saj kranjski Zavod za zdravstveno varstvo vsake dva meseca kontrolira vzorce vode, ki so bili do sedaj še vedno povsem neoporečni. Starejše bo najverjetneje razveselil podatek, da bo klor v bazen dodajali ročno -smo se pred letošnjo sezono lotili le običajnih vzdrževalnih del in redne priprave na kopalno sezono. Na novo smo, tako kot skoraj vsako sezono, prebarvali oba bazena, tudi otroškega in pokrpali nastale razpoke. Seveda pa s polno paro prek vsega leta, ne le med kopalno sezono, deluje gostinski obrat ob kopališču. Zaradi varnosti smo se z gostinskimi delavci odločili, da ob bazenu dovolimo le pijačo v plastičnih kozacih, v kolikor je seveda obiskovalci Bazen olimpijskih velikosti, ob katerem je tudi skakalnica, v njem pa prostora za kopalcev, bo okoli tisoč tudi letošnjo sezone t odprt vsak dan od 10. dt > 18.30 ure, cene pa bodo na ravni lanskih: 400 tolarjev za odrasle in 250 za otroke, popoldanske vstopnice, ki veljajo od 16. ure naprei " pa si bodo Jeseničani lahko kupil f za 250 tolarjev oziroma za otroke. 150 tudi to sezono med 21. in 22. zvečer trikrat tedensko mogoče rekreacijsko plavanje." Najstarejšim v Tržiču ne bo potrebno plačevati vstopnine Kot je povedal Jože Klofu-tar, predsednik tržiškega Športnega društva, bodo tudi na triintrideset metrov dolgem bazentl V 1'rž.iču poletno sezono letos začeli že jutri. Letno kopališče bo do 15. avgusta odprto vsak dan od 9. do 19. ure, po 15. avgusta pa do 18.30. Odrasli bodo morali za vstopnico odšteti 500 tolarjev, od 15. ure dalje 300, šoloobvezni otroci pa 300 oziroma 150 tolarjev po tretji popoldan. Predšolski otroci bodo za vstop na tržiško kopališče plačali 100 tolarjev, tisti iz vrtcev pa le 60. Z« nočno kopanje, vsak petek od 20. do 22. ure hodo vstopnice 250 tolarjev, kupiti pa je mogoče tudi mesečno karto za 5000 tolarjev oziroma za 3000 tolarjev za otroke in upokojence. Slednji si za 5 tisočakov lahko kupijo tudi sezonsko karto, tis ti, ki so stari več kot 70 let, pa se bodo v tržiške m bazenu lahko kopali zastonj. Kljub temu, da tudi v Tržiču le kako upajo na vroče poletje, se za temperaturo vode ni hali, saj je tudi pri njih ogrevana na več kot 25 sto pni| Celzija. "Glede na lans koletni večji projekt, s katei un smo avtomatizirali dovajanje klorncga plina pred tem smo ne prinesejo s seboj. V preteklih letih so bile namreč skorajda edine poškodbe kopalcev tiste, ki so nastale zaradi brezbrižnosti gostov, ki so prazne kozarce in steklenice puščali kjerkoli, da so se razbili, na črepinjah pa porezali nesrečni kopalci. Kaki s nih koli drugačnih poškodb pa pri nas že dolgo ni bilo," zagotavlja .lože Klofutar. Bazen, sicer nenavadnih dimenzij, lahko gosti med 1500 in 2000 kopalci, in (udi \ 11/Rii upajo, da bo letošnje poletje dovolj vroče, da se bodo čim bolj približali tem številkam. "Ce bo dovolj denarja, homo konkretneje pri čeli razmišljali o dodatni ponudbi, samo voda, sonee in zrak danes ne zadoščajo več. Na bazen bi radi postavili tobogan, zraven pa morda se balinišče, odbojkarsko igriš če." Sicer j>a bodo prvi letošn ji kopalci na tržiškem kopalis ču najverjetneje šolarji in otroci iz Vrtcev, ki bodo tja na kopanje hodili It v dopol danskem času. V bazen, ko bo dovolj vroče "()dprh homo enkrat po I juniju. Vreme |e naniiee tudi letos kar muhasto, posebne vročine v teh dneh očitno ne DO, tako da vei |etno M bomo pričeli v tednu po prvem juniju Odvisno pač od vre mena. Bazen smo na kopalce pripravili tako kot vsa leta dotlej, sicer pa |e bila lam zaiadi muhastega poletja tako slaba sezona, da si tudi privoščiti ne moremo ka) Več od njunih popravil," le pove dal vodja strokovne službi za upravljanje s športnimi objek ti na lesnikah Alojz Ker-štanj. Če ne gre drugače, pa na vrt pod tuš Najbolj pogumni, tako so povedali v Turističnem društvu Bled, zaplavajo v Blejsko jezero že tam v sredini junija, prava kopalna sezona pa se začne šele s šolskimi poletnimi počitnicami. "Če bo sezona takšna, kakršna bi morala biti, bo kopališče odprti) še prvi leden v septembru, v izjemnem primeru zares lepega vremena pa celo do sredine septem lira," pravi Alojz Kcrštanj, ki je še povedal, da se ho temperatura vode tudi letos gibala med 24 in 25 stopinj Celzija in da ho tako kot običajno poskrbljeno za varnost kopalcev. "Kakšne večje nesreče pri nas tako že dolgo ni bilo; kakšna odrgnina, ki nastane pri nerodnosti na spolzkih tleh, to pa je tudi vse. Zadnjo utopitev smo beležili pred kar nekaj leti, pa še ta je hila poslediea težav s ircem. Naši reševalci so vsak hip pripravljeni priskočiti na pomoč oh težavah Plavanje tudi v Kropi, Železnikih in Kamniku Se nekaj priljubljenih ko pališč je na ( ioreii|skem tistega v Kropi bodo odprli šele v Začetku 111111 a, v bazenu \ Železnikih pa se je tako ali tako moč kopali vse leto. Vstopnica odraslega velja 400 tol.ii |iv. za osnov nošols ko mladino 100, predšolski otroci pa Imajo v tpremstvu staršev prost vstop Do pole tnih pofiitnic |e bazen, la/en ob sobotah m nedeljah, odpi I od 15. do 20. ure. v juliju in avgustu pa je tako kot sicei ob sobotah m nedeljah ko panje mogoče fce od 10. urie dai|e temperaturi vode bo aktualna piedvsein. ce bo tudi letošnje poletje tako kislo, kot |e bilo lani. sa| v glavnem namerijo k.u 28 stopinj (elzija Kot so kim kopal iščem so cene za vstop jetju Turizem in rekreacija Bled, ki upravlja z Grajs- jeno kopališče iste kot lani, to je 4.500 tolarjev za sezonsko vstopnico za odrasle oziroma 2.400 za otroke, stare do 10 let. Za tedensko vstopico bo potrebno odšteti 1700 tolarjev, za dnevno 500 oziroma 300 za otroke ter 400 tolarjev za popoldansko. Kopanje v Bohinjskem jezeru je mogoče šele, tako domačini, ko nikjer po okoliških hribih iz doline ni več videti niti krpice snega. Torej bomo še malo počakali. V jezercu na šobcu se po večini kopajo gostje tamkajšnjega campa. Kot so nam povedali na upravi campa, ta čas še nimajo potrjenih cen /a letošnjo poletno sezono, čeprav se prvi drzni kopalci v vodo, ki ima poleti povprečno temperaturo med 22 in 24 stopinj Celzija podajo /c sredi junija. "Temperaturo vode v je/clU skušamo držati na višini 22 stopinj Celzija, tako da pi"e' prečimo cvetenje," je še povedala upravnica ( ampa Sobec Marjeta Vi/.ovišek. ..............................---- Seveda obstaja tudi možnost kopanja v gorenjskih rekah, pa je žal že tako, da so te nesramno mrzle aH nesramno umazane. Eno od priljubljenih tovrstnih kopališč, ki pa že nekaj let ne deluje več, jf« WWj včasih oh Sori v Škofi' Loki, v zadnjem času p« je veliko zanimanje Za Kredo v liadovni, kjer pu navdušenje nad slikovito okolico in neokrnjeno naravo kalijo opozorila naravo varstven i ko v, gnoj"ica jeznih sosednjih kmetov »" seveda cestnina, ki jo zaračunavajo domačini, utrujeni od direndaja in prahu, ki se na travnike v okolici dviguje oh divjanju turistov po makadamski cesti- odločitev o tem, v k'ks,,| vod, m boste hladili voku^ vročino, če se odločile 1 poletne počitnice preživite b Gorenjskem, pravzaprav " lahka, razen, fie pri sst". skup..i ne bo imelo gl«*?* besede kislo vreme. < l' 11 vroče, ho gneča najvcrjetuejL huda vsepovsod, zato tistim, * radi uživajo \ miru in tišini, bj ostane drugega, kol dl H odpravijo v hotel vsaj . Podvinu in Martuljku je najti hotele, kjei so gostom JJ" voljo tudi ulitki v bazenu P* prostem Skrajni rešitev druge st.ani |e tuš as doma* ceni vrtu. • M. Ahačič, folo: li»» ,,okl BOGATA TRADICIJA, MODNA ELEGANCA, OLIMPIJSKE ZMAGE! TO SO NAŠI ADUTI PO 50 LETIH USTVARJANJA! »SREŽNA PRODAJALNA "STORŽIČ" KOKRICA POLETJE NA KOMICI samo še do 21. junija 97. Za vas smo v posebnem šotoru pripravili veliko izbiro • OPREME ZA KAMPIRANJE • VRTNIH SEDEŽNIH GARNITUR • ŠOTOROV • IGRAČ ZA NAJMLAJŠE • ORODJA ZA VRTIČKARJE.,. Vse to in še marsikaj po izredno ugodnih cenah! Odprto vsak dan od 1. do 20. ure, ob sobotah od 7. do 17* ure. skandinavska strešna kritina decra 1 POPOLN SISTEM vsebuje vse elemente, ki omogočajo prekrivanje vseh vrst streh, vM/učno s prezračevanjem *ttohe preko slemena. > LEP iN NARAVEN VIDEZ /• vedno moderen, prilagaja pa •<<> vsom stroh.im vvsvh okul/ih Poseben mineralni posip pa Volujo tudi kot dobra zvočna I MOŽNOST PREKRIVANJA < PREKO OBSTOJEČE KRITINE omogoča Izredno majhna teža Docro (6,7 kg/m*). ) IZDELEK VRHUNSKE KAKOVOSTI Ima ateste na vseh kontinentih, pridobil p,i m lih 10 v rut/toS/ih klimatskih pogojih Certifikata WHO o neoporečnosti kapnice in ISO 9001 pa potrjujeta njegovo kvaliteto TRAJNA IN MODERNA STREHA bo dolgo krasila vaš dom, tudi potom, ko bodo sosedje že tretjič moniall kritino. V Sloveniji i« 10 let prekrivamo x Decro, v »vetu pa ž« 45 lat. Pozanimajte $e pri sosedu o kvaliteti Decra kritina. Ekskluzivni distributer: ANGA d.0.0.. . Kotnlkova ulica5, 1000Ljubljana, tol.:061/13110 30, 131 1265, fax:061/131 1265 BOOBUSČENI 1>1XRA KROVU IJUIUJANA: SumaTOMAlLOdi'!^ IIUi Uranovi«' HAJKO,061/3530»4( K \\IH s MAI.I \> Ml/Ul M Ml <*OKI»M' HASAN, 061 HI 961, URI ŽNJAK ZVONKO. 061/1*2 *> |:EASPOTEIM,06»/»»» is N()V( > Mf.STl k DARko KHDČAli OM h h (• i Z VARNIMI KORAKI DO SVOJEGA ZAKLADA [Ml IKA HPAHAVK; PtAVAIKA SIIJVINSKA IIH/AVNA M.....HIIIIIKA IN III IMPI.ISKA III 1'MI /I NIANIHAI .IMELA BOM SVOJO HIŠO Z ZAVAROVALNCA MAOBOR (Id 2507 MARIBOR, Cinkiiiiin/ področje in tla s tem lahko pride do Oprijema o/iroma, da se v/postavi stik med pnevmatiko in podlago. Dobra vodljivost vozila je posojena s podvozjem vozila in / dobrimi pnevmatikami. Za voznika tO pomeni lahko in varno obvladanje vo/ila na ravnem in v ovinkih, na suhem in v mokrem. Dobra vodljivost pnevmatik je od\isna od dezena tekalne plasti in notranje zgradbe plašča. Pri dezenu vplivajo rta vodljivost sredinska rebra in togost ramenskega dela plašča. Pri notranji Zgradbi plašča na to lastnost najbolj vplivajo jekleni pasovi in zgradba noge plašča. Pasovi v plašču prenašajo obodne obremenitve pri pospeševanju in zaviranju, utrdijo obliko plašča v območju glave ter zmanjšujejo gibljivost blokov dezena tekalne plasti. Togost noge plašča pa zagotavlja zasidranosl plašča na platišču oziroma zmanjšuje kot poševnega teka. Tiho kotaljenje je vse važnejša lastnost pnevmatik, kajti hrupnost le teh povzroča ones- naževanje okolja s hrupom, za voznika pa pomeni predvsem neudobno vožnjo. Hrup je posledica nihanja plašča, resonance /raka in tlačenja oziroma črpanja /raka. Na vse to pri pnevmatiki najbolj vpliva de/en tekalne plasti plašča, vendar lahko ta vpliv občutno zmanjšamo z. Optimiranjem osnovnih elementov dezena. Kotalni upor igra pomembno vlogo pri porabi goriva in s tem vpliva na ekologijo. Z dobrimi pnevmatikami lahko dosežemo tudi nekaj odstotkov manjšo porabo goriva. Majhen koulm upor pnevmatik dose/emo / Ustrezno notranjo zgradbo plašča: pomembno vidro Imajo pasovi in guma (iz ustrezne kavčukove zmesi) tekalne plasti. Atraktiven videz dezena tekalne plasti in boka plašča/pnevmatike dajeta vozilu lepši videz m športnost, kar pa |c danes se kako pomembno, I/ naštetih lastnosti plaščev/pnevmatik lahko razberemo, da je naša prometna varnost krepko odvisna od njihove kvalitete ZatO vsakemu kiijKti svetujem, da se ob nakupu novih letnih avtomobilskih plaičev spomni na prej navedene lastnosti, Le tako bo vaša vo/nja varnejša in lahko boste uživali v vožnji tako v ovinkih kot na ravnem Jo/c Strešnik, dipl. in/. NEMA 5VGI kredit ie od T+5% ^ cena 15.990,- NOVI LAH OS 5% TEHNOCAR d.o.o. Tavčarjeva 17, 4220 Skoga Loka tef. .064/634-463. 634 056 _V TK0 že od 10.990, ESPER0 SELECTA 1,8i CD, POLNA 0PREMA+ DARILO: *lita platišča *G00DYEAR pnevmatike *spojler z zavorno lučko cena: 24.990 UGODNI KREDITI IN LEASING POGOJI Prodajni salon BRODE TEHNOCAJ? d.o.o., tel.:064/685 422, 685-423 - PRI DOLOČENIH MODELIH KLIMA VRAČUNANA V REDNO CENO ŠKOFJA LOKA GOSTEČE 8 064 632 286 Pooblaščen servis in prodaja ličarske in kleparsk storitve Kompletna ponudba dodatne opreme za vozila Hyund.ii - avtoprevleke, vlečen kljuke, prtljažniki, avtoradti, iivtoj>l;i'.( i M.iNiiu|om 3 % POPUST ZA VOZILA ACCENT IN LANTRA UGODNI KREDITI DO 5 LET POPUSTI ZA GOTOVINSKO PLAČILO Dobra prodaja avtomobilov predvsem zaradi novih davkov April rekorden, konec leta vprašljiv Kupcem novih avtomobilov se porabe goriva, posledično s s 1. julijem obeta uvedba tem pa tudi dodatni posegi v Posebnega davka na osnovi žep. Aprilska prodaja je bila Top 20 po štirih mesecih 1- RENAULT CLIO 2.087 2. RENAULT MEGANE 1.659 3. VW POLO 1.643 4. ŠKODA FELICIA 1.627 5- HYUNDAI ACCENT 1.014 6- FIAT BRAVO 1.008 7- VW GOLF 834 8. FORD FIESTA 688 9- RENAULT TWINGO 676 !0. CITROEN AX 614 11. OPEL ASTRA 578 12. FIAT UNO 570 13. DAEWOO NEXIA 548 14. HYUNDAI LANTRA 461 15. CITROEN SAXO 438 16. PEUGEOT 106 432 17. HONDA CIVIC 415 18. SEAT CORDOBA 407 19. VW PASSAT 381 20. RENAULT LAGUNA 346 rekordna, avtomobili so šli dobro v promet tudi v maju, prihodnji mesec pa bodo prodajalci očitno izpraznili še zadnje zaloge nekaterih najbolj priljubljenih modelov. Podalpski avtomobilski prostor po lanskem in predlanskem okrevanju tako še ne kaže znamenj popolne stabilizacije. Pretresi, kakršni so se zgodili zaradi znižanja carin in popravljanja (nižanja) cen, ki bodo zaradi novega davka skoraj zagotovo višje, namreč ne spravljajo v obup samo kupcev, ampak tudi prodajalce. Ti so po večini morali prodajne količine načrtovati že ob začetku leta, kajti tudi tovarne ne morejo kar čez noč prilagoditi proizvodnje, saj so NA SALONU AVTOMOBILOV LOKA '97 testne vožnje z modeloma FELICIA IN OCTAVIA SERVIS ŠTERN KRANJ, d.o.o. ffnidova 13 - Čirče 4000 KRANJ te'. 064/323-419, fax. 064/326-739 voiksw<,g«n Group ZA VROČE POLETNE DNI motocikli in skuterji na salonu avtomobilov LOKA '97 SERVIS ŠTFRN KRANJ, d,o,o, Šmidova 13 - čirče Tel.: 064/323-419, fax. 326-739 SERVIS IN AVTOSALON VRTAČ 3G0p VISOKO PRI K KANJ li 064/431 019 BLAG. GLOliVS KRANJ 064/211 662 P0L0 P0L0 UM. GOLF PLUS GOLF RABBIT VENT0, PASSAT, CADDY, SHARAN, T4, LT Ugoden nakup tudi na POTROŠNIKI KREDIT ali PORSCHE LEASING kapacitete zaradi priljubljenosti nekaterih novih avtomobilov tudi drugod po svetu, polno izkoriščene. Zato se je po letošnjem rekordnem prodajnem mesecu aprilu, ko je bilo skupaj registriranih kar 8.719 novih avtomobilov pri nekaterih avtomobilskih zastopnikih zgodilo, da so predvidene količine posameznih avtomobilov že pošle, ne samo do druge polovice, pač pa ponekod tudi do konca leta. Med 23.921 na novo registriranimi avtomobili je bilo največ Renaultov, skupaj 4.941, na drugo mesto se je uvrstil Volksvvagen z 2.959, na tretjem pa Fiat z 2.279 prodanimi avtomobili. Od tretjega do šestega mesta so se zvrstili Škoda (1.630), Hvundai (1.629 in Ford (1.307), do desetega mesta pa sledijo še Opel (1.254), Citroen (1.192), Dae-woo (841 in Seat (810). Pri posameznih modelih je tudi po štirih mesecih ohranil primat Renaultov duet clio in megane z 2.087 oziroma 1.659 prodanimi primerki, meganu je tesno za petami Volksvvagnov polo (1.643), že vse štiri mesece pa se z. njim bojuje Škodina felieia (1.627). Na petem mestu je Hvundaijeva uspešnica accent (1.014), blizu mu je Fiatov punto (1.008), do desetega mesta sledijo še vw golf, ford Mesta, renault tvvingo in citroen AX. Kakšna bo tržna slika oziroma kaj bodo pokazali podatki za mesec maj, bo znano čez dober teden, vsekakor pa utegne biti prodaja dokaj dobra. Večje vprašanje je, kaj se bo na slovenskem avtomobilskem trgu dogajalo v prihodnjih mesecih. Z aprilom smo /a dobre tri odstotke presegli prodajo v lanskem letu in če bi slovenski kupci nadaljevali s takšnim tempom, bi končna številka lahko presegla 60.000. Vcndra je ob novem davku na porabo goriva, ki stopi v veljavo s 1. julijem, takšna matematika bržkone vprašljiva, zato je tudi povsem mogoče, da bo letos v Sloveniji manj novih avtomobilov kot lani. • M.il. Največ novih avtomobilov v Ljubljani Največ novih avtomobilov je bilo v letošnjih prvih štirih mesecih prodanih na območju ljubljanskih občin, skupaj 4.164. Podatek glede na velikost ljubljanske regije seveda ni presenetljiv. Od gorenjskih občin, ki opravljajo registracije novih avtomobilov, je bila najmočnejša Radovljica s 778 registracijami, na drugem mestu so Jesenice s 734, na tretjem Kranj s 664 in na petem Domžale s 505 registracijami. V Škofji Loki so registrirali 432 novih avtomobilov, v Kamniku 295 in v Tržiču 144 novih avtomobilov. Skupno smo torej v širši gorenjski regiji v prvi tretjini letošnjega leta pokupili 3552 avtomobilov pomeni 14,8 odstotka celotne slovenske prodaje. M.G. PRODAJA IN SERVIS VOZIL AVTOHIŠA KAVČIČ, MILJE 45, VISOKO PRI KRANJU tel.: 064 431-142 Qwj Kaposi MŠFJZ Sooa' DUŠAN JERALA VIRMAŠE 70, 4220 ŠKOFJA LOKA, TEL./FAX: 064/631-240 Pooblaščeni prodajalec vozil Volksvvagen in servis VW, Audi Stane Pautus, Partizanska 23, 4220 Škofja Loka telefon: 631-260 ali 634-288 jj" Prodaja vozil iz celotnega programa Volksvvagen: V avtosalonu PAULUS boste zagotovo našli model, ki bo zadostil vašim osebnim avtomobilskim pričakovanjem; privlačno malo vozilo, vsestranski družinski avto, I izbrano limuzino ali prilagodljivo večnamensko vozilo. Volkswagen -ko veš, kaj imaš. Obiščite naš razstavni prostor na salonu vozil "Loka 97" [OBIŠČITE NAS NA SALONU AVTOMOBILOV "ŠKOFJA LOKA 97" od 30. 5. Jo 1.6. 1997 TURISTIČNA AGENCUA C/lavni trg 24, 4000 Kranj, Slovenija Tel./fax: 064/211-032, 223-285 TURČIJA - RAJ TUDI ZA RAZVAJENE DOPUSTNIKE letovanje v Kemerju, Dalyanu in Akyaki letalski paket: - z namestitvijo v penzionih in app že od 665 DEM dalje - z namestitvijo v mondenih klubih - ALL INCLUSIVE (vse vključeno v ceno): PIRATE'S BEACH CLUB, MARTI MYRA že od 1.136 DEM dalje LETOVANJE OB JADRANU Slovenska obala, Istra, Kvarner, Dalmacija BOGATA IZBIRA HOTELOV, PENZIONOV, APARTMAJEV IN NAJEMOV HIŠ! UGODNI LETALSKI PAKETI ZA DALMACIJO! OSTALA PONUDBA Španija, Portugalska, Italija, Tunizija, Grčija, Dom. Republika, Kanarski otoki,... OBIŠČITE NAS ALI POKLIČITE IN POSLALI VAM BOMO KATALOGJ tcL 064/211-032,223-285 INDUPLATIBBTRADING, doo HLADNO POTOVANJE IN LAHKIH NOG NAJHLADNEJŠI, NAJBOLJŠI, NAJCENEJŠI Tel. 061/721 632, 061/721 911, int. 347, 411 UGODNOSTI VELJAJO DO 30. JUNIJA 1997 OZ. DO RAZPRODAJE ZALOG. maSSm HLADILNE TORBE ISO COOLER by ELEKTROLUX 25 litrov namesto 5.733^0 SIT 3.476,00 SIT 18 litrov namesto 4.938,00 SIT 2.963,00 SIT 15 litrov namesto 3.496,50 SIT 2.098,00 SIT 7 litrov namesto 2.026,90 SIT 1.216,00 SIT 2 litra namesto U554rt(rsrT 932,50 SIT Ljubljanska 85,1230 Domžale telefon: 061/711-229 Toplo dalmatinsko sonce vam je z našimi posebnimi letali bližje in ceneje kot kdajkoli prej. V Dubrovnik, Cavtat ali Korčulo ob nedeljah popoldan z Brnika. V Makarsko, Brelo, Vis ali Hvar ter Supetar in Bol na Braču ob petkih z Brnika. Robinzonske počitnice na Komatih v juniju -10 % popusta Izredni popusti za družine. MOŽNOST PLAČILA NA OBROKE. Pokličite TENTOURS DOMŽALE, tel. 061 711 229. AVTO KOVČEK - EURO BOX namesto 36.036,00 SIT 28.828,80 SIT I1ER - IN UNE SKATES KULLCK " IPI LIPIC OK/MC -* 4'J*"-i namesto 7.935,00 SIT 6.350,50 SIT POHODNA OBUTEV A SOLO - CROSSVVALK IN PLANIKA namesto 7.559.60 SIT 6.047,50 SIT namesto 10-814,50 SIT 8.651,50 SIT GORENJSKI GLAS+TA ODISEJ NAGRAJUJETAVSE S kuponom, ki ga lahko pošljete na TA Odisej, Maistrov trg 2,4000 Kranj ali vržete v njihovo KOLO SREČE, ki stoji pred agencijo, pridobite 5 % POPUST za katerekoli počitnice iz njihovega kataloga MOJE POLETJE. Pravilni odgovor na spodnje vprašanje (odgovor lahko najdete v katalogu MOJE POLETJE) pa vam prinaša možnost, da prejmete SUPER NAGRADO: 7 dni počitnic v Tuniziji z letalom. Žrebanje bo 21.6. Vprašanje: Naštejte tri dalmatinske otoke: 1. 2. 3. Priimek in Ime: Naslov: i s ff CM T A F s § 5* rl I J* KRKKZDRAVILIŠČK Drobna naložba TURISTIČNA AGENCIJA ODISEJ Maistrov tre 2, 40IHI Kranj, Id.: UM 22-11-03, 22-11-39, la\: 221-790 KATALOG MOJE POLETJE NAJOBSEŽNEJŠI KATALOG APARTMAJEV OD PORTOROŽA DO DUBROVNIKA ANKARAN, PIRAN, STRUNJAN, PORTOROŽ 7 POL. 299 DIM KORČULA, HVAR, BRAČ 7 POL. 256 DIM Z LETALOM V SPLIT IN DUBROVNIK Z AVTOBUSOM V SPLIT, MAKARSKO, KORČULO ZA 70 DIM S TRAJEKTOM IN HIDROGLISERJEM NA OTOKI NVAR, KORČULA POSEBNE AKCIJI V POREČU, PULI, RABCU 7 POL 299 DEM POSIBNI KLUBI ZA OTROKI ROVINJ, KRK, CRIS, RAB - SAN MARINO NAJEM APP IN VIL NA UGUANU, PAŠMANU, SILBI, DUGEM OTOKU CAMPI V PULI, HVARU, PELJEŠCU 7 POL. 140 DIM ROBINZONSKI TURIZEM NA KORNATIH POČITNICE V GRČIJI, ŠPANIJI, TUNISU, MALTI, SARDINIJI, TURČIJI... VROČI HIT: 1 1 DNI. POL. SRI LANKA 1 590 DEM, 8 DNI RDEČI MORJE 1099 DEM, 1 2 DNI TAJSKA 1 590 DEM V nagradni ign bodo sodelovali vsi, ki bodo v naših zdraviliščih: - Dolenjske 'Ibphce ■ Šmarješke 'Ibplice • Strunjan m - Hotelih Otočec bivali od 1. junija do 22. decembra 1997, najmanj 7 dni m bodo pri plačilu na recepciji oddali ta oglas. Žrebanje nagrad bo javno v Zdravilišču Dolenjske Tbplice 27. 12. 1997. Rezultati bodo objavljeni v februarskih Vrelcih zdravja, ki ga bodo sodelujoči prejeli po pošti. 1. nagrada tedenski oddiii na Kanarskih otokih za dve osebi (letalski prevoz, ^^^B polpenzionska oskrba) ^ 2. nagrada mesec dni oddiha v Krku Zdraviliščih v letu 1998 za dve 3. - 6. nagrada 4-krat po en teden oddiha za dve osebi v Krkuiih Zdraviliščih (po izbin nagrajenca) v letu 1998 mše ♦ 5 vikend paketov v Krkmih Zdraviliščih (po izbiri nagrajenca) v letu 1998 za dve osebi ♦ večerja za dve osebi v restavraciji hotela Grad na Otočcu z Metom ♦ tolažilne nagrade (nahrbtniki, opasmce, kape) Informacij« In r«i«rv«ci)o: . .. Šmarješke Toplice 068 73 230 • Zdravilišče Strunjan 066 -17-I 100 • Dolenjske Toplico 068 65 230 • Hoteli Otocec 068 75 I»» V žirovski osnovni šoli ni živahno le pri pouku, ampak tudi po njem Od košarke do plesa ter raziskovalnih nalog In ne smemo pozabiti še modelarjev, pa vseh ostalih športnikov, gasilcev, računalnikarjev in še koga. Žirovski osnovnošolci se zaradi bogate ponudbe krožkov in podmladkov v šolo radi vračajo tudi popoldne. Na dan, ko seje ekipa žirovskih osnovnošolcev v ljubljanski Hali Tivoli borila za naslov državnih prvakov, na žirovskih ulicah skorajda ni bilo žive duše. Tekmovanje v šolski košarkarski ligi je resna zadeva, ki so se je na žirovski osnovni šoli lotili kar se da resno ludi zaradi v že lanskem letu osvojenih naslovov. Absolutno P^o mesto je bila nagrada za trdo delo trenerjev in učencev in pa Vseh, ki so jim bodisi z nasveti in spodbudami ali pa materialno stali °b strani. In tekmovanje v ŠKL-ju Je le del bogate žirovske izvenšolske deJavnosli. košarka je zakon! Med dejavnostmi, za katere na *°1> v zadnjih dveh letih velja največ Zanimanja. je zagotovo tekmovanje J' Šolski košarkarski ligi. Prva liga je bila organizirana v lanskem letu, v Ekipa košarkarjev in košarkaric s trenerji in ravnateljem. *ia skupina ItOM/ll .Jej pa poleg košarkarjev in košar sodelujejo še plesalke, navija llc ter mladi novinarji, fotografi in ^dcosnemalci. () principu tekmo ,anja smo že pisali, pa veneta košarkarske tekme prvi odigrajo fantje, drugega dekleta, vmes pa se predstavi še plesna skupina in navijačice. Seveda navijačice ves čas tekme stojijo pod nasprotniku vimi koši in spodbujajo svojo ekipo. O tekmi (/ domaČih igriSČ) poročajo i ~ Ll 711 Uy'Uaska skupina ^r«/' živi v šolo, šola v krajem Osnovat- sole /iri Slobodan "Menim, da na naši šoli vsak ["ljunsrk. j.nec lahko najde sebi primerno obšolsko Jl"\ti(>u \„ mui/o praktično vse a\JU.v,l"s,>' <>d športa, A* resda prevladuje, // y*U tehničnih in naravoslovnih krožkov. dol r11 za na*c ^eiavnmu' i1'luiu v občini ObŠolske dejavnosti sicer financira 'lit'"Vrvn'" za šolstva* po posebnih krtter-poj./ Pa (U)brih šol tal ne nagrajujejo fin ' Včasih se nam kakšna dejavnost Hal"""" w'" "<' t-plača, vendar pa je :.» sK(l>l ','„ sedim laki so bih vsa| štif|C I'1'1' "i' je bilo jasno, da pri t". |K , zaposlenih, nekateri stalno hodijo l., hifejih, Rugljevo nabrežje se je rek'« Nadalievan/e na I I s"'"" Petek, 30. maja 1997 INTERVJU 13. STRAN • GORENJSKI GLAS Zdaj se baje kafiču, kjer so tetevizijci, reče Bangladeš... "A zdaj je pa Bangladeš. Po enem tednu so mi dali v delo neko Podravkino reklamo, naj j° prevedem, se zmenim s studiom... Koliko časa sem Porabila, da so mi zavrteli tisti kratki filmček. Potem pa je petelin trikrat zakikirikal. t0 pa je bilo tudi vse... To že ni 2arne, sem si rekla. Na praksi na bivšem TT-ju je bilo bolj zanimivo. Tam sem spoznala prve novinarske §tose, tako da sem na Glas že Prišla z nekaj izkušnjami. Dali so mi skupščino, govora je bilo 0 zaščiti gorskih živali, posebno orlov... Pojma nisem imela. ^aj so govorili na tistem skupščinskem odboru. Pridem v uredništvo, pa mi taJnica da knjige: "Te knjige sj maP poglej, še kakšno sliko bova vzeli ven, pa boš napisa-'a- In sem napisala celo stran o orlih." Skoraj bi bilo bolje, da tega HtJ>i napisal, da ne bodo ljud[e_ mislili, da novinarji TSfuto pišemo o orlih... "Seveda to ni pravilo, a Vcasih se je bilo treba tudi Znajti. Nikoli ne bom pobila, ko sem pisala o prija telJih iz Škofje Loke, imeli so S'edališko skupino Oder ga-lerija. Gledat sem šla predsta v°. naredila nekaj fotografij in naPisala celo stran. V zadnjem ^d mednaslovov sem zapisala Amaterski igralci smo". Ho-te'a sem poudariti, da so kot aniaterji dobro odigrali. Na-s'ednji dan pa je v časopisu Pisalo •'Amaterski igralci smo 'Csena stranišča-. OOOOO, *ako mi jL- postalo vroče..." lesena stranišča? Slikovito ZiMi "Ja. lesena stranišča je očit-n° dodal kalen od grafikov ki M> sc vedno radi hecali, po J*jmo i/ nas mladih. A tega mi Loki ni nihče verjel. Šla sem k uredniku, ta me je že čakal 'n nii rekel. Če boš tiho, ti ne Jodo nikoli več nagajali, če °Š pa protestirala, boš pa imela probleme." Ravnala si se po prvi ^rjanti? Seveda, ampak nekateri od Naj se vrnem na Gorenjski glas. Odkar te poznam jaz, vsaj kakih deset let je že tega, si v uredništvu tako rekoč sinonim za gospodarstvo. "V začetku ni bilo take specializacije, pa smo vsi pisali vse, vsak je pokrival določeno občino. Gospodarstvo je bilo prepleteno s politiko. Urednik Milan Bajželj, zanj imam občutek, da je iz časopisa res hotel nekaj narediti, me je tako rekoč čez noč "premestil" v občino Kranj in na gospodarstvo. Na začetku sem protestirala, sedaj pa mi ni žal. Gospodarstvo mi tudi bolj leži, pa tudi ravno prav racionalen jezik za to imam." Saj pri gospodarskih temah je potrebna neka mera racionalnosti, tam ni kaj "dodajat'". kopalnice v dnevno sobo. O rutini pri svojih nastopih je namreč govoril. Kako je z navajenostjo v novinarstvu. Določene stvari bržkone na- l^1!1'1 prijateljev gledališčih *>v me pa se nekaj let niso Pedali." "Novinar mora biti za področje, posebej ko gre za gospodarstvo, ki ga pokriva, strokovno podkovan. Nekaj osnovnega znanja sem še imela srednje šole, tako mi je bilo lažje začeti. Seveda pa sem se sproti učila, največ na tem področju pa se je spremenilo prav v zadnjih desetih letih." V gorenjske firme prihajaš oh različnih priložnostih, včasih, ko je potrebno kaj pohvaliti, kdaj, ko v firmi ni ravno vse v najlepšem redu. Razlike so bržkone očitne... "Novinar mora biti vedno na tekočem, vedeti moraš, kaj je aktualno, preden se sploh kam odpraviš. Je pa res. da se je v zadnjih letih ogromno spremenilo. Včasih je v gospodarstvu bilo zaželeno, da je prišel novinar, direktorji so ponavadi imeli tudi politično funkcijo in so se morali pohvaliti z. rezultati, hkrati pa so bili javnosti tudi dolžni pove dati. kaj so dobrega naredili. Novinar je brez problema imel vstop v tovarno. Nikoli nisi bil zavrnjen, res pa je bilo, da je bilo vprašanje, kaj in koliko ti je direktoi povedal. Danes je drugače, direktorji so bolj ali manj zapiti pred novinarji in javnostjo. Nemalokrat moraš biti prijazen, da prideš noter. Mogoče članek, ko je napisan, izgleda zelo enostaven, a \ resnici ni tako enostavno priti do dobrih poslovnih informacij, posebno, če so te slabe. Včasih moraš biti kar prefrigan, da kaj izveš. Tudi kakšno tajnico moraš poznati, da prideš do intervjuja." rediš rutinsko? To pomaga? "Zelo. Tajnica je tista, ki lahko reče, da direktor je v firmi ali pa ga ni. Če direktor naroči "me ni", potem je konec. Lahko pa ti tajnica med vrsticami pove, kako je s tem, ali te je zavrnil ali te ni zavrnil in je res tisti trenutek odsoten. Pomembni pa so tudi vratarji. Z njimi je vedno treba biti prijazen, on je prvi, ki te v firmo spusti ali pa ne." Spomnim se, nekoč si rekla, da po vratarju firmo spoznaš? "To bo kar držalo. V njegovem obnašanju se zrcalijo odnosi, ki vladajo v podjetju. Že po tem lahko marsikaj oceniš." Kakšna je meja, kaj napisati in kaj ne, posebno, če gre bolj kočljive zadeve? "Če rečem bolj na splošno. Ko se ti nekdo ponuja, da želi, da ga obiščeš, je to lahko zelo dvorezen meč. Lahko so v tistem podjetju res kaj dobrega naredili, lahko pa vodilni hočejo kaj prikriti. Zato vedno, kadar me kdo pokliče v tem smislu, dam vedno takoj ušesa pokonci. V takih primerih je težko presoditi. Po moje, da mi tukaj najbolj pomagajo izkušnje, včasih pa nič drugega kot intuicija, ko se mi zazdi, za kaj bi lahko šlo. In potem zadaneš, ali pa tudi ne. Tudi nasedla sem že, če se spomnim kroparskega Plamena. Tipičen primer, kako smo novinarji pisali napačno, kasneje se je namreč izkazalo, da je direktor potvarjal podatke Novinar naj bi bil v službi resnice, ta resnica pa je zelo sramežljiva, medtem ko se laž kar sama ponuja. Skratka pri teh stvareh je potrebno biti trikrat previden. I udi pri vseh i/kušnjah in /nanju ti lahko spodrsne, gospodarstvo je namreč zelo spolzek teren. Prav zato pri pisanju velikokrat Uporabljam obliko intervjuja. Ko gre za izjave intervjuvanca, za katerimi pač mora stati. Pa ne, da si ne bi upala napisati, problem je prav ta dilema, ko si težko stoodstoten za nekaj. Io pa je danes v teh barbarskih časih težko. Judi sam delaš intervjuje in veš, kako je s tem." Kaj si pri tvojem delu šteješ za uspeh, mogoče to, da ti uspe prehiteti dnevno časo pisje, televizijo, radio..., mogoče, da narediš boljše, več in drugače kot drugi.' "Danes je sicci zelo po inembno. kdo jc prvi. Mi smo tU Seveda V drugačnem polo /,i|ii. iziđemo pač dvakrat na teden in dogaja se mi, če dobim \est za četrtek in jo napišem za petek jo druga« i napišem, kot če jo dobim v torek m jo pravtako pisem za petek /aiadi easo\ ne dimen /i|c jo mOfim napisati drugače. Sicei pa se trudim, da povem na drugačen način kot radio, televizija ali dnevni k astijtis Potrebno je opei trati / več podatki, z več dejstvi, da je stvar bolj zanimiva Če ljudje sliliio na radiu In v idijo na lelev i/iji. potem inoiam |a/ povedati nekaj več Verjetno so tudi zato moji članki včasih nekolik«) dal|ši, kot bi sieei bih " trenutno najbolj popularni kantavtor pri nas Adi Smolar je oh neki priložnosti dejal, da gre izza odra na oder ravno tako, kot bi šel iz "Veliko. Pravzaprav je samo pisanje zame postalo že precej rutinsko. Tako sem se navadila pisati, da mi je dolgčas, če samo pišem za računalnikom. Zato imam vedno poleg vklopljen televizor, kar mi le malokdo verjame. Pišem in gledam televizijo. Tako vidim ogromno nadaljevank, ki jih sicer ne bi gledala, ker bi me take, kot so, premalo zaposlile. Oboje gre pa krasno skupaj. Res." Že imam naslov: Gledam nadaljevanke in pišem članke.. "Ha, ha, to mi res malokdo verjame." (Janez: Moraš napisati "in hkrati", če ne bo kdo mislil, da sta to edini dve stvari, ki jih počne.). Očitno se človek res zverzira, kajne? "Ko se navadiš, pisanje res postane obrt. Sama si tudi recimo nikoli ne pripravim članka, ne delam si ne vem kakšnih konceptov. Dela se preprosto navadiš, potrebuješ kakih pet let, da prideš noter, potem pa je pisanje precej rutinsko. Veliko bolj zapletena reč je iskanje informacij." Kje je potem adrenalin, ko kri malo bolj "zašiba" po Žilah? "Najraje imam iskrive sogovornike. Za intervju nikoli ne pripravljam vprašanj ali pa zelo redko, če kdo želi vprašanja vnaprej, da pač pripravi kakšne podatke. Intervju nastane takrat, ko se pogovarjam. To je listo vznemirljivo, saj so si ljudje različni, vsak sogovornik je človek in je osebnost. To je včasih kot tekmovanje, ali boš kaj uspel zvedeti od njega ali ne. Spomnim se intervjuja, ki sem ga imela s prof. Ribnikarjem, ki je bil prava eminenca, kar se tiče ekonomije. Takrat me je bilo kar precej strah." Danes... "Sedaj se pa oni mene bolj bojijo." Aha, pa smo tam. Sodelavci na Gorenjskem glasu te poznamo, kot tisto, brez dlake na jeziku. Če si kdo kaj upa reči, si to ponavadi ti. Hmmm... zdi se mi, da imaš tudi med gorenjskimi gospodarstveniki tak renome. "Velikokrat jim kakšno re-čem Sem zelo neposreden človek, komuniciram zelo neposredno, kar včasih mogoče tudi ni prijetno. Ampak mene nikoli ni strah kaj reči. Judi sama raje vidim, da mi kdo pove, kar mi gre, da me celo nadere, kot pa, da napleta nekaj okrog in okrog..." Dostikrat se pohecaš s svo-jirn priimkom Volčjak... "Judi sem se / Kje je poudarek na o ali na a... "Ha, ha, ha..." \ (dijak s poudarkom na a je nemški ovčar, ki fest grize. Tudi ti ugrizneš, koje treba? "A ves, kakšni psi so voli j| kr' Zelo miroljubni, ampak, i e jih kdo izzove, pa ugriznejo in tudi dolgo držijo, i udi jaz včasih tako naredim in ne popustila, če vidim, da imam prm * Kako ti sicer znese, precej si na terenu, precej delaš, poleg tega pa... saj veš, kako Je pri nas, za gospodinjstvo še vedno skrbijo ženske? , "Zelo veliko delam in zelo i.ida delam. Morebiti je v tem ves odgovor. Gledam moje vrstnice, nekatere so že v "penzionu". In si rečem, kako jim je Iletno. ampak se mi še večkrat zdi, da so bolj nes-leeue kot jaz. Delo je na neki način tudi zadovoljstvo. Dva-kiat na teden vidim časopis in vidim, koliko sem naredila. Tudi tO je lajn občutek." A zato se s sodelavcem Žalariem tako dobro razumeta, tudi on namreč veliko dela? "Ha. ha... Ja, zares rada delam. Predvsem pa moraš /i\ ljenje jemati i dobro voljo. Poleni vse /moies to. Kdo bo pisal o naši firmi, pa naj bo v obeh primerih, če nam gre dobro, ali pa če slučajno začne škripati? "A veš, kako je o sebi pisati. Mogoče mi pa ne bo nikoli treba, Če le ne bom ostala brez. službe. Naj na tem mestu rečem še to in izpostavim problem mladih novinarjev, ki prihajate. Opažam, da ste v precej slabšem položaju, kot smo bili mi. Veliko vas pride, radi delate, a ste vsi na nekih pogodbah o delu, vsi za določen čas, začasno... Ko smo nu prihajali v službo, je bilo to za nedoločen čas, vedel si, da ne boš kar tako izgubil posla in si bil bolj svoboden pri pisanju. Lažje si bil kritičen, ker si vedel, da se ti ne more zgoditi nič. Pri vas, ki prihajate, pa je nevarno m težko biti kritičen Težko si suveren pri svojem pisanju, če se bojiš, da boš letel, ker nekomu ne boš več všeč. Težko se razvijaš kot individualist, če si omejen. Mislim, da bi lahko na tem področju tudi novinarski sindikat naredil kaj več." Hvala in se vidiva v službi. • Igor K., foto: Janez Pelko Že od Valentinovega sem se navdušujemo nad pomladjo in radostmi, ki jih prinaša. Sonce, toplota, razigrane barve in omamne vonjave, da imajo nekaj od tega vsi čuti... Spomladi smo vsi malce Živijo! večidel povezanih s šolo. Česa vsega ne zahtevajo od nas ravno spomladi ko bi se najraje odvezali z verige in noreli do onemoglosti! Toda NAJSTniško obdobje je pač tisti prehod iz otroštva, ko se že evforični, zlasti če se imamo poleg vsega drugega možnost napol pripravljamo na odgovornosti, ki nam jih nalaga življenje, veseliti še svoje mladosti. Teoretično in iz časovne distance kakih Hočeš nočeš moramo to sprejeti. Toda zato nam še ni treba biti slabe volje-desetih let so NAJSTniška leta res videti čarobna in dragocena, mi Upamo, da bo tudi kak zapis na naših dveh straneh, mladi pa najbolje vemo, da nas v tej dragoceni dobi poleg zunanjega namenjenim mladim med eNAJST in devetNAJST leti (in vsem, ki se videza, pomanjkanja samozavesti, težav pri komunikaciji z nasprot- počutimo tako mladi), pomagal k večji samozavesti in boljšemu počutju! nim spolom tare še kup vsakdanjih problemov. Berite, ogledujte sijotke, sodelujte in - uživajte! Vprašaj kozmetičarko Nadležne dlačice Andreja, 16 let: Slišala sem že, da obstaja metoda, po kateri se lahko trajno odstranijo dlačice. Imam namreč velik problem - brčiće, zaradi katerih me vsi zafrkavajo. Tudi na bradi mi poganjajo posamezne dlačice, ampak sem jih doslej uspešno krotila s pinceto. Brčic pa ne morem, preveč jih je, pa še boleče je tisto puljenje. Menda se jih da posvetliti ali trajno odstraniti. Povejte mi, kje in kako. Ali je stvar boleča? Dlačice na obrazu so dostikrat velik problem tako mladih deklet kot tudi odraslih žensk. Marsikatera si pomaga tako, da jih populi, odstrani z depilacijskim voskom ali poišče pomoč v kozmetičnem salonu. Tudi ti si lahko pomagaš sama in sicer si nadležne "brčiće" posvetliš s kremo, ki jo kupiš v drogeriji. To je najmanj boleča metoda. Trajna odstranitev dlačic pa se imenuje epilacija. V ta namen se uporablja posebna igla, ki se jo potisne ob dlaki v lasni mešiček in po njej steče šibak električni tok, ki uniči koreninico dlake. Postopek je potrebno večkrat ponoviti. Izvajajo ga samo v nekaterih kozmetičnih salonih, saj zahteva izkušeno roko kozmetičarke. • Kozmetičarka Ana Mali NAJST nagradna igra Spoznavajmo NAJSTniški žargon Različne družbene skupine gojijo različne načine sporazumevanja. Saj veste, pravniki med seboj uporabljajo svojo posebno strokovno latovščino, novinarji svojo, kriminalna združba spet svojo in tudi mi NAJSTniki nismo kaka izjema. Mlada generacija se je vselej sporazumevala v posebno zanimivem žargonu. Kakšen je ZAKON za današnjo mladež, lahko slišimo na ulici, prodira tudi v elektronske medije, zapisanega pa skorajda ne vidimo. No, pristaši knjižnega (ali vsaj zbornega) jezika pravijo, da je tako tudi prav. V kakšno NAJSTniško rubriko pa vendarle lahko zaide, zlasti če gre za raziskovalne namene ali za nagrado, kot bo šlo v našem primeru. Ponujamo torej nagradno igro! Napišite nam čim več slangovskih besed, ki jih uporabljamo mladi med seboj!. Če bodo vsebovale tudi razlago, toliko bolje. Nikar se ne bojte, da boste nepoklicanim razkrili skrivnosti svoje "šifrirane" govorice! Saj veste, da je ne bo za svojo vzel nihče, kdor se ne počuti mladega. In nagrade? Tokrat bomo podelili tri: * prvonagrajeni, ki bo naštel največ besed iz NAJSTniškega žargona, bo za nagrado "prejel "izlet (kam, kdaj. s kom in kako, pa ob podelitvi) * drugonagrajeni si bo v frizerskem salonu našega občasnega sodelavca Sama Bonclja dal urediti "ŠPICA" pričesko * tretjenagrajeni pa bo dobil majico Gorenjskega glasa. So nagrade dovolj vabljive, da boste nemudoma segli po svinčniku in pobrskali po možganskih vijugah? Vaše odgovore pričakujemo na naslov: Gorenjski glas, Zoisova L 4000 Kranj NAJST nagradno igro). PIZZERIJff "ORU" tU a 064/461-198 Za lepše face Dost' 'mam: mozolj, ta rdeča pika, ki me tako pogosto mika Odstranjevanje odvečnih dlak - "ZAKON" toplih dni Draga mladenka, dragi mladenič! ToplO BI lepo vreme nas vabi na kopališča, k reki, jezeru, pa tudi domači balkon, obisjan s soncem, je prijetno počivališče Bolj nam je toplo, bolj "redčimo" oblačila in dlačice so gotovo nezaželen ' ko/ušček", ki ga v tem času moramo odstraniti. Saj, kako pa bi bile videti lepe noge NAJ punce v kratkem krilcu, pa pokrite i nezaželenimi dlačicami. Načinov, kako se lotiti te nadloge, je danes že tako veliko, da prav vsak lahko najde sebi primernega. V naši rubriki jih ne bom naštevala, ker boste to lahko prebrali v vseh poletno naravnanih revijah, pač pa bom na hitro Opisala postopek trajnega odstranjevanja -epilacije, ki ga izvajamo v Studiu Ma Postopek se lahko izvaja po vseh delih telesa in je razmeroma preprost. Na očoščeno kožo nanesemo poseben gel, ki ga s pomočjo poseb- nega aparata (GALVANOTHERN1) vtremo v globino kože, do lasne čebulice. Nanos gela, galvanski tok in toplotni učinek omogočijo, da se dlačice dobre odlepijo od podlage N,ulagujemo s postopkom klasične odstranitve dlak. s posebno učinkovito ameriško smolo, zaključimo pa / encimsko ampulo, ki onemogoča nadaljno rast dlačic Dlačice ponovno /rastejo, vendar jih je mafij ni so ga Vidno oslabljene, /ato moramo postopek ponavljati do končne odstranitve. Predvsem si zapomnite izraz KPILACIJA to je v končni obliki popolna odstranitev dlačic, DEP1L.ACUA pa ima trenutni značaj in dlačic ne uniči. Toliko torej o "dlakavi nadlogi" Mi pa moramo podeliti še naš NAJ nahrbtnik iz. akcije Dost' 'mam: mozolj, ta rdeča piku, ki me tako pogosto mika. ta se nafnreč kot rdeča nit vleče sko/i vsa naša druženja z namenom "za lepše face", tokrat bo dobitnica EVA 1V1LADKNOVIČ Jaka Platiša 11 Kranj (dvigne ga v Studiu Ma). Na vprašanje, kje je videla viseti plakat 'Dost' 'mam....", je odgovorila: "V izložbi trgovine Lučka, to je trgovina / /diavo prehrano, v kateri sem kupila tudi kvasove kosmiče /a bol|so ko/o " Naše novo vprašanje za NAJ nahrbtmček pa se glasi Kaj ji' KPU.ACIJA? Odgovore pošljite: Studio Ma, Bleivveisova h. 4000 Kranj In Basvidenjc prihodnjič. • Vaša kozmetičarka Mojca Zaplotnik muc Studio MA, Bleivveisova 6, Kranj (nebotičnik, IV. nadstropje), S 226-794 NAJST nasveti Počutim se naravnost FANTASTIČNO!!! Si kar naprej potrt(a)? Naredi si uslugo, preberi nekaj NAJST nasvetov, kako do super razpoloženja in slaba volja bo minila. 1. Postavi si cilje. Vedno dobro de, če veš, da gre.š v neko smer, k izpolnitvi nekega cilja. Napiši (ali zamisli) si deset stvari, ki bi jih rad(a) naredil(a). Zadaj si nalogo, da jih opraviš v pol leta 2. Spremeni se. Povsem nov vide/ (obleka, lasje) te spravi v dobro razpoloženje. 3. Povej, kar misliš. V družbi se počutiš negotovo in strah tc je izraziti svoje mnenje. Kadar te je strah pred kako konkretno osebo, si jo preprosto Zamisli, kako izgleda na stranišču, s hlačami, spuščenimi do gležnjev. Zagotovo ti ne bo zbujala več toliko strahospoitovanja. 4. Telovadi. Dobra fizična kondicija vedno pomaga k večji samozavesti. Saj ni treba ravno v litness studio, lahko tudi tečeš, kolesariš ali greš preprosto na sprehod. 5. Nauči se sprejemati komplimente. Če se sam(a) ne počutiš privlačne (ga), te tudi kopica komplimentov ne more prepn čati o tem Joda komplimente lahko vzameš cisto resno: zakaj bi ti nekdo govoril, da dODTO izgledaš, če to ne drži. Zato jih Sprejmi kol iskrene in se zahvali. To bo dobro za tvojo samozavest 6. Kodi optimist. Čeprav si v življenju običajno kritičn(a) in Crnogltd(a), skušaj malo spremeniti svoj pogled na svet Začni razmišljati pozitivno. Večja je verjetnost, da se ti bodo dogajale dobre stvari, se si jih boš 2elel(a). 7. Upri se ljudem, ki ti ukazujejo. Io velja tudi za tako imenovane prijatelje, /a katere si pripravljen(a) storiti vse, čeprav pometajo s teboj. Svetujemo: od časa do časa reci ne. 8. Ne podcenjuj se. Verjetno imaš kak talent, najbiž si a dosegel(a) kak uspeh. Nikar tega skromno ne skrivaj, opozori na ta svoje prednosti, Vsakič ko kaj dosežeš, je priložnost za prosta Ijanje 9. Kodi frciidtica) Če se trudiš biti BUDO] prijate tj(ica), ti to prinaša zadovoljstvo /ato poklici kda] trenda, frendico ki je v stiski, nerazpolo-žen(a), gotovo bo znal(a) to ceniti. 10. Od/eni preganjavico. le pogOatO skrbi da drugi mislijo o tebi vse najslabše, čel da nisi cool? Najbrž si sami) domišljal Spremeni le tiste stvari na sebi, s katerimi satn(a) nisi zadoVOljn(a) 11. najdi svoje mesto. _ Najdi čas /ase in miren kotiček, v kater* _ se sprostiš. Že drugič na tem roCjv,. predlagamo možno rešitev za sproŠčaBJ joga ali avtogeni trening. 12. Dovolj spanca. Ce dovolj spiš, je tudi počutja b<>lj»* Vsako noč si privošči svo|ih OSOBI 111 ( 1 j, moreš zaspati, se nikar ne sili, pač P pnvošei dolgo kopel, počasi pij A',|sl'nl ^.'j,, beri SVOJC na|l|iibše knpge... PO vsem 1 sjvt poskušaj zaspati. 1). Več zabave. Če bo labava imela prost« v tvojem /1S |l [U.' se bos gotovo počutil(a) sijajno / /a^aV°^ mislimo le divjega ponoi evanja po ii|sk'K ( (čeprav ne odsvetujemo), pač pa hidi touBr , žurka (čepra\ ne odsvetujemo), pač p prijatelji, sprehajanje s psom, dobra ikupinico naj fondov... Ni ti treba delati sP,s najljubših opravil, da bi ti bilo jasno, kaj zabava In ka| si velja redno privoščiti 14. Ne muči se z napakami. Včasih si razbijal glavo i napakami jih zagrešil(a) » preteklosti. Razmišljanj tipa " Kaj bi bilo, ce..." te spravljajo \ «W J voljo Zato raje glej naprej, ne nazaj«( 1 n napaka**" te- ki sl na m moreš i/ SVOje ko/e, potem 1 opravi s čimveč humorja Saj pravijo napakah se učimo (le da se modrejši m nami učijo na tujih) / Naredite nekaj zase, obiščite STUDIO FENIKS POMLAD IN POLETJE Z NOVO MLADOSTJO Feniks je mitološki ptič starih Egipčanov, simbol vstajenja; sam sebe je sežgal in nato pomlajen vzletel iz pepela. - Privoščite si spremembo, podarite si košček nove mladosti. Pomlad se ta čas že*preveša v Poletje, in prav ta čas je kot nalašč za trenutek oddiha in sprostitve. Kam? V STUDIO FENIKS na Deteljici v Bistrici pri Tržiču, seveda. In kaj vse vam je tam na voljo - klasična nega obraza, vratu in dekolteja, klasična ročna masaža celega telesa, depilacija z voskom in smolo, lifting, epilacija, relaksacijska in pomiritvena refleksna masaža sto-Pal, obvezni solarij ter seveda različni kompleti za izgubo odvečne teže in prirave na letni dopust - od biosavne z aromater-apijo, bodv vvrapping programa do bioslima. Za shujševalne programe še do konca junija ponujajo Poseben popust. In kaj vse vam še Ponuja STUDIO FENIKS? Novost: ročna limfna drenaža, ki deluje na limfni sistem in mu pomaga pri prečiščevanju organizma in odpravljanju strupov iz telesa. Pospešuje regeneracijske procese v organizmu ir) varuje pred obolenjem. Uspešno pomaga pri Problemu aken, celulita, zabuhlosti, podočnja-kov, zmanjšane odpornosti organizma, ponavljajočih se angin, pri glavobolih, kroničnih sinusitisih ter brazgotinah in opeklinah. Presoterapevtski program ^ njim se boste znebili nadležnega celulita, ki vas posebej v teh toplih dneh, ko poletna oblačila več odkrijejo, kot skrijejo, mnogokrat spravi v slabo voljo. Ob tem pa so prednosti anticeiulitne nege še odprava oteklin, ki nastanejo iz najrazličnejših vzrokov, boljša Prekrvitev in preskrba tkiv s kisikom, globinsko čiščenje telesa odpadnih produktov in °dvečne tekočine in odpravljanje mišične utrujenosti. Uspešno jo uporabljajo še kot Preventivo proti trombozi ter kot dodatno terapijo po poškodbah, zlomih in zvinih. Relaksacijsko masažna postelja ^e odlična, ker sprosti telo in duha, odpravlja napetost in bolečine v mišicah, ter odpravlja jelesno utrujenost, zmanjšuje bolečine v vratu, ramenih, kolkih in hrbtenici, utjuje trbte-nično mišičevje in izboljšuje prekrvitev. Rela-ksacijsko masažna postelja ima osem različ- nih Programov za masiranje določenih prob- 'erriatičnih mest, izbrati pa je mogoče obliko 6nega ali več istočasno potujočih valov. Biosavna in aromaterapija telesa ri aromaterapiji se v terapevtske namene ^Porabljajo eterična olja. To so dišeče, lahko n|apne snovi, ki jih pridobivajo iz različnih aromatičnih rastlin. Prodirajo globoko v kožo n preko nje v krvni obtok, uporabljajo pa se a nego celega telesa in tudi za nego nog. Jurska savna , Ivate v vročem preporodu telesa, pa si ga oslej zaradi zdravstvenih pomislekov niste V kozmetično lepotilnem salonu STUDIO FENIKS se prepustite strokovnim rokam. mogli privoščiti? Turška savna je idealna za ljudi, ki imajo slabo srce ali težave z ožiljem. Temperatura v njej ne preseže 50 stopinj celzija. Turška savna blagodejno vpliva na koža, saj odlično obnavlja celice in kožo vlaži. Prav tako je ob pravilni uporabi odlična za prekrvitev sluznih dihalnih poti in sprostitev bronhijev, poznan je njen sproščujoč učinek na živce, duševno stanje, mišice in ožilje, prav tako pa je idealna za zdravljenje revmatskih in alergijskih bolezni. Poleg tega tudi uravnava krvni pritisk, stimulativno učinkuje na odvajanje vode, blagodejno pa vpliva tudi na srce in ožilje: zaradi razširitve žil se zmanjšuje pritisk, ki ga mora premagovati kri, s tem pa se zmanjša obremenitev srca. Tisoč razlogov, da obiščite kozmetično lepotilni salon STUDIO FENIKS na Deteljici v Bistrici pri Tržiču. Prav gotovo se boste razveselili tudi sporočila, da bodo septembra začeli z uporabo nove metode mikroabra-zije kože, ki je še kako učinkovita pri odpravi brazgotin po aknah, starostnih in nosečnostnih peg, drobnih gubic, za peeling in še marsikaj drugega. Metoda je povsem neboleča in brez stranskih učinkov, napravo pa že nekaj časa zelo zspešno uporabljajo v zasebni ordinaciji za plastično kirurgijo dr. Marjana Fabjana. Salon je odprt od ponedeljka do petka od 13. do 20. ure, v soboto pa od 8. do 13.ure. Na posebno željo stranke pa se je moč za obisk dogovoriti tudi zunaj delovnega časa. Za obisk se lahko naročite tudi po telefonu 064/53 - 643, v STUDIU FENIKS pa vam bodo po vsakem desetem obisku salona en obisk podarili brezplačno. In še to: dijaki, in študentje imajo v STUDIU FENIKS kar 10-odstotni popust. Omogočajo pa vam tudi plačilo s karticami Eurocard in Visa. UR JE MOJ SVE '"dtSetminutna anticelulitna masaža tudi za odpravo najrazličnejših drugih težav Cy / j—»j—» ...ker ima pestro izbiro dobrega blaga, ... ker mi pri nakupu ^ znajo svetovati. J ...ker z Merkurjevimi karticami kupujem še ceneje. © + ...kerlahko nakupujem tudi na 12 obrokov. ...ker mi večino blaga dostavijo na dom brezplačno, &\~ C ...ker lahko kupljeno blago zamenjam za drugo, ...ilrer lahko naiamem orodje in stroje za domača dela. >MERKUR Z zaupanjem do uspeha! -K; 2001 mednarodna špedicija, transport in trgovina, d.o.o. 4220 ŠKOFJA LOKA, Kapucinski trg 7 - Slovenija Sponzor današnje križanke je Eurošped 2001 - mednarodna špedicija, iz Škofje Loke, ki letos praznuje svojo 20. obletnico. Ob tej priložnosti je za srečne izžrebance križanke pripravila zelo bogate nagrade in sicer: 1. nagrada: bon v vrednosti 25.000 sit 2. nagrada: bon v vrednosti 15.000 sit 3. nagrada: bon v vrednosti 10.000 sit Tri nagrade kot vedno prispeva Gorenjski glas. Rešitve križanke (nagradno geslo, sestavljeno iz črk z oštevilčenih polj in vpisano v kupon iz križanke) pošljite na dopisnicah do srede, 11. junija 1997, na Gorenjski glas, Zoisova 1, 4001 Kranj ali pa oddajte v turističnih društvih Bled, Bohinj, Cerklje, Dovje - Mojstrana, Jesenice, Kranjska Gora, Radovljica, Škofja Loka, Tržič ali v Turistični agenciji Meridian na Jesenicah, TA Veronika v Kamniku ali v Glasov nabiralnik v avli poslovne stavbe na Zoisovi ulici 1 v Kranju. ££j vami prek vseh meja V NAŠIH POSLOVALNICAH: ŠK. LOKA tel.: 064 631 112, fax: 064 631 565 BRNIK tel.: 064 261 705, fax: 064 224 466 LJUBLJANA tel.: 061 446 690, fax: 061 444 545 KRANJ tel.: 064 221 011, fax: 064 221 087 JESENICE tel.: 064 86H70, fax: 064 861 244 MARIBOR tel.: 062 306 181, fax: 062 306 130 SEŽANA tel.: 067 72 541, fax: 067 31 828 VRTOJBA tel.: 065 35 523, fax: 065 35 533 KOPER tel.: 066 38 005, fax: 066 38 008 1. i* 4 * Petek, 30. maja 1997 PO GORENJSKEM 17. STRAN • GORENJSKI GLAS Kaj sta povedala MARKO TRŠAN in DARKO JANŽEKOVIČ Direktorja jemala po več plač, delavcem dajala bone Marko Tršan je v slabih petih letih prejel 45 milijonov tolarjev, Darko Janžekovič pa 32,7 milijona tolarjev, SaJ je imel prvi štiri, drugi pa šest funkcij. Sklad za razvoj je bil s tem seznanjen, nobene krinke nista potrebovala, saj so bile pogodbe sklenjene legalno. GORENJSKA OD TORKA DO PETKA Do?I! • maJa " Alplesova zgodba postaja vse bolj jasna, r rjujejo se govorice in ugibanja, na dan pa prihajajo tudi Sman'.ki mečejo slabo luč na sklad za razvoj. Pred tednom dni p ?.Plsali> kako na skladu pojasnjujejo stečaj podjetja Alples dir k ? Železniki, objavili pa smo pismo razrešenega kak ^a .Mflrka Tršana. Tokrat je ravno obratno. Pišemo, Pism Ste^aJ m svo.je zaslužke pojasnjujeta Tršan in Janžekovič, Don Pa 80 naP'san delavci v Alplesu. Potemtakem lahko I ovno presodite sami, kaj je res in kaj ne, predvsem pa, kaj dir?rav.m kaj ne. Če vam ne bodo jasni zaslužki obeh tort.l$ev» s' se enkrat poglejte shemo, ki smo jo objavili v *ani ' s*ev''k'. Alplcsova zgodba je namreč le na prvi pogled dir k na' v mstvu Pa m» saJ lahko na kratko rečemo, da sta ektorja jemala po več plač, delavcem pa dajala bone. re?' ^a so se v okviru tolarjev, kakor nam je dejal, je him •• podjetij dogajale zaslužek do tolarja natančno skl Par'ie* vse pogodbe so bile prijavil za dohodnino. >f3ene. legalno, sklad za Prvo pogodbo je imel kot finančni direktor podjetja Alples Pohištvo, od 16. oktobra 1992 do 1. septembra 1993 je njegova bruto plača znašala 6 tisoč mark, od 1. septembra 1994 do nedavne razrešitve je n je bil s tem seznanjen, val ? krinke nisva potrebo-pJ8:. s'ndikalisti so pred letom Velit ^ men'' češ ^a >mam (J Ko Plače, rekel sem jim, da Bre za plačo, da z veseljem 177t UU UlUiltllV. j »i/1 l .-I L » L jI tonj1- ^e dobijo drugega, zas- njegova osnovna neto plača n0.tpa ne bom nosil odgovor- znašala 3.000 mark, skupaj z Pot k ysako podjetje pač gibljivim delom pa približno H2l e direktorja," je dejal 4.300 mark mesečno. sam ? ^an* "Nikoli nisem Drugo pogodbo je imel za Se dal nobene vloge, vselej honorarno delo na holdingu, ja al P°vabUen, od direktor- kar mu je od 13. julija do 31. $ 11 sklada sem bil naprošen, avgusta 1993 dovolil tedanji (jejP.revzamem fukcije." pa je direktor Alples Pohištva lai> ^arko Janžekovič. Na Lojze Bogataj, pogodbo pa je iasjC vVPrašanje, ali so tolikšni podpisal Milan Tih. Redno pa d»;-i ' normalni, pa je Tršan je bil na holdingu zaposlen od dtJal, v'mski-n-aj to .vPrašarne.zasta J ^ nJJUn^PariJan'' saJ ie imel mark 1. septembra 1993 do 1. sep- f0n ,du in da ni moralno, če tembra 1994, njegova bruto alnih , ricvci* govori o mor- plača brez dodatkov je znašala a'nih ^Pj^tke, zato ni mogel biti Jemala po štiri ^°ma šest plač iayn^nJc dni so namreč prišli v S!? P°datki, da jc Marko A|D.: v slabih petih letih v l°lar /as,uzil 4-*> milijonov 32 3SJJ Darko Janžekovič pa v0ru 'J°nov tolarjev. V pogosta* ?ta nam postregla z rjgmi zneski, '^el i, ° ^an pravi, da je lri nianagerskc pogodbe. A|Di„° ^ot direktor podjetja 19§3S. Pohištvo, 11. oktobra r^srn [e P°dpisal tedanji 1'lanTT "pravnega odbora 3l5()J. !' P° nJcJ Jc Prejemal Tretjo pogodbo je imel za podjetje Alples Razvojni inženiring, kjer je bil od 15. oktobra 1993 do nedavne razrešitve vodja finančne službe, pogodbo je podpisal Tone Nastran, delovno pogodbo pa vsi njegovi direktorji (Bogataj, Tih, Tršan), dobil jc 2.300 mark neto plače mesečno. Četrto pogodbo je imel kot direktor podjetja Alples Strojegradnja, kjer je bil zaposlen s tretjinskim delovnim časom od 5. septembra 1995 do 31. marca 1996, neto plača je znašala 2.500 mark (tam je zdaj direktorica Mija Gartner, ki je bila prej finančna direktorica). To pogodbo je dovolil Tone Jurjevčič s sklada za razvoj, podpisala pa sta jo Marko Tršan in Prane Zupane. Ko je .Strojegradnja 1. aprila 1996 postala last podjetja Alples Pohištvo, pa je do nedavne razrešitve njegova plača znašala 2.000 mark. Peto pogodbo je imel s podjetjem Dar Mar les, kjer je bil finančni direktor, pogodbo jc podpisal direktor Marko Tršan, plača je znašala 2.000 mark. Šesto pogodbo pa je imel s podjetjem Ratitovec Železniki, kjer je od 22. marca 1994 do 9 novembra 1W4 pomagal pri sanaciji, kar sta mu dovolila tako rili kot Tršan, plača jc znašala 1.000 mark. Večina izgube izvira iz 'nesrečnih' bonov Podjetje Alples Pohištvo je bilo za stečaj zrelo vseh pet let, vendar jc zdaj veliko manj upravičen kot pred leti, pravita Tršan in Janžekovič. Letni promet se jc po njunih besedah v petih letih s 600 milijonov ?kK«>v , VY"oma 4-7 ,cta Je povečal tu 1.4 milijarde tolarjev i Ck 32,7 milijOM jev, Itev.lo zaposlenih / 220 na c$cČno , T T iH,vPrcc,U) 250. Leta 1992 jc izguba zna-asiu/il 1,75 milijona šala 4,4 milijona mark (brez Ha ra^ark °snovne neto plače, Hvn> dclov,K> dobe in datniK i UsPešnosti pa še do- sccn0 tbr,h 1000 mark mc-lorvi» skupaj torej dobrih Dru k mcsccno-podj»Čw Pogodbo je imel s 'riŽeni • A,Plcs Razvojni ^rr'l!nR' ki°r ie vodil ko nik J> radnja pa je bil pomoč-Nh«Ck>,orJa. o tem jc po-Nni?ii6- oktobra 1993 Ca ,Pe,Sal Milan T,h, neto pla-rna , vnašala približno 4.000 ,7 "K-sečno d'rek. V Pogodbo je imel kot leta JS),p(H,ictja Dar-Mar les, ^žbont mu 1° je kot LHnm *eW Podpisal Darko Jan- 2.000 rnark"*10 P'aČa ^ znaSala h°ldln„t0 Pogodbo jc imel s Cjr AIP>«. kjei i« Wl 199S uPravc, 21. septc.ntna kvčič s u Pol,pisal lune Jui *W, i t," T"J' Plača Da . 1 M*)mark mesečno. jc in?ir? Janžekovič pravi, da pri podat SS niew , Sc nat'ančncjSi. V Marko Tršan in Darko Janžekovič, zdaj že bivša direktorja, sta nam podrobno povedala, koliko sta zaslužila v Alplesu. upoštevanja bonov), žiro račun je bil blokiran v višini 300 milijonov tolarjev, bilančni kapital je bil za 70 milijonov tolarjev v minusu. Kapital je pozitivni knjigovodski predznak dobil leta 1995, lani je znašal 65 milijonov tolarjev. Bilančna vsota je leta 1992 znašala 493 milijone tolarjev, lani 1,3 milijarde tolarjev. Žiro račun je bil zdaj, pred njuno razrešitvijo blokiran za 20 do 25 milijonov tolarjev. še vedno trdiva, da je v bilanci za lansko leto 38 milijonov tolarjev dobička, pravi Tršan. Od kod torej sedanja ocena, da ima Alples Pohištvo milijardo tolarjev izgube? "Večino predstavljajo nesrečni boni, tega jc za približno 600 milijonov tolarjev, drugi razlog pa jc prenos premoženja s holdinga na Pohištvo," pravi Tržan. Zaposlenim so namreč izplačevali zajamčene plače, razliko do ravni kolektivne pogodbe pa kot hranarino v bonih, tako so le približno 60 odstotkov zaslužka dobili v denarju. Tršan pravi, da sta bila po zakonu dolžna izplačevati le zajamčene plače in da veliko skladovih podjetij tako ravna. Na nedorečenost tega problema sta že pred časom opozorila direktorja sklada za razvoj Valterja Nemca in ministra za gospodarske dejavnosti Metoda Dragonjo, saj bi finančno ministrstvo z izterjavo dajatev od teh prejemkov pokopalo podjetje. Tlitn Io Jtnžekovič zavračata tudi očitek o prenosu premoženja s holdinga na PohiitVO. saj pravita, da o tem obstaja sklep skupščine z lanskega marca. Prek Dar-Mar lesa do večinskega deleža Pohištva "Sklad jc bil o bonih obveščen, navsezadnje sta izračun dajatev vsebovali tudi obe ponudbi za odkup podjetja, saj sva rekla, da naj njihovo morebitno izterjavo prevzame sklad kot sedanji lastnik," pravi Janžekovič "Javno in odkrito sem govoril, da želim postati pomemben lastnik Al-plesa Pohištva, odkup 67 odstotnega lastninskega deleža je bila pripravljena kreditirati banka, ki je o tem pismeni dokument dala na sklad že leta 1995," pravi Tršan. Zaradi odkupa večinskega deleža podjetja sta ustanovila podjetje Dar-Mar les, po Jan-Žekovičevih besedah prav na željo Jurjevčiča s sklada, ki ni želel, da bi dala ponudbo kot fizični osebi. Sicer pa so podjetje Dar-Mar les nekaj časa uporabljali za izvajanje plačilnega prometa za Strojegradn-jo, prek Razvojnega inženiringa pa je tekel za Pohištvo. Vendar je sklad obakrat zavrnil ponudbo za njun odkup večinskega deleža Pohištva. Zakaj? Tršan pravi, da sklad ni bil proti temu, da bi manage-rska ekipa postala večinski lastnik, želeli so le, da se najprej izpelje lastninjenje na ravni holdinga. Sklad ima hipoteko nad nepremičninami Sklad je v Alples Pohištvo vložil 3,5 milijona mark, v obliki kratkoročnih posojil, ki jih jc zavaroval s hipoteko nad vsem nepremičnim premoženjem. Dokaj nenavadno, da lastnik potrebuje hipoteko. Zato se Pohištvo ni moglo zadolžiti pri bankah, Tršan in Janžekovič sta iskala druge možnosti, da bi sfinancirala naložbo v novo opremo v vrednosti 4 milijone mark in 2 milijona mark za obratna sredstva. To pa je bilo zanju usodno. Pomoč sta namreč iskala pri ministru za gospodarske dejavnosti Metodu Dragonji, ki je obljubil državna poroštva. Kot vse kaže, so Alples Pohištvo pred tem dali pod drobnogled in rezultat ni bil dober, saj finančna injekcija ni bila odobrena. Zanimivo pa je, kako je sklad izpeljal zamenjavo vodstva, ki je izgubilo podporo. Stvar se je odvila 21. aprila, ko sta bila Tršan in Janžekovič na službeni poti v Izraelu, pričakovala pa sta, da bo ta dan odobrena finančna injekcija tovarni. Tršan pravi: "Poklical sem Jurjevčiča na sklad, pa so mi rekli, da je v Pohištvu, ko sem ga dobil, mi je rekel, da naju pravkar odstavljajo, da je prišel ukaz z najvišjega vrha in da bi bilo najbolje, če dava odpoved, da bova šla po mirni poti. Dejal sem mu, da ne bova dajala odpovedi, nisva pa se mogla takoj vrniti, kar iz Izraela sem za 28. aprila sklical zbor delavcev, toda bilo je prepozno, saj je bilo tam že novo vodstvo." Tedaj je stvar prišla v javnost in nadaljevanje že poznamo. Zgodba o Alplesu seveda še zdaleč ni končana, po vsem, kar je zdaj že znano, s toliko večjim zanimanjem pričakujemo revizijo, ki bo nared do poletja. • M. Volčjak OBČINA BLED obvešča vse svoje občanke in občane, da bo v času od 30. maja do 30. junija JAVNA RAZGRNITEV NOVELACIJE ZAZIDALNEGA NAČRTA ZA CENTRALNO TURISTIČNO PODROČJE BLEDA Dokument bo javno razgrnjen v stavbi Občine Bled. Občani in občanke v času javne razgrnitve lahko vpišejo svoje pripombe, predloge in mnenja v knjigo pripomb, ki bo odprta za te namene. V času javne razgrnitve bo potekala tudi javna obravnava, o kateri bo javnost obveščena naknadno. Župan: Vinko Gole, dipl. ing. AMZS Iz kranjske baze Avto-moto zveze Slovenije so nam sporočili, da so z gorenjskih cest od torka do danes odvlekli 18 vozil, 3-krat so nudili strokovno pomoč na kraju okvare vozil. GASILCI Kranjski gasilci so tokrat prejeli lažno prijavo, in sicer naj bi gorela garaža na Šorlijevi ulici. Gasilci so se res odpravili ognju naproti, vendar so, kot rečeno, ugotovili, da požara ni bilo. Drugih intervencij tokrat niso imeli. Da so imeli tokrat zatišje, so nam povedali tudi škofjeloški gasilci. Jeseniški gasilci pa so dvakrat prepeljali z rešilnim avtomobilom človeka, ki sta potrebovala zdravniško oskrbo, poleg tega pa so se namenili na železniški most nad Savo v naselju Kočna, kajti policisti so jih obvestili, da bodo morda potrebovali njihovo pomoč po poizkusu samomora. K sreči so med potjo prejeli še eno obvestilo, tokrat z bolj vzpodbudno vsebino, nesrečnik je namreč zbral dovolj poguma, da si je premislil. Poleg tega so sanirali tudi posledice razsutja apna v podvozu Podmežak-la, črpali so vodo v Iskri Rotomatiki, zagorel pa je tudi avtomobil v garažni hiši na Plavžu. Gasilci so ga kar se je dalo hitro pogasili. Povedali pa so nam tudi, da je bilo po preiskavi ugotovljeno, da je bil požar posledica namernega požiga. V Kamni Gorici je prišlo do požara gospodarskega poslopja. Požar je ogrožal sosednji dve hiši, gasili pa so ga gasilci Kamne Gorice, Radovljice, Lesc in Krope. Zaradi pozne prijave požara je skedenj pogorel skoraj v celoti. NOVOROJENČKI Tokrat smo Gorenjci dobili 17 novih, majhnih prebivalcev. V Kranju ie zmogljivost plučk in glasilk prvič preizkusilo 13 otrok, od tega 7 deklic in 6 dečkov. Tokrat nobenemu ne bo potrebno takoj na dieto, saj je najtežji deklici tehtnica ob rojstvu tiokazala 3.800 gramov, naj-ažjemu dečku pa 2.700 gramov. Na Jesenicah so jokali 4-krat, od so 3 deklice preglasile 1 dečka. Zlato pa je bil med njimi mali korenjak moškega spola najtežji, tehtal ie 3.550 gramov, najlažja deklica pa je bila ob rojstvu kar precej vitka, tehtala je 2.450 gramov. URGENCA V Splošni bolnišnici Jesenice so imeli tokrat ogromno dela na kirurgiji, kjer so pomagali kar 224 ljudem, ki so nujno potrebovali zdravniško pomoč. Na internem oddelku je bilo nujnih primerov 46, na pediatriji je 18 otrok nujno potrebovalo zdravniško pomoč, na ginekološkem oddelku so morali urgentno zdraviti 10 bolnic. TRGOVINA • MARKETING POSREDOVANJE d.o.o. PERFECT VAŠ POSLOVNI PARTNER ZA BJROOPREMO! m naill Ml koilr „., R|rl»rlo stopnji 5 odstotki* časopisa (mnenje RMI 2V27-92), CENA IZVODA: 180 SIT ?gek, 30. maja 1997 IZ GORENJSKIH OBČIN 19. STRAN • GORENJSKI GLAS cestna občina Kranj je povečala najemnine za poslovne prostore Ali svetniki vedo, kaj so sprejeli? Najemniki občinskih poslovnih prostorov so konec aprila prejeli obvestilo o novih najemninah, maja pa tudi že krepko višje račune. Jtanj, 30. maja - Ko je kranjski ^Pan Vitormir Gros kmalu po prejemu mandata občinskim svetnikom Predlagal ukinitev starega odloka o Poslovnih stavbah in poslovnih prostorih ter hkrati nov pravilnik o načinu J1 Pogojih oddajanja poslovnih prostorov v najem, Je oba predloga . ...jv«., j«- oba _ "•enieljeval s tem, da so najemnine «a občinske prostore smešno nizke, jkleč od tržnih oziroma ekonomskih, ^kršne zaračunavajo zasebniki pa todi firme. , To je nesporno res, kljub temu pa je ?H novi pravilnik deležen številnih *ntik in pripomb svetnikov, ki so ga Prelagali tako rekoč s seje na sejo. f10' konec februarja letos so ga SVetaiki, le malenkostno popravljene-*a. vendarle sprejeli ter s tem prižgali e^no luč za dvig najemnin. Najemniki so konec aprila iz Jjestne občine Kranj prejeli obvesti- da se bodo najemnine povečale, naja pa tudi že novemu pravilniku jjniag0jene ra£une k, so jim pognale n!^'-w^aJ SO L preJšnjih. ; krajevni skupnosti Center, den-J& ki domuje na 91 kv. metrih finskega prostora v Tomšičevi 21, VlJo, da so letos plačevali po v, .'2 tolarjev najemnine na mesec ^aJski račun znaša 145.164 tolarjev pa so od občine za redno Na Koroški cesti samevata dva občinska lokala: ie skoraj leto dni prodajalna sadja In zelenjave, pred kratkim pa se je izselilo tudi dopisništvo Dela. Franc Golorej zagotavlja, da v nobenem od teh dveh primerov ni povod najemnina. ovzročila veliko blagajni krajevne saj bo najemnina rdečo luknjo v skupnosti. Gre za nov uničevanju krajevnih skupnosti Centra so se pritožili županu, v torek pristop k ipnosti/ Iz pUnu, v torek J?aJski račun znaša 145.164 tolarjev, so na problem opozorili tudi komisijo ''Krati — _ j _„j__M(Jt»..tliiiMMril j t™1* pa so od obCine Javnost dobili 70.566 tolarjev aPnlske n)ihov dotacije. Lani vse leto "proračun" znašal 938.31 JarJev. Torej nova mesečna najemna krepko, na okroglo za dvakrat, Jj esega dotacijo, ki je krajevni skupit1 v bistvu edini vir dohodka, lemu bi lahko rekli prelaganje JykoplaČevalskega denarja iz žepa predsedniku občinskega sveta E *eP. lahko pa tudi še kaj ostrejšega, ku za krajevne skupnosti. V podobno neugodnem položaju so se po izstavitvi zadnjih računov znašli tudi drugi najemniki občinskih prostorov. Firma, ki zaseda 59 kv. metrov prostora v prvem nadstropju nekdanjega dijaškega doma na Kidričevi cesti, se je na novo najemnino prav tako pritožila županu, komisiji in dsedniku občinskega sveta Br Grimsu. Odgovoril je samo župan: da je pritožba neupravičena. Aprila so občini plačali 890 mark najemnine, maja je račun poskočil na 1927 mark oziroma blizu 33 mark za kv. meter, kar je, kot pravijo, izjemno visoka cena celo za poslovno dosti privlačnejšo Ljubljano. Zasebno podjetje, o katerem govorimo, se ima za nizko profitno, strošek najemnine, ki mu je treba dodati še ceno ogrevanja, ne more kar gladko vgraditi v ceno svojih storitev. Pri tem poudarjajo, da so tako sami kot nekateri drugi poslovneži v isti stavbi prostore dobili prek občinskega razpisa za razvoj malega gospodarstva. Takrat so bili presrečni, ^ Robusno postajo v Škofji Loki prenavljajo Postaja v Škofji Loki bo imela klasično streho spa^rn°^rLok°lako zna*i,no avtobusno postajo so praktično podrli in jo bodo z nadgradit vijo povsem "enili. Ponudba na postaji bo predvsem za dijake, delavce in študente. Pos°A8 1 oka' 28> maia " Avtobusne tou?Je v Okolji Loki so sc pri Alpc-l^tn tcn,e,Jito lotili: podrli so Žc kar pa |jlc^ito valovito streho, sam objekt Sp^e,J',a rekonstrukcija, ki bo po' ičrtni,a bffod tega objekta, ni lačrt nadzidali. Prvotno sicer tako povsem bila , l0v»na. r5vet tretjini prostorov je ognjenih gostinstvu, trgovini in dru-„v. Poslovnim dejavnostim. Pri pripar-IL.,Projekta je sodelovala tudi občina, anc»rala pa ho javna stranišča. postaja v Škofji Loki, ki je trid 00 svoji otvoritvi pred več kot LCsetimi feti z značilnim valovitim enonsk,m nadstreškom razglašena za drj najmodernejših in najlepših v bkr»r pa tudi ccl° v srctmJ» Evropi, Loj!J Pa postala tudi del izgleda Škofja *lav?',C v tci svon 'mičilnosti doživela to j konec. Pred dvema tednoma so iektcnatnemto strerK) P°drh. same ob-So Pa nameravajo nadzidati. Ti posegi med LoCani vzbudili kar '•d vprašanj na zadnji seji občinska svet« Škofje Loke: svetnik Vladiko 11 ^c namreč povprašal župana, 1 Mariničeva, "da učenci nizaj0 uspeh za uspehom. Pa pravza/ prav ni nič čudnega, če po1111' slim, koliko smo vsi skupaj naredili za ta uspeh." Nekateri med najuspešnej*1' mi učenci violončela prihajaj0 tudi v poletno violonČelističD0 šolo: letos bo z mednarodno zasedbo že šestič in sicer Škofji Loki. Poleg ZdenK« Kristl - Marinič jo vodi J Susane Basler iz Švice. Ne' kakšno obliko tridnevne "poletne" šole pa Mariniče^ pripravi pravzaprav že Pre vsakim večjim tekmovanje^ saj svoje učence, ki se pripraV^ jajo na tekmovanje, PovaD1,j3 nekaj dni kar k sebi domov, P) najrazličnejših tečajih doma' v tujini je namreč spoznala, Q so mladi glasbeniki bolj * manj prepuščani sami sel Zato je strokovnemu del dodala še kanček neprisiljene' ga vodenja otroka tudi v čas > ko ne igra na inštrument. Na način uči otroke ljubezni ^ druženja z glasbo, tako kot J bila tega deležna sama P/ svojem očetu, glasbeniku ' kasneje še pri svojem učitelj in še vedno vzorniku Pr°. Cirilu Škerjancu. Sama še ve" no igra, vedno tudi s SVOJtfJ učenci, včasih ji doma druZP dela tudi sin za klavirjern Navdušenje nad violončelo«*' ki ga je začela igrati se k majhna deklica, ker je v očei vem orkestru ta in§tru,T^I11 ravno manjkal, ob vsem te ne more bledeti - nasprotno, J inštrument, katerega bar zvoka je blizu človeške^ glasu, jc navdušila tudi no mlado generacijo gorenjs glasbenikov. • Lea Mencn>8 Dvajsetletnica MePZ Peko ^ BO JUBILEJNI KONCERT OBENEM TUDI ZADNJI? Tržič - S celovečernim koncertom v cerkvi sv. Jož efa boi" v soboto, 31. maja, ob 20. uri Mešani zbor Peko y°J .j, dirigentskim vodstvom Tomaža Tozona proslavil jubih'J dvajset let delovanja. Jubilej praznuje zbor prav v c»* največje negotovosti o nadaljnjem obstoju zbor*-^^ hud" V dveh desetletjih se je pri zboru, ki se je ustanovil na PvEjjjj delavcev Peka, izmenjalo kar nekaj zborovodij - ° iV! 6° Škobrneta, Saše Freliha, Janeza Forška, Jožefa Močni*3^ sedanjega Tomaža Tozona. Tridcsetčlanski zbor, nekdaj )c pevcev tudi več, jc v času svojega delovanja dosegel kar n Jjj lepih uspehov. Med največje vsekakor šteje udeležb $ tekmovanju Naša pesem v Mariboru pred šestimi leti, °a0jc svojim nastopom samo za pol točke zgrešil bronasto Pr,zni, pO Sicer i* * nekdi ah- pa je zbor nastopal tako doma kot po Sloveniji 'n "g^j anji skupni državi, pogosto pa tudi v zamejstvu, Še P° jn° v Borovljah in v Selu na Koroškem. Vse do letos so J „. sodelovali na občinskih pevskih revijah, tudi gorenjskih^rtj0br° Letošnjo revijo so izpustili, ker so se hoteli Sc posebej pripraviti za jubilejni koncert. krbfl0 Program za mešani zbor so zborovodje vedno s^ar,ja izbirali," jc med drugim povedala predsednica zbora v Jane, tudi sama dolgoletna pevka v zboru. "Pred leti je programu veliko slovenskih narodnih, zdaj pa jc Pr0fr^'ltcljev pester, od liturgične glasbe, do glasbe sodobnih sklocJa^^.^j Tako pester bo tudi jubilejni koncert z z umetnimi in nari domačih in tujih skladateljev. K sodelovanju smo povabil Godalni kvartet. Eno od pesmi - Ipavčevo Domovino pevci zapeli tudi z dolgoletnim dirigentom Jožefom Močni j^j) Na prireditvi bodo pevcem, kot Je navada ob ^t priložnostih, podelili tudi priznanja ZKO Slovenije zlatih, eno sreorno in tri bronaste Gallusove značke. urjt0v Pevci so posneli tudi ploščo (skupaj s kvintetom tjti Zupan) in samostojno kaseto. Zdi pa sc, da bodo ti P^JjpJ zbora tudi edini. Jubilejni koncert jc namreč prav v času, l■ zboru resno pogovarjajo o razpustitvi. Dolgoletni p"kr ^jj zbora tovarna Peko je namreč v takih finančnih težavah. ^ y sicer nerad zboru odj)ovedal pokroviteljstvo Če sc bo^ ^ lesnici /godilo, bo seveda glasbena škoda občutna, ne 8.grr to, da je v Tržiču še nekaj pevskih zborov. • Lea Men*'"1* MS Cfoto bobnar. OTOao o. KRANJ TRGOVINE KRANJ ZA HOTELOM JELEN •m? 10 UMftVfi ŠKOFJA LOKA V NAMI I. NADSTROPJE IZREDNE CENE PLAČILO NA 2 - 3 OBROKE KO \o.ooo,oow AVTO KADIVEC, Šenčur pri Kranju, 064/411-573 <6>HYUnDfll VELIK HYUNDAI-jev KREDIT POPUST ZA GOTOVINSKA PLAČILA 5 % POPUSTA ZA LETNIK 1996 PtttBNi UGODNOSTI jO UVEDBE t NOVICA DAVKA UGODNO RABLJENA VOZILA TEL: 064/411-860 non-stop, 411-573 HY PONY 1.3 I. 90 6.700 HY PONY 1.5 I. 94 11.700 LANTRA GLSi I. 92 12.900 KOMBI H-100 I. 96 24.000 FORD ESCORT 1.3 I. 88 7.200 FORD SIERRA 1.6 I. 87 6.200 MAZDA 323 1.6 I. 90 9.500 R-CLI01.2 I. 93 10.400 R-9 GTL I. 89 5.900 R-19TS I. 89 8.400 CITROEN AX 11 I. 88 4.600 JUGO 55 SKALA I. 88 2.200 SUBARU JUSTY I. 88 5.900 SUBARU JUSTY I. 86 3.900 LADA NIVA I. 92 5.900 SUBARU LEONE I. 90 10.700 VSA VOZILA SO REGISTRIRANA "'TRE SERVISNE, KLEPARSKE IN LIČARSKE STORITVE /S/C/vATEL Telekomunikacijski sistemi, d.o.o., Kranj VABILO K SODELOVANJU za uresničitev ambicioznih razvojnih načrtov in povečanega obsega poslovanja vabimo k sodelovanju ambicioznega in kreativnega sodelavca za opravljanje prostih del v Proizvodnem področju - planskem sektorju za - tehnično podporo procesa planiranja in procesiranja naročil Od kandidata pričakujemo: • visoko izobrazbo elektro smeri • delovne izkušnje so zaželene • aktivno znanje angleškega jezika • starost do 35 let (lahko tudi pripravnik) Nudimo vam ustvarjalno in dinamično delo ter možnost izobraževanja doma in v tujini. Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas, s šestmesečnim poskusnim delom. Pisne prijave z življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju pogojev pričakujemo v 8 dneh po objavi na naslov: ISKRATEL, d.o.o., Kranj, Kadrovski sektor, Ljubljanska 24a, 4000 Kranj. RDS STFREO 89.8 91.2 96.4 RADIO SORA MA VALOVIH SORE K|VIEt|JSKA ZADRUGA MEDVODE 0c|cla v najem Jje^ Poslovnih in skladiščnih prostorov a različnih lokacijah in sicer lokal v Medvodah (primeren za mesnico ali živilsko , kovino) 22! v bodicah (primeren za manjšo trgovino, zastopstvo, - ski Stavni§tvo- itd) prjad^čno-poslovni prostor v Bukovici pri Vodicah 2 Garaž")28 man^e skladišče, eventualno tudi trgovino, HSufffol prostor v Gameljnah pri Ljubljani . vi* ren za skladiščenje ali za mirno dejavnost) Dri^sk,adiščnih prostorov v Vižmarjih - Brodu, ►"■mernih predvsem za skladiščenje. h^r°kriejše informacije so na voljo na upravi KZ Medvode, donniH ' Cos,a OD Sori 11 • vsak delavnik med 8. in 10. uro MOIQne Po telefonu 061/611-430 ali osebno. Jt^SKO PODJETJE, D.D. MENICE, TITOVA 22 °biavlja prostj de|OVni mesti &VEH PRODAJALK kandidatk pričakujemo: * ^eien ProdaJa,ka ali trgovinski poslovodja d0 h i korr>unikativen pristop ter pozitiven odnos ' V vio S StranKa™' °9i opis dosedanjih zaposlitev Plovno rneSQc ra2merje bo sklenjeno za določen čas šestih rno2nootV' z dv°mesečnim poskusnim delom In z stJo kasnejše zaposlitve za nedoločen čas. P 2 dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 fltll-lV/. M____l______II -Al _ \ i__ .JI . Jt--- kandida?. ob)avi na naslov podjetja" Vse" prijavljene izbiri bomo obvestili v 15 dneh po opravljeni OBČINA RADOVLJICA ŽUPAN B0nnt«Kn r »Mu 19, 4*40 PMS#M, Ml ',«6(0)64 71!. 117 m 714 222, ta* 714 «»84 Občina Radovljica, Gorenjska cesta 19, 4240 Radovljica, župan, na podlagi 49. in 50. čl. Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS. št. 72/93, 57/94, 14/95 in 26/97; 6/94 in 45/94, 57/94, 20/95, 9/96 in 44/96 - odločbe Ustavnega sodišča RS in 63/95-obvezna razlaga) in Statuta Občine Radovljica (Uradni vestnik Gorenjske št. 20/95), RAZPISUJE naslednja delovna mesta v občinski upravi: 1. Pripravnik z visoko izobrazbo - VII. stopnja strokovne izobrazbe smer arhitektura ali gradbeništvo - poznavanje dela na računalniku - aktivno znanje slovenskega jezika 2. Strokovni sodelavec I za zaščito In reševanje - VI. stopnja strokovne izobrazbe organizacijske ali tehnične smen - 3 leta delovnih izkušeni - poznavanje dela na računalniku - aktivno znanje slovenskega jezika - organizacijske sposobnosti - izpit B kategorije 3. Finančni referent I - Vi. stopnja strokovne izobrazbe ekonomske smeri - 3 leta delovnih izkušeni - poznavanje dela na računalniku - aktivno znanje slovenskega jezika 4. Pripravnik z višjo izobrazbo - VI. stopnja strokovne izobrazbe družboslovne smeri - poznavanje dela na računalniku - aktivno znanje slovenskega jezika - organizacijske sposobnosti Za delovna mesta pod zaporednimi številkami 1, 3 In 4 se sklene delovno razmerje za določen čas, pod zap. št. 2 pa za nedoločen s polnim delovnim časom; za vse po 3-mesecnem poskusnem delu. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev, življenjepisom In podatki o dosedanjem delu pošljite v 8 dneh po objavi razpisa na naslov: Občina Radovliica, Gorenjska cesta 19, 4240 Radovljica, z oznako "za razpis". Kandidati bodo o Izbiri obveščeni v zakonskem roku. JELOVICA *Pestra izbira novih in rabljenih vozil iz programa RENAULT "Ugodni krediti T+o% obresti *Ugodni leasing *Staro za novo, staro za staro W KAPI PREHITELI UVEPPO NOVEGA VIŠJEGA PAVKA OGLASITE SE V SALONU: PREŠA d o o K3 CerWje; tel.: 064/422-522 Li^^J A "Vit .—TOVARNA VIJAKOV mM plamen T mM K KROPA d.o.o. Kropa 1a 4245 KROPA OBJAVLJA licitacijo naslednjih osnovnih sredstev: Naziv osnovnega sredstva Izklicna cena v SIT 01 Rezkalni avtomat GF-3 20 800 02 Rezkalni avtomat GF-3 20 800 03 Rezkalni avtomat GF-3 17 600 04 Stiskalnica-dvoudarčna AA-123 1.282 500 05 Utorni avtomat Salvi FT 403 438 750 06 Utorni avtomat Salvi FT 403 438 750 07 Stiskalnica-enoudarčna A-162 486 000 08 Stiskalnica-dvoudarčna Hanrez PGD 522 000 09 Stiskalnica-dvoudarčna Hanrez PGD 522 000 10 Stiskalnica-dvoudarčna Hanrez PGD 522 000 11 Stroj za valjanje navojev Hanrez 711 000 12 Stroi za valjanje navojev Hanrez 711 000 13 Stroj za razcepke VVafios VDU-11 342 000 14 Stroj za razcepke VVafios VDUB-20 486 000 15 Drgalni boben TVL Čistilni stroj VFB 250 147 000 16 287 500 17 Dozirni stroj DOPAK S70 287 500 18 Mostno dvigalo 1.2 x 5.8 m 352 500 19 Stiskalnica za matice A1617A 98 850 20 Stiskalnica za matice A1617A 98 850 21 Stiskalnica za matice A1617A 98 850 22 Stiskalnica za matice A1617A 98 850 23 Stiskalnica za matice A1617A 98 850 24 Stiskalnica za matice TPM-5 244 550 25 Stiskalnica za matice TPM-5 275 100 26 Stiskalnica za matice TPM-5 275 100 27 Stiskalnica za matice TPM-5 388 900 28 Stiskalnica za matice TPM-5 550 200 29 Stiskalnica za matice TPM-5 550 200 30 Stiskalnica za matice TPM-5 550 200 31 Stiskalnica za matice TPM-5 550 200 32 Stiskalnica za matice TPM-5 550 200 33 Stiskalnica za matice TPM-5 550 200 34 Stiskalnica za matice TPM-5 275 100 35 Avtomat za vrezovanje matic AM-5A 343 300 36 Avtomat za vrezovanje matic AM-5 Rezkalni stroj 6M-12P 343 300 37 425 900 38 Univerzalna stružnica PA-30/260 602 050 39 Skobelni stroj KB 500 151 050 40 Hidravlična stiskalnica PYE 205 MPa 1.541 550 41 Viličar LITOSTROJ V 3.5 DS 792 250 Vse informacije dobite po tel. 064 736 461 pri g. Jožetu Bergantu vsak dan od 7. do 15. ure. Ogled osnovnih sredstev pod zaporedno številko 01 - 18 je možen v Tovarni VERIGA Lesce, pod zaporedno številko 19-41 pa v Tovarni vijakov PLAMEN Kropa, v torek, 3. 6. 97. od 9. do 12. ure. Pismene ponudbe bomo sprejemali do vključno 9. 6. 97 na zgornji naslov. Najboljši ponudnik bo o izbiri obveščen v roku petih dni. Kupec poravna kupnino v osmih dneh od prejema obvestila. Prometni davek ni vračunan v ceni. GARNITURA ZA KAMPIRANJE, 3-DELNA šotor "Iglu II" nahrbtnik "Dachstein" spalna vreča "Superstar" ŽAGA ZA REZANJE UT0R0V 990 W, premer rezila 250 mm, 2.850 obr/min, horizontalna in vertikalna nastavitev, brez podaljška BENCINSKA KOSILNICA "TURBO SILENT S" namesto ATS 3.290.-MmonetpATS 1.658.- B0JLER ' (bruto ATS 1.990.-) brez tlaka, možnost montaže zgoraj ali spodaj (v stenski omarici ali v pultu) namesto ATS 899.- samo neto ATS (bruto ATS 690.- širina reza 48 cm, S x nastavitev globine reza, primerna za košenje površin do 1000 m2 bautnax BELJAK - VILLACH, Maha Gailer Strasse 28, tel. 0043/4242-32-559 CELOVEC - KLAGENFURT, Gerbervveg 46, Sudring, tel. 0043/463-35-125 VELIKOVEC - VOLKERMARKT, Klagenfurterst. 44, tel. 0043-4232-4506 SPITAL/DRAU, Villacher Strasse 103, tel. 0043/4762-48-82 BELJAK - VILLACH, Behringstrasse 24, tel. 0043/4242-41-465 Novice iz gorenjskih območnih obrtnih zbornic KRANJ Pospeševalni center za malo gospodarstvo je Območno obrtno zbornico Kranj izbral za koordinatorja lokalnega razvoja. V tej združbi so še Zavod za zaposlovanje, Gospodarska zbornica, Združenje podjetnikov za Gorenjsko, Kmetijsko pospeševalna služba ter vseh pet "kranjskih" občin. Trenutno pripravljajo razvojne programe posameznih občin. Namen projekta je spodbuditev podjetništva, kmetijstva, turizem in zaposlovanje. Območna obrtna zbornica vabi vse svoje člane na Obrtniški piknik, ki bo v soboto, 14. junija, ob 17. uri na hipodromu na Brdu pri Kranju. Upokojeni obrtniki dobijo brezplačne bloke za hrano v tajništvu zbornice. RADOVUiCA Tudi letos so blejska, bohinjska in radovljiška občina namenile denar za posojila s subvencionirano obrestno mero. Na razpis se je prijavilo šest bank in posojilnic. Obrestna mera bo 5,5 odstotka, odplačilna doba za dolgoročna posojila bo pet let, za kraktor-očna pa do enega leta. Izbrana banka bo skupaj z občinami in Območno obrtno zbornico Radovljica objavila razpis predvidoma konec maja ali v začetku junija. Zanimanje je veliko, saj se je zbornici oglasilo in informativno prijavilo več kot 60 samostojnih podjetnikov. Samostojni podjetniki, ki bodo v naslednjih letih sprejemali v izobraževanje vajence, se še lahko udeležijo pedagoško-andragoškega seminarja. 30-urni seminar bo 16., 17. in 24. junija na Jesenicah. Prijave sprejemajo v tajništvu območne obrtne zbornice. - Pravna pomoč za člane OOZ Radovljica je dvakrat na mesec in sicer: vsako prvo in tretjo sredo v mesecu od 10. do 17. ure. - Do konca leta morajo avtoprevozniki dobiti licenco, predložiti pa morajo vse potrebne dokumente. V tajništvu OOZ lahko izpolnijo vloge in dobijo ustrezna navodila. - Začele so se priprave na 5. teden obrti in podjetništva, ki bo v Festivalni dvorani na Bledu v začetku oktobra in na 13. obrtniški pohod na Triglav, ki se ga bodo tudi letos, udeležili obrtniki iz vse Slovenije v začetku septembra. Škofja loka Konec aprila je bila 5. seja skupščine Območne obrtne zbornice škofja Loka, na kateri so potrdili poročilo o delu skupščine in njenih enajst sekcij za minulo leto. Sprejeli so tudi program dela in finančni načrt za letos. -člani sekcije predelovalcev plastičnih mas, livarjev in orodjarjev so se aprila pripravljali na razstavo, kije bila v Mariboru, v začetku maja pa so si ogledali razstavo v Milanu. - člani gostinske sekcije so bili maja na ekskurziji na Primorskem. - Kar lepo število obrtnikov in njihovih družinskih članov se je letos udeležilo pohoda na hrib sv. Križa nad Železniki in piknika pri ribiškem domu na Češnjici. Upokojeni obrtniki pa so imeli 21. maja izlet v neznano. - 116 avtoprevoznikov je prijavljenih za izpit za pridobitev licence o strokovni usposobljenosti. Priprave bodo 7. junija v prostorih Srednje kovinarske in cestnopro-metne šole v škofji Loki, izpiti pa bodo 16. junija v OŠ Ivana Groharja v Podlubniku v Škofji Loki. - Junija pa bodo v OOZ Škofja Loka naslednji sestanki sekcij: 2. junija ob 6. uri frizerska, 3. junija ob 9. uri gostinska, 12. junija ob 19. uri pa bo zadnji sestanek članov sekcije avtoremontnih dejavnosti pred letnimi dopusti. - Vloge na razpis za kratkoročne kredite lahko oddajo enote malega gospodarstva na Krekovo banko, d.d., Maribor PE škofja Loka, Kapucinski trg 2 vsak dan med 8. in 15. uro. TRŽEČ Sredi junija bomo organizirali za vse tržiške obrtnike, njihove delavce, družinske člane in upokojene obrtnike piknik in teniški turnir. Kraj in datum bomo objavili v junijskih obvestilih. - Preizkus Iz vrastva pri delu bo v sredo, 4. junija, in v četrtek, 5. junija, ob 15. uri na Delavski univerzi Tržič. Vabilo z razporeditvijo bodo vsi prijavljeni dobili po pošti. - Sprejemamo prijave za tečaje Windows 95 in Word 7.0. Uvajamo tečaj za Internet in Elektronsko pošto. mo od 3. do 7.6.97 od 10. do 19. ure na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani Zunanji - zabavni del prireditve je odprt vsak sejemski dan do 24. ure. • Brezplačno poskusile najžlahtnejša vina Slovenije in sveta. • Na vodenih degustacijah naj vas enologi naučijo opisati slast okusov, za katero ste prej zaman iskali prave besede. • V družbi znanih vinarjev poskusite na njihovih razstavnih prostorih vina s plemenitim priokusom najrazličnejših regij, vinogradov, leg, načinov pridelave in časov trgatve. • Uživajte v sozvočju vina in jedi ob izbrani postrežbi v letnem paviljonu pred halo A. • V Vinski akademiji v avli hal«- \ povprašajte o vsem, kar še želite izvedeti o vinu. Vodene degustaeije, pri katerih ob razlagi priznanega enologa poskusite 10 vzoreev vin, potekajo vsak dan sejma v hali \V2 na Gospodarekem razstavišču. Pričnejo se vsako polno uro (prva ob 1 1. uri in zadnja ob 17. uri), vstopnice zanje pa so na voljo pri sejemskih blagajnah po ceni 3000 SIT na udeleženca. Za ceno vstopnice na sejem, ki znaša 600 SIT, s popustom pa 400 SIT, lahko brezplačno poskusite najmanj štiri vina: eno od vin, ki so prispela na letošnje mednarodno ocenjevanje v Ljubljani, ter troje vin na razstav nem prostoru Poslovne skupnosti za vinogradništvo in vinarstvo Slovenije. Ob vstopnici prejmete brezplačno tudi knjižico, ki vsebuje recepte za pripravo jedi z vinom in priporočilo za izbiro vin k tem jedem. IOO obiskovalcev, katerih sejemske vstopnic-e bodo izžrebane, bo nagrajenih i buteljko izvrstnega vina. Svetujemo vam, da se na sejem pripeljete varneje in ceneje z vlakom Slovenskih železni« . LJUBLJANSKI SFJEM f^raznovanje okusa ^ VINO LJUBLJANA iS^MO. maja 1997 KONJIČKI 23. STRAN • GORENJSKI GLAS IMČt V ILVIŠKi: IGRE Računalniško tehnična trgovina MIŠKA MR.CD-ROM ŠUMI Electronics d.o.o. Glavni trg 16, 4000 Kranj Tel.: 064/360-350, fax: 064/360-355 LESTVICA NAJBOLJE PRODAJANIH IGER: NOVOSTI V MAJU: Naslov. h M- °- K. (Shiny) 2-HUGO(ITE) * MECHVVARRIOR 2 (Activision) «• DIA8LO (Biizzard) * DUKE NUKEM 3D (3d Realms) J TOMB RAIDER (Eldos) G RAN D PRIX 2 (Microprose) J JOP GUN {Sierra) THEME HOSPITAL (Bullforg) '0. ROAD RASH (Electronic Arts) X-WING vs. T1E-FIGHTER Lucas Arts Ocena: 90 % Cena: 9290.00 le» t 6l'' Vo'ne zvezd' Luka Skvvvalkerja, Han Sola. princese J* • Darth Mouse Mana (oprostile!... Darth Vaderja), ste prišli Syoj račun, kajti izšla je nova K)ra založbe Lucas Arts z yJ^OfTi X-Wing vs. Tie Fighter. To je izboljšana naslednica X-^JJv m Tie Rghterja. Najboljša pridobitev pa je igranje dveri do ^[^•gralcev hkrati preko moderna, mreže ali interneta. Grafika 1 obdelana, vendar zahteva močnejši računalnik (vsaj Pentumi Umi način). Kdor je pričakoval vmesne sekvence s odlič ra20^aran, kajti poudarek je samo v boju, ki pa je več kot film V?' ^skozi vas bo spremljala dobro poznana glasba iz 52 v°ine zvezd. C^1 l|stim, ki vam je všeč X-Wing, Tie-Fighter in Wing Nai k!!ar^e <0 i9ro roočrtc- priporočam. Min l F10* 1 vami' kjerkoli že boste v galaksiji! "■ Konfiguracija: Pentium 90,16MB, igralna palica, WIN 95 pralna ploščica: GAME PAD PRO praviš Ocena: (5/5) Cena: 5900.00 Gam^*6 Mrs CD-R0M dobila na ,wt tezko pričakovanega L ® ad Pr°ja. Po dolgotrajnem testiranju (1 mesec karantene) adant lep iz9led' ve,iko 5,evil° 9umbov HO), vgrajen Y (vmf ("izdelilec za dve igralni palici), podporo za GrIP G2*5 a 4 kjralce) in programibllnost. plo«/V sestankom nam ie tudi omenila, da paket z igralno SSS? vs«buje 2 disketi ter CD, na katerem je 10 domo iger, pHK? (program za testiranje in kalibracijo igralnih palic ter Gamo" ,ef P^fl^"11 za GrIP. Minimalna konfiguracija: PC, ^"»Port, za programiranje Wln95 STREME VELOCITY SJKSP« Ocena: 85 % Cena: 9890.00 Jvrsti w nelikoptrska kolekcija treh najbolje ocenjenih iger te °-v P"*U )•: EF 2000 (Euro Fighter letalska simulacija, A T Naslov ocena: MOTO RACER (Electronic Arts) 93 % FORMULA 1 (Psvgnosis) COMMANCHE 3.0 (Nova Logic) 89 % 79 % X-WING vs TIE FIGHTER (Lucas Arts) 90 % PREMIER MANAGER 97 (Gremlin) 85 % GREEN PORTAL for DIABLO (Shar.) 82 % F. (Advanced Tactical Fighters) ter AH-64D Longbow (najboljša helikoptrska simulacija doslej). Omeniti moramo še, da so navodila za igre, kar na zgoščenki (ni več sto stranskih knjig). Minimalna konfiguracija: 486-66 Mhz, 8Mb spomina, DOS ali WIN NOVO NAGRADNO VPRAŠANJE: Po številu vaših odgovorov sem razbral, da dobro poznate, kje se nahaja naša trgovina. Edino obisk internet delavnice me ni ravno nadušil. Kot vse kaze v Kranju in okolici še ni velikega zanimanja za internet, predvsem osnovnošolce in srednješolce sem pogrešal. Zato mi ne zamerite, če sem prejšnji mesec tudi včasih globoko pogledal v kozarec. Toda ni še razloga za paniko, tudi ta stvar se bo s časom uredila. Kajneda, dragi bralci? Novo nagradno vprašanje pa se glasi: Kdo je lastnik podjetja Microsoft in hkrati najbogatejši človek na svetu? Odgovore pošljite na naš zgoraj omenjeni naslov, lahko pa se kar osebno zglasite v naši trgovini. Do naslednjega srečanja v aši rubriki, pa lep pozdravi NAGRADE: 1. Igralna ploščica GRAVIS GamePad Pro 2. PC CD Igra F-14 Fleet Defender (Microprose) 3. majica F1 grand prix NAGRAJENCI PREJŠNJEGA MESECA: 1. Nina Oman, Pipanova 18, 4208 Šenčur, dobi 30 dni Interneta 2. Maja Kolenc, Prebačevo 73, 4000 Kranj, dobi PC igro 3. Primož Ferkulj, Britof 304, 4000 Kranj, dobi BASF diskete Za vas pripravil: Mitja Kaštivnik MouseMan ORNITOLOGIJA k lite.- Enotna ptičja imena v Sloveniji PIŠE BORIS KOZINC Ko sem si šel ogledat gnezdo lesne sove v seniku v Srednji vasi pod Gorami, mi je gospodinja gospa Micka pred odhodom še rekla: "Tamle v duplu stare jablane ima gnezdo tudi čočo. Bil sem v zadregi, za katerega ptiča gre. Šele ko sem videl, da je vhod obzidan z blatom, peskom in zemljo, sem rekel: "Saj to je vendar gnezdišče brgleza." Micka je seveda vztrajno trdila, da po jablani pleza čočo in naj si jaz brgleza kar za klobuk zateknem. Neverjetno, da se dan današnji še lahko tako sporečeš za ime ptiča, ki je sicer dobro poznan. Zmeda pri imenih bolj redkih ptic je seveda lahko še mnogo večja. Prvi sistematični seznam vseh na Kranjskem poznanih vrst ptičev s "kranjskimi" imeni je leta 1842 objavil v znameniti Fauni Heinrich Freyer. Fran Erjavec pa je v Domačih in tujih živalih v podobah (Celovec, 1870) uporabil eno, največ dve imeni za vrsto, npr.: kalin ali popkar, palček ali stržek, le rekdo je navedel več imen, npr.: brinovka ali Opazovalci ptic si kaj hitro zapomnijo ptice s čopko; in ker jo ima med srnicami edina, je čopasta sinica pravšnje ime zanjo. smolnica, branjug, borovnak. Najbolj pester seznam krajevnih imen za posamezne vrste ptic sta objavila Janez Gregori in Ivna Krečič v knjigi Naši ptiči, (Državna založba Slovenije, Ljubljana 1979). Za kalina (Pvrrhula pvrrhula) je kar ducat sopomenk: popkar, grikar, brstnik, rdeči brstnik, brstov-ka, gumpež, boltek, bolt, korar, kumpal, lepar in lepan. Zmedo, ki je še vedno prisotna v slovenskem jeziku, delno omili raba latinskih znanstvenih rodovnih in vrstnih imen. Med delovnimi področji Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije, ki so bila navedena že v prvi številki revije Acrocephalus februarja leta 1980, je bilo tudi izrazoslovje. Ustanovitelji društva so se sicer zavedali velikega pomena, ki ga ima urejena terminologija za ornitologijo pri nas, vendar pa ustanovljena terminološka komisija ni bila dovolj uspešna. V uredništvu revije Acrocephalus je obveljalo načelo "cvetijo naj vsi cvetovi", tako da je bilo vedno objavljeno ime ptice, kot jo je zapisal avtor posameznega članka, vendar pa od toliko vonjav lahko zaboli glava, člani lani izvoljene komisije s predsednikom Tomažem Jančarjem na čelu pa se je odločila, da bo naredila dokončno red na tem področju. Enotna imena bodo prepotrebna v primeru izdaje slovenskega slikovnega priročnika za določanje vrst, dobrodošla pa bodo vsem, ki se že ukvarjajo na raznih področjih s pticami: učitelji, prevajalci, ljubitelji narave in drugi. Člani komisije so že poenotili slovenska imena za vse evropske vrste, sledijo še za vse vrste zahodne Palearktike in ureditev izrazoslovja za dela ptičjega telesa, različno perje in starost osebkov. Pri poenotenju imen so obveljala naslednja načela: enobesedno ime ima prednost pred večbesednimi, pridevnik "navadni" se izpušča, če je med domačimi vrstami le ena v skupini.se pridevnik izpušča (laška konopeljščica = konopeljščica), imena različnih vrst naj ne bi bila toliko podobna, da bi bile možne zamenjave (npr.: dolgorepka -raca in sinica). Seznam evropskih vrst bo objavljen v društveni reviji, dolgoročen načrt pa je tudi slovenski ornitološki slovar in slovenski imenik vseh svetovnih vrst ptic. Do izida omenjenih del si lahko še naprej pomagate s tujimi ključi za določanje vrst, delo na terenu pa vsekakor omogočijo tudi dobri optični pripomočki. Izdelke Svvarovski in Bresser prodajajo in servisirajo v TEHNOOPTIKI Smolnikar - Novi trg 2 v Ljubljani. Podjetje za proizvodnjo, video zastopanje in trgovino d.o.o. Kranj, Smledniška 58, 4000 Kranj, tel./fax: 064/320-041 T°P 10 NAJBOLJ IZPOSOJENIH FILMOV V PRETEKLEM MESECU J. ALCATRAZ (Alcatraz) Sean Connerv J ERASER (Eraser) Schvvarzenegger J J/VISTER (Tvvister) Helen Hunt J DAJETA PODMORNICA (Crash Dive) Michael Dudikoff J ZLOMLJENA PUŠČICA (Broken Arrovv) John Travolta 5« NENADNA SMRT (Sudden Death) J. C. Van Damme KRITIČNA TOČKA (Executive Decision) Kur Russell 5- POGUMNO SRCE (Braveheart) Mel Gibson M)CE MOJE NEVESTE (Father Of The Bride) Steven Martin •0. HUDIČEVKI (Diaboligue) Sharon Stone ^medija o seksu, politiki, pohlepu, ^atčevanju in umoru bivjl9 manirno - tako kot so me vzgojdi, t0 ,g mojega srca se ne dotakneta. Niti sekt"" i\n<; nimata zame! To je podn! Ko" ■» zložila kovčke, že pozvoni na vrtih t" P/ §f njUTM "banda". Niti videti jih ne rn>"l'f"■ f mislih jim telim vse najslabše Cel ve ^ sedijo :a mizo, klepetajo, sklepajo jrosle in ■ ijo fino. Mene pa nihče ruti ne povoha * ko lahko imajo fino. Mene pa nihče ruti ne j)0\ ko lahko vsaj zaspala! Učiti se mi ne a™ televiiijo sovru!im, meditirali zaradi nrll'0i ne morem.. Komaj čakam, da je spet Ju da oba izgineta v službo." Renata si je z rokavom obrisala nos m podrgnila po očeh "Da ne boš mislila, da tulim, saj ne "fJE* mi je hudo. A bi me ti hotela vzeti k sebi- Nadaljevanje v prihodnji številki Pe*ek, 30. maja 1997 PISMA, PODLISTEK 25. STRAN • GORENJSKI GLAS Nadaljevanje s 24. strani okolici, saj sta se pri njih dnevno prehranjevala - vse na naročilnice od Alples Pohištvo. Posla pa v Izraelu nista sklenila nobenega. Naj opozorimo še na neka-lira dejstva, ki jih navaja g. tršan v svojem pismu: • Nova investicija je res nujno potrebna. Strojni park je v povprečju star krepkih 20 l*t, v vzdrževanje pa se ni vlagalo veliko. Nova investira je bil le CNC rezkar v uPorabi za izdelavo nerent-upilnih masivnih programov. Stal kovnih na opozorila s strani stro- in finančnih služb o lzgubah s temi programi je g. Tršan ignoriral ali pa reagiral ognjevito s kadrovskimi men-lavami. Nekaterim našim sodelavcem se je tudi "zahvalil la sodelovanje". Ostalih investicij ni bilo ?eliko. Rabljena brizgalna kabina, ki smo jo kupili, služi Ktemu namenu kot zgoraj naveden CNC rezkar, dva viličarja, od tega eden rabl-l?n> smo si prav težko pribor-Zaprtje skladiščnih Prostorov je nujno potrebno, s.?j v primeru stečaja ali llkvidacije morajo biti prostori varno zaprti. Streha se je najprej obnovila nad glavami & Tršana in komerciale, nekaj P° tudi nad skladiščem. V Proizvodnjih prostorih delav-Cl lahko hodijo in delajo tudi v Gornjih. Znane so nam še nekatere Malenkosti: Podajalno napra-v°> ki je nujno potrebna v vsaki lesni dejavnosti (vred-*°M cca. 1.000 DEM), smo nabavljali cele 4 mesece, električno torno vrtalko, ki jo je g. 'rfan potreboval doma, da je z njo nekaj "pošternal", pa Sm° dobili v borih dveh dneh. hedaj varno leži v skladišču na Polici - rabljena samo *nkrat - vredna 2.000 DEM! • V treh letih in pol je Alples Pohištvo res razvilo dva večja p'?grama in še nešteto man-,iln ■ unikatov. Vodja komer-J'a/e - Tršan, seveda, ni znal rgu ponujati programov, za Ka'ere smo tehnološko uspo- 0bljeni, pač pa je v firmo Pojemal programe, ki so prinašali izgubo, hkrati s° nam še ostajali na *lQdiŠču. Stroški razvoja, m(no strmoglavo naraščali. '. Banke so bile in so še zelo iQlnteresirane za sodelovanje 1 našo firmo. S spretnimi Ijanevri sta naša bivša vodil- a moža razprodala vso Al-J*J°VO lastnino in 10 spravila J°« hipoteke. Banke so seve- a Zainteresirane za povrnitev p°sojil in kreditov, sofinancir- anje nakupa nove strojne opreme pa so zavrnile. - G. Tršan omenja trenutno realizacijo 1.300.000 DEM mesečno, vendar smo že prej omenili, da so bili programi prisiljeni v proizvodnjo -delali so se z izgubo. Slabi poslovni rezultati so pripeljali bivše vodstvo do tega, da je konec lanskega leta poslal vsem domačim in tujim dobaviteljem obvestilo, da v roku 6 mesecev naša firma ne bo izvrševala nobenih plačil. Kako naj si tudi pojasnimo dejstvo, pred katerim se sedaj nahajamo, da je naša firma dolžna dobaviteljem, skladu in bankam več kot 10 oz. 15 mio DEM. • Od kod je dobival g. Tršan številke o blokadi žiro računa, si lahko mislimo. Vzel jih je od tam, kjer je našel tudi navidezne fakture, ki so nam umetno povečevale promet, ter kjer je našel premoženje s Holdinga in ga prenesel na naš konto. Vse te številke je stresal iz rokava in opletal z njimi, vpogleda vanje pa do sedaj ni imel nihče. - Sedaj, g. Tršan, ste odstavljeni. Odstavil vas je g. Jurjevčič, vaš predpostavljeni, ki si je dolgo zatiskal oči pred vašim delovanjem. Nikoli vam ne bo treba podpisati uvedbe stečajnega postopka. Če bi bili še malo direktor, bi šla firma v LIKDVIDACIJO. - Nekaj nas še zanima: v petek, 23. 5. 1997, ko smo odhajali s protestnega zborovanja v Ljubljani, smo se ustavili še pri vas doma v Valburgi. Tam nas je pričakal kordon policije. Le zakaj takšne ljudi, kot ste vi, oblast tako zelo varuje, navadnih delavcev, kot smo mi v Alples Pohištvu, pa ne? Alples Pohištvo je imel in ima probleme. Z vajinim odhodom ima dva velika problema manj. Zaradi vajinega vodenja bomo najbrž ostali na cesti, vidva pa še kar naprej pošiljata zahtevke po odpravninah, po izplačilu neizkoriščenega dopusta, nadomestil in še kaj. Ali nista v najžlahtnejših Kristusovih letih prizadejala dolini že dovolj gorja in si priskrbela nenormalno količino materialnih sredstev? Takšni, kot ste vi, "zaslužijo" še ogromno količino pravice s strani države, da poskrbi za vas tja do Abrahamovih let, pa še naprej! Adijo! Delavci Alples Pohištva Zapisala: Matej Henedičič in Lojze Jelene P. S.: Služil je ljudstvu, honorarno pa je delal zase. (Ž Petan) K*etija "LAHORE" Priti kmetom so vse čase nazaj hSSSi k""'"l" z '""'"<"» "LAHORK" na S(r ,"{''Ljubljanski cesti, ah kakor \o govorili v w,K .." gorenjskem dialektu "VAHAKE" in zato Plečnikov spomenik se umika V vašem časopisu je novinar g. Štefan Žargi dne 23. 5. 1997, po pogovoru z g- župnikom Dularjem, arhitektom g. Hudolinom in menoj (predsednikom odbora za obnovo cerkve), objavil prispevek o naših prizadevanjih, da zvoniku vmemo prvotno podobo. Novinar si je na začetku zapisa postavil nekaj vprašanj, v nadaljevanju pa nanje glede na pogovor z nami tudi povsem jasno in točno odgovoril. Med drugim tudi na vprašanje, ali je zvonik slučajno res Plečnikov. Novinar jasno zapiše, da zagotovo ni Plečnikov, in da ga še njegov asistent Bitenc, ki je v resnici pripravil načrte za njegovo obnovo po požigu, ne priznava za svojega, zaradi drugačne izvedbe. Torej je naslov "Plečnikov zvonik se umika" najblazje rečeno zavajajoč in povzroča dvom o pravilnosti našega početja. Osebno sem nad Plečnikovo arhitekturo navdušen, višek njegovega dela na sakralnem področju je zame cerkvica na Barju, njegov spomenik žrtvam NOŠ v Dolenji vasi (občina Železniki) pa je zagotovo najlepši s tega področja (v otroštvu sem ga imela za cerkveno kapelico). Kot pobudnik za vrnitev zvonika v prvotno stanje, takega dela ne bi predlagal niti v primeru, da bi sedanjo obliko priznal g. Bitenc, če pa bi bilo delo g. Plečnika, pa nam pri spomeniškem varstvu ne bi izdali pozitivnega mnenja (saj je vendar njegova dediščina zaščitena), tako pa ga že imamo. Iz zapisov in pripovedovanj lahko celo razberemo, da je g. Bitenc pozneje sam večkrat zaprosil tedanjega župnika, da naj zvonik zaradi ponesrečene izvedbe raje vrnejo v prvotno obliko. Na to neresnico, ki jo je neznani G. G. na zadnji strani vašega časopisa takoj zlorabil za naslov neokusnega dopisa z naslovom: "V Železnikih ne marajo Plečnika", sem 24. maja zjturaj seznanil tudi g. Žargija, ki je zatrdil, da z dopisom na zadnji strani nima ničesar, strinjal pa se je, da je tak naslov v resnici zavajajoč. Takoj mi je poslal fax s prispevkom (računalniški zapis), kakršnega je poslal uredništvu. Ta prispevek pa nosi naslov "Zvonik bo v škrilju". Nočem izzvati na našem območju še ene "Dralgoške bitke", hočem le, da na isti strani (Iz gorenjskih občin) z enako velikim naslovom, objavite zapis, da zvonik v Železnikih ni Plečnikov. Tak zapis ste zaradi zavajanja javnosti dolini objaviti Pošiljam vam tudi kopijo prve strani zapisa g. Žargija, ki ga je poslal vašemu uredništvu, kjer je napisan drugačen naslov, da boste lahko napravili primerjavo s tistim, ki ste ga prejeli od njega (seveda dopuščam možnost popravka naslova pred pošiljanjem zapisa na moj naslov -računalniški popravek je enostaven). Pa še to! G. Žargi običajno poroča s sej Občinskega sveta Železniki, na katerih sem kar precej aktiven. Njegovo por- očanje je bilo vedno korektno in nisem imel najmanjših pripomb niti takrat, ko je v člankih omenjal tudi moj priimek, predsednik odbora za obnovo cerkve Janez Ferlan, Železniki Spodaj podpisani France Dular, župnik v Železnikih, ogorčeno protestiram v svojem imenu, v imenu Župnijskega pastoralnega sveta in mnogih iupljanov zaradi žaljivega pisanja in norčevanja iz prizadevanja za obnavljanje in ohranjevanje kulturnega spomenika - župnijske cerkve v Železnikih. Ze naslov članka na str. 6. št. 40/1997 "Plečnikov zvonik se umika", je zavajajoč in je v nasprotju z dejstvi, ki so nanizani v članku. Zvonik je "provizorij"... Obnavljanje sakralnega objekta in rekonstrukcija dotrajane provizorične strehe na zvoniku v originalno obliko, ki jo celotna arhitektura stavbe zahteva, Republiški zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine pa argumentirano priporoča, vsak, ki je količkaj razgledan, odobrava. Vi pa vse to prostaško primerjate s stranišči in kopalnicami... TO PRESEGA VSE MEJE OKUSA IN KULTURE! Že lansko leto ste se norčevali iz mojih čebel, ko je par panjev dobilo začasno "zatočišče" v zvoniku in ste vse skupaj tendeciozno politično izrabljali...! France Dular, župnik HHBHHHBBHI1HHHHHHH D D D H D D D D D D D D B B B B B B GLAS in Prometni kviz še predzadnjič pred poletnimi počitnicami smo se rubrike PROMETNI KVIZ lotili Gorenjski glas, Radio Kranj, Prometna policija Kranj in avto šola Oueen. Naj ponovimo, da je rubrika namenjena vsem voznikom, nagradno vprašanje pa vsem, ki bodo v bližnji prihodnosti opravljali izpit za voznike osebnih vozil. Tako ste še enkrat vabljeni vsi, ki boste letos začeli z opravljanjem vozniš-kega izpita, da si s pravilnim B odgovorom prislužite eno izmed B bogatih nagrad, ki jih poklanjata g avto šola OUEEN in Gorenjski g glas. V mesecih junij, julij in B avgust, bo rubrika potekala neko-_ liko spremenjeno, septembra pa B spet po že utečenem programu s B tem, da bomo dodali še nekaj Q zanimivosti. B KOLESARJI V PROMETU B Tako kot pešci so v prometu Q zelo izpostavljeni tudi kolesarji in g vse preveč je žrtev nesreč tudi ra med njimi. Kolesarjenje postaja !3 ponovno vse bolj priljubljeno, saj U pomeni prijetno obliko športnega B življenja in okolju ter prostoru B prijazen način prevoza. Za otroke Q pa je prevoz s kolesi nemalokrat ra tudi igra in prav zato pozabljamo «g tako sami, kot tudi otroci na Jg predpisana pravila, ki veljajo za 15 vse udeležence v cestnem pro-B metu. g Vozniki so premalokrat nepo-g zorni na kolesarje, še posebaj pri ra zavijanju v desno (bočni pogled) in fjl kadar prečkamo njihovo pot. Ne smemo pozabiti, da so kolesarji B ponoči in ob zmanjšani vidljivosti B mnogo manj opazni od ostalih g vozil. Velika previdnost je potreb-ra na tudi pri prehitevanju kolesarjev, g še posebaj otrok, ki lahko zaradi B nepazljivosti padejo pod vozilo. Tudi vožnja mimo otroških igrišč je lahko nevarna, saj se nemalokrat zgodi, da otrok nepričakovano pripelje na cesto, kar lahko pripelje do neizogibne nesreče. Tudi kolesarji sami bi se morali bolj zavedati nevarnih situacij, ki nastajajo v cestnem prometu. Nemalokrat vozniki koles pozabljajo nakazovati spremembe smeri, prometnih pasov ali se celo pozabijo prepričati o morebitni nevarnosti, ki jim preti iz ozadja. Tudi opremljenost koles je zelo pomembna. Pri tem velja omeniti predvsem brezhibne zavore in pnevmatike, ter potrebna svetlobna telesa. Vzrok nesreč so tudi NAGRADNO VPRAŠANJE Prva nagrada vrednostni bon avto šole OUEEN 15.000 tolarjev. Druga nagrada vrednostni bon 10.000 tolarjev. Tretja do peta nagrada vrednsotni bon 8.000 tolarjev. Nagrade poklanjata avto šola OUEEN in Gorenjski glas, namenjene pa so bodočim voznikom, ki bodo letos opravljali vozniški izpit B kategorije, saj so nagrade povezane prav s tem področjem. Nagrade lahko koristite le pri opravljanju vozniškega izpita 5^ 5^ KUPON (M)IM©McJJ©ISiIGLAS št. 42 IME IN PRIIMEK:_____________ NASLOV:_____ KRAJ IN POŠTNA ŠT.:_ TELEFON:______ B B B B B B B B B preobremenjenost koles. Velikok- » rat se na kolesu za eno osebo |g prevaža več ljudi, ki sedijo celo na B nosilnem drogo ali prtljažniku. B Posledica tega so ponavadi pad- g ci in polomljeni prst, ki se zata- ra knejo med kolo. h. Skratka, vožnja s kolesom je 13 lahko zelo nevarna, zato bodimo B zelo previdni in preudarni, ko B sedemo na kolo, da si ne bomo g po nepotrebnem zagrenili iepih g poletnih dni. Bolje prepozno na cilj, kot 15 prezgodaj v smrt U avto šola OUEEN B VinAvto šola Oueen B B a m 13 B b i B IMAM VOZNIŠKI IZPIT B KATEGORIJE: DA, NE VPRAŠANJE Naštejte najnujnejšo opremo, 8 katero mora biti opremljeno kolo? ODGOVOR NA VPRAŠANJE IZ PREJŠNJE RUBRIKE Mrtvih je bik) 62 pešcev od tega 16 po lastni krivdi. B B B B B B B B B B B B B B B H BBBHLIBBBUHBHBnBBBHBBBBBBBBBBBBBBBB B P i S e : Mirko Križnar Kmetije na stražiških ulicah vruje, kjer SO /„/ ru"' botri "vabarški ali saharske" Otrokom jk"*1 Sosednjih kmetij Hende, Lebar, Fels, Faktor. fur,r, i* U od nekdanjih ('asov nekaka reklih'" 8osUma '" obenem kmetija. Ni bila, k0v ,'■ '"k<> obširna kot (iašlejska, ki je imela tudi ločnico pr konje za pripreganpi na klancu, <<(;,"'"'' Vt'"'l'lr io bile tudi l.abore dobro darlUln' VOtniklh, ki so vozili proti Me,Ivo [)nl. (Ljubljani) ali pa skozi vasi Orehek, at*(it'fnf"' ^r*$ in naprti t* V tako imenovanem ir\ o "kem seznamu lastnikov zemljišč (pOTCti l4str\U?,OV 'Z lrta lH2t^27 I* t"4 //s Kori enr)f" l>r,,„'',' r"(ll""» /<• izumrla m :a njo je pri«_:- - DOdobHO ''»sesti Krt"'nJr runih cest (okrog m okrog 'a se sedaj vsi bolj ukvarjajo z gostinstvom, saj je gostilna kar dobro zapisana pri tukajšnjih ljudeh Res je tudi, da je na zelo prometni točki, vendar bi dandanes brez kvalitete težko kaj dosegli v trdem konkurenčnem bo/u. Se,lar\j,i zakoni a po priimku Plaznikova in imenih Matej (on se je pn'erul, kakor pravijo pri nas) in Marija, hčerka že umrlega VinkaDraksler-)a. imata tri hčerke Kot siva emmenca pa je pri hiši še vedno teta Cilka, ki še nosi start prejšnji priimek Praksler Iz zanimive zgodovine taborske zemlje pa še ude V letih IVI6 - 18 je takratne avstro-ogrske armade formirala letalsko enoto za potrebe fronte proti Italiji, ki je napovedala vojno Avstriji v letu 1915. Za opazovanje frontnih premikov so imeli letalci na razpolago dva včasih tudi tri letala -dvokrilce vrste "Golob" ali po nemško so jim rekli "taubiji". To so bila strašno lahka letala, komaj vredni imena letalo. Pa vendar so dosegala kar znatno višino, saj so morala preleteli vse gorske hrbte tja do Furlanije. Ne vem kakšne škode niso povzročili ti prvi letalci, vendar so bili že oboroženi z mitraljezi, ki so streljali skozi eliso. V zraku so se držali lahko samo po nekaj ur Ce letala ni bilo v dveh treh urah nazaj, so rekli ljudje, da so ga na fronti sestrelili ali pa se je 1'onesrečilo. Ta letala so imela letališče na Laborah in sicer na tako imenovani savski zemeljski terasi, ki se ie vlekla v širini dobrih 100 m vzporedno z zasavsko cesto od Labor do Orehka. Še v letu / V 18 smo hodili otroci občudovat startanje m pristajanje "avionov". Gledali smo iz dobršne Kranj leta 1950 oddaljenosti t. j. z druge savske terase na polju "pred Laboram", kakor so imenovali to polje in od kozolcev, kjer smo se počutili dovolj varne. Omenil bi še tako imenovano vabarško bajto, ki je stala na robu skalnatega roba ob stari poti, ki je tod vodila do Save. Ne daleč od bajte je bil star vodnjak, ki je bil tako globok, kakor je gladina Save. Iz njega so na vitel vlačili (črpali) izredno dobro vodo. Zakaj in kdaj so zasuli ta vodnjak, ne vem: bajta, lesena, kakor je bila, pa je pogorela julija meseca leta 1935. Od 30. maja pa do naslednjič Astrologi so oni dan poslušali venček slovenskih ljudskih pesmi, zdaj pa imate f\ r\ OVEN \ \ t § Lisička je prav zvita zver, pod skal'co ima svoj kvartir, 1 m pa z repkom mahlja, pa s kremplji prasklja, pa vpraša, U če je lovec doma... Takole prepevajo vaše zvezde. A I je pri tem sploh kaj čudnega? Precej zviti in iznajdljivi -1-1 ste, vi že veste, kako in kaj. To je dejstvo. Očitno se pripravljate na dopust, zvezde pa pravijo, da vam tokrat ne bo potrebno ven pri drugi luknji, kar skozi glavna vrata boste šli. BIK Regiment po cesti gre, pa moj fantič zraven gre, pa moj fantič se izmed vseh spozna, zelen zelen, zelen pušeljc ma... Ja tale, vaš fantič (punca) se pa res spozna na vse živo, saj je pravi supermen (super-menka). Vaša hoja po cesti že zdaj zgleda kot bi šel pravi regiment, čez kakšen mesec dva pa bo to bataljon, ne flota, še boljše eskadriija... DVOJČEK Sinoči sem na vasi bil, na oni stran potoooka, slišal sem en mili glas, se moje dekle joka, jokaj se, le jokaj se, saj si sama kriva, s' mela fanta luštnega, zakaj s' ga zapustila... No, vi se pa visoko cenite. A mislite, da se tam ena (eden) zaradi vas joka. Pa ja. Ravno čebulo za k ćevapčićem reže, pa gre malo v oči, to je vse. Raje se vi pazite, da vam ne bo ušla (ušel) v Celovec na semenj. RAK še kikelco prodala bom, za sladko vince dala bom, ne grem, ne grem, ne grem domov, sem žejna premočno, še čeveljčke prodala bom, za sladko vince dala bom... Razprodaja se bo nadaljevala, pa ne le, da boste dajali za vino, tudi za druge stvari in drugim. Ne vem ali je to res, ampak zgledate še kar radodarni. Pri tem vam svetujem, da prodajate po delih, ne kar kiklo v celoti, najprej fršlus, potem obrobo, pa če je kakšen gumb gor... Ko boste prišli do zlatih zob, pridite do nas v astro pisarno. Dobro plačamo. Y\ LEV M m Ne bom se možila na v'soke gore, ne bom je nosila na glav'ci ^""^ M vode, ti dreja, ti dreja, ti dreja, ti drom, ti dreja, ti dreja, dreja, L 3 m drom, jaz bom se možila na ravno polje, so bistri studenci in ft gladke steze... Glede na to, da so rta Gorenjskem samo hribi, je -vaša ženitev bolj pod vprašajem. Razen, tiste ravnine v Tržiču pred pošto, na Jesenicah okrog gledališča in v Kranju na Gorenjskem sejmu, no pa seveda povsod tam, kjer je ljudem "vse ravno". DEVICA Lan' sem ji kupil cukra, kofeta, letos pa b' rada že cel'ga teleta, kje, kje, kje bom jemal, kje bom jemal, da bom tebi dajal, lan' mi je rekla to je vse naše, letos pa poje, to je vse moje... v nadaljevanju bi zgledalo takole... jaz ti bom rekel, veš kaj je Noje, tvoje le tvoje je tisi* k' uzad poje. Hja, ne vem, kje jih jemljete, zahteve namreč, še hujš pa je to, da vam vse "rata". " š4^\ I TEHTNICA f g Jaz sem si pa nekaj zmislu, jaz sem si pa nekaj zmislu, jaz sem si pa nekaj zmislu in naredil bom ta špas, drev, ko BHH bodo mamca spali, drev, ko bodo mamca spali, drev, ko ^^^^^^^ bodo mamca spali, jaz pa pojdem svoji ljubci v vas... Da mWkwWkWkWkm se vam ne bo slučajno zgodilo, da vam bo potem ljubca (ljubček) rekla: "Si pa tak (taka), k' bi se te eden zmislu." Zato vam svetujemo, da še kakšen mesec počakate, preden vas bo neslo kam v vas. ŠKORPIJON Kaj mi nuca planinca, če ne morem vrh nje, kaj mi nuca moje dekle, če ne morem do nje... Ja, imeli ste, ali pa še boste in to v kratkem pravo nočno moro. Vaše dekle (fant) je v sanjah oskrbnik koče nekje v Julijcih. Do tja se seveda ne da z avtom, kot ste vi navalni. Zato se raje ogibajte oskrbnikov... Res pa je, da če ste si že kupili planinske čevlje potem le poskusite, magari z žičnico na Vogel ali Krvavec. STRELEC Moje dekle je še mlado, ja - ja, moje dekle je še mlado ja-ja, moje dekle je še mlado ja-ja, stara komaj šestnajst let, stara komaj šestnajst let, še štiri leta jo bom čakal ja-ja... Hm, v današnjih kapitalističnih časih, ko je konkurenca vse večja in so španske pomaranče vse dražje, bo najbolje če ne odlašate preveč. Sploh pa ne štin leta. A sploh veste, kaj se lahko zgodi v štirih letih, čisto nov Jugo lahko total zgnije. KOZOROG En hribček bom kupil, bom trte sadil, prijatle bom vabil, še sam ga bom pil, sladko vince piti to me veseli, dobre volje biti svoje Žive dni, svoje žive dni brez vseh skrbi, to me srčno veseli. Na, evo ga, spet se bo izkazala vaša podjetniška žilica. Kot kaže boste prodali nekaj večjega, mogoče celo hišo, in si kupih hribček za zgoraj omenjene potrebe, kakšen odstotek pa boste tudi izvozili izven vašega vidnega polja. Nasvet: ne kupujte hribčka na Gorenjskem, razen če imate raje ribez (ta pa drži slabo odkupno ceno). AAA\ VODNAR Jr |r \ Mica Kovačeva, piva n'č pvačova, piv bi prav vsak hudič pvačov pa nič, tam pr' Ljubljanci sami so pijanci, same luštne kelnarce nam vince točijo... Ja, še posebej hudiči ga morajo pit', baje, da jim je precej vroče tam pri pečeh. Sicer pa, danes ni nič več zastonj, počasi bodo še zrak obdavčili (tako imenovani ekološki davek), sami pa dobro veste, da je po prekomernem pitju še kako prijetno en mak) priti na zrak. RIBI Če študent na rajžo gre, jumpajdi, jumpajda, dobro pije, dobro je, jumpajdi, ja, ja, ha - ha, ha - ha, ha, ha, ha, ha, ha, če študent uši dobi, jumpajdi. jumpajda, tam za grmom jih pusti, jumpajdi, ja, ja... če ste ali pa če imate slučajno kakšnega študenta v svoji bližini. Le razložite mu tisto o izpitnih rokih. Le upate lahko, da bo stavek "rajže nema sploh" -imel v pravem pomenu besede. Hkrati se čimbolj ogibajte grmovij. Glasbeniki meseca - Slovenski kvintet Nastopi in priznanja doma in v tujini Slovenski kvintet je imel do zdaj že več kot 400 nastopov, izdal je 7 kaset in 4 zgoščenke. Njegov zadnji uspeh pa je Najboljša slovenska polka za leto 1997. avtorja vodje ansambla Primoža Kosca. Čeprav ansambel v sedanjem sestavu ne deluje več poklicno, ostaja še naprej na poti, ki si jo je začrtal. Med predstavljanjem ansambla Slovenski kvintet v rubriki Glasbeniki meseca smo že na samem uvodu zapisali, da je bil ustanovljen pred šestimi leti, ko je na neki prireditvi sedanji vodja Primož Kosec pomislil, kaj če bi ustanovil svoj ansambel. Za kraj kot je Mengeš, kjer je med godbeniki kar nekaj članov različnih ansambov, to ni bilo takrat nič posebnega. Morda bi kje drugje kdo pomislil, da to ne bo šlo. Vendar v Mengšu velja pravilo, če že imajo recimo pet glasbenih skupin, zakaj ne bi živela in delovala še šesta. Tako je tudi nastala Mengeška marela. Mengeška godba pa bo ob oddelku glasbene šole, za katerega si želijo, da bi prerasel v samostojno glasbeno šolo Mengeš, še naprej vir za nove mlade glasbenike in ansamble. Uspešni začetki Svoj prvi nastop je ansambel pod vodstvom klarinetista Primoža Kosca iz Mengša imel 13. decembra 1991 v Beljaku. Doma pa se je ansambel prvič predstavil na prireditvi Pod mengeško mar-elo 14. februarja 1992. Požel je prisrčen sprejem, kar je bil znak, da je uspešno začel in stopil na pot. Uspehi pa so se kmalu začeli potrjevati. Vabila so prihajala iz raznih krajev. Pomembnejši ansamblovi nastopi so Musikantenstadl v Zuerichu, kjer je bila prireditelj TV hiša ORF. Na Bledu so nastopili na prireditvi Lustige Musikanten, kjer je bila prireditelj prireditve TV hiša ZDF. Pri nas manj poznana, sicer pa zelo priljubljena na nemško govorečem območju Evrope je tudi prireditev Mu-sikantensehenke , ki jhe bila v Wernesgruennu, organizator pa je bila TV hiša M UR. Vrstili so se tudi nastopi po TV hišah ARD, RTL in DRS. Vsako od teh oddaj, ki jih prenašajo prek satelita po kabelskem sistemu, si ogleda več kot 10 milijonov gledalcev. Tako je Slovenski kvintet skozi nastope bil že na začetku svojega delovanja in je še Potem pa so se odločili za več Avstriji, Švici, Italiji in na nastopov doma in za amaters- Nizozemskem. Večkrat so bil1 ko pot naprej. To pa ne povabljeni tudi že čez lužo v pomeni, da ne bodo še naprej Avstralijo in Kanado, vendar zvesti svojemu dosedanjemu se zaradi drugih obveznosti na cilju in poti. Ta pa je: čim več ta gostovanja niso mogli p°" nastopov. Sicer pa je ansambel dati. sodeloval kar na nekaj festivalih narodnozabavne glasbe, kjer je bil tudi nagrajen z najvišjimi priznanji. Tako je lani dobil priznanje najboljši kvintet Ptujskega festivala. Vodja ansambla Primož Ko- Bogata bera Od sedmih kaset in štirih zgoščenk je ansambel Sttfj kasete in dve zgoščenki izdaj doma. V slovenski produkcij1 so izšle Polka je polka, Zena Darja Kosec, pevka iz Mengša Miran Merzdovnik, pevec z Mislinjske Dobrave i dobil kar nekaj vedno Prav ima. Postal g* priznanj tudi kot avtor očka in Slovenska polka. M« skladb. Na Naj viži (20. okto- venskl kvintet se pojavljal to« bra 95) v Kranju je bil dobit- na drugih (kompilacijskin; nik zlatega prstana mesta zgoščenkah in video kaseta* Vse posnete sklad-be so arn1' virane na nacionalnem radi* za TV Slovenija pa so posnel' že okrog 20 video spotov. Primož Kosec, vodja ansambla se še posebej zahvaljuj vsem medijem, ki so ansarn"1 namenili prostor za predstavi' janje njegovih dosežkov in 1 njegovo predstavljanje. Sice pa so načrti ansambla, da J naprej nastopa na vseh P°/ menbnih prireditvah in festivalih. Radi se odzovej? vsakemu povabilu. Slovenk kvintet pa igra tudi izredno kvalitetno zabavno glasbo. > načrtih imajo, da v prihodnji posnamejo tudi takšno kaseto. Predvsem pa je njihov cu tako na področju narodfl kot zabavne glasbe kakovos'- Zanimiva vprašanja . Kar precej pošte in vprašaj na kuponih ste nam posla" uredništvo. Na vprašanja odgovarjali vsi člani predvs^ pa vodja Primož Kosec Mirko Šlibar, harmonikar iz Triiča Ansambel ima sedem Čla- nov, povprečna starost a nsarn- ašanje' bla pa jc 29 let. Na vpra dobiti njih0; )var. Bojan (iroznik, kitara, pevec iz Šentvida pri Stični Bohinjski loteriji. Alpskem večeru... Na TV 3 se je predstavil v družinskem studiu in Braco showu, na POP TV pa je Slovenski kvintet nastopil v rritnoi Kosec, vodja ansambla iz Mengša kje je moč kasete, vodja Kosec odg^JJj ja, da jc Slovenski kvintet P glasbeni založbi Sraka iz ^ vega Mesta, Valantičcvo i/dal dve kaseti, zadnji d pa pri založbi VM R&0r. Flexible v Mengšu. Sicer pa oddaji Med prijatelji in Kdo vedno'najboljši ambasador bo boljši, številne nastope so slovenske glasbe v tujini. Priljubljeni tudi doma Ansamblovi nastopi v tujini so bili ob promociji tudi uspeh. Zato ni čudno, da jc veliko nastopal tudi doma. Na TV Slovenija je ansambel posnel samostojno 30-minutno oddajo, nastopil v Video mehu, Po domače, Pod staro lipo, na imeli tudi za lokalne kabelske TV po Sloveniji, še številnejši pa so bili nastopi in snemanja za evropske in domače radijske hiše Prireditve in festivali Že po prvem letu nastopanja je Slovenskt kvintet pot al priljubljen in iskan ansambel za prireditelje različnih prire- Matej šare, ditev Tako jc na primer Pod baritontst Iz Volčjega Potoka Ansambel bo, ko bo izSla kaseta, ki je v pripravi, podelil tri tudi izlrebanlm bralcem, ki so nam poslali vprašanja. Kasete dobijo: Alojzija Čebašek, Voklo 12, 4208 Šenčur, Marička Mavec, Šorlljeva 31, 4000 Kranj In Zinka Sušnik, Tenetlše 4, 4202 Golnik, mengeško marelo nastopil do šestkrat, na Alpskem večeru štirikrat, na podoknici Nedeljskega štirikrat, imel je dobrodelni koncert za kapelico na Kredarici, na srečanju slovenskih invalidov je nastopil dvakrat, na zaključni prireditvi Slovenec leta in na Orfejčkovi paradi dvakrat. Do lanskega leta jc ansam bel deloval v poklicni sestavi in v glavnem nastopal v tujini. Kranj za skladbo Vzpon na Triglav. Na Ptujskem festivalu 96 (7. septembra) jc dobil nagrado za najboljšo polko festivala za skladbo Na dopust, na Slovenski polki in valčku 97 (5. aprila ) je dobil nagrado /a najboljšo polko /a skladbo Slovenska polka. Dobro polovico vseh dosedanjih nastopov je imel ansambel v tujini v Nemčiji, Sandt Mercina, trobentar iz Trbovelj ansamblove kasete v P^'Jj. večini trgovin s kase • Morda so kje pošle 8 L. prodjalan lahko naro^ Lahko pa jih interc ^"".,„11 bijo tudi pri obeh OfflC« Jjj založbah Na vprašanj«j * bodo igrali tudi Pri ioUn.tf> Begunjah, Pumo/ lH,jaS >' da so pri Jožovcu igrah (g(j, ja ui da te le dogovarj«)^ /a jesenski nastop • A •""tek, 30. maja 1997 GOSPODARSTVO _UREJA: Marija VblCjak_ 27. STRAN • GORENJSKI GLAS Upravni odbor Območne zbornice Kranj in Združenja podjetnikov Gorenjske o posiovnem izidu gorenjskega gospodarstva ^ • 1 1 1 Vsak Gorenjec lam pndelal skoraj 210 tisoč tolarjev izgube ** . , ... i r..»nio Naklo Preddvor, Šenčur, Škofja Loka Lani je bil čisti dobiček dosežen le v občmah C^klje, NaWo, rreoavo , in Žiri, vse ostale občine pa so poslovale z neto čisto izgub. Mali ^* maJa ' Gorenjsko gospodarstvo je v lanskem letu Agencija za plačilni promet (sl za milijarde tolarjev neto čiste izgube ugotavlja tudi poslovni izid sln°Vensk° za 60 milijard). Poslovni izid je torej znatno pod gospodarstva po poameznih Venskim, saj izguba gorenjskih podjetij pomeni kar 17,6 občinah; čisti dobiček je bil ~*'OlKa Celotne «lnvf>n«lf<> i/ouhe Tn «r» nnihnli /'.inimivi a Hrupen v nh^inah CerVMc ,ube. To so j; Preddvpr, Šenčur, skot- enem zaskrbljujoči podatkf iz poročila »IJJ^ gorenjskega gospodarstva v lanskem le u k, ga je P»Pra^ »gencija za plaeilni promet, v ponedeljek P« » '£ *znanili člani upravnega odbora Obmane zbornice Kranj »pravnega odbora Združenja podjetnikov Gorenjske. Iz poročil gospodarskih dn»žb - zaključne račune jih je Jtaalo nekaj čez 3500 - izhaja, 5a je lani na Gorenjskem đ°brih 50 tisoč delavcev ust-v«rilo za 504,2 milijarde tolarja prihodkov ter za 513,7 filijarde odhodkov. Čisti dobi-^ je ustvarilo 2132 družb v Vl5»ni 7,2 milijarde tolarjev, medtem ko je 1084 družb leto ^ključilo s čisto izgubo v višini 17.8 milijarde tolarjev. Tako je ^(otni poslovni izid negativen, 3,je čista izguba znašala 10,6 tih^arue tolarJev- Po deiavnos-UstvC i 0 naJveč net0 dobička arjenega v trgovini, prome-iri zve/ah r,Kr«; .*> ... ..u„.u britvah. Med industrijskimi Panogami je bil po znesku največji neto čisti dobiček ^varjen v proizvodnji električnih strojev in aparatov. Predelavi kavčuka in grafični "^javnosti. Največ neto izgube 1« bilo ugotovljeno v industriji, 7 tega največ v črni metalur- Skoraj tretjina gorenjskih delavcev v blokiranih podjetjih V letošnjih prvih štirih mesecih se je še povečalo število gorenjskih podjetij z blokiranim liro računom. Medtem ko je bilo takih januarja še 414 (znesek blokacij je znašal 3 milijarde tolarjev), jih je bilo konec aprila blokiranih ie 555 (znesek blokacij 4,3 milijarde) s skupaj 15 tisoč zaposlenimi. V blokiranih podjetjih ie torej zaposlenih kar 30 odstotkov gorenjskih delavcev. M dve bruto plači Zflube na zaposlenega ^k zaposleni gorenjski 200/fC le ^an* Prideh" za ^ tolarjev izgube (^prečna bruto plača pa L- ' znaMa l0'J26 to-J/ov ' T° ie ,m°g° ve? °d z« f^Kega povprečja, ki 2?« 120.306 tolarjev iz-MOe na zaposlenega. giji, proizvodnji obutve in elektrogospodarstvu. Kot je te podatke komentiral Franc Podjed, direktor kranjske podružnice agencije za plačilni promet, je poslovni izid relativno slab, k temu pa je prispevalo predvsem zaostajanje deviznih tečajev za rastjo inflacije, saj je delež izvoza gorenjskih podjetij dokaj visok. Prihodke na tujem trgu je lani ustvarilo 662 gorenjskih družb. Med največjimi izvozniki so Sava z 21,1 milijarde prihodka na tujem trgu, Iskrae- država sklenjene z večino meco z 12 milijardami, Acroni držav Evropske unije, EFTE, ja Loka in Žiri, vse ostale občine pa so poslovale z neto čisto izgubo. Spodbudna rast industrijske proizvodnje Podatke o gibanju industrijske proizvodnje v lanskem letu je predstavil Andrej Prislan, direktor Območne zbornice Kranj. Spodbudno je, da se ie lam industrijska proizvodnja na Gorenjskem povečala za 9,3 odstotka, kar je za devetkrat več od slovenskega povprečja (ki znaša le en odstotek). Največjo rast je zabeležila proizvodnja tekstilne preje in tkanin ter končnih lesnih izdelkov, proizvodnja pa se je najbolj zmanj-šala v panogah črne metalurgije in proizvodnje usnjene obutve. V blagovni menjavi so gorenjska podjetja lani izvozila za 1,6 milijarde dolarjev blaga, uvozile pa za 811 milijonov. Pokritost uvoza z izvozom je torej ugodna, 123-odstotna. Seje se ie udeležila tudi državna sekretarka v ministrstvu za ekonomske odnose in razvoj Vojka Ravbar, ki je prisotne seznanila z aktivnostmi in aktualnimi problemi gospodarskih odnosov s tujino. Kot je pojasnila, tri četrine vse slovenske menjave s tujino poteka preko prostocarinskih sporazumov. Te ima naša Jesenice z 10,4 milijarde, Iskra-tcl z 10,2 in Domcl Železniki s 6,5 milijarde tolarjev prihodka na tujih trgih. CEFrE ter baltskimi državami. Carine prost je tudi uvoz iz Makedonije in Bolgarije, v kratkem bo tudi iz Romunije, N S()'«nju,n Podelitvijo potrdil "o končanem a Bledu se je končala Večerna šola podjetništva spodbuda konkretnim projektom Prid Je. obiskovalo dvajset podjetnikov in obrtnikov z Bleda in okolice -B|e temeljna znanja, ki jih mora obvladati vsak uspešen podjetnik Noo ^ ,,laJ.a " s predstavitvijo zaključnih Elmonta, po dva iz Eurošpeda 2001 in lipniške Iskre Mehanizmi, slušatelji iz Čipa Bled, Iskre Instrumentov, Kompas hotelov, Elteca Mulcj, Senčil Bled, Zcliščarstva Prcžla in Okrepčevalnice Boltez ter drugih. In kakšni so njihovi vtisi? Gregor Urh, Interplast: "Prihajam iz zasebnega podjetja, /a tovrstno šolanje na sem se odločil, ker v klasični šoli - zaključil sem strojništvo - ne dobiš podjetniških znanj, sploh pa nc na taki ravni. Sicer obstaja določena literatura o tem, a sam od sebe se človek le težko prisili k študiju. Lahko rečem, da jc bil tečaj zame uspešen, vsaj 80 odstotkov tem pa je bilo zame zanimivih in jih bom pri svojem delu s pridom uporabil." Antonija Torka r, Zclisčarstvo Prcžla: "Z večerno Šolo sem zelo zadovoljna, saj sem dobila nove perspektive za samostojno podjetništvo S svojimi i/delki Zcliščarstva Prcžla sem že dalj časa zdela razširiti prodajo, saj jih zdaj prodajamo le na sedežu podjetja, a se nekako nikoli nismo /aies lotili projekta širše prodaje. Gea Collcgc pa mi jc dal toliko znanja in spodbude, da bom žc jutri šla v prodajo v trgovine. Moramo iti na trg, moramo sc pokazati strankam, jih seznaniti, da imamo že toliko let uveljavljeno blagovno znamko. V kratkem času sc moramo pojaviti z našimi izdelki v trgovinah, nc le po Gorenjskem, ampak tudi v Ljubljani, na letališčih, v tujini. Zlasti sem vesela, da so me na tečaju spodbudili h konkietmm projektom, nc le k nekim zamislim zgolj v glavi." • U. Peternel vei 8« Je v sredo na Bledu končala jev rna *<>la podjetništva. Dvajset slušatcl-°ko|i °*>rtnikov 'n podjetnikov /. Bleda in P°s|ute' ^c *,iri mescce dvakrat na teden '"Ra predavanja iz podjetništva, market-Pr<>i' mt'dn«rodnega poslovanja, organizacije 'vodnjv in kadrovske politike. Cen, Jc organiziral podjetniško izobraževalni gosn/i a ćollcge v sodelovanju z obrtno in PouJ arsko zbornico tei Občino Bled Kot Co||carja vodja projekta Rok Šimenc iz Gea to*Ji J6 vcčcrna šola podjetništva namenjena cern k°m >" obrtnikom ter njihovim sodelavko v 1111,1 Vcfj''" podjetjem, ki se reorg.im/ii in r pr°»tnc centre, s čimer telijo zagotoviti tast ^»ece? Podjetja. Program, ki ie trajal štiri žVečeh februarja do maja dvakrat tedensko tcme|j )c ril/-dcljcn na pet modulov m daj< obV|.. , V /n->n).i i vseh področij, ki )ih mora Udclc?atl Vsak usPcScn podjetnik. V 90-ih urah Wol?C1 dobijo ce lovit vpogled v poslovanje, V'šii IV° |M P'l"J,ncJ° P'iiočnik "Kako razviti list] J j ma'° podjetje". Predavatelji so specia-n"tn ,'\1>UMI1UVIU področja z bogatimi praktič-Kdo SnJami PoJffJjP "ili udeleženci blejske večerne lole ra/|ičn i' ^olc 50 K udeležili predrtavniki ***ebniK blejskih m okoliških podjetij, tako pogajanja pa še tečejo s Hrvaško. V prihodnje naj bi prostocarinski sporazum podpisali tudi z Izraelom ter Turčijo. Kot je poudarila Rav-barjeva, povsod po svetu carinske blokade padajo, obenem pa rastejo necarinske ovire v obliki različnih certifikatov in standardov. Našim izvoznikom država skuša pomagati preko Slovenske izvozne družbe in urada za promocijo izvoza in tujih investicij. Štirje novi člani v upravnem odboru Mesto v upravnem odboru Območne zbornice Kranj so dobili Štirje novi direktorji gorenjskih podjetij: Jakop Repe iz blejskega Upa, Sašo Jevšnik iz leske Verige, Bojan Starman iz Planike in Drago Šuštar iz Domela. "Spodbudno je, da prihaja do projektnega nastopa podjetij na tujem, tako da slovenska podjetja opravijo celoten projekt in niso le podizvajalci," je dejala državna sekretarka. V prihodnje si bo ministrstvo prizadevalo diverzificirati izvoz, saj kar dve tretjini menjave ustvarimo z EU oziroma več kot polovico s samo tremi državami. Prav majhne države s hitro rastjo so po mnenju Ravbarjeve tiste, kjer Slovenija lahko najde svoj prostor in tržne niše. V razgovoru z državno sekretarko so gorenjski gospodarstveniki spet opozorili na zaostajanje marke za inflacijo, na zapostavljenost delovno intenzivnih panog, na previsoke carine za uvoz strojev, pa tudi na še vedno neurejen status slovenske lastnine v republikah bivše Jugoslavije. • U. Peternel Predlog za stečaj Roga bodo umaknili Ljubljana, 29. maja - Na ljubljanskem okrožnem sodišču je sklad RS za razvoj 27. maja vložil predlog za uvedbo stečajnega postopka tovarne koles Rog. Na pobudo ministrstva za gospodarske dejavnosti pa so se dan zatem sestali predstavniki Roga in sklada. Dogovorili so se, da bo sklad do konca tega tedna umaknil predlog za stečaj podjetja, ki ima svojo cevarno v Retnjah pri Tržiču. Po zamenjavi vodstva marca letos je sicer začelo podjetje poslovati pozitivno, bremenili pa so ga stari dolgovi. Skladu dolguje Rog 13,5 milijona SIT, do konca tega meseca pa naj bi se dolg povečal na okrog 33 milijonov tolarjev. V skladu so bili nezadovoljni, ker jih niso obvestili o zamenjavi vodstva v Rogu, niso pa se tudi strinjali s potezami novega vodstva. Očitajo mu, da ni upošteval pogodbe, ki je bila sklenjena ob izdaji poroštva za najem 60 milijonov SIT kratkoročnega posojila pri NLB decembra lani. Sklad je svoje poroštvo zavaroval med drugim tudi z zastavo zalog v vrednosti 190 milijonov SIT, sedaj pa ugotavljajo zmanjšanje zalog na 92 milijonov SIT. Po besedah novega direktorja Roga, Tomaža Gašperlina, se je vodstvo Roga večkrat skušalo dogovoriti za sestanek s predstavniki sklada, vendar jim to ni uspelo. Vložitev predloga za uvedbo stečaja jih je presenetila. S pomočjo ministrstva za gospodarske dejavnosti so vendarle dosegli dogovor o podaljšanju poroštva sklada za vračilo Rogovih obveznosti pri NLB do konca avgusta letos. • S. Saje Delo v Iskri STI spet steklo, toda... Stavka napovedana za šesti junij Kranj, 29. maja - V Iskri STI, kjer so delavci v ponedeljek protestno prenehali delati, ker kljub obljubi niso prejeli aprilskih plač, so včeraj vendarle spet začeli delati. Kot nam je povedal predsednik sindikata Neodvisnost v podjetju Boris Kita, so se za to odločili, ker prekinitev dela ni bila v skladu z zakonom, saj stavka ni bila uradno napovedana. Da ne bi kršili zakona, so včeraj osnovali stavkovni odbor in uradno napovedali stavko, ki se bo začela šestega junija, če stavkovne zahteve ne bodo uresničene. Delavci zahtevajo aprilske plače, za tri dni, ko so samodejno ustavili delo, pa naj bi se jim priznal status čakanja na delo, za kar naj bi dobili tudi plačilo. Stavkovne zahteve so poslali direktorju Božidarju Lampiču in Dušanu Šešoku, predsedniku uprave. Delavci so nad direktorjem Lampičem močno ogorčeni, saj naj bi pripomogel k sesutju trgov in zmanjšanju prodaje na minimum, sumijo pa tudi, da je prišlo do organiziranja vzporedne proizvodnje. O vsem tem so delavci obvestili Dušana Šešoka, delavci pa so tudi odločeni, da ne bodo odnehali. Ce se bo izkazalo, da so izgubili zelo pomemben češki trg, bodo krivce za nastali položaj v podjetju poiskali tudi prek sodišča oziroma vložitve kazenskih ovadb, zagotavljajo sindikalisti. Direktor Lampič in predsednik uprave Šešok pa še vedno nista dosegljiva za novinarje. • U. P. Medalja tudi iz Amerike Spodnje Duplje, 29. maja - Družinsko podjetje Pelar, ki izdeluje papirno galanterijo v malih serijah, se je predstavilo s kolekcijo 15 ekoloških izdelkov na sejmu poslovnih inovacij v Pittsburghu v Pennsvlvaniji v ZDA. Na sejmu se je med 18. in 21. majem zbralo 270 razstavljalcev iz celega sveta. Med njimi je bilo tudi 21 udeležencev iz Slovenije, papirno galanterijo pa je od naših razstavljalcev predstavljalo le Bandljevo podjetje iz Spodnjih Dupelj. Njihovi izdelki so tudi v Ameriki vzbudili precej pozornosti, nagradili pa so jih z zlato medaljo. Priznanje bodo podelili na sedežu Gospodarske zbornice Slovenije v Ljubljani začetek junija. • S. Saje Ud»nck, ' Wvlu> družbenih, d.o.o.jcv. pa $0 bih 'V samos,ojnih podjetnikov Med njimi Oenimo trije slušatelji i/ blejskega DAIHATSU HONDA HYUNDAI KIA MAZDA MITSUBISHI NISSAN DOVŽAN, doo. Podljubelj 272, TRŽIČ. tel/fax: 064 59-220 Trgovina z avtodeli, vulkanizerstvo VSE ZA VAŠ AVTO Nudimo vam originalne japonske dele za vaša japonska in ostala vozila: filtri VIC, MAHLE, svečke DENSO, kabli za svečke, homokinetični zglobi in manšete SPIDAN, sklopke DAIKIN in LUK, izpušni sistemi EBERSPACHER, BOSAL, zobati in klinasti jermeni DAYCO, zavorni diski BREMBO, zavorne ploščice MINTEX in TEXTAR, brisalci SWF, DYNA, japonski NVB, olje VALVOLINE, kompletni program avtomobilskih žarnic 12V in 24V, gospodinjske žarnice, avtoplašči SAVA SEMPERIT, avtomobilske prevleke po meri in univerzalne, avtotepihi gumi, tekstil, karoserijski deli za japonska in ostala vozila po naročilu. Vse to in še več vam nudimo za vaša japonska in ostala vozila japonske svečke DENSO 3 kontakti 700,00 SIT japonski oljni filter VIC nissan micra, sunny 1.150,00 SIT žaromet golf 1.2-H4 3.000,00 SIT žarnice gospodinjske 40, 60, 75, 100 VV - 48 SIT ptrljažnik za kolo 2.000 SIT VRHUNSKA KVALITETA, NIZKE CENE, LASTEN UVOZ, ZADOVOLJNE STRANKE SUBARU SUZUKI T0Y0TA OPEL VW FORD CITROEN POSLI IN FINANCE UREJA; Marija volčjak Gorenjski tisk Kranj Uspešno poslovno nadaljevanje pod eno streho Po nekajletnem poslovanju na dveh proizvodnih lokacijah se je Gorenjski tisk pred dnevi preselil. Kranj, 29. maja - Začetki Gorenjskega tiska segajo v povojni čas na lokacijo dan-sanjega Globusa v mestu. Od tam se je zaradi razvoja oziroma širitve proizvodnje potem preselil na prostor nasproti sodišča v Kranju. Vendar tudi tu ni bilo možnosti za uresničitev vseh razvojnih in programskih načrtov. Zato se je pred dobrim desetletjem odločil za izgradnjo grafične oziroma proizvodne stavbe na Primskovem v tako imenovani komunalni coni. Pred dnevi pa so pod eno streho preselili še zadnjo proizvodni del Gorenjskega tiska z dosedanje dolgoletne lokacije. Direktorica Kristina Kobal je ob preselitvi pod skupno streho poudarila, da to pomeni bisveno večjo in boljšo možnost hitrejše komuniciranje. "Delo in organizacija proizvodnje na dveh lokacijah sta bila velikokrat precejšnja ovira pri hitrem razreševanju delovnih postopkov ob vse močnejši konkurenci. Zato je bila tudi nekako stalna želja med ljudmi v kolektivu vse večja, da smo na skupni lokaciji." Dela za dograditev treh nad Postopna selitev pa se je začela minuli mesec in ni motila proizvodnje. Ob sedanji preselitvi na skupno lokacijo pa postaja Gorenjski tisk hiša, kjer bodo ob sodobnem in racionalno organiziranem delu na najsodobnejših strojih in tehnologiji potekale tn skupine izdelkov: kartonaža, propaganda in knjige. Na vsakega odpade približno tretjina. Pod skupno streho zdaj Gorenjski tisk načrtuje letno povečanje proizvodnje za 11 odstotkov in še pred letom 2001 proizvodnjo, kakršno imajo danes v nemških tiskarnah. Ugotavljajo namreč, da je produktivnost še vedno premajhna, čeprav imajo sodobno tehnologijo na modernih strojih, znanje oziroma strokovno visoko usposobljene ljudi in nenazadnje tudi denar. "Ker imamo tri programe oziroma dejavnosti proizvdnje, smo v slovenskem prostoru težje primerljivi v branži, vendar smo na vseh treh visoko v vrhu; posebno v kartonaži in propagandi. Poznani smo po kvaliteti, imamo 9001, 9002, zdaj pa pripravljamo tudi projekt za pridobitev certifikata o varovanju okolja, stropij na Primskovem v stavbi. Pripravljamo se na prikljuci-kjer se je začel del proizvodnje tev k evropski uniji, vendar pred dobrimi desetimi leti, so osebno ne čutim nobene pose začela decembra lani, kon- trebe, da bi v evropsko unijo čana pa so bila marca letos, hiteli. • A. Žalar d.d. KRANJ Center rabljenih vozil tel. 222-624 • NAJVEČJA IZBIRA RABLJENIH VOZIL NA GORENJSKEM • NAJNIŽJE CENE • KREDITI ZA RABLJENA VOZILA ŽE OD T+O % DALJE • VEČINA VOZIL TEHNIČNO BREZHIBNIH Z OBVEZNO OPREMO Internet: ALPETOUR-REMONT.SI U41/619iM*~._ 0609/618 354 //www j4. 064/nE Rok veljavnosti certifikatov se izteče 30. junija Še mesec dni za vložitev certifikata Končana javna prodaja v Žitu in IMP Črpalkah, tečeta zadnji prodaji Kmetijskega kombinata Ptuj in Agrokombinata Maribor Kranj, 28. maja - Včeraj se je družbo do konca maja (na končala javna prodaja ljubi- vseh poštah in Zadružni kme-janskega Žita, za delnice tijski banki), KBM Infond do katerega je vladalo izjemno konca junija (vpis na poštah, zanimanje. Kot kaže, bodo izpostavah Nove KBM in porabili le deset odstotkov Zavarovalnice Maribor) ter v vloženih certifikatov. Danes Nacionalno finančno družbo se konča tudi prodaja v IMP ( isna mesU na sedežu Črpalkah, zaceli pa sta se dve dfuibe v vseh enotah zadnji javni prodaji, v Kme- Abanke Gorenjske banke> Dolenjske banke, banke Celje in Zavarovalnice Triglav). Po podatkih je še vedno neporabljenih 13 odstotkov certifikatov, od tega nekaj certifikatnih ostankov, nekaj državljanov pa ima certifikate tijskem kombinatu Ptuj in Agrokombinatu Maribor. Certifikate v Kmetijski kombinat Ptuj je mogoče vpisati na sedežu podjetja v Ptuju, v enotah Nove Kreditne banke Maribor ter Nove Ljubljanske banke v Ljubljani in Celju. Vpisna mesta za delnice Agro- še povsem nedotaknjene. Če-kombinata Ptuj bodo samo v prav naj bi po oceni minis-Mariboru, na sedežu podjetja trstva za ekonomske odnose in in v Novi Kreditni banki razvoj deset odstotkov certifi-Maribor. katov državljani pustili propas- Zadolžnice za neizplačane plače ne bodo propadle Dobili smo pismo bralca iz Gorij, ki je bil zaposlen v jeseniški Železarni in je dobil zadolinico za neizplačane plače (te so bile nitje od kolektivne pogodbe; skupni znesek dolga je pri bralcu 1296 ekujevj. Bralca skrbi, da mu bo po 30. juniju, ko se izteče rok veljavnosti certifikatov, propadla tudi zadolinica oziroma ta dodamo izdani certifikat. Kot nam je zatrdil drlavni sekretar za privatizacijo dr. Edo Pirkmajer, je skrb odveč, saj zadolinice po koncu junija ne bodo propadle, temveč bodo veljale tako dolgo, dokler ne bo sprejet zakon o privatizaciji drlavne lastnine Ko se bodo privatizirale Slovenske ielezarne, ki so v drlavni lasti, bo torej bralec lahko uporabil svojo zadolinico. Certifikate pa je še vedno mogoče vložiti v nekatere pooblaščene investicijske družbe: v Divido do 5. junija (vpis na sedežu v Ljubljani in na vseh poštah), Kmečko ti, se ga morda vendarle splača vložiti vsaj v eno od investicijskih družb. Četudi bo naložba prinesla le deset odstotkov vrednosti, je tudi to bolje kot nič, mar ne? • U. P. Mednarodna poletna šola menedžmenta študentsko združenje Management Group tudi letos pripravlja Mednarodno poletno šolo menedžmenta za absolvente in mlade diplomante, ki bo potekala od 29. junija do 11. julija. Tokrat šolo pripravlja Center Brdo, pričakujejo pa okoli štirideset udeležencev iz Slovenije in ostalih evropskih držav. Udeleženci bodo pod vodstvom uglednih evropskih in ameriških profesorjev pridobili teoretična in praktična znanja s področja menedžmenta, kot so marketing, računovodstvo, finance, Eoslovna strategija, podjetništvo in prestrukturiranje, poslovno omuniciranie, oblikovanje teamov in upravljanje s časom. Poleg tega bodo udeleženci lahko navezali poslovne stike s kolegi iz drugih držav. AVTOHIŠA MAGISTER Radovljica tel.:064/715-256 fax:064/715-190 PRODAJA VOZU POOBLAŠČENI SERVIS ORIGINALNI DEU DODATNA OPREMA CITROEN - AVTO, KI VAM ZLEZE POD KOŽO MEŠETAR Kako se plačujejo traktorji Tokrat smo v mešetarju povprašali, za kakšen način plačila s* odločajo kmetje, pri nakupu traktorjev in druge kmetijske mehanizacije. V ljubljanskem AM Cosmosu so nam povedala da med načini plačila prevladuje gotovina, precej zanimanja pa je tudi za štiriletni leasing s šestodstotno obrestno mero. Tudi v kranjski kmetijski zadrugi Sloga so nam povedali, da se pri nji!1 večina kupcev odloča za gotovinsko plačilo, preko Hranilno kreditne službe pa lahko ponudijo tudi kredit. V Agromehanikj se kupci sicer v veliki meri odločajo za gotovinski nakup, med plačili najdemo tudi kredite, kupcem med drugim nudijo tudi svojo kreditno službo, ki daje posojila z obrestnimi merami do devet odstotkov. Ljubljana bo ponovno mesto vina V torek bo svoja vrata odprl že 43. mednarodni vinogradnik' ko - vinarski sejem. Njegovo osnovno vodilo bo tudi letos vinska klultura, organizatorji pa v podkrepitev teorije pripravljajo tudi nekaj vodenih vinskih poizkušenj. Na njih bodo priznani vinski strokovnjaki obiskovalcem predstavljali skrivnosti vinskeg8 uživanja, eno takih pa bodo obiskali tudi naši bralci n8 organiziranem obisku sejma. Škofjeločanom in obsiko-valcem Loke je v enem letu dobre ponudbe prirasla k srcu PEKARNA OREHEK na Mestnem trgu 40 v Škofji Loki. Vsak dan vas preseneča s 30 vrstami kruhov, najrazličnejšimi kvašenimi pecivi: nepozabnimi zavitki z različnimi nadevi, rogljički, buhteljni pa s keksi in še s celo vrsto drugih sladkih dobrot. Trgovino bodo 31. maja še posebej predstavili na stojnicah, program pa popestrili z glasbenimi gosti. AVTOHIŠA LUŠINA Hvundai in Suzuki prodaja vozil Škofja Loka, Gosteče 8 064/632-286 Kleparske in ličarske storitve. Možen nakup na kredit. Nizke obresti. Popusti za nakup z gotovino. V zalogi tudi rabljena vozila različnih znamk. Vabljeni v Avtohiho LUŠINA v Gosteče prt Škofji Loki PEUGEOT NOVI PEUGEOT 406 BREAK in PEUGEOT 406 LIMUZINA z bogato serijsko opremo VARNA, lANIMJIVA IN UDORNA VOŽNM OB NAKUPU VOZILA IZ ZALOGE KUPEC PREJME DARJ]£ PRODAJA IN SERVIS VOZIL AVTOHIŠA KAV&J MILJE 45, VISOKO PRI KRANJU, tcl.:064/431jji Skupina Volksvvagen POOBLAŠČENA PRODAJA ,n \ KKANJ-v MMtonli Iflulllindutt ^ d 064 12 htlO Iax:4/22?> VOZNIKOV IN SOVOZNIKOV A1BBAG. SERVO VOLAN. TEMjgd STEKLA SPOJLEH ZA^ že za 19*990 DEM m TOIEDO 1.9 TDI le za 26.886 DW OBIŠČITE NAS NA SALONU AVTOMOBIL0' LOKA 97. ČAKA VAJ PREJENEČEfjjJS UGODEN NAKUP NA KREDIT AU |»0l$CIIE M? TEDEN ODPRTIH VRAT OD 2. DO 7. JUNIJA Stara cesta 25, Kranj (Gorenjski sejem) NOVA MAZDA 323 P Y.C.C. d.o.o. tel.: 064-222 626 NOVI LANOS AVTOHIŠA STRIKOVIČ tel.: 064-221 626 sodelujte v nagradni igri in oddajte j kupon pri obisku salona I Ime in priimek: ..................................... Naslov: ............................................... J. •..............•.....................X Jjtek,30. maja 1997 29. STRAN • GORENJSKI GLAS VREME Vremenoslovci nam za danes napovedujejo precej jasno, zvečer in ponoči pa so možne Padavine. Jutri bo delno jasno s spremenljivo oblačnostjo, v nedeljo delno jasno in suho, še naprej pa bo razmeroma hladno. LUNINE SPREMEMBE Včeraj je zadnji krajec nastopil ob 9.51, kar naj bi glede na Herschlovem vremenski Hjuč napovedovalo spremenljivo vreme. ftfJE ZVEZDE OSVAJAJO SLOVENIJO S« in the Act, Luciano Pavarotti, Michael Jackson. Per, da smo dočakali čas, ko tudi nam ni več treba v tujino na nc?rte svetovnih veljakov, ampak oni prihajajo k nam. genski Caught in the Act, kot radi imenujemo NAPO-^WE, $o nam zaUpaiii da niso nastopili kot predskupina Sv°jirn idolom, ker se organizatorji ne odločajo najraje za P°dobne skupine. Morda pa se bojijo škandala, ki bi nastal, če bi ^i Napoleoni zasenčili Caught-ovce... Verjetno ste že slišali, Morajo Napoleone pred oboževalkami varovati policisti, saj )e recimo v Škofji Loki zgodilo, da so po koncertu navdušene letnice blokirale vse izhode iz dvorane, tako da njihovi sjenci niso mogli ven... S^sta pa bo kot kaže Slovenijo pretresel še en mega zvezdnik 'CH/1EL JACKSON, ki se je zapisal v zgodovino glasbe z Jlk<> ploščo Thriller. Od izdaje plošče, decembra 1982, je bilo To*L niče, zahvale 1240 Kmetijska oofl 1250 EPP 13.00 Voščila 13.50 gj 14.00 Voščila 14.50 EPP 15.25 15.30 Dogodki in odmevi RS 1jJ'J2 EPP 17.20 Hitro, daleč, visoko 17*5 EPP 18.20 Nagradni kviz Kina KJR 18.50 EPP 19.30 Večerni pro9ra,!L Glasba po izboru Marijana Kozeff 24.00 Zaključek programa Radia W> R TRŽIČ Oddajamo od 10.00 do 15.30 na ^ stereo 88,9 in 95.0 Mhz. .j. Pozdravu iz studia ob 10:00 bo s** Klepetalnica. Ob 11:30 bomo Wg prisluhnili oddaji Minute za f18^ zdravje, ki jo posvečamo odhodu dopust z otrokom. Točno oP^'rJ torej ob 12:00, se bomo sprehodili Tedenskem mozaiku in pregledlai j pomembnejše dogodke, ki so s* naši okolici zgodili v preteklem teo Ob 1210 vas vabimo, da prisluh"" Nedeljski duhovni misli. Sledil " pogovor o aktualnih temah s tržis Županom in poslancem, Pavlom , parjem. Obvestilom boste lahko F sluhnili ob 12:50. 13:10 je čas* Osmrtnice in zahvale. Sledile PjJJ glasbene čestitke. Za prijeten ko delovnega tedna bomo ob 1*JJj| Roskrbeli tako, da bomo zavr olovrat domačih. R TRIGLAV Dobro jutro 7.00 Druga jutr*! ka 7.50 OKC 8.00 Mmn vTWS 11.—i «/ji00 Trgovina Triglav lgs 12.00 Osmrtnice, f*2k 6.30 kronika 9.30 Uvod 10.i Mah oglasi voščila 13.00 Nedeljska tema ija Voščila 15.30 Dogodki In odmevl >"đj Voščila 17.00 Nedeljski gost: i* Muster 19.00 Minute za l)0^-resne glasbe 19.30 Zaključek P™ ma R SORA 8.00 Napoved programa 8,4J:..ai, zgodovinski spomin 9.00 AyW^, tema - Poslanska pisarna H*0"« we-jeloški tednik 11.40 Kino 12^.tltK« deljska duhovna misel 12.30'^Pfjr 13.30 Čevljarski spomini 14-, ^pii8 deljsko popoldne 15.30 RA 16.00 Glasbena zmešnjava 1 ^ Nedeljsko srečanje 19.30 OdP programa R RGL KRIM: 100,2 MHz-ŠANCE: LJUBLJANA: 105,1 MHz 6.30 servisni program, ceste, vreme. \^ busni promet... 7.00 2. jutranja * }o ka, prenos Ra Slovenija ,jSK" Kallčopkova druščina 8.30 *fiSM jutro 8.35 Skriti mikrofon 9."/VO* 9.30 Kam danes v Ljubljan vr Duhovna misel 11.00 Nedeljski ^ vor 12.00 Dvoglavi levji car • ^'»»K* 13.00 Mali RGL 15.00 N«a*]&r Informacije 15.15 Novice '^JkP tovna zbirka hitov 16.00 NfSjSj; reportaža 17.15 Novice 17J»|\^JJJ ka dežurstva 17.45 Dee Jay VJ» ^ Skriti mikrofon 19.15 Novice ^ Vreme 20.00 Od San Rer"a °0 P'rC Rema, pripravlja in vodi lO" ,ep-21.00 Ponovitev pogovora t kim gostom 22.00 Nočni P'"» RGL-a R OGNJIŠČE 5.00 Jutranji program J*w2# misel, svetnik dneva 7.30 P°r°cl>al1' Kmetijska oddaja 8.30 Dop NC 9.00 Prenos svete maše T£ deljska reportaža 11.00 Po'f ', tes* Zvonjenje 1215 Naši P9sf,^da^l tajo in pozdravljajo 15.00DoP°» jiu informativna oddaja 15.30 Naši šalcl čestitajo in pozdraviWP -(Mj jevanje 18.30 Večerna Infor #9 odda a 20.15 Radio Vat kan Sakralna glasba 21.35 Radijs* ,0K» 22.00 Ponovitev verske »doaj. gpf nih radijskih postaj 22.30 Noč beni program krim. NEVAHNO CENTER amer avant. spekt SVETNIK ob 16.30, 18 45 In 21 url STORŽ'č arr ^ _ " TVEGANJE ob 17. uri. hrv. kom. KAKO SE JE ZAČELA vYFn|jEv£ MOJEM OTOKU ob 19. In 21. url ŽELEZAR amer. znan. fant. •P™,nfo*VJ& VRNITEV ob 18. url, hrv kom KAKO SE JE ZAČELA VOJNA NA MOJI Mi u pfl0< 20.30 uri RADOVLJICA - LINHARTOVA DVORANA amer drama UUDSI v£ a^e LARRVJU FLINTU ob 18 uri, amer drama ANGLEŠKI PACIENT ob HIOVA DVORANA iimui drama i " ' ,„ f p »n-t K drama ANGLEŠKI PACIENT ob 21 url B L *flpc(M 18. uri, amer drama LJUDSTVO PROIH^q30 £ FLINTU ob 21 url ŠKOFJA LOKA amer film ZA VSAKO CENO bo 18 30 m 1» ŽELEZNIKI amer kom TISTEGA ČAROBNEGA DNE ob 19 url DOVJE »"TL«! $1** mladino MATILDA ob 18. uri, amer drama LOV NA ČAROVNICE ob 20. un/^rjA0" znan. fant. tlim IMPERIJ VRAČA UDAREC ob 18 uri. amer tlim SAMOTNA i«1-20.30 url V Odprte strani G L A OVA R Fotografija: Janez Pelko GLASOVA PREJA 1997, petič Zakaj ravno na Brezje, k Mariji t/ ..... v.____iv__M~„~Vn nhlerpn-s nonotno valico in ču Naneslo je, da sta se v soboto, 24. maja 1997, n, ^rezjah srečali dve posrečeni pobudi: , ll*sova preja na temo Slovenci in Marija, na ,-,a'|r° ie Priromala tudi skupina boljepotnikov birov in z njimi pisec teh vrstic. Gost preje ni u ?!nče drug kot dr. Franc Rode, novi nadškof Iv ianski> njegova gostitelja p. Ciril A. Boiič, yardjjan frančiškanske redovne hiše in rektor iT j 6 Mariie Pomagaj in Joie Delman, sodovinar. Med publiko pa so častno mesto sedali prav romarji iz tirov. Po eni od brezjanskih poti ,Pre za neformalno boijepotniško skupino, 1se na Brezje poda vsako leto v šmarničnem Letos so odšli na pot dvanajstič. Zberejo *ob p€(ih zjutraj na Dobračevi, pri Temelju, ytrnor pridejo z vseh koncev doline. Tudi pot orna je vsako leto enaka. V začetku pa je bila *azi*kovalna''. Pobudnika tega početja, An-BP Beovič in Franc Temelj, sta hotela odkriti ^raso", po kateri so Zirovci hodili na JtZjansko boljo pot ie v starih časih, na rlno "pravi", romarski način: peš. Odkar se je Ml javni in zasebni potniški promet, so se ^teČ te reči popolnoma spremenile. Po 2. Po°kni VoJni ie najprej nekaj telav. tal ° hudo Je bilo v letin> ko ie W za ^odnika na avtobusu ob 4.40 neki pre-$r/«fe** ^enskam, za katere je posumil, kam aw l resnici" namenjene, sploh ni pustil na sta [,romarJi so imen P™0 ^€ta v tkanju "prave" poti nekaj telav. Ko hodiš po ^ danes, se ti zdi tako rekoč "logična". Naj jo kon^? začrtam- z dobračevskega, gornjega kia °a ^rovske kotline, smo jo mahnili kar po jj"«! cesti, ki vodi v Skofjo Loko, do Trebije. sper"0 prestoPili na starejšo in oljo cesto, ki je krati0 nad ni°' d° Pogare, od koder je le še 'ek odsek po glavni cesti do Hotavelj. Tu se hia,navzg°r, čez Hlavče njive in Brda na gr- €nski vrh in skozi Gorenjo Ravan in ir$€ do vikendov v Podvrhu, od koder je , osamo še nad Četeno Ravnjo do Zapreva-Slran * Se poi Preves' s P°lJanske na selško stnu/(^apreva^a naprei Pačimo starovrška nek i' 5e> Pokrita z visoko travo, zdijo krotka- Ko obkroliš Stari vrh, nadal-ZQ P° Pobočjih na desno, skozi Rovt in gozd nekJlT ^° Jase' ^er stoi* znamenje. Tu se hapr ■ Počije, za kratko malico. Potem pa v £vf» sk°zi Zgornjo in Spodnjo Golico, spust *l8u.hi' V Martinovo klet, a ne za dolgo. Ko je hapr jena tekočina nadomeščena, se gre Povse)' °° Selnici navzgor. Ko se dolina ^ *m zolit zapustiš cesto in stopiš čez vodo dvio*Sno> na sleZO, ki se potem neizprosno sv. j'«« vse do Jamnika. Preden prideš po cesti u8led t m°Za> preden na desni pod sabo ni*kQ brezjansko ravan, je še ena boljepot-strQn!a%a z znamenjem, podobna oni na drugi ^edi'f ine Selška dolina je prekoračena, blizu j° kratek počitek v lovskem zavetišču k°VQtiamnika in P° niem spust v Kropo. V hrQtn m trgu se je šlo običajno v Kovaški sm0 lja Juno Ker je gostilna trenutno zaprta, spustu ^ar nad Kropo in se v dolino raje bpni nekoliko nilje. Pri Iskri smo šli čez Af,la?° tn skozi Zgornjo Dobravo in slikovite e. do Save, ki jo prekoračimo čez eni most v Globokem. Srečanje z reko g°n*orji: Občina Radovljica, Gostišče ZVON MU?; G(ist'/na ADRIJAN Črnivec, Gostilna inuni Crofrec, ELKOTERM, d.o.o. Brezje ^-^5^.0.0., Izdelovanje pijač Brezje Pred Katedralo po štirinajstih urah hoje je nekaj posebnega, tudi zato, ker veš, da Brezje zdaj niso več daleč. Samo še čez Dobro polje je treba in čez glavno cesto, kjer komaj ujameš vrzel v kolonah avtomobilov, da skoznjo pretečeš in po zadnjih nekaj sto metrih dobrih 50 kilometrov dolgega in vsaj 14 ur trajajočega boljepotniškega marša si pred gorenjsko baziliko. "Veselim se, o Bog, / da mi daješ to moč / in ta nepremagljivi poklic / biti romar k Mariji na Brezje." Tako se glasi zadnja od enaintridesetih pesmi v knjigi Šmarnična romanja (Žiri, samozalolba, 1995j. In tako je občutje, ki ga je znal tako imenitno ubesediti Franc Kopač, dolivi ga pa nemara še marsikdo od tistih, ki smo zmogli peš prehoditi to dolgo pot. Knjiga, ki jo je z občutkom in domiselno oblikoval akademski slikar Stane Kosmač, vsebuje 31 fotografij (po eno za vsakega od majskih šmarničnih dni) najmarkantnejših postaj na romarski relaciji Žiri-Brezje; zraven vsake od fotografij Franca Temelja je pesem Franca Kopača. Anton Beovič, "ideolog" tega početja, je na zavihku platnic dodal svojo razlago. Srednica in besednica Saj res! Potem ko smo si ogledali historiat našega romarskega podviga, se ozrimo še k njegovim temeljem in smotrom. V čem je teološki fundament vsega skupaj? Najprej sem se hotel s tem vprašanjem spraviti nad prijatelja Franca, ki se piše Temelj. Pa sem mu prizanesel; ali ni dovolj le to, da pri vsakem od romanj nosi odgovornost organizacije! Tako sem s svojo radovednostjo kar med potjo obremenil ideologa. In glej: ta je sploh ni vzel kot breme! Poganjajoč v enakomerno neustavljivi pohod svojega markantnega telesa, so mu bila teološka vprašanja prej v olajšanje kot v breme. Če sem ga prav razumel, izpostavlja Anton Beovič trojno razselnost boljepotništva v tem primeru: iskanje zgodovinskih poti in korenin, bogoslovni fundament in osebno prošnjo, od tirov do Brezij "Dobro pišete, g. Miha, samo včasih ste precej poredni... naslovljeno Mariji Pomagaj. Prvo smo orisali. Druga je v tem, da je boljepotništvo eo ipso pot k Bogu. Ker k njemu osebno ni mogoče, ga je treba iskajoč prepoznavati širom po njegovem stvarstvu. V tem iskanju pomagajo "posredniki", sveta bitja in osebe, med katerimi je Slovencem najblilja Marija. Bog je telavno, pojmovno, čutnonazorno nedosegljivo bitje, Marija je "srednica in besednica", ki ti s svojim posredovanjem omogoči pogovor z njim. Pri tem jo skuša vsak romar po svoje izkoristiti; v sebi nosi neko čisto osebno prošnjo, ki se nanaša na zasebni blagor, največkrat na zdravje. Ker sem javnosti razkril, kako na to reč gledajo drugi, bi bilo pošteno, da zapišem še, kako jo dolivljam sam. Dolivljam, pravim, ker kakšnih posebno globokih pogledov vanjo ne premorem, preprosto zato, ker se v njo nisem poglabljal. Prva od omenjenih razselnosti (zgodovinska) mi je sicer zelo blizu in ta me je takoj pritegnila. Kjer je zgodovina, mora biti še prej zemljepis, saj prva brez drugega sploh ni mogoča. Reči hočem, da lahko takšno romanje vzameš tudi kot pohod, kot "van-dranje", kot neke vrste turizem. Ki pa bi bil, če bi bil zgolj to, hudičevo naporen. Kdor bi bil povsem brez vere, se na tako pot sploh ne bi podal. Peljal bi se z avtom ali pa še tisto ne. Vera sama je pa spet zelo širok pojem. Čisto brez vere ni po mojem nihče. Tak bi bil tudi brez vsakega upanja. Verovati (imeti upanje) je ena najvišjih zmolnosti našega duha. Nekateri (Hegel) menijo, da je celo za spoznanje višja od estetske, tiste, s katero poulivamo in dojemamo umetniška dela; nad njo naj bi bila samo še zmolnost čistega, pojmovnega čudenja in mišljenja, takega, kakršnemu smo priča v matematiki in "čisti" filozofiji. Biti veren torej ni nekaj ekskluzivnega. Veren ni samo izpričani katoličan, ki si s pripadnostjo Cerkvi in delovanjem v njej skuša zagotoviti posmrtno livljenje. Verni so bili tudi tisti, ki so bili v komaj minulih desetletjih z "vero v boljše čase" pripravljeni storiti marsikaj, da bi jim (nam) bilo boljše le na tem svetu. Veren je naposled vsak, ki upa. "Kaj pa ti, si upaš biti veren?!" bi me lahko zdajle ali kadarkoli kdo povprašal. "Si", porečem, čeprav tega ne izkazujem na "krajevno običajni" način. Hkrati moram priznati, da se nisem na opisani šmarnični poti čutil Bogu nič blilje kot sicer na kaki drugi poti ali v "kontemplativnem" (premišljujočem) mirovanju. Bojim se, da nisem v tem oziru v svojem osebnem razvoju prišel nič dlje kot staroslavni Spinoza in njemu podobni, ki so Boga videli skritega in hkrati razodetega povsod v naravi (Deus sive natura). Ta drla je sicer kapitalna, vendar ni pretirano osebna, to vem. Vprašanje je namreč, kako se v tej pozi obrniti na Boga z osebno prošnjo, v neki čisto konkretni zadevi. Ali boš za to poprosil orla, ki leta visoko pod nebom, ali sodruga, ki je sam v telavah? Tu je kleč, priznam. Da bi se obračal na Marijo Pomagaj, ne zmorem. Najbrl zato, ker nisem bil vzgajan v tem duhu. Tako moram priznati, da prišedši na Brezje "srednici in besednici" sploh nisem posredoval svoje ube-sedne, v molitvi ali zapisu izralene prošnje. (To seveda imam.) Svojevrstno duhovno dopolnilo tistega dne sem našel ob Glasovi preji, ko sem prisluhnil besedovanju prej omenjenih. Vrhunec dneva pa je bil zame v tem, da sem se mogel osebno srečati in pogovoriti z gospodom nadškofom, ki ga poznam in cenim po tistem, kar je napisal. In to sodi v vrh vsega, kar se ta čas objavlja na Slovenskem. Največje molno priznanje zame je bilo, ko mi je povedal, da je tudi on bral moje članke. "Samo včasih ste pa precej poredni," mi je očital. Tega si seveda nisem upal zanikati. Še več: kar na hitro sem obljubil, da se bom skušal poboljšati. "No, malo hudomušni pa le ostanite," je sklenil dobri mol. Drugega mi tedaj tudi ne preostane. GOKKNJSKI GLAS / stran 31 / Kranj, maja 1997 Organizator Glasove preje: Andrej Žalar G L A S O V A P R E j A Fotografija: Janez Pelko GLASOVA PREJA: Zgodovinar Jože DEŽMAN z ljubljanskim nadškofom in metropolitom Triglav, Vrba s Prešernom in Voditelj preje, zgodovinar Jože Dežman, je predstavil in spraševal nadškofa dr. Franca Rodeta in patra, mag. Cirila Božici in svetovljanska moža. Tako sta mu tudi odgovarjala. Romarske Brezje, Triglav, Bled in Vrba tiste slovenske oporne tock&> Jože DEŽMAN je uvedel pogovor z mislimi, da sta oba spoštovana gosta kot cerkvena dostojanstvenika tudi državljana sveta in kot taka tudi romarja. Pater Ciril je magistriral iz slikarstva v Avstraliji zelo znanega slikarja Rapotca, sicer slovenskega rodu, dr. Rode, nadškof ljubljanski, pa prihaja k nam iz Rima, s fukcije tajnika papeškega sveta za kulturo. Oba sta tudi kulturnika. Oba sta bila vprašana za mnenje o romanju, romarskih navadah in svetovljanstvu. Človek venomer potuje Dr. RODE: "Moje doživljanje krščanstva in romanja sem tu pa tam že malo opisal, med drugim tudi v intervjuju, ki je bil objavljen v moji knjigi Za čast dežele. Sam doživljam krščanstvo kot radost in svobodo. Krščanstvo je tisto, kar daje smisel mojemu življenju. Krščanstvo vnaša v moje življenje dve bistveni dimenziji: dimenzijo večnosti in dimenzijo smisla. Dimenzija večnosti je v tem, da človeku, ki jo je izgubil ali je nikoli ni imel priložnost živeti, nekaj zelo pomembnega manjka. Razlagam si, da je človekovo bivanje na tem svetu v bistvu potovanje, saj človek ni statično bitje, ampak je popotnik. Človek mora nekam iti. Človek nekam gre. Ne predstavljam si človeka, ki bi razlagal svoje bivanje kot stanje na mestu. Že znani slikar Gauguin, ki je slikal na Tahitiju, je omenil tri bistvena vprašanja: od kod prihajamo, kaj smo in kam gremo. Meni kot kristjanu odgovarjata na ta vprašanja evangelij in sveto pismo. Pred seboj imam neko pot, ki je dejansko brez meja. Pri človeku, ki bi bil pri tem omejevan, bi bilo psihološko ravnovesje hudo ogroženo. Krščanstvo mi odpira neizmerno, brezmejno prihodnost. Ta prihodnost se imenuje Bog ali kot je dejal prerok Izaija: Nova zemlja in novo nebo. Romanje je nekaj pomembnega v vsaki religiji, tudi v krščanstvu, v Evropi in v slovenskem narodu. Goethe je dejal, da se je Evropa rodila na romanjih. Romarske poti so povezovale evropske narode. Tudi Slovenci so hodili na Lušarje, današnje Višarje, pa tja, kjer sveti Anton Jezuščka varuje, to je v Padovo. Romanje je pomembno za vsakega kristjana, zelo važen pojav v slovenski in evropski vernosti. Kristjani so in še pojmujejo naše življenje kot potovanje ali romanje, kar daje smisel človekovemu življenju in kristjanovemu bivanju na svetu." Na Karavankah ni konca sveta Mag. pater CIRIL: "Novi, drugačen svet človeka razumljivo zaznamuje s spoznavanjem novega življenja, novih navad, novih ljudi, novih običajev. Ljudje smo popotniki. Če ne bi bili popotniki, ne bi hodili po svetu in spoznavali nova obnebja. Meni je dala Avstralija velik pečat in me zaznamovala. Zaznamovali so me Slovenci, ki so tam doli in jih je okrog 25.000, največ v treh velikih centrih Sidnev, Adelaida in Melbourne. Imajo štiri Potni listi Pater mag. CIRIL: "Oba sva doživljala obnebje južnega križa. To je drug svet, to je svet drugačnih zvezd Argentina je dala nadškofu in Avstralija meni svoj pečat. Jaz imam avstralski potni list, gospod nadškof pa ima verjetno vatikanskega ali pa ga je imel." Dr. RODE: "Imam vatikanski potni list, nisem pa vatikanski državljan. Vatikan je edina država, ki potne listine ne povezuje z državljanstvom. Nikdar nisem hotel biti državljan katerekoli druge države. Najprej sem bil jugoslovanski državljan, čeprav mi njen režim ni bil ne vem kako po volji. Odklonil sem tako argentinsko kot francosko državljanstvo. Imam samo slovenskega in nikdar ne bo kakšnega drugega vzel." Pater mag. CIRIL:"Avstralija je velika, Avstralcev pa je samo 18 milijonov. Zato naj mi bo odpuščeno, da sem tudi avstralski državljan." Letošnjo peto Glasovo prejo med obiskom ljubljanskega nadškofa in slovenskega metropolita dr. Franca Rodeta ter gostitelja gvardijana Frančiškanskega samostana na Brezjah ter rektorja bazilike Marije Pomagaj patra magistra Cirila Božiča so program popestrili tudi: pritrkovalci pod vodstvom Toneta Platunjaka z Brezij, s pozdravom na orgle in recitacijami med prejo Mateja Jan, otroški zbor pod vodstvom Tanje Vilfan in mladinski pevski zbor pod vodstvom Mojce Dežman. Poskrbimo za Jegličev dom Martin ERKLAVEC, begunjski župnik In radovljiški dekan: "Mit Brezij je postavil v življenje naš rojak, škof Bonaventura Jeglič, rojen v Begunjah. Za moto je izbral Pridi k nam v tvoje kraljestvo po Mariji. Jeglič je ustanovil tudi zavod v Šentvidu. Žalostno je, da je rojstno hišo tako uglednega rojaka dovoljeno podreti. Sedaj je še čas, da to preprečimo." svoje cerkve. Kot poje Tone Pavček, katerega poezija je izseljencem zelo pri srcu, nosijo v sebi bolečino domovine. Tu na Brezjah vedno sprejemam te ljudi. Domov prihajajo na obiskin slišim, kako umirajo. To se dogaja generaciji, ki je odšla na tuje po vojni. Da, v sebi nosiš dodatno bolečino, ki je tisti, ki ni živel v tujini, ne pozna in je nima. To je bolečina, je pa tudi veliko spoznanje. Sam sem bil 10 let v Avstraliji in poznam deželo in njene prebivalce. Avstralski frančiškani radi prihajajo sem in ravno sedaj pričakujem na Brezjah provinciala avstralskih frančiškanov. Profesor Mahnič je rekel: Človek, ki dve leti preživi na tujem z odprtimi očmi, naredi fakulteto. To je res. Človek dobi nova spoznanja, toleranco, drugačno širino. Potem lahko doživlja tudi krščanstvo, kot je rekel nadškof, osvobajajoče, ne pa v strahu, zaprtosti in utesnjenosti. Slovenci smo velikokrat utesnjeni. Mislimo, da je naš svet s Karavankami sklenjen. Ta majhnost se rada naseli v doživljanje sveta in samega sebe, pa tudi v doživljanje Boga in izkustva vere." Gorenjci smo ustvarili nacionalne mite DEŽMAN: Mislim, da sta takšna širina in odprtost potrebni. Nadškof si je dal v svoj grb napisati: Stati mu obstati. Mislim, da se to njegovo geslo povezuje s širokim dojemanjem naše zgodovine. Med 12. in 15. stoletjem je bil velik del od takratnih 70 milijonov Evropejcev stalno na romanju. Tako je nastajala prometna logika kontinenta. Proizvodnja spominkov in motivov je ena od temeljev evropskega kapitalizma. Rojevanje odprtosti v svet dejansko lahko pripišemo romarjem. Če pogledamo natančneje v slovensko romanje in v ta naš gorenjski prostor nekaj kilometrov naokoli z Blejskim otokom, Lescami, Ljubnim, Kropo in Brezjami, vidimo, da je bilo romanje ena od osi svetnega, ne samo duhovnega življenja v naših krajih. Nadškof je svoj prvi pastirski nagovor zaključil z besedami: "Pri tem naj nam bo v pomoč priprošnja Device in Matere z Brezij. Njej se na začetku svoje škofovske službe s sinovsko vdanostjo izročam. Naj me ona varuje in vodi pri tem odgovornem poslanstvu." Mislim, da je umestitev Brezij kot slovenskega duhovnega središča s tem pismom potrjena. Sprašujem po dvojnem pogledu: prvi je pogled Gorenjca in metropolita na Brezje, drugi pa pogled direktorja brezjanskega središča. Dr. RODE: "Glejte. Dobro me razumite. Vsak narod potrebuje nekaj trdnih opornih točk, nekaj trdnih temeljev. Če me ne boste narobe razumeli, bom izgovoril besedo mit. Vsak narod potrebuje nekaj mitev. Po neki Kdo je kdo Dva Gorenjca in Dolenje Dr, Rode patru Cirilu: "Si ti Štajerci Pater Ciril: "Ne. Dolenjec." Dežman: "No, glede na njegovo univerzalnost in spretnost se tudi med Gorenj dobro znajde." Dr. Rode: "Se opravičujem zaraa\ gorenjske baharije. Mi smo vsi Slovenci in to je najlepše, kar more biti na svetu. Pater Ciril: "Gospod nadškof me I* vprašal, kako bova speljala nocojšn) pogovor. Odgovoril sem mu: kot profe*0'. in kot študent. Gospod nadškof je bil tnoj profesor. Na izpitu je tako, da mora štuaefl. več govoriti in profesor zelo malo. Nocoj pa upam, da bom jaz profesor in gosp0^ nadškof Študent, ker bo, vsaj upam, vec govoril." naravni logiki smo bili Gorenjci sposo ustvariti slovenske nacionalne mite. Vsi tflJ ' mogoče štirje so na Gorenjskem. PfV' \ Triglav. Poln je vsebine, polno je m°*U pojmu Triglava Drugi je Vrba s Prešerno To je nenadkriljivi slovenski glas. T° L gorenjski glas. Tretji temelj ali mit slovel so Brezje. Mit Marije z Brezij je, kot s zapisal v neki svoji knjigi, najčistejši lZ.j6 slovenstva. Poglejte Marijino sliko. P°P L njen pogled. V njenem pogledu in ot>razi* zrcali najčistejše slovenstvo. Izžareva dobroto, usmiljenje, željo varovati. To je j1 t kar je potrebno za zdravo življenje in trd j nekega naroda. Čeprav mislim, da tu^fo dvorani niste vsi verni, mi kot na j3 k dovolite misel, da religiozni element sp^1 _a nacionalni psihologiji, k temeljem s'°ven!Lrn0 naroda. Mi ne moremo biti in nikdar ne D (£) narod ateistov. Ta religiozni elemen , ^ krščanstvo, ki nas povezuje z davnimi sto Karantanije in z našim prihodom na to tfi ^ ustvarja neko zaokroženo celoto. ^r'^a^n0st> našemu narodu trdnost, Prešeren izpovedi v Brezjanska Marija pa nežnost in °dPrtoo2r)i onstranstvo. Brezje imajo v slovenski relig', ikonografiji in psihologiji absolutno p°*f ^ mesto. To čutijo tudi naši ljudje zunJJ/njCi, glede, ali so Štajerci, Prekmurci, D^K\9 Primorci ali Gorenjci. Niti Sveta gora, "{J^0 gora, Nova Štifta, niti Crngrob se ne ta^ v SVAif*s! primerjati z Brezjami. Povsod po slovenskih vernih domovih, od Buenos do Sidnevja, od Toronta do Cleveland^.^ severu Evrope, boste našli Brezjansko M.. in nobene druge, ker je ona slovenska Ma Nadaljvanje na 33- Sponzorji: Prijazni domačini, kjer so gostje vedno dobrodošli in kjer si prizadevajo, da so dobro postreženi, so ZVON, ADRIAN in MLAKAR. Gostišče ZVON Brezje, Gostilna MLAKAR je na začetku Črnivca, Gostilna ADRIJAN pa na križišču na Črnivcu, kjer se odpravite na Brezje. V neposredni bližini oziroma Gostilna ADRIJAN Črnivec in nasproti bazilike Marije Pomagaj na Brezjah pa je Gostišče ZVON. V soboto zvečer so se resnično zelo lepo potrdili po gostoljubnosti. Gostilna MLAKAR Črnivec_A/a/ vam jih zato še enkrat pnporočlmo. Radi vam bodo postregli In ustregli vašim željam, če jih boste obiskali. Organizator Glasove prejo- Andrej Žalar G L O V A R E Fotografija: Janez Pelko Francem RODETOM in brezjanskim patrom mag. Cirilom BOŽIČEM Brezje z Marijo so miti slovenstva rod nadškof je rekel, daje Marijino obličje je^lsteJŠi izraz slovenstva. Jaz bi ga dopolnil: rJ|aJ^stejši izraz in najlepše se razbira iz misli marjev, ki gredo okrog Marije. To dobro ve i P°d Jože, ki raziskuje zapise romarjev v *%h za kapelico." khv ^0DE: "Vidim, da beseda mit ne gre L"ka iz ust. Naj vam povem, da ima beseda fer • Pomena- V preprostem, vsakdanjem ^'jenju je to nekaj neresničnega. Vendar ima ,re|.d°'ga leta beseda mit, predvsem med d^'ojogi, ki raziskujejo ta pojav, tudi čisto r n P°men in pomeni zgodbo o temeljnih ilivj nostih življenja, o temeljnih danostih )0 JenJa. kot so začetek, konec in podobno. « ,narno mite o stvarjenju, o smrti, o odre-pJU- To niso bajke ali neresnične reči. Te Jeni°V\di izražajo najgloblje resničnosti živl-ajj' ' ,V tem pomenu uporabljam besedo mit New! • °rezJanske Marije, ko govorim o {|fJgiobljih težnjah in potrebah slovenskega 0veka." : "Med življenjem in mitom je v knjioal?nacaJ- Zapisi v brezjanskih romarskih 'žP°veH S° s^ov't 'zraz neke *e'Je nekaJ SVefan • na SV0J naCm> Pa ' m pražnosti. tudi dokaz ^rezjanske izpovedi l\p®toUtJa> napisana v romarskih knjigah las^ji Pomagaj na Brezjah, so znamenja tis?' pa na svetu narodova duša ni tako U°, ^Pisana kot na Brezjah. Nekdaj bi fir,, °, izdali Brezjansko pesmarico, je P0^al JoU Delman. N*ty utrinkov iz knjig. ie Q Brezjah stanuješ, v nebesih kraljuješ, mliAn* Mariia v nebesih za nas. Saj si Pri rt ' ^a prosila tam gori v nebesih £°gu za nas. (4. avgusta 1983) fir *:° sem bila srečna, ko sem prišla na kat* in sem videto prezlato mater boljo, bj r° sem tako lelela videti in si želim, da Uri° *e rnnogokrat obiskala. Srečna in (14. september 1958) rn0:'a barija, milostna, ti presveta, ti veš za KQjint$orJe> ki najboljše poznaš vse moje PlQJlmne}Še trpljenje. Pokrij me s svojim ... (rn in oodi z menoj vsak hip $e enkrat mati. Poz-avgust 1972) *"«WiV» a la vse> mila m°ia eZjah Junini "oči sem Marija pri tebi na °(ehs ce se ,m topi, ko te gledam, in v ttlirf. Vj1' ^rijo solze. Izpolni mi to, kar si Slav SePtemher 19f>0) p0n*očni brezjanska mati, o Marija ^ih »i ^ s' uPanie Slovencev, ti si ^ezdi kralilca- Koliko si solz utrla, shQjnic "Panja prižgala, kolikim si v Ikntej iUfskl Povito pomagala. Ti rala dnem i,duh' naie kriie in teiave- Dan ^Qva /pa dobrote s prestola svoje slave. h' Pomočnica. (21. junij 1962) Nadškofovi odgovori na vprašanja občinstva Povejte šolskemu ministru "Rekel bi, da vaše opažanje nizanja ravni vernosti in zbranosti drli. To se opala na drugih področjih, tudi na področju religioznega izražanja in ravni kulture, ki smo jo pri nas v zadnjih petdesetih letih v primerjavi z evropsko znižali. Po moje temeljite spremembe na mah niso mogoče. Ko sem bil profesor na ljubljanski Teološki fakulteti, sem študentom, ki so večinoma prihajali iz državnih gimnazij, dejal: vse, kar ste se naučili pri zgodovini, pozabite. Ne gre toliko za točnost ali resničnost podatkov, ampak sta zgrešeni vizija in okvir zgodovine. Vendar tudi slušatelji Teološke fakultete enostavno iz tega okvirja niso mogli. Enako opalam pri naših novinarjih, ki upam, tudi kaj tujega preberejo, vendar so še vedno ujeti v tisto vizijo zgodovine, ki jo je podajal prejšnji režim in je bistveno odvisna od prejšnje ideologije. Tega ne moremo spremeniti na mah. Ena stvar pa je mogoča takoj: radikalna sprememba slovenske šole. Prisotne so težnje, da se v bistvu nič ne spremeni. Če bi se v doglednem času kaj moralo spremeniti pri nas, potem se mora naša šola. Povejte to šolskemu ministru." (Odgovor na vprašanje oziroma mnenje dr. Majdlča) Katoličanov ni nihče vprašal "To, kar sem ob svojem nadškofovskem nastopu predlagal, je nekaj povsem normalnega. Predlagal sem popolno normalizacijo odnosov med Cerkvijo in državo v Sloveniji. Pravni status ni definiran. Določilo, da sta Cerkev in drlava ločeni, se lahko razlaga različno in lahko čisto pravilno in sprejemljivo. Kakšna evropska ustava ima še to formulacijo, večina pa je nima. Kaj sploh pomeni ta ločenost. Ta formulacija je vzeta iz stare jugoslovanske ustave in marsikdo jo razume kot izločitev cerkve iz javnega livljenja, nekam na rob, v zasebnost. Če se je predsednik Milan Kučan udelelil mojega škofovskega posvečenja, že vpijejo, da je kršil določilo o ločenosti države in cerkve. Drugo je vprašanje šolstva. V deželi, ki je v svojem jedru katoliška, v kateri je krščenih 83 odstotkov otrok Slovencev, kjer se 72 ali 73 odstotkov državljanov izjavlja za katoličane, se cerkev popolnoma ignorira in se je ne povabi k snovanju koncepta slovenske šole. To, kar lelimo kristjani oziroma katoličani, je normalno. Ustava govori o pravici druline in staršev prei oblikovanju šole. Je kdo od ideologov nove šole starše sploh vprašal, kakšno šolo lelijo. Naj bo jasno, da Cerkev s konceptom, ki se sedaj uresničuje, ni in ne bo nikdar zadovoljna. Trudila se bo za njegovo zboljšanje, pri tem pa bo upoštevala vse komponente slovenske družbe, tudi neverne in drugoverce. Glede imetja ima Cerkev fleksibilno stališče. Na primer gozdovi. Nekaj bi jih Cerkev vzela, za del pričakuje odškodnino, nekaj pa bi jih podarila. Glavno je, da dobi Cerkev sredstva za uresničevanje svojega poslanstva. To je stvar pravičnosti. Na ta problem je Evropa zelo občutljiva. Če bi tolili vlado na evropsko sodišče, česar ne bomo storili, bi sodišče dalo prav nam. Vendar mislim, da smo Slovenci toliko pametni in spravljivi, da bomo znali te probleme rešiti med seboj. Ne lelimo škodovati ugledu slovenske države, pa naj ima takšno ali drugačno vlado. Vendar naj nas vzamejo resno." (Odgovor na razmišljanje Franca Klndlhoferja o pomeni Cerkve za slovenski narod in slovensko državo) Javnost sprejema grdobije "To je o tem končano. O politiki jaz ne bi več govoril. Glede politične kulture in odnosa medijev do Cerkve pa trenutno ne vidim molnosti za naglo zboljšanje stanja. Potrebna bi bila nova generacija časnikarjev, medijskih delavcev, ki bi imeli drugačno miselnost, drugačen pristop, drugačno kulturo. V primerjavi s tujimi časniki spoznavam boleče presenečenje, na kako nizko raven se spuščajo naši mediji s članki in pismi bralcev. Še tako laični časopis v Franciji ali Italiji ne bi objavil kaj takega. Čudim se, da javnost, ki ponavadi postavlja merila ponašanja, molči. Lahko se zgralaš, lahko te je sram, lahko si ogorčen, lahko si lalosten, več pa ne moreš. Javnost bi morala reči: poslušajte, takih porkerij po špansko ali svinjarij po slovensko pa ne bomo brali. Dokler ne bo tega, se bodo takšne objave nadaljevale. Ne vem, zakaj se nam to dogaja. Ali je to povezano z našo miselnostjo ali s pomanjkanjem vrednot. Verjetno je eno in drugo. Glede tega smo na izredno nizki ravni. Morda je naša edina obramba slovenščina, ki je nihče od tujcev ne razume." (Odgovor na vprašanje Branka Grimsa o politični kulturi) Pater mag. CIRIL: "Zapisi razodevajo celovitost življenja, odnos do družine in odnos do Boga. Tudi pisava je pražnja. Nobene politike ni. V teh zapisih lahko študiramo dušo našega naroda: v izrazu, pisavi, pisalih, v zgodovinski razsežnosti, profanosti in sakral-nosti. Govorimo o simbolih oziroma mitih. Črtomir Frelih na v naši slikarski koloniji naslikal to simbolno črto Brezje, Blejski otok, Bohinj in Triglav. Slovenci jo živimo. V nas je. Zadnjič se je zvečer pri nas ustavila gruča fantov. Iz hribov so šli, so povedali, doma pa so bili iz Zagorja, kjer sicer niso pretirano pobožni. Če se peljemo tod mimo, moramo na Brezje, so dejali. To je ta mitkost Brezij, ki jo že nosiš v sebi. Vsa zahvala Gorenjcem, ki so ustvarili te mite, pa tudi priznanje Dolenjcem, ki jih peljemo naprej..." DEŽMAN: "To je direktni izziv, da bomo patru Cirilu podelili še gorenjski potni list!" Na Brezjah je vedno praznik DEŽMAN: "V Gorenjskem glasu je bila 28. aprila 1973 objavljena notica Ukradene dragocenosti. V noči na 24. aprila je neznanec iz brezjanske cerkve odnesel več vrednih predmetov: zlato monstranco, pozlačen kelih in zlati kroni, pritrjeni na sliki Marije z detetom. Takrat je namreč Cerkev lahko prišla v javna občila samo na tak način. Že 5. maja je bila objavljena notica, da so bile dragocenosti vrnjene. Oktobra so storilca obsodili na štiri leta, od katerih je dobil dve leti zapora za krajo na Brezjah. Režimska akcija je bila resna. Oblasti naj bi nehale motiti romarje po letu 1958. Takrat se je na Brezjah začel razvijati tudi turizem. Po letu 1981 je bilo mogoče romarske Brezje uveljaviti tudi v svetnih dimenzijah. Pater Ciril je res nova metla, saj je s postavitvijo spomenika papežu pred baziliko popestril tudi zunanjo podobo Brezij. Letos je 100. obletnica začetka gradnje samostana, 90. obletnica kronanja Marije pomagaj in 50. obletnica vrnitve milostne podobe iz pregnanstva. Je to priložnost, da država in Cerkev nekaj naredita skupaj." Pater mag. CIRIL: "Moj prijatelj pater Peter, s katerim sva bila sošolca in je bil nadškof najin profesor, me je spraševal, kako mu je uspelo priti na Brezje, njemu pa ne, čeprav je vedno prepeval: Ljubljena mati, vedno pri tebi hotel bi stati. Rekel bi, da sem prišel na Brezje po božji milosti, malo pa tudi po svoji zaslugi, saj sem v Brezjah videl to širino. Brezje so najprej glavni romarski kraj in s te točke gremo dalje. Samostan frančiškank ponuja možnosti duhovnih vaj. Lani pa je sveti oče kot prvi romar sveta s svojim obiskom Brezij vse to, o čemer govorimo, še dodatno potrdil. K nam je prišel na obisk in vse smo naredili, da je prišel k nam, čeprav tega ni bilo v uradnem programu. Naj se tokrat zahvalim šefu kabineta takratnega notranjega ministra Andreja Štera Marku Pogorelcu, ki je nocoj med nami. Ministru Šteru sem takrat rekel: Ko bo Marija z Brezij potovala v Ljubljano, jo moramo voziti kot kraljico, s policijo spredaj in zadaj. Tako se je tudi zgodilo. Brezje so tudi za neverne kraj pozitivne energije in pozitivnih silnic. To so bile že v prejšnjem režimu, ko nekateri prestrašeni ljudje niso upali nikamor drugam kot na Brezje. Veliko tujcev se ustavlja na Brezjah, tudi med potjo v Medžugorje. Iz Avstralije letijo na primer vsak teden v ta romarski kraj. Tri dodatne dneve bi kazalo vključiti v ponudbo in poleteti do Ljubljane ter obiskati Brezje in Bled. Delamo projekte, ki bodo dali Brezjam značaj svetega, kulturnega in tudi klasičnega vaškega življenja s turizmom. Zunaj je treba urediti svečan prostor za maše. Obisk se namreč povečuje. Urediti bi bilo treba muzejskogalerijski prostor, ki bi bil obenem tudi meditativni prostor, v njem pa bi bila mogoča kratka multivizijska predstavitev. Z Jožetom sva se o tem že pogovarjala. Lani smo imeli tukaj likovno kolonijo. Brezje so sposobne privabiti tudi ljudi, ki niso verni. Izobesili smo slovenske in papaške zastave, saj je na Brezjah vendarle vedno praznik. Človek pride po dobro načrtovani poti k materi. Pri nas ne sme biti vsakdanjosti. Zunaj smo postavili papežev kip. Pred njim se je mogoče ustaviti, prižgati svečko in moliti, v cerkvi, pri Mariji je možna spoved in razni drugi pogovori za očiščevanje duše in reševanje problemov. V zakristiji se lahko naroči maša, v lepi kapelici v atriju pa prižge svečka." Dr. RODE: "Opozoril bi na problem, ki je v pristojnosti svetnih oblasti. Prostor pred baziliko je stvar cerkve, vendar imamo opravka tudi z vasjo Brezje. Urbanisti in tisti, ki izdajajo najrazličnejša dovoljenja, bi morali biti zelo strogi in natančni, da ne bi bilo hiše, ki ne bi sodila v to okolje. Brezje so tipična gorenjska vas. Kdor pride na Brezje, mora spoznati Slovenijo v malem. Resnično morajo svetne oblasti paziti, da ne bo kakšnih polomij." DEŽMAN: "Radovljiška občinska politika je na tem področju dostojno zastavljena in upošteva značilnosti Radovljice kot Linhartovega mesta kot Brezij, Ljubnega, Lesc, Bleda, gradu Kamen in Pustega gradu. Prepričan sem, da bo mogoč ustvarjalen dialog, saj so se ljudje z obeh strani že srečali, organiziran pa je bil tudi sestanek s krajani. Trudili se bomo, da bodo ostale Brezje gorenjska vaskljub spodnjemu šefu..." Na Brezje se z vseh koncev Gorenjske in Slovenije vsako nedeljo pripelje več posebnih avtobusov vernic in vernikov. Od (pojutrišnjem) nedelje, 1. junija, bo tudi zasebni prevoznik iz Tržiča vsako nedeljo opravljal posebni avtobusni prevoz na relaciji Duplje-Križe-Tržič-B is trica -Kovor- Brezje. £/Jr^ ^Pomor/a: kovanje pijač Brezje n Kn repu ri n n n™« » nnti^m Grmi Dtbelaka /a elektmtnstalaciie klimo ooKvanie, ptoiivodnjo In inženiring. ELKOTERM, d.o.o. je poznan danes po vso/ Sloveniji, pred nedavnim pa se je s celotnim programom predstavil Ornaniratnr ESZL^ **"' * v «*»■ ELKOTEM mo poMete po teflonu 0641738-128. ^SS^SSa- vipi dno lidelovanie Diiač Brezi« oa le poznano ime kise predstavlja, kot edini izdelovalec soka iz rdečih pomaranč. Vse pijače Iz WP/. d.o.o., Brezje so sladkane s sadnim sladkorjem in v vv ™doo:£»ffi Andrej Žalar zanje. VIPI, d.o.o. .Izdelovanje pijač Brez/e lahko pokličete tudi po telefonu na Številko 064/no-i(X ali fJS-i^^__ ' EJGA IV torek se je v ljubljanskih Križankah zgodil koncert, ki je povsem zasenčil sobotni reprizni nastop fantičkov iz Caught in the Act, ki so (spet) nastopili v Ljubljani, laifftl "Za vedno -IN" so skupaj nastopili: Vlado Kresl-IN, Zoran Pred-IN in Peter lovš-in. fantm to se ni zgodilo v oddaji Planet IN. ISUffa Ob pogovorih o izjemnem nastopu treh vrhunskih slovenskih pevcev na -IN smo se spomnili podobnosti iz še ne tako oddaljene slovenske politike, ko se je prima rimalo na -INC. 13ISB3 Takrat smo si šepetali verze: "Kline, klane - Dolanc; klane, kline - Šetinc, pa še en kline - Marine." l2U£fi3 Jutri je zadnji majski dan, že pojutrišnjem se bo reklo junij. Do konca pomladi so torej le še trije tedni in en dan, zato je skrajni čas, da se začne kopalna sezona. OJLŠEJ Zlasti Kranjčani in Škofjelo-^ čani imajo z današnjim dnem razlog več, da so nevoščljivi Ra-dovljičanom in Trži-Čanom: na ogrevanih letnih kopališčih v Radovljici in Tržiču se danes začenja kopalna sezona, fcutro Začetek je vremensko sicer bolj kilav. Ampak stara slovenska ljudska modrost dviga pogum prizadevnim članom PK Radovljica in SŠD Tržič, ki gospodarijo z obema kopališčema: slab začetek, dober konec, fflftlfli Prav tako danes, v petek, je še ena slovesnost: s prvo poslovalnico, v Škofji Loki, prihaja na Gorenjsko še ena ugledna slovenska banka - Krekova banka, d.d., Maribor. laitfAl Če sodimo po tem, kako pogosto se v gorenjskih krajih odpirajo nove poslovne enote poslovnih bank, pregovor o gorenjski varčnosti tudi v času tranzicije še drži. laTfEI K tej ugotovitvi je povsem razumljivo, da sta Gorenjska banka, d.d. in Hranilnica Lon, d.d., izplačali lepe dividende za leto 1996 svojim delničarjem. EJGA V maju izbiramo GORENJKO/GORENJCA MESECA APRILA 1997 Mateji ste dali 488 glasov, Fedjipa 139 Že četrto leto na Gorenjskem poteka NAJ-NAJ akcija popularnosti pod naslovom "GORENJKA/GORENJEC MESECA". V njej sodelujete bralke in bralci Gorenjskega glasa, poslušalke in poslušalci štirih gorenjskih radijskih hiš ter gledalke in gledalci gorenjske televizije TELE-TV -od tega meseca naprej pa tudi vsi, ki spremljate program televizije ATM Kranjska Gora. Do vključno jutri, sobote, 31. maja, traja izbor GORENJKE/GORENJCA za mesec APRIL (1997). Izjemoma bodo gledalke in gledalci ATM Kranjska Gora glasovali še v torek, 3. junija, da bo zadnji glasovalni krog popoln. Glasujete lahko ob petkih neposredno v radijskih kontaktnih oddajah: že zjutraj pet minut čez osem na Radiu Kranj z moderatorko Lili KALAN; ob devetih na Radiu Triglav Jesenice z moderatorko Liiano TRONTELJ; zgodaj popoldan na Radiu Tržič z moderatorkama Mojco GROS in Andrejo MEGLIC; popoldan na Radiu Sora v oddaji, ki jo vodi Simona KEMPERLE. Televizijsko glasovanje za "Gorenjko ali Gorenjca meseca" je vsak petek zvečer na gorenjski televiziji TELE-TV Kranj, ko v oddaji Odprti ekran ob 20.10 uri vaše glasove sprejema voditelj oddaje FEDJA VRAN1ČAR Jure ŠINK. Na kranjskogors-ko-jeseniški televiziji ATM Kranjska Gora, ki jo lahko spremljate na "Gorenjskem kablu", lahko glasujete v kontaktni oddaji vsak torek ob 18.20 uri, vodi jo Marsel GOM-BOC; posnetek oddaje si lahko na ATM in na gorenjskem kablu ogledate ob sredah točno ob 20.00 uri. Najbolj enostavno glasovanje, saj je možno kadarkoli, pa je s poštno dopisnico. Nanjo vpišete enega od obeh predlogov za GORENJKO/GORENJCA MESECA in dopisnico poštlje na naš naslov: GORENJSKI GLAS, p. p. 124,4 001 Kranj. Če boste MATEJA BURJA vašo glasovnico oddali v pisarnah gorenjskih turističnih društev in agencij, s katerimi sodelujemo, pa privarčujete tudi znamko. Oziroma znamke, če oddate več glasov. Naši sodelavci so: turistična društva Bled, Bohinj, Cerklje, Dovje-Mojstrana, Jesenice, Kranjska Gora, Radovljica, Škofja Loka in Tržič; turistični agenciji Meridian Jesenice in Veronika Kamnik. Zadnji dan za glasovanje za GORENJKO/ GORENJCA meseca APRILA 1997 je še jutri, 31. maja. Za GORENJKO/GORENJCA meseca APRILA 1997 sta predlagana: Minulo nedeljo, 25. maja, smo naredili "likof" delčku največje gorenjske akcije popularnosti GORENJKA /GORENJEC MESECA. K Ivanu Ruparju na Sv. Andrej nad Škof jo Loko smo povabili vse, ki ste jih vi izbirali za GORENJKE in GORENJCE MESECA od aprila lani (glasovanje je potekalo cel lanski maj) do marca letos (glasovali ste cel prejšnji mesec). Vsem smo se v prijetnem sončnem popoldnevu v imenu poslušalk in poslušalcev, gledalk in gledalcev, bralk in bralcev zahvalili za sodelovanje v akciji - in jim zlasti čestitali za rezultate, zaradi katerih smo jih vključili v gorenjsko akcijo popularnosti. Seveda se je pri Ivanu Ruparju dogajalo še marsikaj drugega, zato se je splačalo biti minulo nedeljo "na Andreju". Tam ie bilo namreč tudi 11 kongresnic in kongresnikov iz ZDA s spremstvom, pa ameriški veleposlanik v Sloveniji Victor Jackovich, Ansambel Lojzeta Slaka s Fanti s Praprotnega.... Na sliki: takole smo na začetku svečane predstavitve Gorenjk & Gorenjcev vseh mesecev od aprila 1996 do marca 1997 pripravili knjižne nagrade za vse, o katerih smo glasovali, in 2,5 litrske majolke za tiste, ki ste jim namenili največ glasov. LIČNE MAJOLKE Š POSVETILOM, namenjenim izbranim Gorenjkam in Gorenjcem po mesecih od lanskega aprila do letošn jega marca, so izdelali v LONČARSKEM PODJETJU KOMENDA, Mlaka 4, Komenda, telefon/fax 061/814-015. Majolke Lončarskega podjetja Komenda bodo odslej tradicionalne nagrade v naši skupni akciji popularnosti - zato, ker so zelo lepe, poleg tega pa nadvse praktične. f Prihodnjo soboto z Gorenjskim glasom Gremo na sejem VINO Prihodnjo, prvo junijsko soboto, 7. junija, ko bo zadnji dan letošnjega sejma VINO v Ljubljani, Vas v sodelovanju z Ljubljanskim sejmom, d.d. in Poslovno skupnostjo za vinogradništvo in vinarstvo Slovenije, d.o.o., vabimo na Glasov avtobusni izlet v slovensko glavno mesto. Najprej si bomo v mestu, ki gosti EM K - Evropski mesec kluture, ogledali delček turističnih znamenitosti in se zapeljali na kavico na ljubljanski grad. Po kosilu bomo obiskali mednarodni sejem VINO. Najboljši slovenski vinarji nam bodo pripravili pokuŠine vrhunskih vin in strokovno vodstvo po sejmu. Glasov avtobus bo v soboto, 7. Junija, zjutraj odpeljal z Bleda, s postanki v Lescah, Radovljici in Podvinu; v Kranju se dobimo pred kinom Center, in preko Škofje Loke v Ljubljano. Povratek zgodaj zvečer v obratni smeri, prispevek k stroškom izleta je samo 2.200 tolarjev (za naročnike in drulinske člane), za vse ostale 600 tolarjev več. Naročnikom, ki ste plačali celoletno naročnino, k povabilu na izlet dodajamo še posebno ugodnost - samo 1.900 tolarjev prispevka k stroškom. Vanj so zajeti, poleg prevoza, tudi kosilo, sejemska vstopnica in strokovno vodenje vinskih pokušin. Drugi letošnji Glasov izlet pod Veliki Klek /Grossglockner/, najvišjo avstrijsko goro, do ledenika Pastirica na 2548 metrov, bo v četrtek, 12. junija. Gorski vzpon po Alpski cesti bo vodila Renata Frakelj. Avtobus bo zgodaj zjutraj odpeljal iz Škofje Loke, s postanki v Kranju, Radovljici, Lescah, Žirovnici in na Jesenicah; voinje je skupaj 516 kilometrov, povratek pozno zvečer v obratnem voznem redu kot zjutraj. Prispevek k stroškom znaša 3.800 tolarjev (kar velja izključno za naročnike Gorenjskega glasa in družinske člane); za ostale 700 tolarjev več. Informacije in prijave tako kot vsakič za Glasove izlete: po telefonu 064/ 223 - 444 (malooglasna služba Gorenjskega glasa) ali 064/ 223 - 111 (tajništvo Gorenjskega glasa). Na avtobusnih izletih je vozni red sestavljen tako, da so motni vmesni postanki na običajnih avtobusnih postajališčih in lahko ob prijavi za izlet navedete tudi, kje bi želeli počakati prevoznika na dan Vašega izbranega izleta. Pri prijavi ni potrebno plačati nikakršne akontacije k stroškom izleta - verjamemo, da so Vaše prijave zanesljive. ALPETOUR potovalna agencija UUBUANSKI SEJEM Do včeraj smo prejeli novih 251 glasovnic Iv prvem kr<$ 159, v drugem 217/ na dopisnicah ter iz ra^Us^^\ televizijskega glasovanja za izbor GORENJKE/GORK NJCA meseca MARCA 1997. MATEJI BURJA ste daj l 122 glasovom iz prvega in 175 iz drugega kroga dodat*J~ 191 novih; FEĐJI VRANICARJUpa 37 v prvem, W drugem in 60 v tretjem glasovalnem krogu. VtiK® rezultat: Mateja 488, Fedja 139. ! MATEJA BURJA, doma iz Zasipa pri Bledu, dijakinja tretjega letnika Srednje ekonomsko turistične šole v Radovljici FEDJA VRANIČAR, doma iz Škofje Loke, častnik Slovenske vojske s činom brigadirja Po tretjem majskem glasovalnem krogu smo z žrebom spet razdelili deset nagrad. Vrednostne bone po tisoč tolarjev prejmejo: JANKO JUSTIN, Sp. Gorje 115; DORI PER-JEVIČ, Titova 10, Jesenice; t: l h t( ;1 za ANDREJ ŠTURM, LajŠ* !j Gorenja vas; MAT'*..J« MARKELJ, Cankarjeva jj,; Radovljica; ROZA BB;|! ZAR-GRBAVAC, M»JNj 63a, Žirovnica. Glasove**h; lamne majice po pošti P°j, ji amo naslednji peterici sfJL' nih: MILENA WOLF, Je*H J ka 23, Bohinjska BisfJS BOŠTJAN PETRIČ, Rafj J 105, Rateče; TONI CA^K J Delnice 7, Poljane; BOJJ PUHAR, Gotska 5, Ljjfl na, LUCIJA POGAČA* Gradnikova 85, RadovljK* GOSPODARSKA ZBORNICA SLOVENIJE ***** / Program za zniževanje BOLNIŠKIH odsotnosti Center za tehnološko usposabljanje pri Gospodari zbornici Slovenije je prejšnji mesec ie drugič izpeljal uf i delavnico na temo bolniških odsotnosti. Uk o tem, ^a A projektnim pristopom znižati bolniške odsotnosti, je !r ut tri dni, kotizacija za sodelovanje v učni delavnic1 4> simbolična: samo 41.500 tolarjev na osebo. ^đfw zasedenosti predavateljev do jeseni ne bo nobene delavnice več; pa ravno zdaj, ko spomladanska delatM dodatno povzročajo kak dan bolniške več. Sicer pa k tati učnim delavnicam in projektnim pristopom za znižew ^ bolniških odsotnosti pikri managerji dodajajo, da ut marsikaj spremenilo, če bi vlada upala potegniti iz pn' .$0 predpise, kijih je pripravil Že prejšnji minister za zdfijVS y dr. Božidar Voljč. Najbistvenejši del teh predpisov je znižanje višine nadomestila za Čas bolniške odsotnosti; u na tako kruto kot v ZDA, ampak približno na toliko, M uzakonjeno v Avstriji. Pomladno-poletna akcija: HUJŠAJMO SKUPAJ Ne sramujte se odvečnih kilogrami sramujte se šibkosti svojega značaja Vsaka veriga ima SLAB ČLEN; če je vaš DEBEL0 vam ga bomo pomagali OKREPITI. * mišična stimulacija z infra rdečo svetlobo (okrepi mišice in raztopi maščobo) * limfna drenaža celega telesa (prečisti telo, odpravlja edeme in celulit). g s MIK Studio za nego obraza in telesa NEBOTIČNIK IU. NADST. LbLEIUIEISOUA 6. KRANJ. Tel.: 22B-7M fe'ek, 30. maja 1997 35. STRAN • GORENJSKI GLAS PONEDELJEK, 2. JUNIJA 1997 TOREK, 3. JUNIJA 1997 Vremenska panorama «5 Včeraj, danes, jutri Jjm« Popolna tujca, ameriška nani- 1»52 Sempavelski urar, francoski film . & Za TV kamero Ti ,SPoročila * uS Hu9°' Ponovitev TV igrice J \Y* Zoom ifln«2 ^udie in zemlja, ponovitev Ji»SVečerni gost: Diane 0'Connor f '-20 Dober dan, Koroška * j;-$0 Obzornik 712 Radovedni Taček: Zavesa '.25 Mejniki, nemška dokumentarna 5-* po Sloveniji . £,3° O naravi in okolju tokrat nekoliko 'i J g Risanka ftjnlS Dnevnik, vreme, šport 12-05 TV konferenca «mu 1X10 turisticus' oddaja 0 tur" 5oi5 dan §00 Odmevi MiUr Hodson Street, ameriška humor-, ^nadaljevanka iU°_Smoking, francoski film Horvat, dokumentarna oddaja 22.10 Opazovalnica 23.15 Filmska noč z Alfredom Hitchcockom: Mož, ki je preveč vedel, ameriški čb film 0.45 Poročila TVS 1 HTV 2 13.20 Tv koledar 13.30 Popolno priznanje, ameriški barvni film 15.05 Aplavz, prosim, ponovitev 16.00 Pesteče Peyton, ameriška nadaljevanka 16.50 Acapulco - Telo in duša, nadaljevanka 17.15 Obalna straža, ameriška nanizanka 18.05 Pol ure kulture, ponovitev 18.35 Hugo 19.00 Županijska panorama 19.30 Dnevnik 20.15 Prijatelji, ameriška humoristična nanizanka 20.45 Petica, športna oddaja 22.00 Karel Veliki, serija 23.00 Strah pred radioaktivnostjo, dokumentarni film AVSTRIJA 1 '•25 n Psmi dan, ponovitev Boring 12.55 šport: Tenis, French Open - Odprto prvenstvo Francije, prenos iz Pariza 16.25 Airovvoff, Plačaj ali umri! 17.15 Alf 17.40 Korak za korakom 18.05 Sam svoj mojster 18.30 Strašno prijazna družina 19.00 Šport: Kolesarstvo, dirka po Avstrija 19.30 čas v sliki/Kultura 19.53 Vreme 20.02 Šport 20.15 Moja velika ljubezen (My Giri 2), ameriška komedija; Anna Chlumskv, Jamie Lee Curtis, Dan Aykroyd, Austin O'Brian 21.50 Teleclubina 22.05 Ne brez mojega sina, ameriška TV drama, Peter Strauss 23.35 Čas v sliki 23.40 Pokopljite volkove v soteski, angleško-ameriški vestem 1.15 Veliki Ziegfield, ameriški biografski film 3.20 Ne brez mojega sina, ponovitev ameriške TV drame 4.50 Airvvolf, ponovitev 5.40 Dr. Štefan Frank, ponovitev RA KRANJ 5.30 Začetek programa, uvodna na- 7.30 Vremenska panorama poved 5.50 EPP 6.50 EPP 7.00 Radio 10.00 Včeraj, danes, jutri Slovenija - Druga jutranja kronika 7.20 10.05 VkJeoring Čestitka presenečenja 7.40 Pregled 10.35 Jake in debeluh, dnevnega tiska 7.50 EPP 8.20 Oziramo se 8.30 Hov, ne znam domov 8.40 Pregled tiska 8.50 EPP 9.00 Gorenjska včeraj, danes 9.20 Tema 9.50 EPP 10.20 Zavarovalnica Triglav, kontaktna oddaja 10.40 Zaposlovanje 10.50 EPP 11.20 Novinarski prispevek 11.50 EPP 12.30 Osmrtnice, zahvale 12.40 Pometamo doma 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna 13.20 Črna kronika 13.30 Pometamo doma 13.50 EPP 14.00 Gorenjska danes 14.30 Točke, metri, sekunde 14.50 EPP 15.00 Vprašanja za župana občine Cerklje 15.25 EPP 15.30 Dogodki in odmevi RS 16.00 EPP 16.20 Novinarski prispevek 16.40 Novinarski prispevek 16.50 EPP 17.00 Gost v studiu župan občine Cerklje Franc Cebulj 17.50 EPP 18.00 Gorenjska danes, jutri 18.20 Vsakdo svoje pesmi poje 18.50 EPP 19.30 Večerni program z Robertom Baumanom 22.00 Old Timer Shop 24.00 Zaključek programa Radia Kranj ameriška R TRŽIČ nanizanka 11.25 Beraška opera, češki film 13.00 Poročila 13.05 Lingo, ponovitev TV igrice 13.30 Po domače 15.10 TV konferenca 16.05 Homo turisticus, oddaja o turizmu 15.55 Mostovi 17.00 Obzornik 17.10 Taborniki in skavti, 20. oddaja 17.25 Željko, avstralska nanizanka 17.50 Dodojeve dogodivščine 18.00 Po Sloveniji 18.30 TV prodaja 18.40 Kolo sreče, TV igrica 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik, vreme, šport 20.05 Povečava: Rudi Omota - prvi slovenski izumitelj filmske tehnike, dokumentarni film 21.00 Studio City 22.00 Odmevi, vreme, šport 22.45 Berlin AJexanderplatz, nemška nadaljevanka 23.45 Svet poroča 0.15 Studio City, ponovitev 1.00 Videoring HTV 2 14.50 TV koledar 15.00 Iz dramskega albuma 15.50 Z namenom in razlogom 16.50 Acapulco - telo in duša, nadaljevanka 17.15 Obalna straža, ameriška nanizanka 18.05 Nizozemska arhitektura, dokumentarna serija 18.35 Huao 19.00 Županijska panorama 19.30 Dnevnik 20.20 Bolnišnica upanja, ameriška nanizanka 21.10Čmo-belo v barvah: Zelene baretke, ameriški film AVSTRIJA 1 11.50 Otroški program 12.55 Šport: Tenis 16.25 Airvvolf, ameriška serija 17.15 Alf, nanizanka 17.40 Korak za korakom 18.05 Sam svoj mojster 18.30 Strašno prijazna družina 19.00 šport: Kolesarstvo, dirka po Avstriji 19.30 Čas v sliki/Kultura 19.53 Vreme 20.02 šport 20.15 Ugrabitev otroka - ugrabitelji stanujejo v soseščini, ameriški TV triler 21.45 Življenjski prostori/Sanje 22.00 Šport: Nogomet, 1. avstrijska zvezna liga 23.00 čas v sliki 23.05 Genialni zmešanec. ameriška komedija 0.45 Vihar nad Jamajko, angleški pustolovski film 2.25 Ugrabitev otroka - Ugrabitelji živijo v soseščini, ponovitev ameriškega TV trilerja 3.55 Genialni zmešanec. ponovitev ameriške komedije RA KRANJ 5.30 Začetek programa, uvodna napoved 5.50 EPP 6.50 EPP 7.00 Rr.dio Slovenija - Druga jutranja kronika 7.20 čestitka presenečenja 7.40 Pregled dnevnega tiska 7.50 EPP 8.20 Oziramo se 8.30 Hov, ne znam domov 8.40 Pregled tiska 8.50 EPP 9.00 Gorenjska včeraj, danes 9.20 Tema dneva 9.50 EPP 10.20 Zdravstveni nasveti 10.40 Zaposlovanje 10.50 EPP 11.20 Novinarski prispevek 11.30 Kviz Radia Kranj 11.40 Zaposlovanje 11.50 EPP 12.30 Osmrtnice, zahvale 12.40 Novinarski prispevek 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna 13.20 Tudi jeseni je lepo 13.50 EPP 14.00 Gorenjska danes 14.50 EPP 15.25 EPP 15.30 Dogodki in odmevi 16.00 EPP 16.20 Novinarski prispevek 16.50 EPP 17.50 EPP 18.00 Gorenjska danes, jutri 18.10 Na vrtiljaku z Romano 18.50 EPP 19.30 Večerni program: Glasba po izboru Tomaža Zavrla 19.50 EPP 24.00 Zaključek programa Radia Kranj R TRŽIČ AVSTRIJA 2 11^0 Na arh-3 PoteP PO spominu ^farria otroškega in mladil 'ar oddaja . »kega 12.30 Okolje in mi 12.55 AVSTRIJA 2 »čanje t »sta S,ovenije, 2. oddaja 13.30 mJ,a Pnhodnosti, angleška doku-fcw.na senia 14-10 Obzorja duha, 'ovitev 14.40 Bramwell, angleška fian,,Vanka 1530 Izzivalci, ameriška W* a 15-55 Košarka: Finalna lJJ!rjnca NBA; Utah ; Boston, poslani? 30 Jake in debeluh, ameriška 0 '«nka 18.20 Sedma steza, oddaja iv|Ln0rtu 19-°5 Recept za zdravo "aniza J9"30 SimPsonovi, ameriška J1.15 Spori, ponovitev 11.45 Vreme 12.00 as v sliki 12.05 Orientacija, ponovitev 12.35 Slika Avstrije, ponovitev 13.00 Čas v sliki 13.10 Ljuba družina 13.55 Dr. Štefan Fran - zdravnik, ki mu ženske zaupajo, nemška serija 14.45 Lipova ulica, Občudovalec 15.15 Bogati in lepi 16.00 Vsak dan s Schieiokom 17.00 Čas v sliki 17.05 Dobrodošli v Avstriji 18.50 Posebna oddaja 19.00 Zvezna dežela danes 19.30 čas v sliki/ Kultura 19.53 Vreme 20.02 Pogledi od strani 20.15 Gozdarska hiša Falkenau, nemška družinska senja 21.05 Tema 22.40 Čas v sliki 2 22.30 Srečanje - kultura 1.30 Pogledi Oddajamo od 13.30 do 19.00 na UKV stereo 88,9 Mhz in 95 Mhz. Vsak drugi ponedeljek v mesecu začenjamo z oddajo Ponedeljek začenjamo z odajo, posvečeno zanimivostim iz fono-teke. Nato bo sledila oddaja, v kateri bomo gostili znano kozmetičarko, Zdenko Kahne. Računamo, da bo tudi oddaja Spremljamo in komentiramo, zanimiva. Obvestila bodo na vrsti ob 16:10. Nato bomo pregledali zunanje političen dogodke v oddaji Deutsche VVelle poroča ob 16:30. Ob 17:30, se bo začela oddaja Tržiški hit. Dobre glasbe ne bo manjkalo, pokrovitlej pa bo poskrble tudi za nagrado. Inan£anka 20-00 Komisar Rex, nemška od strani, ponovitev 1.35 Čas v sliki 2.00 «2.45 E*»nka 20.45 Boo ie iezen' švedska Schiejok.' ponovitev 3.05 Dobrodošli v ^entarnsT odda,a "is Pomo Avstriji, .ponovitev4.50 Lipova ulica, pono- ,„ 21.45 Pomp cent e R°ncel izza odra 0.15 Tv <>PT Za zdravo življenje, ponovitev vitev 5.20 čas kulture Slove ^embe prograrruT »Pf^^nija si pridržuje pravico do KANAL A IftL . prodaia 0-00 TV prodaja 9.20 »fia ln\ni 10-15 Pik8i ,n Diksi- risana \\ L l0-35 Rajska obala, ponovitev DakL pran Snow. ponovitev 11.50 4) i,i Ji.Ponovitev 12.45 Super Samur- 0«nnviB 09 ,u 1400 Mant,s 1500 nyjeve zvezde 16.00 Oprah Shovv: tonoVi,aprodal 1650 Drzni ln lepl' k« 17 vLv 1'.15 Drzni in lepi, nanizanko fViTa'ska obala. nadaljevanka ^ora ma|0r' nanizanka 18.40 iadeve nan'zanka 19.05 Družinske Gru^j ' nan.zanka 19.35 Cooperjeva Aira nanizanka 20.00 Princ z Bel JV ':ni*anka 20.30 Sam svoj moj-%Wan|zanka 21.00 Ponedeljkova (Marrvj-usPesnica: Goden za poroko i 1991 a, Man)- ameriški barvni film, I 22,5rj Ai Baldvvin, Kim Basinger '8Pci ' al0' nanizanka 23.20 Tiho-^•zd« nan,zanka 0.15 Dannvjeve ' Ponovitev 1.16 TV prodaja TELE-TV KRANJ ... Videostrani 18.45 Test slika 18.55 TV napovednik TELE-TV 19.00 TV kažipot 19.02 EPP blok - 1 19.07 Top spot 19.10 Poročila Gorenjske 491. 19.25 Iz tiska: Gorenjski glas jutri 19.30 Iz izbora 19.55 Danes na videostraneh 20.00 TV kažipot 20.02 EPP blok - 2 20.10 Predstavljamo: Kranjčan - javno glasilo mestne občine Kranj 20.32 Sport: Teden skokov v Sebenjah -smučarski klub Trifix (v živo, pokličite po teleofnu: 33 11 56, voditelj: Nenad Antonič) 21.10 Poročila Gorenjske 491 21.25 EPP blok - 3 21.30 Vroča kolesa, oddaja o avtomobilizmu 22.00 Bombastičnih 7 23.00 Iz tiska: Gorenjski glas jutri 23.05 Poročila Gorenjske 491 23.20 Z vami smo bili... nasvidenje 23.21 Odpovedni spot programa TELE-TV Kranj 23.22 Videostrani LOKA TV ro jutro, Slovenija, jutranji na M MTV, Tele 59 In TV oiriinr>*\o " Qa !Mo Tod San,a Bart>ara, ponovitev 11.oo n , , sh°P. televizijska prodaja « nanT, e,ktlvna L8a Sommer, nemp-»iv ioa,nka 12-00 POP kvlz, ponovl-SizanL- - Na 3ever> kanadska S iun u 1330 športni krog 14.00 °P 3ri ikanadska nanizanka 15.00 *ka na J 30 D'agnoza: Umor, ameriška anka 1*-20 Top shop, tele-^daiilProdala 16-30 Santa Barbara, S nar>nka Roseanne, amor- UrT>or i«? 2anka 18.00 POP kviz 18.30 VB naP'sala. ameriSka nanizanka 20.00 Napovednik 20.01 Skozi pravljico v svet 20.15 Spot tedna 20.15 EPP blok 20.20 Tek na Osolnik, ponovitev 20 40 Tedenski pregled dogodkov, ponovitev 21.05 EPP blok 21.01 Oddaja iz ZLTV-ja (Avsenikov večer) ... Videostrani TV ŽELEZNIKI VIDEOSTRANI TV Železniki od 17. ure do 19. ure ob glasbeni podlagi Radia Žlrl. VIDEOSTRANI TV Železniki na vldeokasetl ob 18., 19.20 in 21. uri. 19.00 Otroška oddaja 20.00 Glasbena oddaja 21.25 Iz arhiva R TRIGLAV 5.30 Dobro jutro 6.45 Vreme 7.00 Druga jutranja kronika 7.30 Halo, porodnišnici 8.00 Nočna kronika (OKC) 9.45 Trgovina Triglav (Kovino-tehna "Fužinar" Jesenice) 10.30 Novice 11.00 Vedeževanje 12.00 BBC, osmrtnice 12.45 Šport - novice o nastopih gorenjskih športnikov 13.30 Na gorenjskih cestah 14.30 Popoldanski telegraf 15.00 Center za duhovno kulturo 15.30 Dogodki in odmevi 16.15 Obvestila, osmrtnice 17.00 Zimzelene melodije 18.00 Občinski tednik - občina Kranjska Gora 18.30 Domače novice, Pogled v jutrišnji dan 19.00 Voščila 19.30 Zaključek RSORA 5.30 Prv jutranja kronika Ra Slovenija 5.40 Napoved programa - servisne informacije 6.20 Noč ima svojo moč 6.40 Naš zgodovinski spomin 7.00 Druga jutranja kronika RA Slovenija 7.30 Zelene melodije 8.30 Ponovitev jutranjega pozdrava 9.30 Glasbo izbirate poslušalci 10.00 Servisne informacije 11.00 Oddaja za upokojence 12.00 BBC novice 12.30 Glasbena zmešnjava 13.45 Osmrtnice 14.30 Brezplačni mali oglasi 14.50 Borza 15.00 Dogodki danes - jutri 15.30 RA Slovenija 16.30 III. polčas 18.00 Ponedeljkov brbotav-ček, otroški program 19.30Odpoved programa TVS 2 8.00 Sobotna noč 10.10 Pomagajmo si, oddaja TV Koper 10.40 Recept za zdravo življenje 11.05 Nedeljska reportaža, oddaja TV Maribor 11.35 Murphv Brovvn, ameriška nanizanka 12.00 Pariz: Tenis grand slam, četrtfinale (m), prenos 1o.00 Osmi dan, ponovitev 16.30 Slovenski magazin 17.00 Komisar Rex, nemška nanizanka 17.45 Simpsonovi, ameriška nanizanka 18.15 Vesoljska policija, ameriška nanizanka 19.00 Volja najde pot 19.30 Izzivalci, francoska nanizanka 20.00 Vino '97 20.25 Lyon: Nogometni turnir, Francija - Brazilija, prenos 22.20 Obiski 22.50 Gospod Smith v senatu, ameriški čb film 0.55 Tenis Grand Slam, četrtfinale (m), posnetek iz Panza TV Slovenija si pridržuje pravico do spremembe programa. KANALA R RGL 6 00 Dobro jutro z Jeleno Stepanovlč 6.15 Novice 6.30 AMZS 6.50 Vreme 7.00 2 7.00 Video strani 8.00 TV prodaia 8.20 Video strani 9.00 TV prodaja 9.20 Video strani 10.15 Piksi in Diksi, risana serija 10.35 Rajska obala, ponovitev 11.05 Oprah Shovv, ponovitev 11.50 Alo, alo, ponovitev 12.20 Očka major, ponovitev 12.45 Nora hiša, ponovitev 13.10 Coopeje-va druščina, ponovitev 13.35 Princ z Bel Alra, ponovitev 14.00 Tihotapci, ponovitev 15.00 Živeti danes: Fragmenti 16.00 Oprah Show: Celin Dlon 16.50 Drzni in lepi, ponovitev 17.15 Drzni in lepi, nadaljevanka 17.45 Rajska obala, avstralska nanizanka 18.10 Očka major, nanizanka 18.40 Nora hiša, nanizanka 19.05 Dolžinske zadeve, nanizanka 19.35 Cooperjeva druščina, nanizanka 20.00 Princ z Bel Aira, nanizanka 20.30 Ellen, nanizanka 21.00 Torkov večerni film: 48 ur, ameriški barvni film; Nick Nolte, Eddie Murphv 22.35 Alo, alo, nanizanka 23.06 Bergerac, nanizanka 0.00 Živeti danes: Fragmenti, 2. del dokumentarne oddaje 0.50 TV prodaja 1.10 Videostrani POPTV 7 00 Dobro jutro, Slovenija; Jutranji program: M MTV, Tele 59, TV Robin 10.00 Santa Barbara, ponovitev nadaljevanke 10.50 Top Shop 11.00 Reševalci, ponovitev 12.00 POP kviz. ponovitev 12.30 Kritik, risana serija 13.00 Športna scena ponovitev 14.00 Vr. 5, ameriška nanizanka 15.00 POP 30 15.30 Maong Umor, ameriška nanizanka 16.20 TOP 6.00 Videostrani 7.00 Vreme 9.00 čas v sliki 9.05 Bogati m lepi 9.50 Papeževa maša 12.35 Dežela in ljudje, ponovitev 13.00 Čas v sliki 13.10 Ljuba družina 13.55 Dr. Štefan Frank - zdravnik, ki mu ženske zaupajo, nemška serija 14.45 Upova ulica 15.15 Bogati in lepi 16.00 Vsak dan s Schiejokom 17.00 čas v sliki 17.05 Dobrodošli v Avstriji 19.00 Avstrija danes 19.30 Čas v sliki/ Kultura 19.53 Vreme 20.02 Pogledi od strani 20.15 Univerzum: Mandrili - opice s klovnsko masko, dokumentarni film 21.00 Življenjski prostori/Sanje 21.10 Poročilo, magazin 22.00 Čas v sliki 2 22.30 Na prizorišču, reportaža tedna 23.00 Malo tolažbe in nasveta, z dr. Kurtom Os t ban-nom 23.05 Intimni prijatelj, portret spolno motenega moškega 0.05 Podobe z razstave 1.00 Pogledi od strani, ponovitev 1.05 Čas v sliki 2 1.35 Schiejok dnevno 2.35 Dobrodošla Avstrija 4.20 Primarij dr. Pear-son. amoriška melodrama TELE-TV KRANJ ... Videostrani 18.45 Test slika 18.55 TV napovednik TELE-TV 19.00 TV kažipot 19.02 EPP blok - 1 19.07 Top spot 19.10 Poročila Gorenjske 492. 19.25 Otroški program 19.59 Danes na videostraneh 20.00 TV kažipot 20.02 EPP blok - 2 20.07 Top spot 20.10 Utrip Kranja 20.30 Torkova tema: Obiščite freizerski salon Kunstelj v Kranju 20.50 50 let Alpine - mode in športa 21.10 Poročila Gorenske 492 21.25 EPP blok - 3 21.30 T'k bo flefn 97 na sv. Andreju nad Zmincem 22.45 Poročila Gorenjske 492 23.01 Z vami smo bili... nasvidenje 23.02 Odpovedni spot programa TELE-TV Kranj 23.03 Videostrani SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH TELEVIZIJE TELE-TV KRANJ -POKLIČITE PO TELEFONU: 33 11 56I PRIDRŽUJEMO SE PRAVICO DO SPREMEMBE PROGRAMA. Oddajamo od 13.30 do 19.00 na UKV stereo 88,9 MHz In 95 Mhz. Prvi del programa bo predvsem v znamenju aktualne teme. Tudi tokrat bo, ob 14:30 stekla oddaja Na štirih kolesih. Aktualne dogodke iz naše okolice, torej Tržiča in Gorenjske, bomo predstavili ob 15:30 v oddaji Spremljamo in komentiramo. Nato se bomo ponovno vključili v prenos iz Cerkelj. Ob 16:10 bodo na vrsti Obvestila, nato pa ob 16:30 pregled dogodkov po svetu s pomočjo kolegov iz radia Deutsche VVelle. Ob 16:45 lahko prisluhnete zanimivostim, ki jih pripravljamo v oddaji S'm Trzičan, ob 17:40 pa se z nami lahko učite poslovne angleščine v 16. lekciji Vlc-tor's Venture. Torkov spored bomo skelnili s Športnim obzornikom, ki se bo začel ob 18:00. R TRIGLAV 5.30 Dobro jutro 6.45 Vreme 7.00 Druga jutranja kronika 7.30 Halo, porodnišnica 8.00 Nočna kronika 8.30 Telegraf 10.00 Gibljive slike 10.30 Novice 11.00 Vandraj vandrovček 12.00 BBC novice, osmrtnice, vreme 13.00 Tečaj angleščine 14.00 Melodija tedna 14.30 Telegraf 15.30 Dogodki in odmevi 16.30 Osmrtnice 17.00 Popoldan z Bracom Korenom 18.30 Domače novice, Pogled v jutrišnji dan 19.00 Voščila do 21.30 vas zabava Braco Koren LOKATV 20.00 Napovednik 20.01 Skozi pravljico v svet, ponovitev 20.10 Spot tedna 20 15 EPP blok 20.20 Oddaja iz ZLTV-ja 20.50 EPP blok 20.55 Videoboom 40 21.50 Nedeljski film ... Videostrani TV ŽELEZNIKI RSORA 5.30 Prva jutranja kronika 5.40 Napoved programa 6.20 Noč ima svojo moč 6.40 Naš zgodovinski spomin 7.00 Druga jutranja kronika RA Slovenija 8.00 Napoved programa 9.00 Črna kronika 9.30 Glasbo izbirate poslušalci 10.00 Servisne informacije 10.30 Moj najljubši zdravnik 11.00 Zabava in glasba 12.00 BBC novice 12.30 Glasbena zmešnjava 13.45 Osmrtnice 14.30 Mali oglasi 15.00 Dogodki danes, jutri 15.30 RA Slovenija 17.00 Novice 18.00 Pogovor z županom Občine Žiri 19.30 Odpoved programa ca iJSjJJ* 19.30 24 ur 20.00 Poslas-a: Ameriški ninja, ameriški P°tna • Mlchael Dudikorf 22.00 ^nka on^ena 23 00 Reševalci, nanl-S nanVT AcaP"lco H.E.A.T., amer-PoparJka 1-00 24 ur, ponovitev m ponovitev ATM TV KR. GORA ... Videostrani 18.08 Test 18.15 Napovednlk 18.17 Zaključna prireditev otrok Iz vrtca na Blejski Dobravi 18.59 Risanka 20.00 Kronika tedna, ponovitev 20.30 Satelitski program Deutsche VVelle 22.00 Videostrani jutanja kronika 8.00 Skriti mikrofon &30 . tejevizijska prodaja 16.30 Santa Barbara, nadaljevanka 17.30 Roseanne. humoristična nanizanka 18.00 POP kviz 18 30 Umor je napisala, ameriška nanizanka 19.20 Vreme 19.30 24 ur 20.00 Resnične zgodbe: Ubijalski zakoni, ameriška drama; Jamev Šhendam, Sela Ward 21.40 Bolnišnica upanja (Chicago Hope) 15. del ameriške nanizanke 22.30 M A S H ameriška humoristična nanizanka 23.00 Reševalci, avstralska nanizanka 0.00 Acapulco II.E.AT, ameriška nanizanka 1.00 24 ur, ponovitev 1.30 POP 30, ponovitev TV ŠIŠKA 2 Prodal3'"6 Predstavitve Naia |a.13-15 Video kolaž 11 SAV6"15 Utrinek 13.00 8.00 TV 16.45 Tečaj «17«S% ^novitev 17.15 TV pro-i nJ6 i'8nrV^ndokan. ponovitev risane «•50 tv Pot v Avonleo, ponovitev ft-30 i h,. Prodaia 19.00 TV dnevnik ^la ah Ul?«20-00 Sandokan. risana ?adalieva^L Pot v Avonleo. ameriška l?-1« ihrt ?eyer. ameriška drama ^nikn in*23'45 ™ Proda'a 0-00 ^^!^J0 Komercialne predstavitve HTV1 1l-30 rs. S* M*?**0, Pf°9ram 12.00 Dnevnik •10 San.,S0i mehlika nadaljevanka i ar»ka li *ParDara' ameriška nadal-fVJ-05 i,:f:55 Risanka 14.00 Poročila h0«ki nr aŽovalnl Program 15.05 »■15tSa 18-45 Gla" domovine JMO ,Sa danes 18.05 Kolo sreče h7*ška . 8 ln rederacija BIH 19.10 n'k *>.lBuM2'naka knl'U" 1»-30 Dnevnika b? oramskega albuma 21.06 ,n »vet 21.3« Fotograf Frank Videostrani 19.50 Napoved sporeda 20.00 Telemarket 20.05 Popolno zdravje, zdravljenje z alternativno medicino - kontaktna oddaja 22.00 OSHO -otrok nove dobe 22.30 Telemarket 22.40 Napoved sporeda za torek 22.45 Vi-doostranl IMPULZ KAMNIK 10.00 Video strani 18.00 TV prodaja 18.05 Otroški program, ponovitev; Ura pravl|ic 18.30 Potovanja, ponovitev 19.40 Top spot 19.48 TV prodaja 19.50 Spored 20 10 Glasbeni mix 20.30 Sport in rekreacija 20.60 Zdravniški nasveti 21.50 Oddaja za gluhe in naglušne 22.50 Top spot 22.55 TV prodaja 23.00 Videostrani Jutro je tudi takšno 9.30 Vaše mnenje o 10.00 Dopoldanski pogovor 10.15 Novice 10.30 Kontaknti program 11.15 Novice 11.25 Skriti mikrofon 12.00 BBC novice v slovenščini 12.15 Ponedeljkov šport 12.45 Dnevnikov odmev 13.15 Novice 13.50 Pas|i radio 14.00 Dober dan vam želi RGL 14.30 Zvezdni prah 15.00 RGL obvešča - komentira, informativna oddaja 15.30 Svetovna hit lestvica 16.20 Spoznajmo se ♦ uganke za poslušalce 16.40 Modni bla, bla 17.30 Odaja o avtomobilizmu, nasveti, gostje. Inforamclje 18.30 Skriti mikrofon 19.00 Radijski dnevnik 19.25 Vreme 20.00 Labirint znaja 21.00 Sršenovo gnezdo 23.00 Nočni program RGL-a R OGNJIŠČE 5.00 Jutranji program 6.45 Duhovna misel, svetnik dneva 7.10 Blm-bam-bom - otroške mlnutke 7.30 Poročila 8.00 Jutranja tema -možnost tudi za komercialno predstavitev podjetij 8.30 Dopoldanska Informativna oddaja 9.00 Ponovitev: Naš gost 11.10 Predstavljamo vam: ... (komercialna oddaja, namenjena predstavitvam podjetij,...) 12.00 Zvonjenje 13.00 Giasbnel odmor 15.00 Popoldanska Informativna oddaja 16.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravi- TV 3 VIDEOSTRANI TV Železniki od 17. ure do 19. ure ob glasbeni podlagi Radia Žlrl. VIDEOSTRANI TV Železniki na vldeokasetl ob 18., 19.20 In 1900 Otroška oddaja 20.00 Iz arhiva krajevnih zanimivosti Železnikov ATM TV KR. GORA Videostrani 18.08 Test 18.15 Napovednik 18.17 EPP blok 18.20 Gorenjec In Gorenjka meseca (kontaknta oddaja) 18.50 Torkov športni pregled 19.00 Risanka 19.15 Videostrani 20.00 Zaključna prireditev otrok iz vrtca na Blejski Dobravi, ponovitev 20.39 Satelitski program Deutsche VVelle 22.00 Videostrani 8 00 Komercialne predstavitve 13.00 TV prodaja 13.15 Videokolaž 16.00 16.00 TV prodaja 18.30 Z glasbo v srcu, ponovitev 17.00 TV prodaja 17.15 Izziv, ponovitev 18.15 Munk In Lemmy, risanke 18.25 Sandokan, ponovitev 18.50 TV prodaja 19.00 TV dnevnik 19.30 Sandokan, risana serija 20.00 Pot v Avonleo, ameriška nadaljevanka . 21.00 Vera in čas, tedenski pregled Wo 17.30 izbiramo Vašo pesem - glasbena verskega dogajanja doma in po svetu 1 1 22 00 Sport 22.30 TV prodaja 22.50 Dnevnik 23.00 Video kolaž TV ŠIŠKA R RGL KRIM: 100,2 MHz-ŠANCE: 99,5 MHz-UUBUANA: 105,1 MHz 6.00 Dobro jutro z Ljerko Bizilj 6.05 Naj naj 6.15 Novice 6.30 AMZS 6.45 Vreme 7.00 2. jutranja kronika, prenos RA Slovenija 8.00 Skriti mikrofon 8.30 Jutor je lahko tuid takšno 9.15 Novice 9.30 Vaše mnenje 10.00 Dopoldanski pogovor 10.30 Kontaknti program 11.15 Novice 11.25 Skriti mikrofon 12.00 BBC - novice v slovenščini 12.45 Dnevnikov odmev 13.00 O naših medijih 13.50 Pasji radio 14.15 Novice 14.30 Zvezdni prah 15.00 RGL obvešča, komentira 15.30 Svetovna hit lestvica 16.20 Spoznajmo se 16.35 Kozmetika Kahne 17.15 Novice 17.30 Okrogla miza RGL-a 18.25 Skriti mikrofon 18.15 Novice 19.00 Radijski dnenvik 19.25 Vreme 20.00 Zaprta vrata 21.00 Nočni program RGL-a oddala s predlogi pesmi za vašo pesem tedna 18.30 Večerna Informativna odcla|a 19 00 Radio Glas Amerike 19.40 Otorška pesme tredna in Pravljica 20.15 Radio Vatikan 20.35 Prliatle)! radia Ognjišče -oddala za poslušalce, člane PRO (podpor ni člani radia) 22.00 Poročila 22.10 Poezija za lahko noč 22.30 Nočni glasbeni program KINO CENTER amer g^JgB&g ]*7. ^1^^ Ka^vSj^ f *ELEZAR amer znan Bril „..i- lEOUeVAVRNITIVob II *2QJ0tf HTV 1 12.00 Poročila 12.25 Marisol, mehiška serija 13.10 Santa Barbara, senja 13.55 Poročila 14.00 Izobraževalni program 15.00 Otroški program 15.55 Prizma, multinacionalna oddaja 16.45 Pazi steklol 17.15 Hrvaška danes 18.05 Kolo sreče 18.35 Turistični magazin 19.10 Hrvaška spominska knjiga, dokumentarna oddaja 19.30 Dnevnik 20.15 Očetje samohranllci, dokumentarna oddaja 20.50 TV parlament 22.30 Opazovalnice 23.00 Moč denarja 23.35 Filmska noč z Alfredom Hltchockom, Po krivem obtožen, ameriški čb film Videostrani 19.50 Napoved sporeda 20.00 Telemarket 20.05 3, 2,1 GREMO - oddaja domače zabavne glase z gosti v živo iz studia 21.30 Telemarket 21.40 Napoved sporeda za sredo 21.45 Videostrani IMPULZ KAMNIK 10 00 Video strani 18.00 TV prodaja 18 05 Otroški program 19.05 Ponovitve 19.40 Top spot 20.10 Glasbeni mix 20 30 Torkova vroča linija - v živo 21.30 Film 23.00 Top spot 23.05 TV prodaja 23.10 Video strani R OGNJIŠČE 5.00 Jutranji program 6.45 Duhovna misel, svetnik dneva 7.10 Bim - bam -bom 7.30 Poročila 8.00 Jutranja tema -namenjena kulturi 8.30 Dop. inf. oddaja 9.00 Ponovitev: Nedeljska reportaža 10.15 Predstavljamo vam... - komercialne predstavitve podjetij,... 11.10 Glasb. ured. predstavlja... - predsetavi-tev novih projektov glasbenikov 12.00 Zvoinjenje 13.00 Izobraževalna oddaja 15.00 Popoldanska informativna oddaja 16.06 Naši poslušalic čestitajo in pozdravljajo 17.15 Šport na radiu Ognjišče 18.30 Večerna informativna oddaja 19.00 Radio Glas Amerike 20.15 Radio Vatikan 20.35 Sončna pesem - oddaja namenjena študentom 22.30 Nočni glasbeni program KINO CENTER amer avant. spekt. SVETNIK ob 18. in 20.15 uri STORŽIČ hrv. kom. KAKO SE JE ZAČELA VOJNA NA MOJEM OTOKU ob 17. uri. amer. ram. kom MOGOČNA AFRODITA ob 19. in 21. uri ŽELEZAR Danes zaprto! ŠKOFJA LOKA amer. kom. ZVERINE ob 20.30 uri GORENJSKI GLAS • 36. STRAN NAGRADNA KRIŽANKA Petek, 30. maja NAGRADNA KRIŽANKA BLAGOVNICA ASTRA KRANJ 11. junija, ko bomo ob 8. uri Današnjo križanko razpisuje blagovnica ASTRA KRANJ, ki ima prihodnji mesec posebno prodajno akcijo, v kateri vam pri gotovinskem nakupu vseh artiklov nudi 10 % POPUST. V blagovnici na Prešernovi 10 najdete širok izbor artiklov za dom in gospodinjstvo, v pritličju: talne obloge, lepila, barve, laki, redčila, tehnični izdelki iz gume, tehnični tekstil, zaščitna sredstva (HTZ) in kamp opremo ter vrtne garniture, v prvem nadstropju pa vas čaka velik izbor čistilnih sredstev, plastične galanterije, gospodinjskih potrebščin, prtov in posode vseh vrst. Za reševalce razpisujemo naslednje nagrade: 1. nagrada.nakup v vrednosti 15.000 SIT 2. nagrada: nakup v vrednosti 10.000 SIT 3. nagrada: nakup v vrednosti 5.000 SIT in tri tolažilne nagrade Gorenjskega glasa. Ker vas čakajo res lepe nagrade, se le potrudite rešiti križanko in nam kupon z geslom, nalepljen na dopisnico, pošljite najkasneje do srede, izžrebali srečne reševalce. ASTRA Tehnična trgovina d.d. JUNIJ - mesec BLAGOVNICE ASTRA KRANJ io % gotovinski POPUST na vse artikle REŠITEV NAGRADNE KRIŽANKE Vseh prispelih rešitev je bilo 887. Geslo nagradne križanke j* bilo: PREPRIČAJTE SE SAMI, SE SPLAČAJ Srečni nagrajenci so: 1. nagrado 10 artiklov iz trgovine STOP 350 SHOP prejm* TADEJA KONC, LETENCE 6, 4204 GOLNIK | 2. nagrado 10 parov sobnih copat prejme: DOMINIKA BRDNIn SMLEDNIK 34, 1216 SMLEDNIK 3. nagrado sončna očala za vso družino (4 kom) prejme: MATJAŽ GANTAR, PŠEVSKA C. 10/a, 4000 KRANJ Tri nagrade Gorenjskega glasa pa prejmejo: FRANCKA GROS, BIČKO-VA 8, 4000 KRANJ; DRAGICA MAJ-STROVIČ, TRG SVOBODE 25, 4290 TRŽIČ; VESNA KRANJC, KROPA 3A, 4245 KROPA. Vsem nagrajencem čestitamo! 1 2 3 4 5 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 kt«k, 30. maja 1997 kran),'29.V.1997 MENJALNICA UBK banka pristopila k bančni skupini SKB banke rKOUKO JE VREDEN TOLAR Namesto h Gorenjski fcjiia, 29. maja. Ime trgovina pojedo fej^j^JS* banki V IiarOČJG SKB I *govsko podjetje Nama na pragu popolne sanacije dobiček in dvig ugleda Knn i 1 P?trošniki kar dobro znano, saj so v do'lgolet-fcoefct °.vanJu razpredli mrežo veleblagovnic v Ljubljani Fo n J -nil druPn mestih, med drugim tudi v Škofji Loki. |°ekaj poslovno neuspešnih letih, ki so botrovala tudi k£j *' J® nova vodstvena ekipa že dosegla prve uspehe, ki »udi podlaga za dokončno sanacijo, i* lari^t6^3 vo^stvom Edvina Makuca je z delom začela *e2avHrm marcu- podjetje pa so prevzeli v težkem in "ostn Vem PoložaJu- Nama se je namreč znašla v nelikvid-I^Potek1 P?1?^'11' visokih dolgovih, obremenitvi nepremičnin s \h\»«> *ami *n z zaustavitvami dobav prodajnega blaga. Banki bosta kapitalsko in pogodbeno povezani v koncem, UBK se bo specializirala v poslovanje z manjšimi in srednjimi podjetji Ljubljana, 29. maja -'"«.anu m ceio z zaustavitvami uuua» pi^uo,.,^ 8 tega se je podjetja držal sloves trgovine zastarelega I jJaollsWnega tipa. bro v° vodstvo se je takoj lotilo izdelave sanacijskega fcgub013' V- ^aterem so predvideli zaustavitev poslovanja z Neb^' za^yu^e^ poslovnega leta z dobičkom in dvig ugleda ^av-|a8ovnic na raven sodobnih in urejenih prodajnih površin. ^kiu?n°St sanac*Jskih usmeritev se je izkazala v lanskem •liliio ra^unu« kJer je Dil predviden dobiček v višini 3,9 J na tolarjev, presegli pa so ga kar za 3,5 milijona tolarjev. j Polno sanacijo poslovanja naj bi po programu predvidoma L. 8» "---J- u~4„ ««„ct;n Hoiavnnst na toc toVr|j v SUr?ri letih, ob tem, da bodo opustili dejavnost na Ve'ebl ^er n* nikakršne donosnosti kapitala. V vseh Ejj^ovnicah so se že začela obnovitvena dela in tako so Ptenm/i- 0 tU(n v škofjeloški veleblagovnici popolnoma V m Prehrambeni oddelek, fapod ai^u' ^ Je 0(* 'anskega septembra delniška družba, je * bcM? neka^ več kot 7001Judi-številka se v prihodnjih letih iakjjux b,stveno spreminjala. Trenutno v Nami potekajo K2il p"Prave za uvedbo nove plačilne kartice Diners fotem'u^?novno Pa °odo spremenili logotip, ki bo bolj podoben I u> ki so ga uporabljali skoraj celih petdeset let. • M.G. Metod Dragonja gost kluba Dvor ktrt°u tokr.atn.ega srečanja kluba direktorjev Dvor bo v deia Jun^a' 00 ur1' minister za gospodarske star/nC^ ^etod Dragonja. Razgovor bo namenjen 8o$nVn naPovedi prihodnjega položaja slovenskega diri£ •rStVa" ^mster Drag°nJa je bil gost gorenjskih Ktorjev že marca lani, kmalu potem ko je postal Uie ' Pokrovitelj večera bo Iskraemeco oziroma ^gov direktor Nikolaj Bevk, ki bo predstavil podjetje, Bemaf1^ ^a zmagovalce stav o vrednosti «ke marke in o sestavi nove slovenske vlade. e se bo začelo ob 16. uri s tenisom. StSjRANJSKI RADIO LOGATEC D.O.O. TriaSka 148 • tel.:0«l/74l «32 • f«x:061/741 612 Potem ko je propadla pripojitev h Gorenjski banki, se je UBK banka povezala z SKB banko v bančno skupino. Gre za tretjo bančno skupino pri nas; pred časom sta podobni skupini osnovali Nova Ljubljanska banka in Banka Celje. Na včerajšnji novinarski konferenci je vodstvo obeh bank, UBK in SKB, pojasnilo razloge in cilje tovrstnega povezovanja. Kot je dejal predsednik uprave UBK banke Matjaž Kast run, ne gre za združitev bank, temveč za vključitev UBK banke v bančno skupino SKB banke oziroma v bančno-finančni koncem, v katerem bo SKB banka matična banka, UBK pa članica. SKB banka bo v UBK banki pridobila 51-odstotni lastniški delež, poleg kapitalske pa bo povezava tudi pogodbena. V okviru koncema se bo UBK banka, ki bo ohranila dosedanjo samostojnost in lastno upravo, specializirala za poslovanje z manjšimi in srednjimi podjetji, obe banki pa bosta sodelovali na področju uravnavanja medsebojne likvidnosti, usklajevanju razvojnih strategij, racionalizirali pa bosta tudi poslovanje. In kakšno "doto" prinaša UBK banka v bančno skupino SKB? UBK banka obstaja od leta 1990, v sedmih letih obstoja pa je uspela pridobiti enoodstotni tržni delež na področju poslovanja z gospodarskimi družbami, kar je po direktorjevi oceni relativno ugodno. UBK banka je doslej imela značaj hišne banke, saj je bila v svoji ponudbi zelo fleksibilna; sodelovala je z okoli tri tisoč pravnimi in fizičnimi osebami. ' Poleg prostorov na Tržaški v Možnost osebnega obiskal 090/41-29 090/42-38 Zakaj so propadli dogovori z Gorenjsko banko? Kot je pojasnil predsednik uprave UBK banke Matjaž Kaštrun, so se z Gorenjsko banko dogovarjali o pripojitvi UBK banke, a se je nato izkazalo, "da je bil ta cilj nerealen". Združevanje dveh subjektov zahteva uskladitev kultur, tehnologij, trga in klientele, česar z Gorenjsko banko nismo uspeli uspešno izpeljati, je pojasnil predsednik uprave UBK banke. Vse, kar želite | VEDEŽEVANJE izvedeti o seb/ fn ■ &myč£7um& svoj/ prihodnostim O 9 O 4 4 6 9 Zaupajte najboljšimi uedezeuanje s 5 090 43 04 It ZMENKOFON a * DONOSNO IN VARNO NALAGANJE ZA TUJE VLAGATELJE V VSEH VALUTAH VOLKSBANK BOROVLJE, Hauptplatz 6 /Glavni trg 6 Tel.: 00 43 42 27 - 37 56 - 18 ali 00 43 42 27 - 37 56 - 12 Poslovalnica Ljubelj (v stavbi carine) odprto od 12. do 19. ure tel.: 00 43 42 27 - 62 01 l Hranilne vloge iser za hranilne knjižice % ^ednostni papirji, delnice [ cediti prenakazila po vsem svetu Posle lahko opravite v slovenskem jeziku! Veselimo se vašega obiska! VAŠ NAJBLIŽJI ^ BANČNI SERVIS V AVSTRIJI Ljubljani ima še osem enot po vsej državi, ki jih bo obdržala tudi v prihodnje, ima pa tudi 110 zaposlenih. Predsednik uprave SKB banke Ivan Nerad je ob tem poudaril, da gre za prijateljski dogovor obeh bank, banki pa si medsebojno ne bosta konkurirali. Obe bosta lahko znižali stroške ter povečali dobičkonosnost, prek UBK pa bo SKB lažje ponudila specializirane produkte. Po Neradovih besedah je novoustanovljeni bančni koncem odprt tudi drugim članicam, vendar se bodo povezovali izključno na prijateljski osnovi. Možne so tudi strateške povezave v tujini. • U. Peternel 1 DEM 1 1 ATS 100ITL 8820 89,75 A BANKA (TiK. Jesenice) AVALBled AVAL Kranjska gora BANKA CREDITANSALT d.d. Lj 89,40 90,00 EROS{StartMatf. Kranj 89,40 89,70 GORENJSKA BANKA (vse enote) 88,30 89,90 HRANLNtCA UDN, d.d.Kranj 89,40 89,70 HKSVigred Medvode 89,20 90,00 HIDA-tižnkaLjubSana 89,55 89,75 HRAM ROŽICE Mengeš 39,35 89,85 HJRIKA Jesenice 69,40 89,80 INVEST Skorja Loka 89,55 89,75 LEMA Kranj 89,40 8920 MIKELStraSšce 89,40 89,90 NEPOS (Šk. Loka, Trata) 89,50 39,75 12,42 12,76 741-220 •11-020 12,80 12,80 8,78 9,14 NOVA LB Kamnik, Medvode, Šk. Loka 89,00 89,80 PBS do. (na vseh poštah) 89,70 89,70 PRIMUS Medvode 89,40 89,70 R0BSON Mengeš 89,50 8920 SHP-Stov. hran. in pos. Kranj 89,50 8980 SKB (Kranj, Radovfca, Šk. Loka) 88,90 89,80 SLOVENUATURIST Boh. Bistrica 88,30 - SiOVENUATURlST Jesenice 39,35 89J80 SZKB Blag. mesto Žiri 88,60 89,95 ŠUM Kranj TALfJN2d^Ti*Ju*ZQ.Bfcji 89,40 89,75 TENTOURS Domiaie 89,00 90JO0 TROPtCALKamnik• Bakovn* 39,50 8935 UBK šk. Loka 89,10 90,00 VOLKSBANK Ljubljana 39,55 89,90 MJANJES8Kj^ot*WUW0N W!LFAN Kranj W!LFAN Radovfca, Grajski dvor VVLFANTrflć povrutm rtčju 89,u m 12,75 12,74 12,88 1173 12,76 1174 12,74 12,77 12,75 12,77 211-220 12.67 12,74 12,60 12J80 12,70 12,74 12,55 12,79 12.68 12,83 042404 240-240 714-012 52-01* &53 12,77 12,67 12,30 12,67 12,50 1170 12,70 it65 12,67 1Z65 12,65 12,68 12,51 11,00 12,67 12,68 12,65 12,55 12,30 1165 12,33 8,90 9,05 8,58 9,0$ 8,95 9,00 9,05 9,00 9,00 9,04 8,91 8,05 9,05 9,05 9,03 8,83 8,58 9,00 8,75 9,00 9,00 9,03 8,95 8,95 920 9,10 9,46 9,10 9^0 9,11 9,14 9,15 9,19 9,12 9,15 9,13 9,31 9,19 9,10 9,15 9,12 9,10 9,14 9,49 9,13 925 9,09 9,14 8,91 9,18 fVVrmt\K iiuit 1 ~~r™ —•— Pri Šparovcu v Avstriji je ATS ob nakupu blaga po 12,70 tofairev. Podatke za tečajnico nam sporočajo menjalnice kise pridružujejo P^fodmgh spiememb menjalniških tečajev glede na ponudbo m povpraševanje po tujih valutah. Zaradi pogostih sprememb tnen^hišlih te^^pn nekaterih ™-MicaVi obMamo njihove tektonske ftew%nafatei^ dobHe podrobneje hfom^Ueomen^^dhteajm. IMAM M Vaš najboljši partner pri menjavi deviz PE KRANJ Delavski dom, tel.:360-260 P.E. JESENICE supermarket UNION tel.:862-696 P.E. RADOVLJICA Hotel Grajski dvor tel.:064/714-013 P.E. TRŽIČ klet Veletekstil tel.:53-816 Magični center MARINA 090 4315 vedeževanje, magija, uroki, svetovanje in pomoč, rune, skarabeji, ciganske karte, erotične karte ZAUPAJTE SE NAM IN POIZKUSITE! nakup in prodaja vrednostnih papirjev >i lastništva delnic v KDD • prenosi • odkup delnic iz p di delnic sklade irivatizadje, ov tudi delnic sMl ^^^^^^^*Tv. j vi , upravljanje s finančnim premoženjem Gorenjska borzno posredniška družba d.d. Koroška 33, 4000 Kranj, Slovenija • izjemna priložnost za nakup delnic senje B Tel: +386 064 361-300. 361-301 »VARNOST, STROKOVNOST, DONOSNOST" Fax:+386 064 211-889 CERTIFIKATI, DELNICE, OBVEZNICE... Kaj? Kako? Zakaj? (9. del) Kam s prostim certifikatom? Javna prodaja delnic v Kmetijskem kombinatu Ruj, Muzejski trg 2, Ruj (tel. 062/772-321) Coteka od 28. maja in bo trajala do 26. 6. 1997. Vpisna mesta za certifikate so: Nova Ljubljanska anka na Trgu Republike v Ljubljani (nasproti Cankarjevega doma), na sedežu podjetja, nekaterih enotah Nove KBM v Mariboru, Slovenski Bistrici, Ormožu, Ruju in na enoti Nove LB v Celju. Normalna vrednost delnice je 1.000,00 sit, prodajna vrednost delnice za certifikat je 1.370,00 sit, za gotovino pa 2.476,00 sit. V javni prodaji se lastnini 39,92 %, v vrednosti 1,35 mrd sit. Zadnja tri leta so poslovali z majhno izgubo, a že v letošnjem letu načrtujejo zaključek leta brez izgube. Zaposlujejo 460 delavcev. V Agrokombinatu, Partizanska 6, 2000 Maribor (tel. 062-224-201) je javna prodaia od 28. 5. 1997 do 26. 6. 1997. Vpisni mesti za certifikat sta na sedežu podjetja in Novi KBM. Certifikat pa lahko vpišete tudi po pošti. (Napisati morate pooblastilo, s katerim pooblaščate nekoga od zaposlenih - pustite prazno, da oni vpišejo ime - da namesto vas vpiše certifikat). Normalna vrednost delnice je 1.000,00. prodajna za certifikate je 1.218,00 sit, za gotovino pa 2.194,00 sit. V javni prodaji bo na voljo 24 % njihovega podjetja, 108 milijonov sit. Zadnja tri leta so poslovali brez izgub, kljub dokaj slabim letinam. Po pošti sem prjel dopis, v katerem mi ponujajo v podpis Nalog za prenos vrednostnih papirjev z registrskega računa (obrazec 7)7 Kaj to pomeni in kakšne so posledice podpisa? Nekdo je za vloženi certifikat v podjetje Gorenjski tisk prejel obvestilo, da ima 350 delnic omenjenega podjetja. Delnice so izdane v dematerializirani obliki (neotipljive) in knjižene v računalniku - registru Klirinško depotne družbe (KDD) v Ljubljani na t.i. registrskem računu osebe, ki je v Gorenjski tisk vložila certifikat. Dostop do registrskega računa imajo vsi člani KDD (borzno posredniške družbe, PID-i,...), če vedo številko računa, ki je nako EMŠO. Obrazec 7 pomeni nalog za preknjižbo delic z registrskega na trgovalni račun, ki je sicer še vedno na ime lastnika, a ima dostop do delnic na njem (če jih želite kupiti ali prodati) le član KDD (borzno posredniška družba...), pri kateri se ga odprli. Ponudbo je v osnovi zelo vabljiva, saj so vam pripravljeni račun odpreti brezplačno (čeprav to storitev KDD zaračuna, večinoma odpiranje računa stane 3.000,00 sit, KDD pa zaračuna tudi vodenje trgovalnega računa, kar znaša nekaj čez 23,00 sit na mesec). Tudi v tej ponudbi velja, da je hudič skrit v podrobnostih. Kdaj torej plačamo na videzno brezplačno odpiranje računa? Ob prvi transakciji, to je nakupu In prodaji delnic na borzi. Takrat pa bo naš strošek mnogo višji 7.000,00 sit (za več kot 233 %). Torej premislite, preden se odločite za ta korak. Priporočamo vam. da se (še zlasti če nameravate prodajati in kupovati vrednostne papirje na borzi) odločite za sodelovanje z borzno posredniško družbo, ki vam je blizu, ki ji zaupate in ki vas ne poskuša zavajati z "na videz" ugodnimi in radodarnimi ponudbami. Vabimo vas, da nam sporočita vaša vprašanja na naslovno temo po pošti na naslov Gorenjskega glasa, s pripisom za rubriko CERTIFIKATI, DELNICE,... ali po telefonu 064/360-600 vsak torek in petek od 14.00 do 14.30 ure. Ani Klemenčič, borzna posrednica KMETIJSTVO UREJA: Cveto Zaptotnik Nabrusite kose in pripravite grablje Poljane, 30. maja • Kmetijsko svetovalna služba v Škofji Loki skupaj z društvom podeželske mladine iz Škofje Loke organizira tradicionalno regijsko tekmovanje koscev in grabljic ter plezanje na mlaj. Prireditev bo v nedeljo, 8. junija, ob 15. uri v Poljanah. Tekmovale bodo ekipe iz vseh gorenjskih občin, letos pa se bodo med sabo pomerili že d vaj se t ič zapored. Prireditev bo obenem tudi praznik kmečke mladine Gorenjske, tekmovalci pa se bodo pomerili v naslednjih disciplinah: v košnji, grabljenju, pripravi malice za kosce, plezanju na mlaj, pajsanju hloda ter vlečenju vrvi. Tekmovanju bo sledilo družabno srečanje s plesom, vse druge podrobnosti pa sledijo v eni prihodnjih številk gorenjskega glasa. • U.Š. Toliko o gozdni kulturi S Poljanske enote kranjskega Zavoda za gozdove so nam sporočili, da so si ob tednu gozdov za zdaj še neznani huligani privoščili vse prej kot koristno zabavo. Lotili so se namreč informacijske table ob učni poti na Visokem. Očitno ima pri nekaterih posameznikih vzgoja o gozdu zelo stranske neljube posledice... SREDNJA MLEKARSKA IN KMETIJSKA ŠOLA KRANJ Smledniška 3, 4000 Kranj Srednja mlekarska in kmetijska šola Kranj obvešča, da na šolskem posestvu v Strahinju lahko dobite po ugodni ceni jagneta za zakol, jagnice za pleme in starejše ovce z jagneti ali brez. Informacije po tel. 471 -706. OBČINA KRANJSKA GORA Na podlagi sklepa 10. seje Odbora za kmetijstvo in gozdarstvo Občina Kranjska Gora RAZPISUJE kriterije za dodeljevanje finančnih intervencij v kmetijstvo v občini Kranjska Gora Finančne intervencije se dodelijo za naslednje namene: - za analize vzorcev krme in zemlje, - sofinanciranje težjih pogojev obdelave kmetijskih površin - sofinanciranje obnove kozolcev 1. NAMEN: - analize vzorcev krme kot pomoč pri izračunavanju krmnih obrokov - analize vzorcev zemlje za zmanjšanje stroškov pridelovanja in zmanjšanje onesnaževanja okolja s pravilno uporabo manjkajočih hranil POGOJI: - prijavijo se lahko občani občine Kranjska Gora, ki se ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo - financira se do 70% analize na podlagi računa in številke vzorca - prijave sprejema in zahtevke vlaga kmetijska svetovalna služba Kandidat za podporo mora imeti obdelane vse lastne obdelovalne površine VIŠINA SREDSTEV: 100.000 SIT ROK za prijavo je 1. november 1997 2. NAMEN: - sofinanciranje težjih pogojev obdelave kmetijskih površin kot podpora za ohranjanje obdelovalnih površin in kulturne krajine v širšem prostoru POGOJI: - prijavijo se lahko občani občine Kranjska Gora, ki se ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo; - za težje pogoje se štejejo razmere ročne košnje, težjega dostopa, nagib terena oz. druge ugotovljene posebne okoliščine - parcela, ki se ročno kosi, mora biti velika vsaj 0,2 ha - ob prijavi je potrebno priložiti mapno kopijo z označeno lokacijo ročnega spravila, razvidna mora biti pare. štev. in kat. občina - zemljišče mora biti pokošeno do 20. avgusta Kandidat za podporo mora imeti obdelane vse lastne obdelovalne površine Prednost pri dodelitvi podpore ima parcela, ki ni dobila nobene druge podpore za obdelavo. Upravičenost do podpore potrdi Odbor za kmetijstvo in gozdarstvo Občine Kranjska Gora po predhodnem ogledu skupaj s kmetijsko svetovalno službo VIŠINA sredstev: 1.000.000 SIT ROK za prijavo je 15.6.1997. Prijave sprejema Odbor za kmet. Občine Kr. Gora 3. NAMEN: • sofinaclranje obnove kozolcev kot podpora kulturnemu izgledu krajine in težjim pogojem sušenja mrve POGOJI: - prijavi se lahko vsak (občan Občine Kranjska Gora), ki se ukvarja s kmetijsko dejavnostjo in obnavlja kozolec na območju občine Kranjska Gora. Kozolec mora biti v leseni izvedbi in ustrezati načinu izvedb na območju občine Kr. Gora (imeti mora najmanj 13 lat v brani, ki mora biti široka 4,5 m), v kolikor gre za novogradnjo, je potrebno pridobiti ustrezno dokumentacijo (priglasitev gradbenih del) Načrt za postavitev in obnovo kozolca lahko občani dobijo na sedežu občine Kranjska Gora. Podporo je mogoče pridobiti po enoti kozolca (brani) Nov kozolec predstavlja 100% -podpora v tem primeru znaša 35.000 S1T na brano. - za obnovo strehe se prizna 40% novega kozolca, za nove late in streho pa 60% novega kozolca. Kandidat za podporo mora imeti obdelane vse lastne obdelovalne površine VIŠINA SREDSTEV: 900.000 SIT ROK za prijavo je 15.6.1997. Prijave sprejema Odbor za kmetijstvo Občine Kr. Gora. Predsednik Odbora za kmetijstvo in gozdarstvo Jože Pezdirnik Župan Jože KOTNIK Ob spomladanski košnji trave Letošnja košnja je boljša od lanske Kar 65 odstotkov slovenskih kmetijskih površin zarašča travna ruša, v tem obdobju pa se približuje eden skrajnih rokov za košnjo. Za siliranje prve košnje v bale je, po mnenju dr. Jožeta Verbiča s kmetijskega inštituta v Ljubljani, letos že prepozno. Za shranjevanje travnate krme pride v post-ev še edinole sušenje na tleh in v prevetrovalnikih. Letos lahko opažamo, da so se kmetje pri spomladanski košnji za baliranje odločali precej manj kot v prejšnjih letih. K temu je nekaj prispeval sorazmerno velik strošek, poleg tega pa se za baliranje krme v večjem obsegu odločajo pri jesenski košnji. Baliranje spomladanske krme Baliranje travnate krme je pri prvi košnji sorazmerno draga stvar, predvsem iz enega razloga, in sicer, da je v sorazmerno kratkem času potrebno zbalirati zelo veliko količino krme. Prednost je zagotovo ta, da se trava s travnika spravi v enem dnevu, tako da neljubih presenečenj s padavinami skorajda ne more biti. In kakšen je postopek baliranja? Pokošeno travo s posebej za to izdelanimi stiskalnicami stisnemo v bale, te pa strojno ovijemo s polivinilasto folijo. S stiskanjem iz trave iztisnemo kar največ zraka, folija pa poskrbi, da se krma skisa, podobno kot v silosu in tako konzervirana dlje počaka na krmljenje. Za kvalitetno siliranje v balah pa je najprimernejši čas košnje zgodaj spomladi. Takrat ima trava največ hranilnih vrednosti in je tudi najlažje prebavljiva. Ob tovrstnem spravilu je pridelek resda manjši, je pa precej bolj kvaliteten. Pri nekoliko manj intenzivnem kmetovanju lahko s košnjo počakamo še kakšen teden ali dva. Skrajni rok za silimo košnjo je v obdobju, ko trava začne latiti, saj začne izgubljati hranilno vrednost, prav tako pa postaja bolj groba, zato je večja verjetnost, da bilke predrejo polivinilno folijo. To pa je prvi korak na poti do pokvarjene krme v bali. In čeprav ne kosimo za silažo, moramo upoštevati, kolikokrat bomo kosili v enem letu. Če želimo imeti tudi ob kasnejših košnajh dobro kvaliteto travne krme, se za košnjo odločimo balo, za ostanek krme v drugih balah te bojazni ni. Prav tako imamo povsem natančen pregled nad zalogami krme, obenem jo lahko ločujemo po kvaliteti, povsem enostavno pa lahko prodamo odvečno količino oziroma potrebno krmo dokupimo. Spravilo je fizično manj naporno, z baliranjem pa lahko bistvemo razbremenimo silose. In da pregledamo še tiste nekoliko manj prijetne plati baliranja. Predvsem je to bal oviti kasneje. Pri baliranju se pojavi tuđ problem nekoliko slabše ka' kovosti silaže. Med razlogi z& to smo že omenili prepozno košeno in ostarelo trav°> premalo uvela krma, lah«40 je tudi preslabo in prepozn0 ovita ter premalo stisnjen2' med motečimi dejavniki pa je tudi onesnaženost z zeffllj0 zaradi prenizke košnje, JI lahko povzroči nepravih10 vrenje. Klasično spravilo krm« V tem času vsem, ki trave še niso pokosili, za spravu0 ostaja le še klasičen nacU* sušenja bodisi na tleh, ali P* v prevetrovalnikih. Trava, 1 še ni pokošena, je že precej slabše kvalitete. K temu )e nekaj prispeval še nedavn1 dež, precej na slabšem pa sjj kmetje, ki svoje nepokošefl trave niso uspeli spraviti p°° streho. Dež je iz nje spr8* precej celične vsebine 1 sladkorja, hranilnost krme pa se je precej zmanjšala-Ko kosimo, ne pozabim?, da trava ne odmre tako]: adt v Danes jemo silirano, jutri pa suho... preje, saj ruša lažje ponovno ozeleni. Sicer pa ima baliranje tako dobre kot slabe lastnosti. Med dobrimi zagotovo velja na prvo mesto postaviti dejstvo, da je celotna košnja lahko popravljena v enem dnevu. Kvaliteta silaže je zelo dobra, še zlasti, če se odločamo za baliranje uvele krme. Za spravilo ne rabimo silosov, lahko pa se odločimo tudi za siliran je v manjših količiniah. Ob odpiranju silosa se neredko zgodi, da se krma prične kvariti, ob odprtju bale, pa je ta nevarnost omejena zgolj na eno sorazmerno velik trenutni strošek.Vendarle, kljub temu izračuni Kmetijskega inštituta kažejo, da je kilogram silirane krme v balah le pol tolarja dražji od klasično silirane krme. Precej velik ekološki problem predstavlja odlaganje folije, saj le to še ni urejeno. Folija je sorazmerno zelo dovzetna na različne poškodbe, tudi take, ki jih ne upazimo, kar poveča možnost kvarjenja krme. Pri tovrstnem spravilu se pojavlja tudi povsem praktični problem - stiskalnice delajo precej hitreje od ovi-jalnikov, zato moramo precej nekaj časa še živi, zar svojega dihanja pa porablj del zaloge sladkorjev. Z reU' nim obračanjem pospešim njeno venenje (in s tem fu~~ odmiranje) ter ohranim večjo hranilno vrednost Letošnji pridelek trave J dr. Verbič ocenil sorazmer° dobro. Tam, kjer so ktnetl izrazito intenzivno usmerj6 ni, je zelo dober, drugje P zadovoljiv, praviloma pa jg letošnja prva košnja bolj od lanske. Seveda za "s\ kmete, ki so uspeli prehite^ že tradicionalno slabo vrem v drugi polovici maja. Tis ' ki se do začetka tedna s^ niso odločili za koSnJ0 i spravilo, so precej izgubl • U. Špehar Posvet o razvoju turizma na podeželju Vso domačnost kmečkemu turizmu odvzame država Turistična zveza Slovenije v maju in juniju pripravlja območne posvete o razvoju turizma na pode/^J1^ Kranj, 29. maja - Prvi posvet v sodelovanju z Upravo Republike Slovenije za pospeševanje kmetijstva ter Ministrstvom za gospodarske dejavnosti je bil včeraj v Kranju, udeleženci pa so vsi po vrsti ugotavljali, da država po eni strani sicer želi razvijati turizem na podeželju, obenem pa je zaradi zaenkrat še neurejene zakonodaje še vedno glavna ovira k večjemu razvoju. Krivično bi bilo trditi, da država ne skuša spodbujati turistične dejavnosti na kmetijah, vendar pa so spodbud v obliki posojil deležni le kmetje, ki živijo na demografsko ogroženih območjih in se vključijo v program Crpov. Pa vendar ne smemo pozabiti, da posojila s seboj še vedno prinašajo zloglasni veliki R, zaradi česar so posojila do posojilojemalca vse prej kot prijazna. V razpravi so se večkrat pojavile zahteve po zakonski ureditvi dopolnilne dejavnosti na kmetijah. Prav zaradi slednjega so kmetje gostitelji nemalokrat postavljeni v nemogoč položaj. Njihovo dejavnost zaenkrat ureja samo zakon o gostinstvu, ki pa je za turistične kmetije prestrog. Prav tako so za turistične kmetije prestrogi normativi za predelavo hrane. Turistična kmetija ali kmetija odprtih vrat mora vse svoje prehrambene izdelke pridelovati in predelovati v zakonsko natančno določenih klavnicah, mlekarnah in podobno. Razpravljala pa so vedno znova poudarjali, da je to prestrogo. Razne inšpekcijske službe (od sanitarne do tržne in še kakšne) bi namesto postopka predelave morali ocenjevati kakovost in ustreznost izdelka, kar je praksa tudi v tujini. Sedanje stanje pa kmeta sili, da mora mlečne izdelke kupovati v mlekarni, meso pri mesarju, njegov zrezek s smetano pa je zato tak, kakršnega dobite v kateri koli drugi gostilni. To naj bi se vsaj delno spremenilo z odlokom o predelavi, ki naj bi bil sprejet prihodnji mesec, dokončno pa bi bilo to po mnenju razpravljalcev nujno urediti v zakonu o kmetijstvu, ki naj bi luč sveta ugledal prihodnje leto. Naslov članka najbolje opisuje trenutno stanje, saj se tako kmetijski pospeševalci kot tudi turistična društva dnevno srečujejo s primeri, ko kmeta, ki prodaja svoje mleko, skuto salamo in še kaj obišče kakšna inšpekcija ter mu našteje kar nekaj pomanjkljivosti. Posledice, ki so vse prej kot prijetne doletijo edinole kmeta, nasveti pospeševalcev pa zaradi tega ne morejo zaživeti. Črka zakona pa predvideva, da mora biti skuta predelana tako in tako, da morate živino zaklati v klavnici, da... Cel kup zahtev, ki pa jih kmet, ki naj bi mu bila turistična dejavnost dopolnilo ne zmore. In če ne more prodajati svojih prehrambenih izdelkov v svojem penzionu pač nima smisla, da se še naprej trudi. In Vlada bo po mnenju razpravljalcev pač morala doumeti, da bodo turistične kmetije in kmetije odprtih vrat postale pač ena od možnosti za prodajo kvalitetne hra^ nenazadnje temelj kmetovega pre*' v ki ga bo ob predvidenem vst°\/0ii' Evropo dodobra zamajala poceni u na hrana. • ;g' Spodbujanje turistične dejavnost*^-glavnem omejeno le na kmetijske p sevalce, ki pa imajo težko na!°^et0*|lj zaradi tradicionalnega mišljenja km^jjjg ki se za to dejavnost povečim ^olil odločajo. Drug problem pa je ^^og! pomanjkanje povsem konkretne p' ajd ^ poleg redkih posojil skorajda "^j, drugih možnosti. Pri financiranju $ ( ja turizma se morajo kmetje pac 0. . Vendar pa le urejene Kn j , li za uspešen razvoj turiz»rt ^ sami nase niso dovolj podeželju. O njegovi črni usu«* . g mnogi bolj resno začeli spra propadu turistične agencije edina skušala celovito tržiti Jur^j/ ponudbo slovenskih kmetij. Več P^jflf' | bodo zagotovo morale najti čeprav se te povečini dobro za ^ pomena turizma. Konec koncev je ( va za njegov razvoj tudi celostna . $ ^ nost kraja, dobre ceste in še marši ^. ^ to pa je povečini žre poskrbljeno 0$ j bodo v kratkem uredili. Da bi le KJ> pustili doma delati klobase in trf sir, pod ustrezno prilagojeno k ^ seveda! Potem bo v podeželskem ^ problem ^ip^Jk , na morebitne odm^U to pristojnih, pa bomo morali še n počakati.. • U.Š. mu marsikateri razpravljala, Petek, 30. maja 1997 UREJA: Vilma Stanovnik kofjeloški rokometaši in rokometašice pod isto streho ŽELIJO SI IGRATI V ELITNIH LIGAH ^^°nedeljkoyem zboru članov moškega Rokometnega kluba Šešir in ženskega Rokometnega a Lokastar so se odločili za ustanovitev skupnega Rokometnega društva Škofja Loka -«*Loka, ^enjskem Q0»p.^?^8' maJa • Medtem ko marsikje po Sloveniji in na Wari*o ™ lportm kolektivi, klubi in društva komajda kot ka'° 10 J'h zat0 tudi ukinJaJ°' Pa škofjeloški rokomet, deklet C' vendark dobiva nov zagon. Mladi, tako fantje kot ^Hilt *na ^^M" m klubskih tekmovanjih dosegajo izjemne 0OVep' Posledica skrbi za njihov razvoj pa je ustanovitev p0„Ja K°kometnega društva Škofja Loka, ki od minulega RK č vJ . naPfej združuje oba prejšnja rokometna kolektiva: ^^.r in RK Lokastar. Vni?^e,loški moški rokomet je leta i o-Toi11, od P™*1 začetkov W do danes zabeležil več 4onnOV in.Padcev, zadnjo ekina • p,a Je Prva klanska E? lgrala v 1.B državni ligi. ETu nam ie Pred tremi leti »CnVnV,rStiti cd0 v elitno 2a na* ,, g0' vendar je bil to trenm Wub Prevelik zalogaj, ban? ° 80 naše znožnosti C1?,;.1-8 Ugi' v dveh 311 PomioJ-. P3 računamo na j^aditev ekipe z zelo per-takra kmi domačimi igralci in igrali mo lanko ponovno C t23, uvrstitev v najvišjo Cilj'.«Kar Je seveda naš končni Predli6 ,na zb°ru poudaril ^etnl ,H dosedanjega Rokova kluba Šešir Miro Duič p*SLKda1'da je klub §n d ui^ časom in napove-Prizad7 • u grozi Propad, s Va cevnim delom predsedst- ^živetff5,-V igralcev usPel s^veti tudi največje krize. v »J^arru so se srečevali tudi tci-skem kolektivu, Roko- metnem klubu Lokastar, ki je kot nekakšen ostanek nekdanjega Alplesa ponovno zaživel pred šestimi leti. "Rezultati tako članic kot deklet v mlajših kategorijah so vsako leto boljši, bolj odmevni, predvsem pa se dviga kvaliteta v delu z mladimi. Dekleta prve ekipe so se uspela uvrstiti celo v I. ligo, vendar pa smo takrat izgubilili sponzorja in igranje v elitni konkurenci bi bilo za nas prevelik zalogaj. Rezultati v mlajših kategorijah pa kažejo, da smo v samem vrhu slovenskega rokometa, predvsem pa je razveseljujoče dejstvo, da se je število rokometašic v zadnjih letih močno povečalo," je povedal donedavni predsednik Rokometnega kluba Lokastar Mišo Cerovskv. Želja za napredkom in iskanjem možnosti za preživetje je oba kluba letos pomladi združila v razmišljanju, ki sta ga v ponedeljek zvečer združila z ustanovitvijo Rokometnega ATLETIKA GRMOVA IN KEJŽAR DRUGA drž Kranj, 30. avno maja - Maraton Treh src v Radencih je bil tudi - Prvenstvo maratoncev. V maratonu na 42 kilometrov je k?^31 Mirt 1500-metrsko razdaljo, kjer je bil najhitrejši Italijan • Piriah m 'n Hočevar Pa sta priplavala v prvih zasledovalnih natl°nca • krožm 40-kilometrski kolesarski progi sta naša !.Hil0m vozila v strnjeni skupii 20 kolesarjev in hranila moči za fSSniT? 0 tekaSko progo, na kateri sc jc najbolje znašel ftL^koliir amian Žepič insi pritekel tretje mesto. Grega Hočevar ari na k Z;1aostal in bil na koncu °. Klemen Zevnik pa je kljub h ^ticni 'esu prišel do cilja in zasedel 46. mesto. iS3,2n\ V*'1" red: 1j S. Belandi (1:51,05); 2. F. Ferraresi <6. k y - oba Ita; 3. D. Žepič (1:53,29)... 6. G. Hočevar (1:55,03), " ««Vnik (2:03,15) - vsi Slo. • N. Podvršček PLAVANJI bST *NJCI NA dunaju t^naJu L-, maJ " Na mednarodnem plavalnem mitingu na P rnitinBnastoPlh Plavalc> iz 79 plavalnih klubov iz 10 držav. Na 4riJ'ednie , SV nastopili tudi gorenjski predstavniki in so dosegli Skrai? pitate: Pralni klub Triglav - Nace Najmlajše škofjeloške rokometašice so v letošnjem prvenstvu na finalu v Celju osvojile naslov slovenskih viceprvakinj in napovedale lepo prihodnost škofjeloškega rokometa. društva Škofja Loka, ki trenutno šteje nekaj več kot tristo članov in članic. Da bi svoje delo in uspehe lahko tržili, so se odločili za sodelovanje s podjetjem PIA nepremičnine, ki bo skrbelo za uspešno trženje no- vega društva. Dokler ne bodo našli novega glavnega pokrovitelja, bo v.d. predsednik društva Ivan Fajfar, predsednik ženske sekcije bo Marko Breznik, predsednik moške pa Miro Dujič. • V.Stanovnik Jacc Majcen - prvi na fi! delfin a na 1500 kravl in 4 "» 2Ć8 kravi, Aleš Aberšek - 4. na »E?M. na 200 H^if.n ts„. >„......it . 8 na m) krav, 10 na 12. na 100 delfin, 12. na 11. na 200 mešano, 13. na 200 delfin. ISOp4tna 200 delfin, Trna Žerovnik lE^ifin Mrlrcjc;8-na400nicSano' jviaša Jaiunik H» o K()Va^ ' "'"^ - 11. Ilil i.\AJ IIIC.V1IIU, U. 1 lil i.\J\l UBUIU) K ^ kri.»" «ra ,(X) P""«. 11. na 200 prsno, Alenka Sušnik - 10. :0d^» MdV : l> uv,.l„: l i. . n . ... « .... m > rr..,__ n?**ar7j ' P'ava,n« klub Radovljica Park hotel Bled - TUCO W*' 10 n nac, me$an<>. Maj Blatnik - H na 50 krav), Andrej 3 n?%\ !° krav|' TanJa B|atnik • 2- na 100 krav1' 3- na ^oj0?! 200 kravi i, nčeski na H(M) kravi; Plavalni klub Kamnik 12. na 50 kravi. • K. P. TENIS Jutri v Kranju PRVENSTVO GORENJSKIH LIG Kranj, 30. maja - Teniški klub Triglav organizira jutri, 31. maja, prvenstvo gorenjskih lig za vse igralke in igralce, ki so prijavljeni v gorenjskih ligah. To je prvo takšno tekmovanje, zato si organizator pridržuje pravico čim bolj racionalne organizacije. Pri prijavi navedite letnico rojstva. Minimalno število igralcev za posamezno kategorijo je 8. Vse do finala se bo igral podaljšani niz do 9. Za moške se bo začelo prvenstvo ob 8. uri, za ženske pa ob 14. uri. Prijave sprejemajo danes do 18. ure, pol ure kasneje pa bo žrebanje. Informacije dajejo danes med 19. m 21. uro, prijavnina pa ie 1.500 tolarjev. Naiboljši bodo prejeli športna priznanja in praktične nagrade, igral pa se bo tudi tolažilni turnir, sporoča vodja turnirja Davor Žnidar. * J.K. VABILA, PRIREDITVE Občni zbor Smučarskega kluba Tržič - Danes, 30. maja, ob 18. uri bo v sejni dvorani tovarne Peko v Tržiču občni zbor Smučarskega kluba Tržič. Predsednik Janez Slapar predlaga na dnevni red, razen poročila o delu in razprave, še sprejem dopolnjenih pravil kluba in volitve organov kluba. • J.K. Sprint triatlon v Železnikih - Plavalni klub Železniki organizira tekmo v sprint triatlonu, ki bo jutri, 31. maja, ob 15. uri v Železnikih. Tekma bo obsegala 750 metrov plavanja v bazenu v Železnikih, 20 kilometrov kolesarjenja na krožni progi med plavalnim bazenom in Rudnim in 5 kilometrov teka med bazenom in Dašnico. Nastop obetajo vsi najboljši slovenski triatlonci, prišli pa bodo tudi tuji tekmovalci. • J.K. Turnir v malem nogometu v Škofji Loki - Klub malega nogometa Tango - Gostišče Martin Škofja Loka prireja turnir v malem nogometu, ki bo prihodnjo nedeljo, 8. junija, na igrišču za osnovno šolo Petra Kavčiča v Škofji Loki. Žrebanje bo v četrtek, 5. junija, ob 20. uri v Panter baru na tržnici. Prijave sprejemajo v Panter baru ali na telefonski številki (064) 621 - 023. Prijavnina je 10.000 tolarjev, nagradni sklad pa znaša 1500 mark. Najboljša štiri moštva dobijo pokale in denarne nagrade. • J.K. Nogometni spored • Tekmovanje v državnih nogometnih ligah se večinoma zaključuje. Triglav Naklo igra v nedeljo, 1. junija, ob 16.30 zadnjo tekmo lige doma. Spomladanski del je bil zelo uspešen. Ker prihaja v goste eno najboljših moštev lige Dravograd, se spodobi, da so tribune polne. Kadeti in mladinci Triglava Megamilka bodo igrali jutri doma. Nasprotnika bosta moštvi Factorja Jezica. Kadeti, ki so drugi na lestvici, bodo igrali ob 14.15, mladinci, ki so zelo blizu naslova državnega prvaka, pa bodo igrali ob 16.30. V tretji ligi zahod igra Mengeš jutri ob 16.30 doma s Transportom, Lesce pa odhajajo v nedeljo na gostovanje v Brda. Naklo Triglav pa bo igral v nedeljo ob 10.30 v Naklem s Taborjem Sežana Mladinci Zarite bodo igrali v nedeljo ob 16.30 doma s Komendo, Naklo pa odhaja v nedeljo na gostovanje k Primorju v Vipavi. Igrali bodo tudi gorenjsko ligo. Kadeti bodo igrali jutri ob 10. un. Mlajši dečki bodo igrali ob 16. uri, razen tekme Jesenice : Triglav Creina, ki bo 5. junija ob 18. uri. Člani igrajo v soboto ob 18. uri, starejši dečki v nedeljo ob 10. uri, mladinci pa prav tako v nedeljo. Na Jesenicah bo jutri turnir selekcij U - 10, pri Sv. Duhu pa v nedeljo. Kvalifikacije za popolnitev gorenjske lige bodo po 20. juniju. • J.K. Košarka pri Sv. Lenartu - Košarkarski klub Pacmani Sv. Lenart organizira jutri, 31. maja, od 17. ure dalje na igrišču za osnovno šolo tradicionalni košarkarski turnir. Informacije dajejo po telefonu 64-185, 64- 02 (Tone Cemažajr) in 64-429 (Tone Bertoncelj). Prijavnina znaša 5.000 tolarjev. Žrebanje bo ob 16.50. Medicinski duatlon - Slovensko zdravniško društvo, Mednarodno triatlonsko združenje medicincev, Triatlonska zveza Slovenije in triatlon klub Triglav Kranj organizirajo jutri na Brdu tekmovanje medicincev v duatlonu. Tekma obsega tek in kolesarjenje, start pa bo ob 10. uri. • J.K. Rokometni spored - V II. B državni ligi moški zahod bodo igrali Duplje O. Grmač : Slovan B (sobota ob 19. uri), Jezersko : Hrvatim (nedelja ob 11. uri), Dom Žabnica : Alples Pohištvo (sobota Ob 18 30) in Chio Besnica B : šešir B (nedelja ob 10.30). • J.K. 39. STRAN • GORENJSKI GLAS JADRALNO LETALSTVO DRŽAVNO PRVENSTVO KROJI VREME V sedmih dneh 6. prvenstva Slovenije v jadralnem letenju v Lescah so organizatorji izpeljali tri tekmovalne dneve. Vodijo člani ALC. Lesce, 29. maja - Po sedmih dneh 6. državnega prvenstva v jadralnem letenju na letališču v Lescah je vreme omogočilo le tri tekmovalne dneve, dobri vremenski obeti ob koncu tedna pa kažejo na to, da bo prvenstvo uspelo. Edini, ki se je vse tri dni po opravljeni jadralni nalogi vrnil v Lesce je član ALC Ivo Šimenc Da je za jadralne letalce najpomembnejše vreme, saj brez dviganj, ki jih omogoča sonce, pač ne gre, ni potrebno posebej poudarjati. Spremenljivo vreme v tem tednu tako ni omogočilo, da bi na državnem prvenstvu v jadralnem letenju, ki poteka od prejšnjega četrtka na letališču v Lescah, izpeljali več kot tri tekmovalne dneve, dobri vremenski obeti ob koncu tedna pa dajejo upanje, da bo mogoč še kakšen tak dan in s tem državno prvenstvo priznano. Za veljavnost prvenstva so namreč potrebni najmanj štirje tekmovalni dnevi. Praktično vse tri dosedanje tekmovalne dni so imeli tekmovalci - 25 jih tekmuje v standardnem razredu, 4 pa v odprtem razredu, podobne tekmovalne naloge: iz Lesc proti Štajerski, nato proti Dolenjski in enkrat celo v Belo krajino in nato nazaj v Lesce. Skupna dolžina teh nalog se v povprečju giblje okoli 300 kilometrov, pri čemer imajo tekmovalci odprtega razreda običajno za petino daljšo pot. Ker vreme ni bilo najboljše, so se te tekmovalne naloge pokazale kot zelo zahtevne, saj so jih prvi dan opravili le trije tekmovalci, drugi dan dobra polovica, tretji dan pa le en sam tekmovalec. V torek se je iz Bele krajine (iz zraka so morali tekmovalci slikati Semič) uspel vrniti le Ivo Šimenc, ki je tako edini obletel vse naloge v celoti. Dvakratnega evropskega prvaka v jadralnem letenju ni zmotila ploha na začetku poti (med Veliko Planino in Goltemi), niti sorazmerno močan zahodni veter v čelo ob povratku na Gorenjsko. Ta veter je bil namreč vzrok, da je kar polovica tekmovalcev "omagala" praktično pred ciljem: na Sorskem polju in v okolici Kranja. Kljub pogostim pristankom na poljih in travnikih ni prišlo do nobenih nezgod in poškodb. ZBIRALEC ZAJČKOV Da bi organizatorji malce popestrili včasih nastalo slabo voljo in utrujenost, ko mora tekmovalec pristati izven letališča in morajo njegovi pomagači priti ponj s prikolico (poleg vožnje, včasih čez vso Slovenijo, je tekmovalcev o polje pristanka najprej potrebno najti, nato letalo razstaviti, naložiti, se vrniti v Lesce ter tam letalo zopet sestaviti - vse to pa lahko traja tudi v zgodnje jutro naslednjega dne), so si omislili šaljive nalepke za označevanje teh "junakov". Vsak, ki pristane zunaj letališča, dobi na rep letala živooranžno nalepko v obliki zajčka. Seveda so med tekmovalci že tudi taki, ki imajo po treh dneh že tri zajčke. Da pa bi imel kdo štiri, pa ni nihče pričakoval. Pa se je vendarle zgodilo: eden od tekmovalcev, ki je pristal tretji dan na letališču v Celju, se je vračal v Lesce v letalski zapregi. Ko je bil nekje blizu Krvavca, se je misleč, da je že v dosegu letališča v Lescah, odpel od motornega letala. Močan zahodni veter pa mu je prekrižal račune: za dolet v Lesce mu je zmanjkalo višine in pristati je moral blizu Tržiča. Ko so mu na rep letala za ta dan prilepili še drugega zajčka, je malce smejoč se in malce skozi stisnjene zobe ugotovil, da bi morala biti druga nalepka v podobi oslička. Tekmovalcem in organizatorjem ostajajo do vključno sobote še trije dnevi, zato so vsi prepričani, da trud z organizacijo prvenstva ni bil zaman. Razglasitev prvakov bo v nedeljo ob 10. uri na letališču v Lescah. Rezultati po treh tekmovalnih dnevih: standardni razred: 1. Ivo Šimenc, ALC, 1590 točk; 2. Uroš Bergant, ALC, 1400,2 točk; 3. Andrej Kolar, ALC 1320,6 točk; odprti razred: 1. Igor Kolarič, AK Ptuj, 1369,9 točk; 2. Boštjan Pristavec, ALC, 1259,9 točk; 3. Miha Thaler, ALC, 1253,2 točk. • Š. Ž. NOGOMET "VODA" SE POSLAVLJA Kranj, 30. maja - Na nedeljski tekmi nogometašev Triglava Nakla bo vstop prost. V sredo so Gorenjci igrah v Zagorju t ti. V nedeljo se bo od aktivnega igrama poslovil dolgoletni vratar Nakla in Triglava Miro Vodan, ki pa bo še naprej ostal v klubu. Mladinci Triglava Megamilka pa so zmagah v Velenju in so tako še korak bližje naslovu državnega prvaka. • JJC. Pod planiško velikanko JUBILEJ ŠD PLANICA Planica, 30. maja - V počastitev 75. obletnice ustanovitve športnega društva Planica bo jutri, 31. maja, opoldne pod velikanko slavnostna seja in piknik ob jubileju. Zaslužnim članom bodo podelili priznanja. Srečanje bo družabno, igral pa bo ansambel Mozaik. GLASOV KAŽIPOT K Prireditve 3 Specialna olimpiada Slovenije škofja Loka • V soboto, 31. maja, z začetkom ob 9. uri bodo v škofji Loki na športnem igrišču za OŠ Peter Kavčič potekale 4. regijske igre v okviru specialne olimpiade Slovenije. Vonj nasmeha Kranj - V Modri dvorani gradu Kieselstein bo danes, v petek, ob 20. uri predstavitev pesniške zbirke Agate Trojar z naslovom Vonj nasmeha. V literarnem večeru bo za glasbeno spremljavo poskrbel Lado Jakša. Recital Kamnik - V frančiškanski cerkvi bo jutri, v soboto, ob 20. uri recital Slomšek med nami. Nastopa Tilen Skubic. Plesna prireditev Bled - V Festivalni dvorani bo jutri, v soboto, ob 20. uri nastop mladih plesalcev Internacionalne baletne šole Bled in mladih glasbenikov Glasbene šole Radovljica. Prireditev so naslovili Pomladi v slovo-pozdrav poletju. Spominska slovesnost Doslovce • Muzej Jesenice vabi v nedeljo, 1. junija, ob 19.30 na tradicionalno spominsko slovesnost pred rojstno hišo Frana Šaleškega Finžgarja. Učitelj in zbiratelj ljudskega izročila Roman Gašperin bo predstavil svoje delo pri zbiranju otroških izštevank, Mira Novak, oskrbnica Finžgarjeve hiše, pa bo govorila o Finžgarjevi povesti Gostač Matevž. V kulturnem programu bo nastopila otroška folklorna skupina gledališča Julke Dolžan iz Breznice in folklorna skupina Triglav Javornik-Koroška Bela z igranim prizorom Gorenjska ohcet iz povesti Gostač Matevž. Plesni seminar Kranj - V Centru kulturnih dejavnosti, Sejmišče 4, se v pone- deljek 2. junija, ob 19. uri začenja petdnevni seminar sodobnega plesa, ki ga bo vodil Matej Kejžar, diplomant Plesne akademije iz Amsterdama. Otroške folklorne skupine Kranj - Pri kranjskem vodnjaku bosta danes, v petek, ob 18.30 nastopili otroški folklorni skupini: Pastirček iz Kranja in češka skupina šateček. Na Bledu bo kongres letalske medicine Bled • V četrtek se je začel v Hotelu Toplice na Bledu 3. kongres letalske medicine skupnosti Alpe Adria. Sodeloval bo tudi ruski kariolog dr. Oleg Aktov, ki je leta 1984 kar 8 mesecev prebil v vesolju. S strokovno vsebino in sodelovanjem strokovnjakov je kongres pridobil tudi priznanje mednarodne Zveze za letalsko in vesoljsko medicino (AsMA), štel pa bo pri evropskih in celo ameriških letalskih oblasteh tudi kot pogoj za obnavljanje licenc letalskim zdravnikom. Predavali bodo vodilni strokovnjaki iz Evrope in Amerike. Zanimivo je tudi, da bo kar precejšnje število udeležnecev na Bled prispelo z lastnimi letali in neposredno pristalo na letališču v Lescah, ki je v teh dneh dobil policijski in carinski nadzor. Kongres bo trajal do nedelje. Pomladi v slovo, pozdrav poletju Bled - V organizaciji Občine Bled, Glasbene šole Radovljica in Internacionalne baletne šole Bled bo jutri, v soboto, 31. maja, ob 20 uri v festivalni dvorani na Bledu večer baleta in glasbe z naslovom Pomladi v slovo - pozdrav poletju. Kriški šolarji bodo postregli gostom Križe - Učenci in delavci osnovne šole Križe pripravljajo letos že 12. turistično gostinski dan. V prireditev, ki bo zadnji majski dopoldan, bodo tokrat vključili ERLAH, d.o.o. GOSTIŠČE ERLAH, UKANO 67, 4265 BOHINJSKO JEZERO RAZPISUJE DELOVNI MESTI KUHARICE (KUHARJA) in NATAKARICE Pogoji: - končana gostinska šola - zaželene delovne izkušnje - opravljen tečaj higienskega minimuma -prednost imajo kandidati do 35 let starosti PRIJAVE Z DOKAZILI POŠLJITE V 8 DNEH NA NASLOV: ERLAH, d.o.o., SREDNJA VAS 132, 4267 SREDNJA VAS V BOHINJU. Na podlagi 37. in 38. člena zakona o urejenju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86 in Uradni list RS, 26/90, 18/93. 47/93 in 57/93) in na podlagi 2. člena zakona o planiranju in urejanju prostora v prehodnem obdobju (Uradni list RS, št. 48/90) ter na podlagi 36. člena statuta Občine Radovljica je župan Občine Radovljica sprejel SKLEP O JAVNI RAZGRNITVI osnutka sprememb in dopolnitev dolgoročnega (za obdobje 1986 - 2000) in srednjeročnega (za obdobje 1986 -1990) družbenega plana Občine Radovljica (v nadaljevanju: družbeni plan Občine Radovljica) 1. Javno se razgrne osnutek sprememb in dopolnitev družbenega plana Občine Radovljica, ki se nanašajo na opredelitev območja za izgradnjo centra za ravnanje s komunalnimi odpadki (CERO) 2. Razgrnitev se izvede v prostorih krajevnih skupnosti Ljubno, Brezje, Mošnje in Begunje ter na sedežu Občine Radovljica. 3. Javna razgrnitev traja 30 dni od dneva objave sklepa v Uradnem vestniku Gorenjske, predvidoma od 30. maja do 30. junija 1997. V tem času bo izvedena javna obravnava, o času in kraju bodo občani obveščeni pravočasno preko sredstev javnega obveščanja. 4. Pisne pripombe, ki naj se nanašajo na razgrnjeno gradivo, lahko vpišete v knjige pripomb na krajih javne razgrnitve ali jih posredujete na naslov: Občina Radovljica, Občinska uprava, Gorenjska cesta 19. Rok za posredovanje pripomb poteče z zadnjim dnem javne razgrnitve. 5. Sklep začne veljati z dnem objave v Uradnem vestniku Gorenjske. št. 352-2/97 Radovljica, 26. maja 1997 ŽUPAN Vladimir ČERNE, dipl. Ing., I.r. vseh 450 učencev. Že zjutraj bodo namreč nekateri krenili na planinska pohoda proti Kriški gori in Bistriški planini, na šolskem igrišču pa bodo potekale pastirske igre. Ob 10. uri pričakujejo godbenike iz nemškega mesta Spon-heim, ki bodo pripravili krajši koncert, ob 11. uri pa se boido učenci predstavili v kulturnem sporedu s pesmijo, glasbo in plesom. Učenci nižje stopnje bodo v delavnicah oblikovali razne predmete, učenci višje stopnje pa bodo ustvarjali v likovni in tehnični delavnici. Odprli bodo tudi razstavo geografskega krožka z raziskovanja Kriške gore. Da ne bodo obiskovalci žejni in lačni, bo v sodelovanju s podjetjem Živila poskrbelo okrog 40 mladih gostincev iz kriške šole. Bolšji trg za Nina Kamnik - Mladinski center v Kamniku se je pridružil skupni akciji Gorenjskega glasa in Humanitarnega zavoda Vid iz Kranja pri dobrodelni akciji za Nina Rakovica. Že prejšnjo soboto je na bolšjem sejmu priredil prodajo otroških izdelkov, izkupiček pa namenil za Ninovo klančino, ki naj bi jo zgradili v kletno stanovanje tega invalidnega dečka. Jutri, 31. maja, bo zanj v Kamniku že drugi bolšji sejem, tokrat na Glavnem trgu, kjer se bo prodaja odvijala vse dopoldne. Praznik v Davči Davča - Jutri (sobota) ob 16. uri popoldne bo v Davči praznično srečanje. Ob 10-letnici Prostovoljnega gasilskegva društva bodo na prostoru pred Jemcem v Davči razvili gasilski prapor in krstili gasilski avtomobil. Gasilski pra-zink pa so tokrat združili tudi s tradicionalnim srečanjem Davčarj-ev, ki je vsako leto na žegnjano nedeljo. Prireditelji zato še posebje vabijo tudi vse Davčarje, da pridejo v Davčo. Na srečanju bo igral ansambel Jevšek. Gasilsko tekmovanje v Kosezah sinkov Turn - Prostovoljno gasilsko društvo sinkov Turn v občini Vodice bo v soboto popoldne prireditelj meddruštveno tekmovanje ženskih in moških ekip. Tekmovanje bo pri gasilskem domu v Kosezah. Po tekmovanju, kjer je pokrovitelj tudi Gorenjski glas, bo ob 19. uri veselica, igral pa bo ansambel Gaj. Tekmovanje v Komendi Komenda - Gasilsko tekmovanje za pionirske in mladinske desetine iz občine Kamnik bo v soboto dopoldne na hipodromu Konjeniškega kluba v Komendi. Tekmovanje za članice in člane pa bo pnhodnjo soboto, 7. junija. Naravovarstvena ura Jezersko - Lovska družina Jezersko bo danes (petek) dopoldne v Osnovni šoli na Jezerskem v naravovarstveni uri predstavila naravo, divjad, lovstvo, diapozitive, krmišče na Podrž-nikovem in krmljenje divjadi. Veseli Kekčev dan Kranj - Vrtec Kekec iz Kranja vabi na Veseli Kekčev dan, ki bo jutri, v soboto, 31. maja, začel se bo ob 9.30 v vrtcu. Pripeljite otroke, da se bodo igrali z barvami, oblikovali z glino, preizkusili se bodo v igri z lutkami in še marsičem, poskusili pa bodo tudi srečo v srečelovu. Dan šmarnic na Slajki Hotavlje - Turistično društvo Slajka s Hotavelj bo v nedeljo, 1. junija, ob 14. uri ob svojem turističnem domu na Slajki pripravilo že tradicionalni dan šmarnic. Obiskovalci bodo izvolili miss šmarnic, za ples pa bo skrbel ansambel Stock. Z motocikli v Dragočajno Klub lastnikov klasičnih moto-ciklistov C.M.O.C. Šentvid (Classic Motocvcles Owners Club) organizira jutri, v soboto, 31. maja, ob 10. uri tradicionalni rallv klasičnih mo-tociklov. Začel se bo v Šentvidu, leteča cilja sta v škofji Loki in na gradu Smlednik. Po zaključku rallvja bo piknik v Kampu Drago-čaina. Na tekmovanju bodo nastopili samo motocikli, starejši od letnika 1968 oziroma stari vsaj trideset let. Srečanje letalskih modelarjev Crngrob pri škofji Loki - V nedeljo, 1. Junija, bo ob 13. uri na strelišču v Crngrobu pri škofji Loki modelarsko društvo čuk priredilo že 6. tradicionalno srečanje letalskih modelarjev, ki se ga udeležujejo tudi modelarji iz Avstrije, Italije, Nemčije, češke in seveda Slovenije. V sklopu prireditve bo tudi bolšji sejem, med 11. in 12. uro pa bodo obiskovalci lahko s pomočjo inštruktorja preizkusili radijsko vodeni model. Vsi nastopajoči modelarji bodo tekmovali za Veliko modelarsko nagrado Loke. Veselica v Mavčičah Mavčiče - Gasilci PGD Mavčiče vabijo na veliko vrtno veselico z bogatim srečelovom, ki bo jutri, v soboto, 31. maja, ob 20. uri. Za dobro razpoloženje bo poleg gasilcev skrbel še ansambel Laufarji. Posvetitve zvonov Gorice - V nedeljo, 1. junija, se bo ob 15. uri v Goricah začela slovesnost posvetitve zvonov. Zvonove bo posvetil ljubljanski nadškof in metropolit dr. Franc Rode. Molitveno srečanje Brezje - V nedeljo, 1. junija, se bo ob 15. uri v baziliki Marije Pomagaj na Brezjah začelo molitveno srečanje Za duhovno in moralno prenovo slovenskega naroda. Molitev rožnega venca in sv. mašo bo vodil župnik iz Doba pri Ljubljani g. Vlado Pečnik. Srečanje borcev škofja Loka - Skupnost borcev Gorenjskega vojnega področja, Škofjeloškega odreda, minercev, Pokrajinskega odbora in Oblastnega komiteja za Gorenjsko organizira srečanje v Potoku nad Železniki. Na srečanje, ki bo v nedeljo, 1. junija, ob 11. uri pri šturmu, vabijo borce in svojce borcev navedenih enot, vse borce in aktiviste z Gorenjske, posebno pa prebivalce Selške doline in vasi Potok. 55-letnica slovenskih brigad in vseslovenski partizanski tabor V borčevskih vrstah so stekle pospešene priprave na obletnico -55-letnico ustanovitve slovenskih brigad in drugih partizanskih enot, nastalih v letu 1942. Nekdanji partizani ter drugi udeleženci NOB se bodo zbrali 21. junija v Novem mestu na vseslovenskem partizanskem taboru. Skupnost borcev NOB z aktivi Gorenjskega in Kokrškega odreda ter drugih enot pripravljajo tudi srečanja na prizoriščih nekdanjega partizanskega bojevanja. Tako se bodo zbrali 18. junija na Kališču pod Storžičem in skupaj s kranjskim planinskim društvom organizirali množičen zbor, kasneje bodo podobno srečanje pripravili v okviru Gorenjskega odreda na Obranci. Mobiliziranci izpolnjujejo zaobljubo Preživeli mobiliziranci v nemško vojsko v letih 1942 - 45 in njihovi svojci ter svojci padlih ali po vojni umrlih mobilizirancev bodo letos že tretjič organizirano romali ma Brezje. S tem izpolnjujejo zaobljubo, dano v letih vojne na frontah širom Ukrajine in Moldavije, Belor-usije, na Krimu, v Litvi in na Poljskem, v Karpatih, Normandiji, pri Monte Casinu in drugod. Letošnje romanje k Mariji Pomagaj bo v soboto, 7. junija. Ob 10. uri bo v baziliki Mariji Pomagaj slovesna sveta maša, nato bo možen mimohod mimo spominske plošče in Kostanek pred milostno podobo larije Pomagaj. V parku pred baziliko bo nato priložnost za prijateljsko srečanje in pogovor. Razstave Usnje v okvirju škofja Loka - V Galeriji Fara bodo danes, v petek, ob 19.30 odprli razstavo slik iz usnja oblikovalke Barbare Jenko-DraŠler. Razstavo bo odprl prof. dr. Mirko Jutršek. Na otvoritvi bo nastopil jazz trio. DIA festival '97 Radovljica - V dvorani radovljiške graščine bo danes, v petek, ob 18. uri otvoritev razstave DIA 5x5 Radovljica '97. Projekcijo izbranih diapozitivov s podelitvijo nagrad in diplom bodo s krajšim kulturnim programom popestrili učenci Glasbene šole Radovljica. Razstava likovnega krožka Duplje - V galeriji graščine Duplje bodo danes, v petek, ob 18. uri odprli razstavo del nastalih v likovnem krožku OŠ Duplje. Na otvoritvi bo nastopil pevski zbor OŠ Duplje pod vodstvom Marka Kavčiča. Otvoritev razstave slik škofja Loka • V Galeriji Ivana Groharja bodo jutri, v soboto, ob 19. uri odprti razstavo slik Marie Kiess iz Freisinga. V kulturnem programu bo sodeloval Pihalni orkester Glasbene šole iz Freisinga Razstava pastelov Kamnik • V kavarni Veronika bodo danes, v petek, ob 20. uri odprli prodajno razstavo pastelov avtorice Nataše Korošec - Turk. V otvoritvenem programu bodo nastopili Tanja Potočnik, glas, Janez Homšak, pianino, Marta Zabret, vezna beseda. Mala plastika, fotografije, likovna dela Kamnik • V ponedeljek, 2. junija, ob 19.30 bodo v Razstavišču Veronika odprli razstavo male plastike, fotografije, likovnih del članic in članov likovne in fotografske skupine Srednješolskega centra R. Maister Kamnik pod mentorskim vodstvom Marka Novaka in Andreja Schlegla. Železniške makete Jesenice - V Centralni postavl-jalnici ŽP Jesenice, Kurilniška ulica 10a (ob tovorni železniški postaji) bo jutri, v soboto, 31. maja, od 9. do 12. in od 15. do 18. ure odprta razstava železniške makete v modulni obliki (merilo 1 : 87 -HO). Razstavo si lahko ogledate še v nedeljo, 1. junija, prav tako od 9. do 12. in od 15. do 18. ure. Dobro opremljena kuhinja Ljubljana - V Domusu, Slovenska cesta 17, Ljubljana, je do 4. junija vsak dan med 10. in 13. in 15. ter 19. uro, jutri, v soboto, pa med 10. in 13. uro, odprta razsvata Dobro opremljena kuhinja. N ki & na osrednji proslavi društv« Kulturnem domu Železniki junija. Podrobnejše informj dobite po tel.: 67-148 - po| Srečanje sekcije žensk operiranih na dojki Radovljica - Sekcija z«J operiranih na dojki Radelj vabi ženske po operaciji na wj na zadnje srečanje do jeseni. Nflp 5. junija, ob 16. uri v Knjižnični Linharta v Radovljici na GoWv cesti 27. Glavna tema bo sfX»J; [ vanje zelišč in pravilna pflPHp čajev. Srečanje invalidov Kranja pi Kranj - Društvo invalidovjjj- ft že sprejema vplačila za sreC% invalidov Kranja s pobraten društvom invalidov Maribor 1^1 ležjem v počastitev medna dneva invalidov. Srečanje H soboto, 28. junija, v ProSLi restavracije Iskre Kranj na L%2| ah z začetkom ob 10.30 un. r>" Izlet na Javorjev vrh in Vodnikov razglednik Kranj - Planinska sekcija Društva upokokojencev Kranj organizira v četrtek, 5. junija, planinski izlet na Pokljuško planoto - Javorjev vrh, Jelje, Zajamniki, Praprotnica, Rudno polje - Koprivnik - Vodnikov razglednik. Odhod avtobusa ob 7. uri izpred kina Center. Rudnica - Bohinj Žirovnica - Pohodno-planinska sekcija Društva upokojencev Žirovnica vabi na planinski pohod na Rudnico - Bohinj. Pohod bo v torek, 3. junija, odhod avtobusa bo ob 6.30 uri z avtobusne postaje Breg in bo ustavljal na vseh avtobusnih postajah do Rodin. Zmerne hoje bo za 4 ure. Prijave sprejema Vlasta Vidic, Selo, tel.. 801-140 Žirovnica. V Goriška brda po češnje Cerklje - Društvo upokojencev Cerklje vabi svoje Člane in druge v Goriška brda po češnje. Lahko boste kupili tudi vino, zato vzemite s seboj posodo. Izlet bo v soboto, 7. junija, odhod bo ob 6. uri. Prijavite se pri svojih poverjenikih ali pa po tel.: 422-241. Obvestila □ Konferenca TD Šenčur Šenčur - Turistično društvo Šenčur vabi vse člane na letno konferenco društva, ki bo v četrtek, 29. maja, ob 20. uri v društvenih prostorih. Fotografski natečaj Železniki - Planinsko društvo Železniki objavlja ob 90-letnici delovanja fotografski natečaj na temo Ratitovec. Avtorji lahko pošljejo po 8 diapozitivov v okvirčkih velikosti 5 x 5 cm do 10. junija na naslov PD Železniki, p.p 16, 4228 Železniki. Proiekciia preietih del bo se lahko prijavijo pri svojih P? j, jenikih na terenu ali v P1* I društva. Hkrati obveščajo imU ostale, da že sprejemajo P^jjJ (samo evidenčno) za 7-dn^ zdravljenje s polnim penzionj*1^ čateških Toplicah, ki bo od m 15. septembra. Uradne ure**! so vsak torek in četrtek od lD,v 17. ure v Kranju, Begunjska tel.: 223-433. Koncerti Letni koncert Kranj - V dvorani krani* Gimnazije bo jutri, v soboto. 20. uri letni koncert Mešan pevskega zbora Iskra Kran^ vodstvom Anice Pajkič. V mu koncerta so slovenske in | umetne in narodne pesmi. Godbeniki iz Freisinga .J Škofja Loka - V Galeriji ga gradu bo danes, v petek, o m uri koncert Pihalnega orK« jj Glasbene šole iz Freisinga. Jubilejni koncert pt Tržič - V cerkvi sv. J^Jf jutri, v soboto, ob 20. uri kot, ob 20-letnici Mešanega p*H zbora Peko Tržič pod voos Tomaža Tozona. 2. Ravnikovi dnevi Boh. Bistrica - V Do"*Lwl Ažmana bo jutri, v soboto, 0 ^ uri koncert zbora Stanko P1* pi) Podnanosa. V nedeljo. 1. WB| 18. uri bo v cerkvi sv. rm. koncert Moškega pevskegai , s programom vzhodnosio ja liturgične pesmi in slovensK odnih pesmi. Musica aeterna Kamnik - V okviru glasDeb0 | festivala Musica aeterna jjj nedeljo, 1. junija, ob ^™\0*. cerkvi sv. Primoža nad lpr'^«0 koncert z naslovom Od &a gji pozni romantiki, na katere^ M nastopili Jurka Zoroja, f'3^^ gica Carman, sopran, ,r1 0 sP Vremšak. orgle. Na P^p'^ dela Haendla, Stradelle, r«^ sija. Gounoda. Verdiia m dn* Nadaljevanje na 41. ■ 7. srečanje citrarjev Ermanovec '97 Veliko mladih citrarjev blejsM Ermanovec - "Najprej vam pošiljamo lepe pozdrave Z .t,iyi^ same mlade citrarje. Cirila pa pravi, da tokrat najbri ne bo ,j # saj jo dovolj zaposluje njen prvorojenček Luka. Tudi Maja y,- ji, Kovorja pri Triiču na Ermanovec prihaja prvič. Dvanajiu ptljj( hodi pa v peti razred osnovne šole. Vesna Tišler iz Spodnjih ^ fUfa najprej igrala na flavto, a so jo potem premamile citre ^ petošolka in je pripomnila, da se veseli nedelje, 8. i^*xl)a Qa&ti '* ZVMfa udeleženka srečanja citrarjev pa je prav gotovo Mojca . Virmaš prt Škofji Loki - študentka pedagoške fakultete v V^jU Citre igra ie šest let, za srečanje pa se je prijavila prva. Maruš ^ffi Šenčurja pri Kranju je poleg glasbe pri srcu tudi šport. Je ^ i dobra plavalka, ampak "moram pa hoditi še v šolo", J* ^''„„jrt'2 prijavi in sicer hodi v peti razred. Tudi štirinajstletna Janja K ^ Begunj se poleg igranja na citre ukvarja še z marsičim. L> -( jfl namreč pse in ribe, rada bere napete knjige, rada pa tudi r $ kolesari. Sonja Jelovčan z Bleda bo na Ermanovcu za ^ Poljansko dolino. Dvakrat je še nastopila ob errpaniu ki ^° planinskem domu. Uči jo Tanja Kokalj iz Ovsiš pri Podnariu. ^ s sestro Kaljo tudi letos nastopila na prireditvi. Ostale atr"rLsa. P. na kratko predstavili v prihodnjih številkah Gorenjskega K 'tfelf1 veselo razpoloienje bo skrbel ansambel Blegoš "° Q(rkfl0< prireditve so Gorenjski glas, Radio Sora lin, Radio ^efkft0 Termopol Sovodenj ter občim Gorenja vas Poljane covc^*1 Nasvidenje torej na Ermanovu 8. junija ob 14. uri. * *• maja 1997 HALO, GLASOV KAŽIPOT 41. STRAN • GORENJSKI GLAS S HALO - HALO GORENJSKI GLAS S TEL.: 064/223 111 ( Zoff ** objavo sprejemamo po telefonu 0641223-111, faksu 064J222-917 ali osebno na J »n« J?.1 D Kran/u oz. po oožti • do 12.30. ure dan prodi Izidom Gorenjskega glasa! Cena oglasov in j ponudb v rubriku Izredao ugodna. AVTOŠOLA B in B, tel. 22-55-22 IZPIT OD MOTORJA DO AVTOBUSA KRANJ - CPP V PONEDELJEK - 2. JUNIJA °Ss7poT! PRVI' dopoldne ob 9.00 in popoldne ob 18.00 največ jam° RADOVUICA - gasilski dom - tol.t 714-960 NOVO, JESENICE - gasilski dom - mosto tol. 86-33-00 Nakupovalni Madžarska Lenti 31.5., 7.6., 14.6., Palmanova 3.8., Trst 1.7., Gardaland 31.5., - možnost plačila MLETI na dva čeka. Rozman, tel.: 064/715-249, Šenčur 411 -887 *VT0 ŠOLA 'N©. HUMAR Med številnimi kandidati, ki so pri nas uspešno opravili vozniški izpit je tudi PRIMOŽ PETERKA Vabimo Vas, da se mu pridružite. Tečaji f«I « ^ f f ft \ E CPP potekajo vsak teden ob ponedeljkih ob 9. uri dopoldan in ob S vIm VI I 'VVtf 18. uri popoldan. i< rŠT^OR d o. o. 422-781 Lenti 31.5., 21.6., celodnevni nakupi Palmanova - Portogruaro 5.6., Gardaland J? Hka tel: 411-510 25.6., GSM: 041/660-658 V DOBRNI SE VEDNO NEKAJ DOGAJA ŽP7l|TUi?NE PRIREDITVE: V sredo, 4. junija 1997, bo ob 20. uri v dvorani Zdraviliškega doma koncert MePZ Telekom Celje in siiL^ubečna, dirigent Pavle Bukovac. SLIKARSKE RAZSTAVE: Od 31. maja do 13. junija 1997 v avli hotela Dobrna razstavljajo ■ skupine Iris. %Bri'of prt Kranju Vas vabi v novo restavracijo. Sprejemamo naročila za poroke in zaključene skupine. Sporočamo Vam tudi, da je gostilna ob ponedeljkih zaprta. Tel.: 241-841 V butiku ORHIDEJA dobite vsa oblačila. Tomšičeva 23 (v bližini cerkve v Kranju). VCI - GOSTINCI Program trgovinsko-gostinsko poslovanje + računalnik + tiskalnik + šolanje 5 fi/f4 do.o. 10 % popust + brezplačna predstavitev. Tel.: 712-399, 714-774 ?SDOČE MAMICE ■ff DOJENČKI! | }^llJE\f TURIST *°Palni izle,i: 00 nedeljah in praznikih; Podčetrtek - Atomske Toplice, Rogaška Slatina in Terme Čatež; Tel,; 064/451 542 V *aSU po^rtn'c in <*°Pustov 00 naroc'lu- Naročila sprejemamo vsak dan od 18. do 22. ure. *PECIALISTIČNA Dr- P^^O Alekslč, LJubljana, Vodovodna 34. Zdravljenje kožnih obolenj, krčnih žil z *kMATOLOŠKA ORDINACIJA injekcijami in operativno, kapilar, odstanjevanje bradavic in drugih kožnih izrastkov. Nudimo tudi kozmetično dermatokirurgijo. Tel.: (061) 445-080 od 17. do 20. ure. 4 FOTOGRAFIJE V 3 MINUTAH = 700 SIT ?z£PJlEUI pozor STp°£°JA GRADBENIH l^ZVl* NAPRAV Ko^^CNE CENE! "l'fax: 064/332-341 TURIST ltl: 064/4S1-542 Izposoja vseh vrst elektropnevmatskih kladiv in vrtalk, diamantnih rezkalnikov. (HILTI, BOSCH, ISKRA, AEG) za štemanje in vrtanje. Izposojamo tudi druge stroje in ročna orodja za zaključna dela v gradbeništvu, kot krožne žage, kotne brusilke, mešalce za beton, dvigala, avtomobilske prikolice itd. VSE S STROJNIKOM ALI BREZ! KMALU TUDI DIAMANTNO VRTANJE ŽELEZOBETONA DO PREMERA 160 mm Nakupovalni izleti: torek, četrtek in sobota Madžarska. Italija vsako sredo. Vozimo tudi poslovne in turistične izlete. Naročila sprejemamo vsak dan od 18. do 22. ure. Slonalni irnhrnf vpisuje v program priprav na strokovni IzpH za trgovinske poslovodje - začetek v juniju. V Center Radovljica proflram Pfekvali,iKac'ie oz «*W**M» za VOZNIKA Prijave in Int.: M.: 714-403 J?.°KO KOMBI PREVOZI U-876 in 57-757 četrtek in sobota Lenti; ponedeljek in petek Celovec; torek Italija -več smeri (prevozi po dogovoru) nffODNA PONUDBA Možnost plačila na 6 čekov. Cena že od 26.267 SIT ali 6 x WK.VK/// koles CAT1C - 4.378 SIT; CATIC z amortizerji samo 34.390 SIT ali 6 x C"fl Shin*ano v Alpetour 5.732 SIT. ""»ontu KranJ ^VTOiOLA MI STE R X Nahajamo se v poslovni hiši, Kapucinski trg 7, v škofji Loki. Tečaj N.i 624.091 tir LAira CPP vsaK mesec. Vožnja na vozilih POLO, OPEL ASTRA, preko lWR* celega dneva. Prijave za vožnjo po tel.: 620-211 %R ŠKOFJA LOKA A^bnik lb fpOŠOLA :623-Hl, tel.: 622-762 b*SKOTEKA ARX Od 2. junija organiziramo tečaj iz CPP za kategoriji A in B, 9. junija pa tečaj iz CPP za kategorije C, D in E. Praktično vožnjo za kategonjo B lahko opravljate na sodobnih vozilih - NISSAN ALMERA (klima, ABS, servo volan, zračni blazini) - MAZDA 323, - SUZUKI SVVIFT, za kategoriji C in E pa na vozilih: -MERCEDES BENZ 814 L, - TAM 122. POHITITE S PRIJAVO! NUDIMO OGLAŠEVANJE NA JUMBO PANOJU V DISKOTEKI Informacije 041 637-484 Uroš, 0609 637-484 Matjaž O" 9Vn,trg 6, 4000 Kranj °dnnB,a9ajna: ^onede|jka do petka Uro S d0 12- ur® in tet P«d Podstavo 064/222-681 v SOBOTO, 31. maja predstava NORČIJE V GLEDALIŠČU avtorja Leopolda Suhodolčana, ki ie bila napovedana ob 10.00 url v okviru humanitarne akcije "Mojca 97" odpade zaradi odpovedi organizatorja celotne humanitarne akcije. Oscar VVIIde: VAŽNO JE IMENOVATI SE ERNEST, komedija v PETEK, 13. junija, ob 20.00 uri za IZVEN In konto v SOBOTO. 14. junija, ob 20.00 uri za IZVEN In konto Ray Coonev: TO IMAMO V DRUŽINI, komedija v PETEK, 20. junija, ob 20.00 uri za IZVEN in konto PLAVALNI KLUB RADOVUICA, PARK HOTEL BLED, KOPALIŠČE CAMPING RADOVUICA 4240 Radovljica, Kopališka 9, p.p. 83 tel/fax + 386 (0) 64 715 770, ŽR 51540-678-93630 Kopališče bo v letošnji sezoni odprto od sobote, 31. maja, pa vse do 20. septembra, če bo vreme dopuščalo. Voda bo ogrevana do 26 stopinj C. Obratovali bomo od 10. do 18. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih do 19. ure. V juliju bo ob ponedeljkih, sredah in petkih med 21. in 22. uro rekreacijsko plavanje. Cena enkratnega vstopa na kopališče bo v letošnji sezoni za odrasle 450, za mladino do 14 let pa 350 SIT. Od 14. ure dalje boste za popoldansko karto odšteli 350 oziroma 250 SIT. LETNO KOPALIŠČE TRŽIČ Cesta STE MARIE AUX MINEŠ 11 4290 TRŽIČ JEREB do.o. 621 773, 682 562 AVTOBUSNI PREVOZI DRINO VEC, 731-050 Nadaljevanje s 40. strani Koncert ob jubileju Radovljica - V avli graščine v Radovljici bo danes, v petek, ob 20. uri koncert ob 15-letnici delovanja Ženskega pevskega zbora Almira pod vodstvom Braneta Piriha. Gosta večera bosta Irena Cvenkelj- citre, in Andrej Grošelj, kitara. Program bo Dovezoval Tine Benedičič. Nastop mladih glasbenikov in dveh pevskih zborov Kamnik - V Razstavišču Veronika bo danes, v petek, ob 19. uri koncert učenk in učencev godalnega oddelka Glasbene šole Kamnik iz oddelka prof. Janeza Klobčarja. Uro kasneje bo v istem prostoru koncert Moškega pevskega zbora DKD Solidarnost Kamnik pod vodstvom Sebastjana Vrhovnika in Ženskega pevskega zbora WO Novo mesto pod vodstvom Tončke Malenšek. Letni koncert MPZ Maj Kranj - Moški pevski zbor Maj Kranj vabi na letni koncert, ki bo v petek, 6. junija, z začetkom ob 20. uri v avli Zavarovalnice Triglav. Gost večera bo akustična vokal-no-inštrumentalna skupina Strune. Lintvern v Superstarju škofja Loka - V koncertno-plesni dvorani Superstar bo danes, v petek, po 21. uri nastop skupine Lintvern. Vstopnine ni! Poročil se bom s svojo ženo ODPRTO: OD 31. MAJA vsak dan od 9. do 19. ure, po 15. avgustu do 18.30 ure NOČNO KOPANJE: - vsak petek od 20. do 22. ure - cena: 250 SIT (mesečne in sezonske karte ne veljajo!) Voda je ogrevana nad 25 stopinj C. CENE VSTOPNINE: - odrasli 500,00 SIT od 15. ure dalje 300,00 SIT - šoloobv. otroci 300,00 SIT od 15. ure dalje 150,00 SIT -predšolski otroci 100,00 SIT - vrtci 60,00 SIT - mesečna karta upokojenci 3.000,00 SIT - upokojenci nad 70 let starosti imajo kopanje brezplačno. VABIMO VAS PO NAKUPIH V LENTI 5. 6. - 2.000 SIT IN V GARDALAND 25. 6. - 5.500 SIT ZA PREVOZ IN VSTOPNINO. 5. 6. Trst, 14. 6. Lenti, 25. 6. Gardaland, 26. 6. kopanje v Čatežu GALERIJA "Pri Jožovcu" Begunje' 30. MiAJA - Gorenjski muzikantje Vsako sredo ansambel tašperj 'Prireditve so vsako sredo in petek od 19. ure dalje. Rezervacije na tel.:064/733-402 DNEVI GRŠKIH SPECIALITET v gostilni KRIŠTOF (Predoslje) od 26. maja do 8. junija Rezervacije po tel. 241 -097 Gledališče a Sv. Duh - Mladinsko kulturno-prosvetno društvo Josip Lavtižar Kranjska Gora - Rateče vabi na ogled komedije avtorja Marjana Marinca z naslovom Poročil se bom s svojo ženo. Predstava bo jutri, v soboto, 31. maja, ob 20. uri v kulturnem domu v Svetem Duhu. Štajerc v Ljubljani Mengei - V Kulturnem domu v Mengšu bo drevi (danes - petek) gostovalo Mestno gledališče ljubljansko s komedijo Stajerc v Ljubljani. Predstava bo ob 20. uri. Smoletova veseloigra škofja Loka • Na Loškem odru bo danes, v petek, ob 20. uri dramska skupina Gimnazije Škofja Loka uprizorila Dominika Smoleta Veseloigro v temnem, v režiji Vlada Pirca. Za izven. Splošna Bolnišnica Jesenice Za naše malčke Prireditev pod pokroviteljtvom Radia Triglav in Gorenjskega glasa. Za zdravljenje najmlajših v jeseniški bolnišnici nimajo primernih prostorov. Zato je soglasna odločitev tudi v Minsitrstvu za zdravstvo, da je treba zgraditi nove. Ker pa bo to zahteven projekt, so se v Bolnišnici Jesenice odločili za Dobrodelni koncert ob podpori Radia Triglav in Gorenjskega glasa Dobrodeljna prireditev bo v nedeljo, 15. junija, od 10. ure naprej na prireditvenem prostoru na Sobcu. Lepo povabljeni na prireditev ZA NAŠE MALČKE. 3. "Večer z Gašperji" v Preddvoru Gost večera bo Slavko Avsenik Koncert Gašperjev, ki bo 7. junija ob 20.30 uri v Preddvoru, dobiva končno podobo. Ob pomoči Občine Preddvor si ansambel prizadeva rešiti vsak najmanjši problem, ki bi lahko onemogočil nemoten potek koncerta. Najpomembneje pa je, da jim ;e uspelo pripraviti odličen, pester program, saj sta sodelovanje obljubila pevec Ivan Hudnlk in legenda narodnozabavne glasbe Slavko Avsenik, ki bo z Gašperji v Živo zaigral nekaj skladb. Koncert bo potekal v dveh delih, program pa bo kot rečeno pester in zanimiv. "Gašperji" bodo zaigrali nekaj Avsenikovih skladb starejšega letnika, nekaj uspešnic z njihove prve kasete in seveda nekaj skladb z njihove najnovejše kasete. Veseli so da se Je povabilu odzval Ivan Hudnik. Veliko so ze nastopali skupaj, vsak nastop znova pa dokazuje, da poslušalci še vedno najraje r^islulmejo melodijam, ki vrejo naravnost iz dna srca. Najbolj pa si Gašperji štejejo v čast, da jim nastopa pred domačim občinstvom ni odrekel legenda narodnozabavne galsbe Slavko Avsenik. Kljub temu da je "v penziji", kot se sam večkrat pošali, si še vedno rad oprta svojo harmoniko. Tudi tokrat Jo bo, saj bo z Gašperji v živo zaigral nekaj nepozabnih skladb, ki so jim poslušalci vsa ta leta še kako radi prisluhnili. Vstopnice v predprodaji, sl kljub povečanemu povpraševanju, še vedno lahko priskrbite v kavarni Vencelj v Preddvoru, prodajnih mestih Gorenjskega glasa v Kranju, Cerkljah, Tržiču In Radovljici ali na tel. št: (064) 451-168, manjše število pa jih bo na voljo na dan koncerta na stojnici v središču Preddvora. Gašperji pa bi se ponovno radi zahvalili pokroviteljem, ki so tudi letos priskočili na pomoč GORENJSKI GLAS. RADIO OGNJIŠČE, MESARSTVO SODNIK. AVTOSERVIS KERŽAN, ter TRGOVINA Z GRADBENIM MATERIALOM "BOBER" SE ZADNJIC BOMO IZŽREBALI 2 VSTOPNICI NAGRADNO VPRAŠANJE PA SE GLASI: V KATEREM SLOVENSKEM MESTU SO GAŠPERJI IGRALI OB PRIHODU PAPEŽA? ODGOVORE POŠLJITE DO SREDE, 4. 6 1997 TOKRAT PREJME IZŽREBANI VSTOPNICI DAMJANA DOLAR, VRBA 9, 4274 ŽIROVNICA. © Inforaucijak« bon. nepremičnin Gospodarsko interesno združenje nepremičninskih podjetij in Informacijska borza nepremičnin prirejata konferenco: PRIHODNOST SLOVENSKEGA TRGA NEPREMIČNIN Ljubljana, 11.6.1997, dvorana SMELT, Dunajska 160, Ljubljana 8.30 - 9 15 POGODBE V PROMETU Z NEPREMIČNINAMI dr Miha Juhart' Pravna fakulteta v Ljubljani 9 15 • 1000 NOTARSKE LISTINE V PROMETU Z NEPREMIČNINAMI g. Bo(an Podgoršek / Notar 10 00 • 10 15 ODMOR 10 15- 11 OO NOVA UREDITEV ZEMLJIŠKE KNJIGE IN POMEN VPISOV V ZEMLJIŠKO KNJIGO S STALIŠČA PRAVNE VARNOSTI dr. Nina Plavšak 11.00- 11.45 DAVČNA ZAKONODAJA V PROMETU Z NEPREMIČNINAMI ga. Milojka Kolar / Ministrstvo za finance 11 45 - 12.00 ODMOR 12.15- 14.00 OKROGLA MIZA • predstavitev Gospodarsko interesnega združena nepremičninskih podjetij, - predstavitev m vloga častnega razsodišča m arbitraže, ■ predstavitev izobraževanja in licence za nepremičninske posrednike - predstavitev Informacijske borze nepremičnin m časopisa 14.00- 1500 Pogostitev in TISKOVNA KONFERENCA Kotizacijo udeležbe v višini 25 000.00 SIT je potrebno plaćati najkasneje do 9.6.1997. Prijave in informacije sprejemamo na telefon: 061 169 20 05 MTA MERIDIAN 064/861-307 VRSAR - hoteli: BELVEDERE, PETALON, FONTANA POREČ - hoteli: DELFIN, GALEB, MATERADA UGODNO PLAČILO NA S OKKOItOl MS it E Z O it it K Si M NAJBOLJŠI ^Mladinski Servis kranj9PM stritarjeva 5 nova telefonska številka: 360-100 MIZARSKO KOMBINIRKO SCM UVINCIBILE 2000 d šir. 41 cm, 6 operacij In podajalno napravo 3 kolesa/ 8 brzin, prodam. »411-695 Prodam MOTOR za ČOLN 2 KS in šivalni stroj. »267-879 13081 Prodam TRAKTOR Ferguson 542 in kiper prikolico. Milje 26, visoko nos« Prodamo ŠTEDILNIK Gorenje rabljen dva meseca, cena po dogovoru, k 2 plin, 2 elek. »52-373 13007 Ana Mali, Letence 4*. Ootoilk Tel.Iti 064/461-369 KOZMETIČNA NEGA, PEDIKURA, S0LARU MALI OGLASI ® 223-444T~ APARATI STROJI BALIRNI STROJ za seno Ferguson ugodno prodam. »77-080 isior Poceni prodam KUPPERSBUSCH , peč in kombinirano PEČ za kopalni-, CO. »411-701 13113 PRODAM PLETILNI STROJ BROT-HER KM 3000 MODAMAT1K, DVO-REDNI, MALO RABLJEN. « 360-510 Prodam HLADILNIK Gorenje 75 I In KUHINJSKO NAPO. »332-389 1273$ Prodam PENTIUM 166, 32 MB EDO RAM, 3.5 6 B disk. CD ROM (12x), sound blaster in Še In še....2 leti garancije! Če te zadeva zanima, pokliči »061/741-498 12061 Poceni prodam dobro PEČ za CK Stadler, oljni gorilec in pretočni grelec tople vode. »471-482, zvečer 130M VVHARFDALE 508 zvočniki, 100 W, ojačevalec Ratel RA 860, 60 W in kasetar Koerdlng C 200, prodam. Cena po dogovoru. »228-015 nov Prodam PAJKA 4,6 m in rotacijsko kosilnico 135, dobro ohranjeno. Sve-gelj, Pokopališka 28, Kokrlca isose PUHALNIK In sušilec za seno prodam. »685-286_13074 Prodam ŠTEDILNIK 4 plin 2 elek-trika. »622-135 13076 MOBITEL - kompletna ponudba vseh vrst mobilnih telefonov. Posebna ponudba Iz programa PANASONIC. Ne izgubljajte časa, pokličite našega zastopnika na tel. št. GSM 041/662-552; 0609/637-200 ali 064/ 226-751_103*3 Motorno ŽAGO HUSOUARNA 1100 ugodno prodam. »802-662 12878 Prodam ŠIVALNI STROJ PAFF Industrijski, dvolgelnl, razmik Igel 14 mm, malo rabljen. »622-547 12002 Prodam nov "štrajfiks" Koercher. «327-019 Žeto ugodno prodam rabljen PUHALNIK za spravilo sena Tajfun z elektromotorjem In več cevmi. »733-782_^3020 Poceni prodam rabljen električni ŠTEDILNIK. »622-629_nošo ROVOKOPAČ KRAMER, letnik 1987, generalno obnovljen, prodam. » 730-733, popoldan_130« Prodam nov OBRAČALNIK Muta 30 % ceneje. »56-162, zvečer iso« PRODAJA IN SERVIS VSEH VRST TRAKTORJEV-TORPEDO. AGR0 MOBIL, Voglje, tel.: 491-403 Potrebujete redno ali honorarno zaposlitev z dobrim zaslužkom in tedenskimi izplačili?! Pridružite se skupini zastopnikov, ki tržijo uspešnico SLOVENSKA KRONIKA XX. STOLETJA založbe NOVA REVIJA. Zagotovljena sta strokovno uvajanje in prevoz. Delovne izkušnje niso pogoj. Pokličite našo telefonsko številko 0609/632-072. 150 I HLADILNO SKRINJO prodam. »421-762 13128 Prodam MOTOR za čoln T 18, komande in plastično posodo na bencin. »471-881 13132 Prodam trodelno njivsko brano in obračalni PLUG Batuje. »686-053 13198_ Prodam PRALNI STROJ Gorenje PS 103. »460-064 13204 Prodam nov kompletni trak za obračalnik SIP 2000 in bočno kosilnico za traktor Ursus 335. Rozman Stane, Škofjeloška 30, Stražiščei32os AKCIJSKA PRODAJA - NOŽI RK 165, britev disk, IMT po 60 SIT, kraki favorit, maraton, sental, panonija 110 SIT. Trgovina ŠOBERLE Gorje, tel. 725-425 Prodam OVERLOOCK Privileg 334 D, gospodinjski, 4 nitni, zelo ugodno. »325-582 13242 Prodam KOSILNICO BCS in PUHALNIK Tajfun z elektromotorjem. »57-281 1324S Prodamo nov dvozorni PLUG Batuje, škropilnico Agromehanika, mlin za koruzo .»241 -838 13288 UGODNO PRODAM dvižna garažna vrata, štedilnik, pralni stroj, zamrzovalno skrinjo. »221-353 13205 Prodam električno udarno KLADIVO Kongo 950 W. »622-075 13318 RAČUNALNIK 486/120 s popolno multimedlo in 10 Igrami prodam za 100 000 SIT. »733-172 1332» Ugodno prodam nov KUPPERSBUSCH ŠTEDILNIK. »331-56913335 Figure Salons V NAŠEM SALONU VAM V ENI URI POMAGAMO: *dđ se vam poveča razgibanost sklepov da se izognete glavobolom da izboljšate prekrvavitev, prebavo, odvajanje vode *da zmanjšate telesno tc£> *da odstranite celulit *da pravilno oblikujete postavo *da se znebite bolečin v hrbtenici •da sc znebile stresov in popolnoma sprostite Vse to dosežete z redicinsko priznano in dolgo znano metode Posebej priporočamo astmatikom, srčnim bolnikom in obolelim za multiplo sklerozo JANKA PUCIJA 3 Tel.: 064/331-819 Del čas od 8.30-12. ure in 15. do 20. ure PRIPRAVITE SE NA PRIHAJAJOČE POLETJE!!! Zavarujte svojo kožo in hitro porjavlte v našem solar-iju. Nudimo vam najugodnejše cene za visoko kvaliteto. KOZMETIČNI STUDIO KSENIJA tel.: 328 169 GLASBILA Prodam navadno HARMONIKO Sitar, duri C.F.B Proti, nova. »312 050 125" "glasbena šola Tomšičeva 36, KRANJ Vpisujemo uAene« t« »olako leto 1907/08 do 15.6. od 13. Jo 18. ar«. Sprejvmnih icpttov in *taro»tnik omejitev ni. tel.:225-078 dopoldan PRODAJA GLASBIL PIANINO PETROF, nov, črn sijaj, ugodno prodam. »241-655 13031 GR. MATERIAL OPAŽ in LADIJSKI POD Izdelujemo In dostavljamo. SMREKOV, SUH, 7 cm, I. klasa. »063/451-082 Andrej OKI Zaposlimo PRODAJALKO ali PRODAJALKO PRIPRAVNICO za delo v živilski trgovini. Tel.: 225-034 tel : 064/24 21 21 r ^ KRANJ Šuceva 27 Je'efoni * Šk.Loka tel.: 064/62 33 97 3. 7cn " *e 0d BREZVRVIČNI TELEFONI, u>0(j b U GSM, CENTRALE, MONTAŽE, 9*PD. ZAŠČITE. ISDN, TELEFAKSI NA NAVADEN PAPIR 15-662 14-211 4240 1 Cank Tel.: 064/7 Fax: 064/7 itlllHl 4, lik* NEPREMIČNINSKO POSLOVANJE I" S i a LESTVE IZ LESA vseh vrst in dolžin dobite; Zbilje 22 » 061/611-078mi5 OPAŽ in ladijski pod, suh. smreka in bor ter hrastov in jesenov klasični parket, prodamo. »64-412 12030 Prodam rabljena GARAŽNA VRATA 230x190 cm. »632-949, Šk. Loka 12878_ Prodam rabljena vhodna in sobna vrata, okna, parket in sanitarije. Golniška c. 23, »245-061 12995 Prodam strešno OPEKO Bramac temno rjave barve, 600 kosov. Cena po dogovoru. »725-795 130S8 STOPNICE - kovinsko, lesena kombinarijca, zavite, okrogle, podstrešne, prodajam. »806-026 13088 Prodam lepa, nova vhodna vrata 30% ceneje. »310-020 13095 CISTERNE, BOJLERJE iz nerjaveče pločevine rosfrei, prodamo ali izdelamo po meri. »806-069, 0609/635- 262 13129 Poceni prodam modele za cementno strešno opeko špičak. »78-826 13153_ Prodam večjo količino zunanjih montažnih sten z nekaj vgrajenimi okni. Možnost postavitve. »633-678 13180 Prodam razstavljen, rabljen sobni KAMIN 1,2 m x 60 x 1,3 m. »311- 720 13220 Verjemite ali ne... RADIO OGNJIŠČE Pl.iiiina Krvavec Tinja« kum Ajdovščina Itft.f 91.2 10?,9 91.2 IZOBRAŽEVANJE Instruiram angleščino za osnovne In srednje šole v Tržiču in v Kranju. »56-095 11875 Instruiram ANGLEŠČINO za osn. in srednje šole (Tržič - Kranj). »56-095 12093 Instruiram matematiko In fiziko za osnovne šole. »330-449 13003 Instruiram matematiko in fiziko za srednje šole. Priprave na maturo. Pridem tudi na dom. «624-38013105 Nudim pomoč pri učenju za osnovno šolo. »241-637 13197 Inštrurlram matematiko In fiziko za srednje šole (tudi na domu). 0 730- 072 13198 KUPIM Kupim stoječi KOSTANJ na panju, zdrav ali bolan In kostanjevo hlodovino. »56-063 13077 Odkupujemo vse vrste STARINSKEGA POHIŠTVA, ure, umetnine, nakit, kovance, razglednice... Nudimo tudi kvalitetne RESTAVRATORSKE USLUGE. ANTIKA KIRKA Gregorčičeva 8, Kranj, »211-248, ali »471- 534 1347 HLODOVINO SMREKE večje količine, E klasa, odkupujemo, cena 15 500, 1. klasa cena 13 500, fco kamionska cesta. »061/864-071 ali 061/864-070 2811 V Naklem PRODAMO avto-rnfl nično delavnico z vpeljanim P0*;/ za 180.000 DEM. SVET NEPR™ NINE, 330-112. V Žabnici ODDAMO cca T$k poslovnih prostorov. SVET Ner1* MICNINE. 330-112. Kupim majhno aluminijasto PRIKO-UCO. Marjan, »224-141_13079 VRTALNO PIŠTOLO za beton kupim ter prodam suhe bukove deske. »682-643 13158 Kupim KOŠNJO. »461-370 13177 Kupim voz za tračno žago za rzrez hlodov. Podbrezje 130, »731-096 13210 LOKALI ODDAMO KRANJ okolica 6 km: 2 x 400 m skladišča in proizvodnih Rrostorov, ODDAMO ŠENČUR OVO poslovno stan. hišo, 180 m2 uporabne površine. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123 11579 PRODAMO KRANJ Planina nedokončano poslovno stavbo ob cesti, 420 m2 uporabne površine, 120 m2 v etaži, KRANJ poslovno stanovanjsko hišo ob vpadnici, MEDVODE okolica TRGOVSKI CENTER s parkirišči. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123_meo Oddamo poslovne prostore, primerne za prodajalno, delavnico ali podobno, skupno 130 m2, telefon, CK, namembnost urejena, parkirni prostori urejeni. Mike & Co., 226-503 12027_ POSLOVNI PROSTOR (LOKAL) 50-70 m2, v Kranju na Mohorjevem klancu ODDAM. »227-013. 0609/ 621-023 12064 Kranj - center, oddamo manjši gostinski LOKAL brez odkupa inventarja. DOM, 22-33-00 js4.fj?jlS d.o.o. PROMET L NEPREMIČNINAMI TEL. in FAX: 245-366 LOKALI ODDAMO KRANJ CENTER manjši gostinski lokal brez odkupa inventarja. 2000 DEM/mes. letno predplačilo. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123 12926 Oddam žlvislko trgovino v obratovanju v Škofji Loki. Šifra. MOŽEN KREDIT_13M4 Na Bledu oddamo 2 LOKALA za gost. trgovinsko dejavnost v izmeri 200 m2 In 20 m2. »740-095 i30W Manjši lokal cca 10 m2 v Kranju Planina II ali III. kupimo. LOČI Inženiring. 225-116. 633-629 isi« Kranj - okolica, manjši KAVA BAR brez odkupa Inventarja in brez predplačila oddam v najem. »0609/ 636-818 13314 NA NOVO PREUREJENA* LEPŠA, ŠE BOLJŠA bivia frlzerlfa ŠIMUN AC na Zupančičevi JO v Kranju Vas vabi na OTVORITEV danes ob 19. uri zvečer. Za vas se bomo trudili vsak dan od 7. do 20. ure, sobota 7. do 12. ure. FRIZERSKI SALON AMALT. Sprejemamo naročila po tel.: 331-279 KOLESA Prodam DIRKALNO moško na 3 prestave. »722-118 Prodam malo rabljeno žensko * . na 5 prestav. »241 -509 ^Jm Fantovsko KOLO za starost 8g 15 prestav, ugodno prodam 173 Kupim MOTOR APN 6 ali ATX- *J| 075______V\ Prodam zelo ohranjen AVTOMATIK. Sp. Trg 7, Šk. Lo*8 J 13120_____A Prodam malo rabljen MOTOR 50 C. »710-097___^> Prodam MOPED ATX 50 C, dodatno opremo. »58-371 ^JJm Prodam MOTOR BT 50, 9 ohranjen. »246-832 AVTO S0LA ing. HUMAfl NAJUSPEŠNEJŠA avtošoIa VOŽNJA V OSEbNiH VOZ'l|H POLO, GOLF, FIESTA-SUZUKI... iN 2 MOTORNIM koU*0*" YAMAHA Tečaj CPP vsak PONEDELJEK ob 9h dopoldne in ob 18h popoldne |g311- NAJDENO Našel sem verige na Vlrmašah. »632-465 OBVESTILA Itallj0' Madžarsko, vsak teden. »4 NAKUPOVALNI IZLET V OGLED SLOVENSKE OBA^ BARKO, KOPANJE IN KOb'1- IZOLI. »491-442 ____i----"jj V»n POČITNICE NA KMETIJI sjj" 0 organiziramo. »061/868-0** ŽEUTE SVEŽ KRUH, ali ostalo pekovsko P** d za zajtrk? Prinesemo van-j vsak dan ie po 5. uri na^jp aH po 7. uri v službo. N«JJJ sprejemamo vsak ^9 16. in 20. uro po tel OBLAČILA ___________________-—j"p0J^ VERITAS - neveste ob*J* pfjl jevalnico poročnih oble* n»J Kranja. »224-158 NOŠO - GORENJSKO zaj^frlj malo rabljeno, prodam. » jjff 309_ _----JhA Izposojamo POROČN^ ^ JILNE OBLEKE za fr7l nostl. Izposojevalnica "■)■• iJvl|e 25. Informacije na 0311- po dogovoru. PIA ŠKL 622-318, 623- 13050 KUPIMO KRANJ okolica do 15 km večjo gradbeno parcelo na lepi lokaciji, KRANJ in okolica večjo parcelo ob robu naselja, GORENJSKA več manjših parcel za znane kupce. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123_iistb VIKEND PRODAMO Stiska vas: hiša s teraso v IV. gr. fazi in 10.000 m2 zemlje pred hišo, lep razgled. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00,0609/ 650-123 11934 Na otoku PAGU v mirni ribiški vasici šimuni, oddam APARTMAJE ob morju. «00385 53698 184 wm ZASIP pri Bledu, prodamo lepo zazidljivo parcelo 972 m2. 0740- 038 __13157 GARAŽO prodam v centru Kranja. «325-880, zvečer i3ire 1,5 ha GOZDA prodam. 13201 r245-002 jjNATI NA OTOČKU ŽVERINAC -Sic, ge9"a otoka oddam APART-' 385 si o nost naiema barke). «00 —1 291253 13055 Prodam PASJ0 HIŠICO dim. ^?X110. »718-664 13154 Pridelki rf^eni prodam SALVIJE. TAGETES, ^ONkJICE in ostale enoletnice za !™°Qve. »451-532, pop. i3oio ^Plačno oddam KOŠNJO in predsobno steno z ogleda--123 11577 PRODAMO MOJSTRANA novo hišo na parceli 800 m2 ob zelenm pasu, 280.000 DEM, PODČETRTEK ATOMSKE TOPLICE hiša v Izgradnji na Izredno lepi lokaciji, na parceli 2000 m2. PODUUBEU hišo v III. gr. Šk. Loka - Podlubnik; prodamo lepo ENONADSTROPNO vrstno končno HIŠO na parceli 400 m2. PIA ŠKL 622-318,623-117 12730 STANOVANJSKO HIŠO - novejšo ali v zaključni gradbeni fazi kupimo. LOCI inženiring, 225-116, 633-629 13137 Počitniški apartma v Stinlci pri Jablancu, velikosti 54 m2. LOCI Inženiring, 225-116, 633-629 isise Starejšo hišo s skupno površino cca 180 m2 na parceli do 1000 m2 v okolici Kranja aH Tržiča, kupimo. LOCI Inženiring, 225-116, 633-629 KRANJ IN OKOLICA ŠKOFJA LOKA Z OKOLICO RADOVLJICA BLED JESENICE takoj kupimo zazidljivo parcelo 500 do 1500 m2. POSING, 224-210 13283 Prodam čudovito PARCELO v neposredni bližini Kranja, 1400 m2. ob robu gozda. Lokacijska dokumentacija v delu, parcela komunalno urejena. »064/332-098 13286 V okolici Tržiča prodamo manjšo hišo, na lepi, mirni lokaciji, primerno tudi za vikend, CK, telefon, parcela cca 600 m2. Mike & Comp., 226-503 13292 POLJANSKA DOLINA prodamo več starejših hiš namenjenih za nadomestno gradnjo In zazidljivih parcel. PIA ŠKL, 622-318, 623-117 13293 ODDAM GARAŽO v najem na Planini v Kranju. 9411-582 13300 DVOSTANOVANJSKO HIŠO z vrtom ODDAM v najem, šifra: KRANJ 13332 \*fr2> KAMM?* oL^amo' 70 fazl Pacali 1000 m2. cena po d0T^IK P^OVO 540 m2 dogovoru. DOM NEPREMIČNINE; 22-33-00, 0609/650-123 11574 šk. Loka - prodamo večjo dvosta-novanlsko HIŠO z gostinskim lokalom; Bifejem z 300 m2 stanovanjske površine na parceli 800 m2. PIA ŠKL. 622-318, 623-117_12731 Parcelo primerno za vikend velikosti 2400 m2, lokacija loško hribovje -ugodno prodamo. LOCI Inženiring, 225-116,633-629 13136 3vod prodamo zazidljivo 'ciir, - m2 z lokacijsko doku-0. ^Va 62000 DEM Mike & <26-503 mi 7 TRG BLET3 MF.PRKMIĆNINE Z VAMI PRI NAKUPU IN PRODAJI C76-076, BLED, PREŠERNOVA 50 MENJALNICA, FOTOKOPIRANJE PONUDBA TliUNA JN/\ RADIU TRIGLAV 96 M FM, VSAKO NEDELJO OB 11.00 RAZNO PRODAM Prodam star ŠIVALNI STROJ, harmoniko in košek za dojenčka. 0312- 101 12960 Prodam CIRKULAR, mlin za mletje sadja, gumi čoln z motorjem. 0241- 483 12964 Prodam KOMBINIRANO PEČ Ferro-moto na trda goriva (kurilno olje), novo ter cca. 1000 kosov rabljenega BETONSKEGA STREŠNIKA Orehek oddam! »Zupančič, Golniška 22, Kokrica 0245-400 13011 Prodam večjo količino suhih bukovih drv, cena brez dostave 45 DEM z dostavo 50 DEM. 056-063 13078 Prodam suha hrastova DRVA in GOBELINE. 0061/627-309 13155 BARITON AMATI 4 tipke, R 4 TLS, I. 83, ugodno prodam. Peternel, Gor. Dobrava 17, Gor. vas 13161 Prodam neonske luči, vrtno kosilnico, žensko kolo. 0242-271 13179 Ugodno prodam: vhodna vrata, okno, 80 I bojler, kuhinjski kot in deske za fabjon. 0245-265 13199 Prodam ZIBELKO in ROLERJE št. 37-39. 0631-242 13216 Prodam HARMONIKO Frajtonarico, prenosni telefon In MOPED avtoma-tik. 0431-190 13306 VRTNO KOSILNICO In POSTELJNE VLOŽKE Iz prave žime prodam. 0741-710 13326 STAN. OPREMA VRTNE GARNITURE, lesene, raznih dimenzij in izvedb. 0061/812-575 12841_ Prodam ŠTEDILNIK na trda goriva Gorenje, skoraj nov, peč za CK, etažna 18 Kvv, pomivalna korita dvojna z odcejalnikom vgrajen v omarico, vrata delavniška svetla mera 1 m. 0620-314 12946 Ugodno prodamo zaradi selitve malo rabljeno SPALNICO In DNEVNO SOBO. 0327-019 Kranj 12974 Prodam novo še zapakirano otroško sobo Alples, program AL. 0635-097 12983 KUHINJSKO MIZO s 4. stoli, okroglo, skoraj novo, raztegljiva v ovalno, natur barve (hrast). 084-234 13009 'klaviature K0RG, R0LAND 'kitare FENDER'mikrofoni SHURE 'ojačevalci MARSHALL 'ozvočenja in ostala oprema ODLIČNE KLASIČNE ŠPANSKE KITARE CAMPS ŠPORT Ugodno prodam ohranjeno BRAKO PRIKOLICO. 0223-518_13229 TEKSTILNA TOVARNA ZVEZDA KRANJ, proda počitniško prikolico ADRIA 465 de luxe, letnik 1981 z baldahinom. Izklicna cena 700 DEM + P. D. v protitolarski vrednosti po srednjem tečaju Banke Slovenije. Licitacija v sredo 4.6.97 ob 12. uri v Zvezda, Kranj, Savska c. 46, varščina 10 %. Ogled vsak dan od 7. do 14. ure. 0222-651 13246 PAINTBALLI Tel.: 360-100 Prodam ŠOTOR za 4 osebe, 2 x rabljen. 0800-041 13304 Prodam nemški ŠOTOR za 4 osebe, 2 kabini, lepo ohranjen. 0224-061 13313 STORITVE SERVIS PEN - PRIDEMO TAKOJ! Popravila pralnih, pomivalnih strojev, sesalci, štedilnik, bojlerji...0242-037 3232 TESNENJE OKEN in VRAT, uvožena tesnila, 10 let garancije, 30 % prihranek pri kurjavi. Prahu, hrupa in prepiha ni več! 0061/813-553 3425 STROJNA IZDELAVA ESTRIH0V Djaković 064/330-142 TV SERVIS VSEH ZNAMK - tudi na domu. Montaža In servis TV In SAT ANTEN. 0738-333 ali 0609/628-616 3428 Izposoja orodja HILTI za štemanje, vrtanje, globinsko čiščenje KIRBY. 0411 -808, popoldan $oso Fasaderstvo in notranje strojno ometavanje klasične malte. Tel.: 84-627 po 20. uri. Nudimo strokovno, kvalitetno in ažurno vodenje poslovnih knjig za s.p. in podjetnike. AJK, 222-754ios38 SERVIS GOSPODINJSKIH APARA TOV - če vam zamrzovalna skrinja pušča vodo, pokličite 0332-053 11067_ Po ugodni ceni opravljamo VSA GRADBENA DELA. Naročila na 0 736-327, od 19 do 22. ure nose MALI OGLASI HIŠA, STANOVANJE, LOKALI -okolica od A do 2. Izdelava, storitve, oprema in usluge na ključ. 0 in fax 332-260 7536 Znižanje in zoženje žive meje, obnova zelenic. Razna vrtnarska dela. »714-282 < 9128 SAMO EN KLIC REŠI VSE VAŠE PROBLEME! EXPLEO, d. o. o. Zaključna dela v gradbeništvu ■ centralna ogrevanja - adaptacije kopalnic ■ elektro instalacije ■ keramičarstvo • pečarstvo - zidarstvo - pleskarstvo TEL 041 668-215, 041/674-418 non stop 24 ur Hitra in kvalitetna izvedba, garancija 2 leti! Izdelava podstrešnih stanovanj z izolacijo in POLAGANJE LAMINA TOV. »422-193_10130 SANIRAM DIMNIKE z vstavitvijo nerjavečih tuljav primeren za vse vrste kurjav in novogradenj. »0609/643-925 10497 ASFALTIRANJE in TLAKOVANJE DVORIŠČ, DOVOZNIH POTI in PARKIRIŠČ, POLAGANJE ROBNIK in PRALNIH PLOŠČ po 14. uri »061/813-642 10510 ŠIVANJE po naročilu in popravila. »326-839 10679 Prevzamem vsa gradbena dela. »326-287 10788 kranj 000 telefon trade Fax na navadni papir, telefon, tajnica KX-F1100 BX/S 96.700 SIT i i--- Cene so brez prometnega davka LAMELNE ZAVESE, ŽALUZIJE, ROLETE, TENDE, PLISE in SCREEN izdelujemo in servisiramo. »061/ 715-816, 061/722-174 in 061/371- 646 11288 Nudimo brezplačne prevoze betona do 20 km. Cena betona je ugodna. BIHI.d.o.o., Kranj, 041/626-643 ali 211-534 11410 LAMELNE ZAVESE 2.370,00 SIT/m2 1 montažo. Roletarstvo Berčan s.p. Tel.:061/S42-464 in 0609/630-700 Čistilni servis METOD.d.o.o., vam nudi čiščenje vseh vrst talnih površin (zaščita, premazi), sedežnih garnitur, STEKLA, PRANJE ZAVES...»064/ 326-969 12180 Kompletna zidarska dela in adaptacije, tlakovanje dvorišč in zidanje škarp, opravljamo hitro in kvalitetno. »061/817-727 12277 ELEKTROINSTALACIJE, domofoni, strelovodne napeljave, izvaja EPNEZ 5. p., »311-530 12484 NOVO! GREZNICE iz masivne plastike izdelujemo po želji naročnika od 5-50 m3, obbetoniranje ni potrebno. Ugodna cena, brezplačna dostava. »736-478, vsak dan od 6. -18. ure 12776 ČIŠČENJE sedežnih garnitur, jogijev, talnih oblog, oken, obnova namazov. LESKET 211-338_12795 ROLETARSTVO NOGRAŠEK nudi rolete, žaluzije, lamelne zavese. »621-443 zvečer 12910 Izdelava in servisiranje vseh vrst instalacij po najbolj dostopnih cenah. »58-224 13001 SERVIS TV-VIDEO-HI Fl NAPRAV vseh proizvajalcev na »324-698 od 9-17 h. Čujič Jože, Smledniška 80, Kranj 7463 OBDELAVA MANSARDE Z IZOLA-CIJO, predelnih sten v KNAUF SISTEM, ARMSTRONG spuščeni stropovi. »064/491-425 ali 064/ 224-373 7189 FABJONI - izvajamo barvanje fabjonov! 1 m2 stane 850 SIT! Tel.: 064/242-331 IZKOPI KIPER PREVOZI 064 422 187 ASFALTIRANJE in TLAKOVANJE dvorišč, dovoznih poti in parkirišč. S. BOR, d.0.0., 061/Bia^70. GdM 04VB67-076 TLAKOVANJE In ASFALTIFtANJE, priprava terena, urejanje okolice, izkopi, prevozi, garancija za kvaliteto Konrad. «242-356 ali 0609/626-834 9300 LEDO SERVIS - popravilo hladilnikov, zamrzovalnikov, pralnih strojev, štedilnikov. «064/242-766 9834 Pooblaščeni servis SAMSUNG, Gorenje popravila na domu. Montaža anten. NOVO servis in trgovina gospodinjskih aparatov. Akcijska prodaja TVC Gorenje, Jezerska c. 22 Primskovo. «241-493 9951 GORENJSKATELEVIZIJA TELE-TV Kranj KOLIKO SMO STARI? - Oddajati smo začeli 1.12.1990 - Torej praznujemo 6. rojstni dan KDAJ NAS LAHKO GLEDATE? Od 1. 9. 1993 vsak dan Od 27. 12.1993 iz lastnega novega TV studia, s kontaktnimi oddajami tudi v živo. Od 11. 2.196 tudi po širši Gorenjski: v Radovljici, Žirovnici in na Jesenicah. Od ponedeljka do sobote od 19.00 do 24.00, ob nedelja od 9.00 do 14.00, v ostalem času oddajamo videostrani z raznimi zanimivostmi in 24 ur NON STOP naš GORENJSKI TELETEXT. NAČIN ODDAJANJA? V kabelskih omrežjih Gorenjske GLEJTE PROGRAM GORENJSKE TELEVIZIJE TJE^rfr7lTV Kranj, d.o.o., Nikole Tesle 2, p.p. 181,4001 Kranj Tel: (064) 33-11-55, fax: (064) 32-73-13 POHIŠTVENO MIZARSTVO ALOJZ GAŠPERLIN Zalog 80, Cerldje Tel.: 064/422-210 Izdelava notranje opreme po naših ali vaših naročilih za: - kuhinje, dnevne, predsobe in otroške sobe - pisarne, trgovine in druge poslovne prostore TV, STOLP, VIDEOKAMERO, REKORDER in ostalo zabavno elektroniko popravimo v PROTON SERVISU, Bleivveisova 2 (kino Center) Krani. »222-004 9275 ELEKTROINSTALACIJE VRHOVNIK vam nudijo izdelavo vseh vrst elek-troinstalacij v dogovorjenih rokih In po konkurenčnih cenah. »064/245-379 ali 0609/641 -662 11439 Prevzamem vsa gradbena dela z materialom ali brez. Pokličite ob 20. uri »326-303_iiw Popravila vseh vrst TV APARATOV TV GORENJE, tudi na domu. »331-199 sinko 1,775 VEDEŽEVANJE 090 cv«g> RODB STROJNI ESTRIHI Tel.: 064/411-605 Postavitev lončenih peči. zidanih štedilnikov. »685-173_13026 Polagam keramiko, ugodno In kvalitetno »241-596, po 19. uri S.P. sprejme vsa zidarska dela. Delamo z lastnim odrom, kvalitetno in poceni. »325-594 13067 Izvajamo VSA ZIDARSKA DELA - od notranjih ometov, fasad ... z našim aH vašim materialom. Inf. na »421-049 aH GSM 041/666-872 13114 OGRAJE železne in okenske MREŽE po naročilu izdelujemo In montiramo. «451 462_isisa Načrtovanje in zasaditve vrtov, grobov in ostalih zelenih površin, svetovanje. «310-744 13190 Opravljam zidarska In keramlčarska deia. «77-780, od 19. do 20. ure 13218 KOMBI PREVOZI tovora In selitve po ugodni ceni. «621-609 13223 VlltOJVO entrlhov Klemene k tel. 471-813 •0609/632-047 Rešitve križanke t glas Tokrat je v naše uredništvo prispelo 871 pravilnih rešitev. Geslo nagradne križanke je bilo: "PRODAJA CD PLOŠČ IN KASET TUDI PO INTERNETU". Naša stalna komisija je izžrebala: 1. nagrada: dve kaseti ali CD plošči prejme ANA ŠIL AR, Partizanska 11, Kranj 2. nagrada: dve kaseti ali CD plošči prejme BOJAN ROZMAN, Črnivec 25a, Brezje 3. nagrada: eno kaseto ali CD ploščo prejme FRANC BENEDIK, Bavdkova 52, Kranj Tri nagrade Gorenjskega glasa pa prejmejo: FRANCKA GROS. Bičkova 8, Kranj; MARIJA MEGLIC, Lom 86, Tržič; ALEŠ ŠKRABELJ, Blejska Dobrava 112-B, Blejska Dobrava. Vsem nagrajencem čestitamo! Prodam 2 ss na Planini III. 266 po 17. uri J!1* ---fcfBi Eno ali dvosobno stanovanje vjj 10 Loki ali Kranju kupimo. LOCI irw^5j ing, 225-116, 633-629___>KF Dvosobno stanovanje, velikosti?! m2 v Logatcu, prodamo. LOGt 8 ženiring, 225-116, 633-629 ^> v Dvo in pol sobno stanov*^ velikosti 62 m2 v obnovljeni nj5^ centru Logatca prodamo. LOG1 ^ ženiring, 225-116, 633-629 STANOVANJE 79,7 m2 v KrfflL Planini II, IV. nad. z vsemi priKlju^J ugodno prodam. «325-589 1 ss oddam v Tržiču 300 mesečno, 3 mesečno predpfjjj DOM NEPREMIČNINE, 22-^ 0609/650-123 3< NEPREMIČNINE " posing • POSLOVNI ^ INŽENIRING d.0.0. Kranj, PoStna 3, tel.:224 210 STANOVANJA Prodamo garsonjero v Šk. Loki v izmeri 26 m2, opremljena -bela tehnika vsi priključki, starost 20 let. Cena po dogovoru. PIA ŠKL, 623-117, 622-318_Bi« PRODAJA IN NAKUP nepremičnin, cenitve, izdelava pogodb, vpisi v zemljiško knjigo. MIKE & comp. 226-503 6161 Prodamo 2,5 ss z atrijem v Šk. Loki Frankovo nas., nova kuhinja z belo tehniko, vsi priključki. Vseljivo julija 97. PIA ŠKL 622-318. 623-117 6877 V Lescah prodamo 1,5 sobno, 37 m2, električno ogrevanje.pritličje. Mike & Comp. 226-503 7521 Planina II 2,5 ss 85 m2, pritličje z atrijem prodamo ali menjamo. MIKE & comp, 226-503 8614 V Kranju kupimo 1 do 2 sobno stanovanje, tudi brez CK, plačilo v gotovini in 3 sobno s CK do II. nad. MIKE & Comp, 226-503 8615 Šk. Loka - Podlubnik : prodamo 3 ss stanovanje v izmeri 75 m2, vsi priključki. MOŽNOST OBROČNEGA ODPLAČEVANJA PIA ŠKL «622-318 In 623-117_8636 Planina I 2ss, 50 m2, 5. nads. CK, BALKON, prodamo. Mike & comp., 226-503 smo ZELO UGODNO 3 ss na Jesenicah 64 m2, CK, toplovod, telefon, opremljeno, ugodno prodamo za 64000 DEM, prvi obrok 35.000 DEM takoj, plačilo ostalih obrokov na daljši rok. Mike & Comp. 226-503 9430 ŠORLIJEVA prodamo 3 ss, 72 m2, cena po dogovoru. Mike & comp., 226-503 10079 Prodamo 2 ss v škofji Loki, v izmeri 70 m2, etažna centralna, tel. 2. nad., renovirano, 2 kleti, drvarnico, 10 m2 vrta. Prodajna cena 85000 DEM. PIA ŠKL 622-318, 623-117 10377 Kupim manjši del hiše oz. stanovanje v stanovanjski hiši z vrtom. Nudim terapevtsko pomoč. «634-622 10804 ŠENČUR 1ss 44 m2. 1700 DEM/m2, PRODAMO Kranj Planina II, 2 ss/V, 78 m2, 1500 DEM/m2, PRODAMO KRANJ Planina I, 2 ss/IV, 65 m2, 95000 DEM, Kranj Planina II 3 ss/XII, 85 m2, 2 balkona, 123000 DEM. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/ 650-123 nsoa W* Agent-Kranj Glavni trg 16, Kranj Kl.mi22$^;W9!6$449$ L.____mmmiČHtHE, ■mm, AGENCIJA z najnižjimi savski našega posredovanj« STANOVANJA PRODAMO KRANJ Šorlijevo nas. 2 ss, 60 m2/lll, 95000 DEM. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123_11933 Zlato polje prodamo 3 ss 71 m2, za 90.000 DEM in obnovljeno 3 ss za 115.000 DEM. Mike & comp, 226- 503 12028 Prodamo 2 ss stanovanje v Kranju, v izmeri 55 m2, vsi priključki, adaptirano, staro 20 let. Cena 86 000 DEM. PIA ŠKL 622-318, 623-117 12054 ODDAMO ŠENČUR novo poslovno stanovanjsko hišo, cena po dogovoru, ODDAMO KRANJ šorlijevo nas. 3 ss, 75 m2/l, opremljeno, 700 DEM/mes, RADOVUICA 2 ss, 50 m2, 500 DEM/mes, poli. predplačilo. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123_USTI NAJAMEMO KRANJ 1 ss, neopremljeno za samsko osebo. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650- 123 11572 1 sobno STANOVANJE v škof L* Frankovo naselje, I. nadstropja "a® dam. «64-399___>ta V Kranju oddamo OPREMLJfjf s! SS za daljše obdobje. «212-70° ^ 13219 KRANJ-PLANINA prodmao 2 m2 s CK., v 5. nad za 83000 DEM 754_ KRANJ PLANINA II prodamo J sobno stanovanje 79,7 m2 s «5| TEL, v 4. nad. za 115.000 m STANING, «242-754 oprem. "MjJjJjC STANING, UJU 064/22^5^ ITTT d.0.0. Lffi bVTS tel.fax:064 52 233 * *- Koroška cesta 5 4290 Tržič V LESCAH oddamo v najem v , hiši 3 sobno opremljeno stanova^ garažo (ena etaža) s CK in STANING, »242-754___. KRANJ ŠORLIJEVA oddamo najem 3,5 sobno opremljeno s ma vanje s CK in TEL. Možnost ma šega odkupa. STANING, 92**' _____m ŠORLIJEVA ALI DRJjjJ'- KRANJ KA kupimo eno sobno stanov*1^ gotovino. STANING, «242-7^>l KUPUJEMO-PRODAJAMO, NAJEMAMO ODDAJAMO: STANOVANJA, HIŠE, POSLOVNE PROSTORE IN PARCELE! DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123 12330 Prodam 3 ss v Izmeri 74 m2 z vrtom v Izmeri 350 m2, s kletjo, GARAŽO in drvarnico, ogrevanje na olje. «862- 871 12831 Prodam Kranj Planina III. 1-f ft&l nadstr., 50 m2. 90.000 DEM- ^9, . NEPREMIČNINE, 22-33-0°-650-123 Prodam 1 sobno kabinetom. 45 m2, toplovod, telefon, «0609/622-431 stanovanj« » i/ Kranju, CK, 75000 DEM. 12903 V najem oddam starejšo HIŠO najboljšemu ponudniku. «310-268 Žabnica 57 12963 33-00, 0609/650-123 KRANJ ŠORLIJEVO ^£Jj£fi*i\ damo 3 »s /3 m2, komfon' ^ 129.000 DEM. POSING, 224-^' *r KRANJ PLANINA II ^io^ sobni stanovanji 68 m2 Kon « \ velik balkon za 105 000 500^h m2 komfortno vzdrževano za ^% DEM. POSING. 224-210 f V PRODAMO KRANJ šorlijevo nas. 3 sa 70 m2/VII, 130.000 DEM. PRODAMO KRANJ Planina I, atrijsko, 92 m2. 136.000 DEM, KRANJ Stražišče 3 ss, 60 m2/l, etažna CK, tel., garaža, 1300 DEM/m2, PRODAMO ŠKOFJA LOKA atrijsko novo 2,5 ss, 70 m2. 40 m2 atrija, 140.000 DEM, PRODAMO RADOVLJICA okolica: novo sončno 2ss, 70 m2, 2000 DEM/m2, PRODAMO RADOVUAICA 2 ss, 50 m2/IV, CK. tel.. 82000 DEM. DOM NEPRE-MIČNINE, 22-33 00. 0609/650-123 KUPIMO KRANJ, LESCE, RADOVLJICA, GARSONJERO ali starejše stanovanje. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123 ns70 Prodamo večsobno stanovanje -duplex, 120 m2, škofja Loka, Frankovo nas. Cena 1600 DEM/m2. Možnost menjave za manjšo hišo. PIA ŠKL 622-318 In 623-117 12066 STANOVANJA PRODAMO šorlijevo nas. lepo 3 ss, obnovljeno, 70 m2/IX. 119.000 DEM. DOM NEPREMIČNINE. 22-33-00, 0609/650-123 12319 ■"tradisgJ^ RAČUNALNIK/% TISKAL P C CD ROM • MUL TIMEDlA SERVIS RAČUNAL. OPREME 7"V, s/idao, zvočno, MPEG ^°rtlCr^to. CD FiCDM bralno in zep/sovelno &' mrežni in ISDN adaptorji, . igralno palico, zvočniki, moden tiskalniki, računalniki, monitor) . igro in programska °Pn9,inBln0 potroSni materini, dodatna opro m ugodno! EPSON STYLUS COLOR 20° EPSON 43.900 SIT <5> 22-20-30 Obiščite nas vsak dan od 9-13 in 15-18 30 ure Vodopivčeva 17 (Mohorjev klanec), Kranj I ".■'"'II : Ml WLETT PACKAMI) ^J^MO. maja 1997 45. STRAN • GORENJSKI GLAS p°dlubnik prodamo E2*2L5£ Kom'ortno, vzdrže-ffi 23 95000 DEM. POSING, 224- jjb-—_______13265 C&JnnDRULOVKA prodamo 2 ss jl^OO DEM. POSING, 222-076 fcJ ^UNINA 111 Padamo 2 ss %0onnr.mfortno- Urejeno za DEM. POSING, 222-076 B^ftANINA prodamo 2 ss 54 m v^0VLJEN0 KOMFORTNO KŽSn M 79000 DEM- P0S- / ' "^'U 13269 jjA nepremičnine, Jgtažnlca Škofja Loka, f plovna hiša, Kapucinski * W>tel:m/623-117t 064/622-318 iovi£VLjlcA CENTER prodamo M ktn!rosobno stanovanje 40 !Wnci!?r4no- vzdrževano za S!i£!M- POSING, 863-150 13271 'keifaVyCA. Pr°damo 2 ss 57 m2 K 2 ^'^kliučki- nadstrešek za JjlJo 90.000 DEM. POSING, 863- r JC---------13272 '5?57moCE. C- revolucije prodamo 2 'f°S|NG '86?JS"° 23 62000 DEM- -000-150 13273 ŠKOFJA LOKA FRANKOVO NASELJE prodamo 1 ss 37 m2 komfortno z atrijem za 73000 DEM in 3 ss 73,70 m2, komfortno z atrijem za 115.000 DEM. POSING, 224-210 13270 Staning 064 242 754 Kranj Prodajamo ln kupujemo za vas stanovanja niše parcele vikende poslovne prostore JESENICE oddamo 3 ss 62 m2, opremljeno komfortno za 400 DEM/ mes in Radovljica oddamo garsonjero 24 m2, vsi priključki, opremljeno za 400 DEM/mes. POSING, 863-150 13275_ KRANJ PLANINA II oddamo 1 ss, opremljeno komfortno za 450 DEM/ mes. POSING, 224-210_13277 KRANJ PLANINA I prodamo 1 ss 44 m2, komfortno za 76000 DEM. POS-ING, 224-210_13278 KRANJ ŠKOFJA LOKA TRŽIČ TAKOJ KUPIMO GARSONJERO ENO-SOBNO ALI VEČSOBNO STANOVANJE ZA GOTOVINO. POS-ING, 224-210_13279 JESENICE RADOVLJICA BLED KRANJSKA GORA TAKOJ KUPIMO GARSONJERO ENOSOBNO ALI VEČSOBNO STANOVANJE. POSING, 863-150 13280 f.°sEBNA PRODAJNA PONUDBA TEDNA: v KRan]^: l §§ m2 v Sorlijevem naselju, cena - 120.000 DEM v KRAknT.' 2 SS 52 m2 v Valjavčevi, cena - 78.000 DEM v KRANjJj: 2 §§ 57 m2 na Kebetovi, cena - 91.000 DEM 110.000 DEM 70.000 DEM ! uoHHJM 2 SS 62 m2. v 2. nadstropju, cena hiše 1 SS 40 m2 V 2 mds[rop^' cena" , VHo^FMAltarejša biva,na hiša na Praceli 1-100 m2 : vrprcm 1 H: stareiSa deln° obnovljena hiša na parceli 700 m2 I naoDcu3H: pritličie nove hiše na Parceli 800 m2 1 *oSKSf pritllčJe hiše z vrtom J ncriKU: starejša pritlična hiša z delavnice na parceli 1.000 m2 r fjjovnl prostor: jI v Krg[]!u: oddamo tekstilno trgovino z inventarjem na ni!lU: ^damo ali prodamo živilska trgovina z inventarjem l vmtr«^0^3"10 ali prodamo frizerski salon 60 m2, gostinski lokal 250 m2 z ifftLS m2' slaščičarno 100 m2 J v K^^u; °*lamo trg. lokal 130 m2 v pritličju "Gadafi" centra 1 Krani i~ori: v trQovskem centru oddamo ali prodamo lokal 125 m2 |i ^ra ra''0' parcele 1 ha za 9radni° rekreacijsko turistično-gostinskega Vadbeno dovoljenje se pridobiva. KIRN, 222-917, 221-353, 221-785 SvAnie0VUlC PRODAMO 3S PRODA- ■taa bloki P-^em nadstropju no-;»^^2.SVETNEPRE- i^KOVEM NASELJU !fi>?oLU3BsN|KU PRODAMO lepo «0h,„* stanovanje, 75 m2, LESCE prodamo 3 ss, 80 m2, CK, balkon. MIKE & Comp. 226-50313291 ŠKOFJA LOKA KAMNITNIK prodamo troinpolsobno stanovanje v novejšem bloku, 85 m2 in 35 m2 atrija. 'iSm* ,ttanovanje~v^itliclu"* Cena uaodna- PIA 5KL, 622-'Sxc!<™- SVET NEPREMIČ 318,623-117_WH 75 m2, NINE, 330-112. &t.S & PRODAMO obnovlieno m SVFTVaKnie' 47 ml za 75 000 K ^ NEPREMIČh .NINE, 330- I 1 5 a.n|a PRODAMO obnovl-b stanovanje. 52 m2. za SVET NEPREMIČNINE, V centru Kranja oddam neopremljeno garsonjero. 0331-257 13297 JESENICE - TITOVA prodamo 3 ss stanovanje, 72 m2, vsi priključki, zastekljen balkon. 085-365 issig VARSTVO V dopoldanskem času iščemo varstvo za 7 mesečnega sina. «331-625 13089 ■ PlAVA IAGUNAI poric POČITNICE V POREČU SO NEKAJ POSEBNEGA So doživetje! Dodatna posebnost v tem letu so popolnoma obnovljeni bivši hotel Turist in bungalovi Špadići. HOTEL, BUNGALOVI IN APARTMAJI LAGUNA PARK so nova imena za nove objekte v prelepem mediteranskem parku. Sobe smo opremili s TV sprejemniki in direktnimi telefoni, kopalnice s sušilci za lase, vse dnevne prostore in sobe pa smo klimatizirali. Pri roki sta tudi bazena za otroke in odrasle, marketi, gostilnice, športni centri.... in kaj bi še naštevali! IZKORISTITE NAŠO PROMOTIVNO AKCIJO ZA RESNIČNO DOŽIVETJE! V ČASU OD 7.6.-21.6.97 cena polpenziona na osebo na dan (v DEM) v hotelu 40.- v bungalovih 40.- cene dnevne najemnine v DEM 2 osebi, 3 osebe, 4 osebe, 5 oseb, 6 oseb v novih apart. 40.- 45.- 60.- 70.- v vilah 80.- Turistična pristojbina je v vseh primerih 2.20 DEM na osebo dnevno. Osebe od 12 do 18 let plačajo 1.10 DEM. ZA OTROKE NUDIMO 50 - 100 %-ne POPUSTE! Priporočamo tudi ostale hotele: Plavi, Zora, Glabe, Delfin, Mediteran in Materada, pa tudi 4 kampe: Puntica, Ulika, Zelena laguna in Bijela Uvala. Cene veljajo samo za vnaprej izvršene in potrjene rezervacije pri agenciji Vašega zaupanja ali pri: PLAVA LAGUNA MARKETING- POREČ 00 385 52 410-101, FAX: 00 385 52 451 044g| ODKUP-PRODAJA, MENJAVA STARO ZA STARO TER PRENOS LASTNIŠTVA. «325-981, 041 668- 283 7618 NAKUPOVALNI IZLET v Italijo in na Madžarsko vsak teden. «491-442 11182 Odkup-prodaja rabljenih vozil. Uredimo prepis! «323-278, 0609/643- 202 11672 MITSUBISHI ECLIPSE TURBO, 200 PS. I. 91/4, 88000 km, servisiran, veliko dodatne opreme, lepo ohranjen, prodam. «0609/644-991 11772 MITSUBISHI SPACE RUNNER 2.4 I, 93/4, prva lastnica, 43000 milj, servisiran, veliko dodatne opreme, lepo ohranjen, prodam. «061/716- 221 11773 Prodam KAMION M 508, letnik 1977, reg., na novo obnovljen. «312-050, v petek po 19. uri 12676 Prodam GOLF diesel, letnik 1988, garažiran, šlbedah, AL platišča. «411-08 7 12768 Prodam RENAULT EXPRESS KOMBI 4/94, 85000 km, metalik, radio, dodatna oprema. «76-027 12607 'Kanj '"L" PRODAMO več 2S (OOo P^em nadstropju, cena '5>rr, U™ ,ln 2S stanovanje v %S Dpf?troJF?iu- 63 m2. cena ^■330 ^2 SVET NEPREMIČ- ^KERN ■ d.o.o.i IfcaS^ta Maistrov trg 12 4000 Kranj TURISTIČNO DRUŠTVO PREDDVOR SPOROČA, DA JE NJIHOVA POSLOVALNICA SPET REDNO ODPRTA. Tel.: SSŠSo**?"1 domom v Kranju V^MlfViiMc 8,anovanje. SVET fc<^N>N6, 330-112. 5l!l0var!ekift2rodamo Pritlično 2 S mSE Pri/Wlč7 prodamo 3S CK k ;.nads,r°Piu. 80 m?. ^in3Ssta^,kon- o«™ po dogo- I ^Čtlr^OpO DEM. SVET NE -330-112. VOZILA DELI Po delih Z 101, Z 750 ter Boch črpalko F Rltmo. «53-176 nose Prodam po delih GOLF I in DYANO 6. «221-919_13081 Za starejši GOLF prodam sprednja BLATNIKA - nova - za 15 000 SIT. «52-003 1311* Razni rezervni deli /a VW HROŠČA za simbolično ceno. 0226-339,zvečer isi78 VOZILA dom ^ PREMIČNINE 33 OO Odkup, prodaja, prepis vozil, možen kredit AVTO AS.d.o.o.. Polica pri Naklem. «471-340 ali 312-255 ais Odkup, prodaja vozil ter možna menjava staro za staro ADRIA AVTO, «634-148 In 0609/632-577 3625 ŠKODO FAVORIT, I 3/94, prodamo za 8000 DEM. «631-415 12924 Prodam ZASTAVO 126 P. 1988, dobro ohranjeno. Kocjančič-Pristov, «725-172 12928 GOLF 1.3 B. letnik 1989, model 90. rdeče barve, prodam. «710-090 12942 _ ROVER 216 GSI. I.93 in HYUNDAI ACCENT, I. 96. prodam. Smledniška 29 A Kranj_12»» Prodam JUGO 55, letnik 1989, garažiran, lepo ohranjen. «695-064 12965__ Prodam ŠKODO FAVORIT GLX. lotnlk 1993, prevoženih 30.000 km, cena 7500 DEM. «323-207 ttMI Prodam R 19 CHAMADE 16 V, I 93. z vso opremo. «632-559 12967 VW HROŠČ, I. 75. reg. do 10/97, z vlečno kljuko, prodam za 1200 DEM. «891 -875_uv* Prodam R 18,1. 12/86, reg. do konca lota. Cena po dogovoru. «471-002 12969 Zelo ugodno prodam GOLF, I, 79, rdeče barve, 5 v, reg do 9 5.98. Rateče 4 A, «633 734 12970 Prodam WV HROŠČ 1300, reg. do konca leta. «326-599 12975 Z 101, letnik 1986, brezhiben, registracija potekla, prodam. «53- 927 12977 Ugodno prodamo: R 5 FIVE. 3 v, I. 94, R 5 CAMPUS 3 v I. 93, ŠKODA FAVORIT 135 L I. 91, ALFA 164 V 6 I. 93, HYUNDAI PONY I. 91, CLIO RT 1.4 5 v I. 93. R 19 RT 1.4 5 v, I. 94. Za vsa vozila možen kredit brez pologa. Vozila so servisirana. «422-522, RENAULT PREŠA CERKLJE 12980 ASTROLOGIJA in VEDEŽEVANJE po telefonu ali osebno 090-41-43 Prodam JUGO 55 A, I. 87, dobro ohranjen, cena po dogovoru. «422- 232 12986 FIAT TIPO 1.4 I. 91. prodam. «422- 074 12987 Prodam JUGO 45 E, letnik 1987, registriran do 25.10.97, prevoženih 70000 km, cena 1500 DEM. «53- 634 12991 TOYOTA COROLLA 1.3 DX, I. 87, cena po dogovoru. «421-481 12993 Prodam JUGO 45, letnik 1990, reg. do 2/98, lepo ohranjen. «472-216 12996_ Proddam AVTO FIAT 750, letnik 1983, za 300 DEM. «431-313 12998 Prodam LADO SAMARO letnik 1993. prvi lastnik. «223-153_12999 JUGO 55, letnik 1989, prodam. «734-179_ '3000 Prodam R 4 GTL, I. 91, cena 3200 DEM. «861-731_13002 Prodam osebni avto GOLF TURBI diesel CL, I. 93. rdeče barve, reg. do marca 97. «061/627-123 13004 Prodam Z 101,1. 77, reg. do okrobra, cena 300 DEM. «327-075 isoos Prodam OPEL KADETT solza, 1.89. «403-680 13006 Prodam JUGO KORAL 55, 1.91, reg. celo leto. «061/712-046 13007 Prodam JUGO 45, I.89, reg. do 12/ 97. «411-348 13008 Prodam FIAT UNO 75 SIE, I.8/90. «332-378 13013 Prodam Z 750, letnik 1985, Z 850 I. 84. «325-950 13015 MAZDA 323 GLX 1.6 16 V I. 90, LADA NIVA 1.7, I. 95. «411-860 13016 Zastava 101 SKALA 55 I. 88, SEAT TERRA 1.4 D pick up I. 94. 3411 -860 13017 Prodam FORD FIESTO I. 94 1.3, 54000 km, za 12900 DM. «242-172, po 18. uri 13021 Prodam JUGO KORAL 45, I. 89, prevoženih 70.000 km. ©061/815-933, po 19. uri 13022 Prodam JUGO 45, letnik 2/88. «53- 998 13026 Prodam JUGO 45, I. 88, registriran celo leto. «733-260 13033 JUGO 55 I 87 na novo registriran, cena 1650 DEM, Z 101 I. 85, na novo reg. cena 1100 DEM. «714-311 Prodam GOLF letnik 4/85, prva barva, drugi lastnik. «325-948 13038 Prodam Z 128, letnik 1987, lepo ohranjena, cena 1400 DEM. «041 673-174 13040 Ugodno prodam AX 1.1 I, Caban, I. 94. «491-534 13046 Prodam FIAT 126 P GL, L 88, dobro ohranjen. «691-837 13047 Ugodno prodam HROŠČA 1200, reg. do 12/97, dobro ohranjen. «730-518 13051 JUGO 45 AX, I.87, vzdrževan, bel, neregistriran, vozen, ugodno prodam. «324-290 13056 Prodam JUGO 45 KORAL, letnik 1988, sivomodre barve, 64000 km. «685-483 13094 Prodam KOMBI TAM nosilnost 1 t, vozen z B kategorijo, registriran. «471-023 13096 Prodam GOLF JXD, I. 89, reg. do maja 98, cena po dogovoru. «245- 344 13096 FIAT 126 P, 8/87, rumen, prodam. «714-126 131-jo Prodam 7 let staro KATRO. «491-207 13101 Prodam lepo ohranjen FIAT UNO 60, letnik 1987 «53-820 13105 AVTO MEDVODE GORENJSKA c.12 'Prodaja novih in rabljenih vozil 'Odkup vozil 'Prepis vozil 'Zavarovanje vozil Tel.: 061/611-601 Prodam NISSAN MICRO 1.2, letnik 1988, reg. do aprila 98 in globok otroški VOZIČEK Inglesina. «222-682, zvečer Katja 13106 Prodam Z 101 GTL, letnik 1987, reg. 3/98, lepo ohranjeno. «58-851 13108 R 18 TU letnik 1984, bele barve, reg. do 8/97,prodam. «24-24-21 13t09 Prodam GOLF letnik 1976, 5 v, oprema od GT, šibedah, reg.celo leto, cena po dogovoru. «734-075 13110 Prodam GOLF JGL, 1.81. «431 -515 13111 GOLF III 1.4, I.93, 5 V. 71 000 km, prodam. «323-507 13116 Prodam OPEL ASTRO 1.6 i, 1.12/92, cena do doaovoru. «324-494 13117 ^^AVTOM TRŽIČ, Predilniška 16 tel.: 53-334} Prodam JUGO 45, I. 87, 1100 DEM. «061/614-234 13063 Prodam UNO 1.4 TD, letnik 1987, metalik, elek. stekla, centr. zakl., reg. do 3/98, cena po dogovoru. «461- 622 13064 Prodam z 850, I. 84, reg. do 12/97. «621-007 13070 Prodam osebni avto ŠKODA 120 L, letnik 1988, reg. do 1/98, cena 180.000 SIT, dobro ohranjen. Oitz Branko 1 A, Jesenice 13072 Tm GflNTflR IC1 Bratov Praprotnik 10. NAKLO Tel.:fax:064/471-035 PRODAIA IN , MONTAŽA IZPUŠNIH i SISTEMOV TER V«*0 AVTOMOBILSKIH C^«^ m A/n( u =MONROEf amortizerji R 19 16 V, letnik 1993, moder, 3 v, klima, 63000 km, prodam. «876- 0 1 6 13073 Prodam Z JUGO SKALA 55, 1.90, cena po dogovoru. «58-356 13082 Prodam Z 101 GTL 55,1. 84, reg. do aprila 98. «327-289 isoe7 126 P, prodam. «730-045 isoes Prodam JUGO 45,1. 89, redč, dobro ohranjen. «332-754 13091 BMW 316, letni 1987/12. registriran do 12/97, dobro ohranjen, prodam, MOTORNO KOLO SUZUKI GSX, 1.81, reg. do decembra 97, obnovljen. «330-393, Ašanin, C. 1. maja 67, Kranj 13092 Prodam R 4 GTL, 1,89, lepo ohranjena in dva starejša ŠPORTNA KOLESA. «332-706 13121 JUGO KORAL 45,1.89, reg. do 4/98, cena 1800 DEM. «718-389 13122 Prodam JUGO 55, letnik 1989. «461-522 13123 Prodam R 5 CAMPUS, letnik 1990. «56-524 13124 Prodam R 5 CAMPUS, letnik 1991, črn. «061/842-020 13125 Prodam Z 101 SKALA 55, I. 12/89, reg. celo leto, z novimi gumami, ohranjen, kot nov. «720-180 13127 Prodam JUGO 45 AX, I. 87, modre barve, 96000 km. «66-790 131» Prodam JUGO 55 AX, letnik 1988, 90.000 km, 1450 DEM. «422-239 13149 Prodam R 4 GTL, letnik 1984, obnovljen, reg. celo leto. «718-427 13169 Prodam JUGO KORAL 45,1. 89, bele barve. «721-927 13170 Prodam KOMBI FORD 2.4D FURGON, reg. do 20.2.98, ohranjen, možna menjava. «57-827 13172 Prodam GOLF II, bencin, I. 87, bele barve, dobro ohranjen. «632-862 13176 Prodam JUGO 45 KORAL, I. 89, bele barve, reg. do 3/98, cena 1700 DEM. «324-954_13182 Poceni prodam dobro ohranjen JUGO 45. «56-537_131 «3 TIPO 1.6 rdeč, veliko dodatne opreme, 9700 DEM, možnost kredita. «323-298, 0609/643-202 13166 A Sedeli SERVIS MITSUBISHI MOTORS SERVIS IN PRODAJA NOVIH IN RABLJENIH VOZIL STARO ZA NOVO Obrtniška 8, Domžale tel:06l/716-221 - proda/a ojTS^tft tcLMl/715-666 - servis ^UKC&ni MITSUBISHI CARISMA 1,6 GLXi p#IjHjQ žeod i /7 [ MALI OGLASI FIESTA 1.3 I.93, od I. lastnika 10900 DEM, možnost kredita. »323-298, 0609/643-202 13187 Odkup- prodaja rabljenih vozil, konkurenčne cene. »323-298, 0609/ 643-202 13188 Ugodno prodam R 5 CAMPUS PLUS, letnik 1993, cena po dogovoru. 0311-106 13191 Prodam z 101, I. 87, reg. do 5/98. a 451-578 13194 Prodam dobro ohranjen GOLF, I. 79, po ugodni ceni. 058-033 13203 Prodam R 4 GTL, I. 88, reg. do 3/98, bele barve, garažiran. «061/614- 594 13209 Kupim JUGO 55, letnik 1990 ali 91 od prvega lastnika, dobro ohranjen. «422-369 13224 Prodam 126 P, letnik 1987, reg. do 9.9. za 500 DEM. «58-426 13225 Prodam GOLF diesel, I. 88, lepo ohranjen, cena 8000 DEM. «332- 355 13226 Prodam LADO RIVO letnik 1986. Luže 37, Visoko 13228 LIVADA,d.o.o. AVTOINTEX proda več vozH: AUDI 100 2.8. AVANT OUATTRO I. 92, FIAT TIPO 1.4 I. 90, ALFA 75 1.6 I. 86, NISSAN SUNNY 1.5 GL, I. 86, MITSUBISHI COLT 1.3 GL 90, GOLF I. 81, 89, ŠKODA FAVORIT 135 I I. 91, HYUNDAI ACCENT 1.3 LS I.97, FORD FIESTA 1.3 I FLAIR I. 96, JUGO 451. 87, 89, Z 128 I. 89, R 18 I. 86. Možna menjava staro za staro, nakup na kredit, prepisi vozil. «224-029 13230 AURISINA, d.o.o. PRODA: FORD FIESTA 1.1, I. '94, OPEL C0RSA 1.4 i, I. '89, AUDI 100 2.0, klima, avtor-adio, I. '87, GOLF JGL, I. '82, R5,5V, I. 92, R 19 1.4, 5V, I. '90, ŠKODA FURMAN LX, I. '93, TEMPRA 16SX, L '91.CROMA2.5 TD, I. '88. Tel.: 061/ 123-25-63, 064/242-296 po 18. uri OPEL KARAVAN 1.3 GL, letnik 1985, prodam. «451-568 13244 NISSAN SUNNY GTI twin cam letnik 1991, PEUGEOT 205 GR. letnik 1986, 4 vrata, kovinske barve, PASSAT CL 1.6 karavan, letnik 1988, prodam. Možna menjava, kredit. «064/635-079 13245 Prodam Z 101, letnik 1985. Berce Irena, Cirilova 9, Kranj mse Prodam UNO 45 FIRE, letnik 1986, reg do 3/98 «061/627-077 13262 SUBARU LEGACY 1.8 4 WD limuzina, I. 91, reg. do 18.3.98, vsa elektro ogrema, ugodno prodam. «632-072 HYUNDAI LANTRA 1.6 GLSI, 16 V, I. 94, HYUNDAI PONY 1.5 GLSI, I. 93, HYUNDAI PONY 1.5 GLS, 1.90, ŠKODA FAVORIT 136 I, I. 92, TOVOTA COROLA 1.3 XL, I. 87, ugodno prodamo. Možnost kredita. «863 430,862-596,0609/643-411 13266 Prodam KOBMI RENAULT TRAFIC letnik 1388, sedeži 8+1 «624-109 Prodam JUGO 55, i. 85, karoserija I. 90, dobro ohranjen. «710-505 13296 Prodam R 4, letnik 1988, rdeče barve, 93000 km. «325-516 13299 GOLF JGL, 1.1981 prodam. 491-490 1064/ 13302 HONDA PRELUDE 1.8 EX, vsa el. oprema, ABS, servo, 1.86, možna menjava za Jugo. «860-038 13305 Prodam Z 101, I.84 in BUKOVA DRVA. «621-192 13311 R 4 GTL. 1.85, ohranjen, tehnično brezhiben. «731-086 13312 Prodam MAZDO 323 F, 1.11/93, 50 000 km, bordo rdeče barve, vsa dod. oprema, ogled možen ves dan. «733-856 13318 Prodam FIAT 126 BIS, 700.1.91, reg. do 4/98. «633-356 13321 TALON ODKUP. PRODAJA IN PREPIS V 0 Z11 Ki. BITNJE 32 t«'l.:311-032_ ▼▼▼▼▼▼▼▼▼▼▼▼ Ugodni kreditni pogoji za rabljena vozila od Ido 5 let že od t.o.m. 6% naprej!!! R 4 191, rdeče barve. 63 000 km, ugodno prodam. «225-090 13323 Prodam JUGO 55 KORAL, 1.90, lepo ohranjen, garažiran, cena 2500 DEM. «411-893__»J* GOLF JGLD. S paket, I 85. 130 000 km. bele barve, 5 V, od drugega lastnika, odlično ohranjen, prodam. «0609/630-303 13329 R 4 GTL. 1.91, prev. 100 000 km, reg. do 4/98, cena po dogovoru, prodam. Kranjc, Zgoša 67 a, Begunje 13327 Prodam JUGO 45 A, I.86, reg. celo leto, ohranjen, ogled popoldan. Int. na «224-626 13329 Prodam R 18, 1.87, dobro ohranjen, reg. do novembra. «731-612 13330 Prodam SUNBEAM 1600, vozen, neregistriran. «228-381 13334 SERV AVT0M0B IZPUŠNI! IS IISKIH ICEVI ŽABNICA, SP. BITNJE 22 TEL: 0641311-965 ZAPOSLITVE Redno zaposlimo ZASTOPNIKE in OBMOČNE DIREKTORJE za prodajo otroškega programa. «76-622 od 18-20. ure user IŠČEMO ZASTOPNIKE ZA PRODAJO MEDICINSKIH APARATOV. MOŽ-NA REDNA ZAPOSLITEV. «55-446, 50-274 rasi FERRUM CAFFE zaposli NATAKAR-JA-ico za pomoč v strežbi. OD po dogovoru. «0609/628-949, 649-244 12307 Iščemo dekle za strežbo v okrepčevalnici Seljak v Preddvoru. »451- 606 12343 PRODAJALKO zaposlimo v živilski trgovini. «312-019 12799 TV-VIDEO-AUDIO-HI-R ZASTOPSTVO IN PRODAJA pioiveen 8Shervwod PRI NAS JE DENAR. VREDEN] VEDNO Vtf i IZPOSOJA SONY VIDEO KAM€RE CANKARJEVA 5, KRANJ TEL.:064/222-055 Iz Kranja ali okolice honorarno zaposlim ŠOFERJA C kategorije. Vožnja po Sloveniji. Šltra: HONORAR 12929 Zaposlim samostojnega AVTOKLEPARJA. «241-168 12990 PIZZERIJA ROMANO zaposli natakarja - iCO. «21 1 -043 12964 Takoj zaposlimo STRUGARJA. «64-485 12968 Zaposlimo KV KUHARJA In KV NATAKARICO. Pizzerija Kocjan, «311-836 13018 Iščemo dekle za delo v strežbi. «802-173 1301» Iščemo ambiciozno poslovno partnerko za svetovalno delo vrhunske kozmetične hiše. «360-951 13023 Zaposlim pridno, pošteno NATAKARICO. © 731-330 Odkrivamo vam novo pot do dobrega zaslužka. Informacije brezplačne. Naslov: Zgaga Klavdija, Frankovo nas. 74 A, Škofja Loka 13186 PIRŠ - poslovni informator. Zaposlimo zastopnika za popis podatkov. «55-349, 0609/633-755 13174 Zaposlimo VOZNIKA C -kategorije. Pogoj zaključena IV. stopnja izobrazbe. TRADEX, d.0.0., Kranj, tel. 064/211-031 KOMERCIALIST dobi delo trženja v podjetjih in družbah. «471-334, vsak delavnik od 10-13. ure nose ŠTUDENTKE, dijakinje! Delo med vikendi v okreočevalnici Marička, Zalog! «421-812 isoss Honorarno zaposlimo izkušeno ŠIVILJO v dopoldanskem času, kasneje možnost redne zaposlitve. «715-077, zvečer 13060 DRUŽBA KOLI ŠPED takoj zaposli CARINSKEGA DEKLARANTA za delo v poslovalnici Jesenice. Eno leto delovnih izkušenj v špediciji, V. stopnja izobrazbe. Prošnje sprejemamo do 6.6.1997 na KOLI ŠPED, Gorenjesavska 9, Kranj 13085 Honorarno zaposlimo dekle za strežbo v kavarni. «422-341 13099 Zaposlimo ORODJARJE, KV DELAVCE v strojni orodjarni in konstruktorja orodij. Šifra: ORODJA 13102 Delo na domu nudimo spretnemu moškemu ali ženski. Šifra: SPRETNOST 13103 Iščemo DELAVCA za delo v cemen-tarski delavnici. «471-505 13115 Zaposlim AVTOLIČARJA. »422-522, od 16 do 19. ure. RENAULT Preša, Cerklje 13145 PAŠNA SKUPNOST BLEGOŠ išče PASTIRJA za pašno sezono 1997. Kontaktna oseba po tel.: 064/688-134, zjutraj ali zvečer. V redno delovno razmerje sprejmemo PRODAJNO-NABAVNEGA referenta za dela pri prodaji keramičnih ploščic, sanitarne opreme, stavbnega pohištva in okenskih senčil.LEKERO.d.0.0., c. na Rupo 45. Kranj, «245-125, 245-124 13193 Sposobne in komunikativne AKVIZI-TERJE redno zaposlimo. «226-394, pO 20. Url _13213 Iščem zidarsko delo in delam poceni in kvalitetno. «224-730, po 20. uri 13214_ Za popoldansko delo v strežbi zaposlimo dekle. 9 725-050 13243 Iščemo prejetno mlado dekle za delo v strežbi v pizzeriji na Primskovem z izkušnjami. «461-878 13251 Pisarniško delo - telefonska prodaja. Honorarno ali redno zaposlimo komunikativne osebe za prodalo po telefonu. Šifra: STUDIO KRANJ 13261 Iščem dekle za strežbo v KAVA BAR. «0609/628-997 13276 Iščemo simpatično dekle ZA STREŽBO v okrepčevalnici Britof. «064/242-096 do 11. ure dopoldan 13303__ Zaposlimo samostojnega STROJNEGA KLJUČAVNIČARJA z več letno prakso. «064/411-663 13307 Prijazno TRGOVKO zaposlimo v živilski trgovini v šk. Loki. «623-090 13317 _ Iščemo PRODAJALKO za delo v živilski trgovini v šk. Loki In delavko za pomoč v kuhinji ob koncu tedna za gostilno v Podljubelju. «331-212 do 15. ure_133« STROJNEGA KLJUČAVNIČARJA ali REZKALCA (tudi upokojenca) honorarno zaposlim, šifra: V KRANJU 13333 Redno zaposlim DELAVCA 10 izdelovanje estrihov. Tal.: 471-813 ŽIVALI Prvo leglo FRANCOSKIH OVČARJEV - BAVCERONOV na Gorenjskem, odličnih staršev, oče šampion Hrvaške, mati prvak mladih Lendava, z rodovnikom. «431 445, Luže 69 12836 Prodam 4 tedne starega BIKCA simentalca. «403-060 i29M Prodam KRAVO 9 mesecev brejo. Aljančič, Hudo 2, «57-825 12067 Prodam TELICO, brejo 7 mesecev. «633-277_12961 Prodam JAGNJETA. «246-721 12962_ Prodam 7 mesecev brejo TELICO simentalko 9403-219 12971 Prodam mesnatega prašiča za zakol ali dopitanje. Potočnik, Polica 9. Nakk) 12972 PONY KOBILA z žreblčkom ponovno pripuščena, prijazna do otrok, z vso jahalno opremo, naprodaj. «721-557 _12B78 Poceni prodam 6 tednov stare KOZLIČKE za nadaljno rejo ali zakol «736-616 12979 Prodam KRAVO ali TELICO simentalko, obe 7 mesecev breji. Pod-brezje 158 \$m r ir VROJNI TLA.KI hitro in poceni I informacije; " Tel,: 061/841-189 U JVTob.: 0G09/e29-514 Prodam TELIČKO, 14 dni staro simentalko. Zg. Bitnje 23 12997 KRAVO pred telitvijo prodam. «725-648, Sp. Gorje 38 13037 Prodam KOKERŠPANJELE z rodovnikom. «692-669 13039 10 dni starega BIKCA prodam. Kopač, Medno 18, Lj.Šentvid, »061/50-329 13045 Prodam PAŠNO KRAVO simentalko po izbiri. Rovte 12, Podnart 13052 Prodam enoletne KOKOŠI nesnice. «471-866 13071 Ugodno prodam ŠKOTSKE OVČARJE z rodovnikom. «063/34-499 13076 Prodam 5 letno športno KOBILO. Milje 26, Visoko 13063 Prodam več TELETsimentalcev od 4 do 8 tednov starosti. Sr. Bitnje 9, Žabnica 13090 Podarim PRIJAZNE mlade MUCKE. »324-457 13112 Prodam dve KRAVI po prvem teletu. Ljubljanska 24, Radovljica 13126 Prodam 110 kg težke PRAŠIČE. »401-307 13131 Mlade, lepe tigraste MUCKE oddamo. »58-191_13133 Prodam BREJO SVINJO. Virmaše 42, škofja Loka 13143 Prodam enoletne KOKOŠI za zakol ali rejo. Koprivnikar, Golnik 15, »461-678 13144 Prodam BIKCA 120 kg težkega in STOLPNI SILOS leseni. »51-047 13148 Prodam 10 dni starega BIKCA simentalca. »76-488 ltW Prodam KOZLIČKA za zakol, po dogovoru. »725-729 13152 Kupim bikca simentalca, starega en teden. »697-040 13156 Kupim TELETA 7 dni starega bikca. »681-623 13159 Prodam BIKCA simentalca 10 dni starega. Rupar, Žabnica, »311 -765 13162 Prodam simentalko po telitvi z bikcem. Bleiska Dobrava 87 13163 Prodam PLEMENSKE KOZE srnaste pasme. »624-380 13154 Kupim BIKCA simentalca do 10 dni. »451-587 13167 Prodam 10 dni staro TELIČKO, kupim traktorski viličar. Kunšič, Per-niki 4, Zg. Gorje 13171 Prodam teden dni starega TELETA BIKCA. »411-670 131B4 Prodam dva BIKA in CIRKULAR za obžagoanje tramov. »738-244 i3ies Prodam lepega SRNASTEGA KOZLA. »686-053 13195 Prodam TELIČKO frizijko staro 8 dni in bukova drva. Zg. Besnica 16 13200 Prodam TELIČKO staro 14 dni simentalka. »312-295 13211 Prodam 9 mesecev brejo TELICO. Strahinj 97, »471-621 13212 TELICO, staro 17 mesecev, prodam. »876-158 13221 Prodam več telic težkih lWj »633-277 Cf 1 BIKE menjam za breje tehce. fj| 112, Šenčur TELICO brejo simentalko »723-220 Z --Tm*" Kupim BIKCA simentalca en T starega. »421-715 ___S •s Prodam 8 mesecev brejo simentalko. »403-690 Prodam 7 dni starega Lahovče 17 Prodam teden dni staro TEL H simentalko. »431-473 Prodam dva TELETA sim., e"j(t dni, eden težak cca 100 kg. Ko*«^ Koprivnik 63, »721-211_____X -'—Tio^ Kupim BIKCA simentalca do m starega. »460-084_____y ENOLETNE KOKOŠI za Z3$ nadaljno rejo prodam. »421-°^ 13306 Prodam več BIKCEV in TEL težkih 150 - 350 kg. Sajovic, - iS* 99, Kranj - Mlaka _____A * 4 Prodam BIKCA 190 kg »061/738-055 Prodam domače KOKOŠI. Wjk 738________' Prodam TELICO, brejo 7 me^ Pivka 1 »472-733 MOVA, vetja _ /1 VIJOLICA vimUcama na Planini pri Kranju, Ul. Juleta Gabrovška 2, S 064/330-36 ^ si. rmroiunM V SPOMIN Že eno leto v grobu spiš, a v mojem srcu še tiviš. 31. maja mineva žalostno leto, kar ja za vedno zaspal FRANC SLATNAR Loka 6 pri Tržiču Ljubezen, delo in poštenje, to oče dajal je vse življenje. Hvala vsem, ki takšnega ohranjate v svojem spominu. Hčerka Mira z družino ZAHVALA Ni smrt tisto, kar nas loči, in fivljenje ni, kar druti nas, so vezi močnejše, brez pomena zanje so razdalje, kraj in čas. (M. Kačič) V 89. letu nas je zapustil dragi oče, dedek, pradedek in stric JANEZ POVŠIN z Bleda Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izreče«1^ sožalja, darovano cvetje in sveče, ter spremstvo na zadnji poti. Posebej se zahvaljuTr ed dr. Leopoldu Zorniku za dolgoletno zdravljenje, gospodu župniku za lep pogrebni o in pevcem LIP Bled. Še enkrat iskrena hvala vsem, ki ste ga imeli radi. Žalujoči: hčerke Ivica, Minka in Bernarda z družinami Bled, maj 1997 . V SPOMIN Mineva žalostnih pet let, odkar sta nas zapustila draga starša IVANKA in ALOJZ BAJT iz Zlatega polja Vsem, ki se ju spominjate in obiskujete njun prerani grob, se iskreno zahvaljujemo. Hčerke Jana, Meta in Mira 1 družinami Kranj, maja 1997 ^»30. maja 1997 ZAHVALI 47. STRAN • GORENJSKI GLAS ZAHVALA 21. maja nas je za vedno zapustil naš ANTON PETERLIN Zahvaljujemo se vsem za nesebično pomoč, darovano cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti. VSI NJEGOVI Kokrica, 1997 ZAHVALA Ob boleči izgubi drage žene, mame, babice in prababice IVANKE SETNIKAR roj. Jan j^l^kreno zahvaljujemo vsem, ki so ob težkih dneh slovesa sočustvovali z nami, nam *u sožalje, podarili prelepo cvetje, sveče in jo pospremili na njeni zadnji poti. Posebno zahvalo namenjamo osebju bolnišnice na Jesenicah, g. župniku za opravljen obred in pevcem. Mož Avgust, hčeri Nives in Martina z družinama Britof, Ljubljana, 9. maja 1997 ZAHVALA Ko smo se za vedno poslovili od naše drage mami f MINKEŠIFRAR ste^0 °^ sam*- Z nami ste bili številni sorodniki, prijatelji, znanci in sodelavci. Poklonili Pisn* Prelepo cvetje, nešteto sveč in dobrih misli, darovali v dobrodelne namene, nam pa j*° m ustno izrazili besede tolažbe. Vsem vam gre naša iskrena zahvala. Posebej smo nvaležni gospe dr. Jerajevi in gospe Jeleni za pomoč in nego v najtežjih trenutkih. VSI NJENI Kranj, 17. maja 1997 V SPOMIN - nepozabni, 24-letni LJILJANI - LILI KUSIĆ roj. 5. 9.1970 Imeti hčerko, sestro, prijateljico, kakršno smo imeli pred tremi leti, je bila sreča. Kruta usoda je hotela, da smo prezgodaj ostali brez tebe, naša Lili. Zelo, zelo te pogrešamo vsi! 29. maja je minilo tri leta bolečine in trpljenja, grenkega življenja, pretočenih solza, saj se tebe pozabiti ne da. Hvala vsem, ki se jo spominjate in obiskujete njeno prerano bivališče - njen večni dom. Žalujoči: ati, mami, bratje ter Vero in Miro Kranj, maj 1997 V SPOMIN Truplo tvoje zemlja krije, v hladnem grobu mirno spiš, srce tvoje več ne bije, bolečine več ne trpiš. Nam pa ialost srce trga, solza lije iz oči, dom je prazen in otofen, ker te več med nami ni! 2. junija minevata dve leti, odkar si nas prezgodaj zapustil STANKO ČERNELČ Iskrena hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu in prižigate svečke. VSI NJEGOVI ZAHVALA Delo, skromnost in poštenje tvoje je bilo tivljenje. letu nas je zapustil dobri mož, oče, stari oče, brat, stric, bratranec in tast JANEZ MUŠIČ p.d. Štruklov ata iz Sp. Brnika Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena ustna in pisna sožalja, podarjeno cvetje, sveče in darovane maše. Posebna zahvala patronažni sestri Silvi Jenko, sosedi Dragici in prijateljema Martinu in Lojzetu za nesebično pomoč v času njegove bolezni. Najlepša zahvala UKC torakalna klinika, dr. Jermanu in vsemu osebju. Zahvaljujemo se tudi sodelavcem Domplana Kranj, sodelavcem J.P. Elektro Gorenjska D.E.Kranj in nadzorništva Cerklje, gospodu župniku Križaju za lepo opravljen pogrebni obred, cerkvenim pevcem za lepo petje, pogrebniku Jeriču, GD Sp. Brnik-Vopovlie m govorniku Milanu. Vsem imenovanim in neimenovanim, ki ste nam pomagali in ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti še enkrat iskrena hvala. VSI NJEGOVI Sp. Brnik, 17. maja 1997 ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, stare mame, prababice, tete in tašče MARIJE ZUPANC iz Vogelj se iskreno zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, botrom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in sveče, darove za sv. maše in spremstvo na zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo g. dr. Mihaelu Sajevcu za dolgoletno zdravljenje, dr. Valeriji Župane, g. župniku iz Vogelj in Šenčurja, pevskemu zboru iz Vogelj, pogrebni službi Navček in vsem, ki so se poslovili od naše mame. Vsem še enkrat iskrena hvala. ŽALUJOČI: sin Jože, hčerki Marinka in Kristina z družinami Voglje, Prebačevo, Stražišče, 24. maja 1997 ZAHVALA V 53. letu nas je po dolgotrajni bolezni zapustila draga žena, mati, sestra in teta KATARINA BEVK iz Davče 20 Iskreno se zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem. Za pomoč se zahvaljujemo tudi celotnemu osebju Zdravstvenega doma Železniki. Gospodu župniku za lepo opravljen cerkveni obred in Bevk Francki za poslovilne besede. Zahvaljujemo se za podarjeno cvetje in sveče ter iskreno izrečeno sožalje in vsem, ki ste jo spremili na njeni zadnji poti. VSI NJENI Davča, 26. maja 1997 ZAHVALA Premagal si mnoge ovire, a usodi se nisi mogel upreti Ob boleči izgubi NAŠEGA DRAGEGA MILANA DEŽMANA vsem, ki ste mu poklonili cvetje in sveče, vsem, ki ste ga pospremili na njegovo zadnjo pot, nam izrekali sožalje, vsem, Ki ste nam kakorkoli pomagali v teh težkih dneh ISKRENA HVALA! VSI NJEGOVI Hraše, Lahovče, Zg. Brnik, 21. maja 1997 ZAHVALA V 78. letu starosti nas je zapustil naš mož, oče, stari oče, brat, stric, tast in svak ALOJZ DOLENC Zahvaljujemo se sorodnikom, sosedom in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in sveče ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala gospodu župniku Cirilu za opravljen pogrebni obred in dolgoletne obiske na domu, dr. Jerajevi za zdravniško pomoč in pevcem za zapete žalostinke. Vsem imenovanim in neimenovanim še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: žena Marija, sinovi Andrej, Janez ter Marjan in Slavko z družinama, sestri Angela in Iva ter ostalo sorodstvo ŽALUJOČI ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, starega očeta, tasta, brata in strica CIRILA LIKOZARJA iz Cerkelj na Gorenjskem se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, izrekali sožalje, darovali cvetje, sveče in ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. žena Mihaela, hčerke Majda, Mira, Metka z družinami Cerklje, Breg, Utik, Klanec, 25. maja 1997 ZADNJE NOVICE V Kamni Gorici zgorela šupa in del hiše v is.oKrsKem logu sKrnani oanosi mea aomacini in nogomeiasi KamnaGorica,^ lCr31 Bili DFOtl (^02611111 lfijTlSClll četrt cez eno, ko je soseda po naključju zagledala ogenj v AI ^■l V Kokrškem logu skrhani odnosi med domačini in nogometaši Kamna Gorica, 30. maja - Bilo je v sredo zgodaj zjutraj, kakšne četrt čez eno, ko je soseda po naključju zagledala ogenj v Svetinovi leseni šupi. Brž je odhitela klicat lastnico, Ido Šolar, naj se umakne na varno, saj je ogenj grozil, da bo pogoltnil tudi hišo, ki se je je lopa držala. "Sina Stanka takrat ni bilo doma. Šla sem zbudit podnajemnika. Sosedje so gasili z vodo in aparati, dokler niso prišli gasilci. A niso mogli storiti veliko. V pol ure je lopa zgorela, gasilci pa so potem ujeli in pogasili ogenj še zgoraj, v sinovi sobi," je povedala Ida Šolar. Vse skupaj je trajalo uro, morda kakšno minuto več. Gasilci so -prišli iz domače Kamne Gorice pa iz Krope in Radovljice. Stankova soba, v kateri je bilo vredno starinsko pohištvo, je uničena. Z lopo vred so zgoreli tudi trije vozovi, plugi, kosilnice in nekaj drugega kmečkega orodja. Celo štiri male račke niso uspele pobegniti pred ognjem. Zublji so segli tudi do hleva, kjer biva Svetinov konj, pa tudi na bližnji sosedovi hiši so dobro vidni črni sledovi. Športne objekte v Kokrškem logu so gradili Primskovljani zase, zdaj pa je tu "gla^ nogometni klub Triglav-Creina, ki jih je predal v last mestni občini Kranj. Primskovo, 30. maja • Del Vaščani so že v sredo prišli pomagat. Počistili so pogorišče, zbirajo tudi denar za obnovo hiše. "Da bi vsaj spodaj toliko urcddi, da se bo dalo živeti," upa Ida Šolar. Sama je prepričana, da je ogenj v lopo nekdo podtaknil. Dokazov seveda nima, zato ne more nikogar okriviti. So se ji pa že v preteklih letih dogajale čudne stvari, ki ji dajo misliti. Tudi komisija UJV Kranj, ki je natanko preiskala pogorišče, včeraj še ni dognala vzroka požara pr' Svetin' v Kamni Gorici. • H. Jelovčan, foto: T. Doki Kokrškega loga, za katerega starejši Primskovljani pomnijo, da je bil nekdaj srenska zemlja, je po družbenem planu kranjske občine in prostorskih ureditvenih pogojih namenjen za športno rekreacijsko dejavnost. Kar precej vode je ze preteklo, kar so domačini z udarniškim delom zgradili nogometno igrišče pa balinišče. Zase, poudarjajo. A zgodilo se je nekaj drugega. V Kokrški log je pred leti prišel nogometni klub Triglav Creina z otroškimi selekcijami. Tu vadijo nadebudni nogometaši, stari do 14 let, tu imajo tudi vrstniška tekmovanja. Nogometno igrišče je lepo urejeno, ograjeno, klub drži roko tudi nad gostinskim lokalom, le balinišče je še primskovško, pravijo domačini. Vse to najbližje sosede niti ne moti tako, čeprav, vseskozi poudarjajo, lokalne ceste, ki peljejo do igrišča in picerije Log, niso delane za takšno gostoto prometa, kakršna je zdaj. Buške so pogoste, številne ograje že razmajane. Krajanom je zdaj pognala kri v glavo še novogradnja. Gre za drugo oziroma pomožno nogometno igrišče, ki ga namerava uprava mestne ob- Mengeš, 30. maja - Slovesnosti ob letošnjem drugem praznovanju občinskega praznika v spomin na rojstni dan Mengša na Janeza Trdine so se začele ie konec minulega tedna, osrednje pa v torek, ko so odprli razstavo društva likovnikov z drugega slikarskega srečanja, ki je potekalo od 15. do 17. maja. V sredo zvečer so se v parku na trgu Janeza Trdine ob zvokih mengeških fanfar, ki jih je za praznik napisal Primoi Kosec, poklonili pri spomeniku rojaku Trdini, sinoči pa je bila v domu slavnostna seja občinskega sveta. Že drugič zapored so sinoči zazvenele mengeške fanfare, nakar sta spregovorila predsednik občinskega sveta Alojz Janeiič in lupan občine Mengeš Janez Per. Podelili pa so tudi letošnja občinska in Trdinova priznanja in nagrade. Zlato priznanje občine Mengeš so dobili OŠ Mengeš ob 200-letnici javnega šolstva v Mengšu, Mengeška godba za 113-letno delovanje in Gasilsko društvo za izredno delo. Srebrno priznanje občine Mengeš sta dobila Mešani pevski zbor Svoboda ob 25-letnici delovanja in TVD Partizan za mnoiič-no dejavnost, Turistično društvo Mengeš za delo in olepševalne akcije ter Lovska druiina Mengeš ob 50-letnici delovanja. Bronasto priznanje pa je dobilo Kulturno društvo Franca Jelovška za prizadevno petletno delo. Znak občine Mengeš so dobili Monika Kambič, Peter Janeiič, Špela Hurgar in Klemen Leben. Podelili so tudi Trdinove nagrade Petru Škrlepu, Viljemu Marjanu Hribarju, Tinetu Skoku, Alešu Gorišku in Mihi Skoku. TE ONi JE B'lA So. 03LĆ- T MCA /^(JSHAlLOVeoA ?(J\ - NA 5K0F)€C05uCfA g) ^ jfftr . DA 8' LAHko uB-eSN'^!. t PoUjANSko OSvoZNico " čine Kranj ograditi z žično ograjo. Upravna enota Kranj je občini izdala dovoljenje za "vzdrževalna dela na obstoječi ograji". Krajani, ki ju zastopata Jože Luskovec in Stane Vojsk, pa so zahtevali obnovo postopka, saj ne gre za "obstoječo", temveč povsem novo ograjo. Po veljavnih prostorskih aktih tod namreč pridejo v poštev zgolj vzdrževalna dela, saj izvedbenega načrta še ni, trdita zastopnika kraja, občina pa nesporno sili v novogradnjo, brez soglasij sosedov in krajevne skupnosti Primskovo. "S kranjskim županom skušamo vzpostaviti dialog, vendar ga odklanja," je v sredo dopoldne povedal Jože Luskovec. "Zgroženi smo zaradi dejstva, da oblast, ki naj bi bila prva zagovornica zakoni- tosti, dela igrišče in ograjo nelegalno, na črno, in to z denarjem občanov." Župana (ki je bil tedaj na seji občinskega sveta) oziroma predstavnikov mestne občine kranj ni bilo niti v sredo zvečer na sestanek v krajevni skupnosti Primskovo. Na njem so ugotovili, da je občina prekršila sklep, da se v Kokrški log ne posega več, saj naj bi bili športni objekti namenjeni zgolj za rekreacijo, in to prvenstveno za krajane. Spomnili so tudi na sklep sveta, ki je dal podporo gradnji otroškega igrišča z igrali. Tega ni, nastaja pa drugo nogometno igrišče z ograjo. Direktor nogometnega kluba Triglav Creina Miran Šubic priznava, da je dejavnost kluba za krajane gotovo moteča, vendar so se že pred p*' leti sporazumeli, da čla* selekcij v Kokrškem logu bo. Sem prihajajo samo L do štirinajstih let, klubu je ministrstvo za šolstvo in V priznalo Kokrški log kot J V gometni center za "Krajevna skupnost Pri"*; vo doslej za vzdrževanje * , , la niti tolarja. V klubu, ^ i samo izvajalec dejavnosti«^i se strinjali, da športne objjj prevzame občina, če h°. iT tudi skrbela. Za ograjp pridobila dovoljenje, ""v! pa, da krajani ne žele prC čiti le postavitve ograje* ** umirila dolge žoge, ^ izriniti dejavnost." ,^ Se bo torej v Kokrškem'0« ponovilo Naklo? • H. » http ww* moblH v .V Poslovna enota Kriti Koroška 27,4000 (Bežkova vila) telefon 0643608^ telefax0643608lO mobitel Kamera presenečenja Gorenjskega glasa in Gorenjske televizije TELE-T^ obsega tudi 15 hektarjev gozda. Pretežno\ ukvarjajo z živinorejo, nekaj je tudi kromp' Jj in sladkorne pese, med obiskom pa smo ^ izvedeli, da bo Joža kmetijsko dejavJJ ^ kmalu razširil. Medtem ko sta se v n'c ■ w pogovarjala Joža in Drago Papler z Gorenji televizije, ki ga je medtem še lepo P0^f°L\> ena izmed krav, je pred hlevom .za j"v$ narodnozabavna glasba. Konkretneje ; jj kova viža. Joža je namreč velik 'i ,1^1! tovrstne glasbe, sam celo pravi, da maj0 ^ zamudi veselice z narodnozabavno glasaše prirejajo v bližnji okolici. ^tgt Po trdem delu na kmetiji se na & 0 sprostitev prileze. Taka ali drugačna, * ^ da ie. Vendar pa prostega časa ni veliko. * L se le najde, pa Joža rad vrže kakšno p1* pa redno se udeleži moped toura. "Športni nisem preveč," pravi Joža. Mi Zato pa raje zapleše in ob glasbi ar,sa!jaj0. Jcvšck je to zelo preprosto. Jevški pač Rad gre na veselice Zalog • Čeprav je sedaj čas, ko kmetje nimajo časa, smo tokrat obiskali ravno enega izmed njih. No, pri tem smo imeli tudi malo sreče, saj je ravno tedaj deževalo, tako da Joža Bohinca iz Zaloga, ki smo ga tokrat presenetili, nismo zmotili sredi dela. Joža kmetuje na več kot dvajset hektarjih obdelovalne zemlje, njegova kmetija pa se" včasih udarijo tudi zabavno glasbo, jatjb imajo na zalogi že tudi nekaj lastnih s rt Oglejte si Kamero presenečenja nav^r mu Gorenjske televizije TELE-TV danes ob 20.20. • S. Šubic, foto: Gore« televizija a EMS = hitra pošta - ali želite, da je vaša pošiljka pri naslovniku še isti dan? - nič lažjega! - pokličite 262 41 U ali 212 873 in pošiljko bomo prevzeli pri v#s - hiter prenos pošiljk za vse večje kraje v Sloveniji Za vas premagujemo vse ratdW^ ISTKRBO l