C. kr. pošti!
Nedosiavljene številke je poslati administraciji „Eisenbahner“ Punaj V Brauhausgasse 84.
vofl potkH
SVOBOD!!
K. k. Polizeidirektion
Prša . J:..-________191'
uit TJhr /■>" mitt
ŽELEZNICA
GLASILO SLOVENSKIH ŽELEZNIŠKIH MASIAVLJCHCIV
mesecu.
^	ii
UREDNIS1V O.	'j	vs>u<ega	i.	v	n ’ e -
sc nnhčjri v Ljiihlj.ini, Scler.lmr- J —— ........................-............
g •va ulici rt I.	'*	§	Mefra.	kitana	fr.sma	se	ne	.sprejemajo.
UPR.\VN!ŠTVO Dunaj V. BiS;:l>ai<s^rfssc \
‘Rokopisi se ne vračajo.
N ar.)71 i n a : za c* }o i<:-o.	.	.	.	4-40	K
za po! iv st......................2-?0	K
za čeirt let i .	i • 10 K
Po ame/n^i številka 18 vin.
Štev. 15 in
o.
V Ljubljani, 1. avgusta 1916.
Leto XX.
cSežeSnss® telnSšfr&a se nahaja ©dsišeis Mtenburgova uiica 6'l ¥ LjSubBianl.
I TWfHH [TTTiniTrT fTTTliTlinimgliT!
ŠtMhrftapBt vojnih mesečo v.
\ UsoJnega 28. julija 1914, ko se je ukresala nievf Austro-Ogrsko in Srbijo prva iskra evropske^, požara, pač ni mislil nihče, tla ne bi bilo mogočcV pogasiti v teku dveh dolgih let plamenov, ki so se vneli iz te iskre po onem dnevu na vseli koncih in'krajih »kulturne« Evrope. Takrat je pričakoval vsakdo, tolažeč s tem sebe in druge, da konča vojna\ dveh, treh mesecih. Kakšna bridka prevara je bift ona samotolažba! Kakor da je dvignil ogromen"Vplikan to staro, s krojd še tako nasičeno Evropo iz njenih tečajev, tako je zavr-sdiu, ».kio .. . * * V- ackaj daeh ‘ po *.8. križema po evropskih’državah.
In v hipu se je izprernenilo vse življenje! Kapitalistični sužnji so se pteoblekli v Mololiove služabnike, domovi so se praznili, vešči delavci so zapuščali kmetije, ogromne Vmade so se uvrščale
—	beseda vojna je dobivala l^ri in meso. A tam od mej držav so odmevali pf^v do najskritejše vasice ostri udarci — smrt je o'st[o brusila svojo koso in z režečim smehom sprejenflUa čete svežih, mladih mož ...	\
A i/.premenil se ni le zunanji pofijk življenja, izprernenilo se je tudi notranje življenjesjcosamez-nikov, zlasti onih, ki so ostali v varnenv^aledju. Prejšnje svoje nazore so zagnali v kot kak«t strgane čevlje in odeli so se s povsem liovUni, Nj^so bili prikrojeni natančno izpreineiiicniin r;uinerkin
in po volji mogotcem. Slavili iti Opevali so vojno kot najveličastnejše dejanje, ki ga sploh zmore človeški rod, ker so vedeli, da ne izostane plačilo. Na sramotni oder so postavljali vsakogar, kdor ni prepeval z njimi »hosiana vojni«. Drugi zopet so trdili, da ni bilo mogoče razvozljati na
...drugačen način onih mednarodnih vozlov, ki so jih bili vezli prej toliko pretkani diplomatje in državniki, dobro plačani hujskači in politični pustolovci kakor z rnečem. Socialna demokracija je odklanjala z vso odločnostjo taka »utemeljevanja«, ker je neomajna v'svojem materialističnem pojmovanju zgodovinskega razvoja, ki uči, da so vedno gospodarske in socialne razmere vzrok krvavih •konfliktov med narodi. Fn zato razumevamo socialisti tudi potrebo te vojne —,seveda drugače kakor naši protivniki —, čeprav je ne odobravamo, čeprav smo danes še botjj prepričani kakor kdaj prej. da je bila in ostane vojna grozota vseh grozot, najostrejša šiba, najhujše zlo. Človeštvo prenaša to otrahatft«-kor jo n...;.: ih »c- z- -.rrir.ku.jc čim. veseljem, temveč s trpko resnostjo in le blazne/ se povspne lahko do trditve, da se je uresničila z vojno najiskrenejša želja človeštva. Zato tudi vidimo, da odvrača vsaka država od\sebe krivdo na izbruhu vojne, ker je pač vsaka vlada prepričana, da vojna ni, dobrota, temveč negdvračljivo zlo, ki je ne nalaga nobena vlada z veseljem svojim državljanom.
Po štiriindvajsetih vojnih mesecih uvidi pač vsak razroden človek — razen brezvestnih špekulantov in vojnih liferantov — da vojna le slabi države, da izpodkopava njeno gospodarsko l^ioč in zmanjšuje njeno odporno silo' na znotraj \in zunaj z vsakim nadaljnirn dnem vojne. Blagostanje državljanov pada in stara resuica je. d ni na-\ p^dki brez .blagostanja. Zato se množe tudi cim\
— —.—--------------------------------------       i	....
dlje bolj glasovi resnih ,mož, zaslužnih bojevnikov na gospodarskem, in kulturnem polju, ki svare odločno še pred tretjin vojnim letom. Obubožana, opustošena Evropa, to.j.je grozna resnica, ki se razgrne na dan miru taftio, očitno preko vseh njenih držav, da nam pretresf£ynozeg.
Ali ni že dovelj žrtev, do^elj žalosti in trpljenja 'Rte
la JC 'ufr
oina pro-.	-	*	Hi
Voino gospodarska oskrba za železničarje.
Oskrba s čevlji za železniško osobje.
Z odlokom z dne 27. maja. je sporočilo c. kr. železniško ministrstvo sledeče odredbe direkcijam:
Da se zagotovi železniškemu prometnemu .osobju potrebna množina usnja, zato je posredovalo železniško ministrstvo pri vojnem ministrstvu.	ministrstvo. ifi dovojil.o. potrebno mno-
žino podplatov, ki se bo odmerjala po mesečni potrebi, kakor jo naznanijo direkcije. Pri določitvi potrebne množine podplatov se ne smejo ozirati direkcije na draginjo, temveč edinole na interes ohranitve železniške prometne službe. Zato pride v poštev v prvi vrsti le osobje vozne službe in službe pri premikanju. Za druge katedorije pa se oskrbe leseni podplati.
Za popravila se ustanove po večjih obrtnih centrih posebne delavnice. Ker so te delavnice le začasne, zato naj se urede z najmanjšimi stroški. Popravljene čevlje mora nositi vsak najmanj tri mesece, izjema za dva meseca velja le za one kategorije, ki res močno obrabijo čevlje v službi. Ce bi prinesel kdo uslužbencev tuje čevlje v popravilo, bo najstrožje kaznovati.
LISTEK,
unak v očetu.
T
Ko je prišel brambovec Miirtl iia svojo stražno postajo, ga je spremljala misel, s katero se je boril že vso noč. »Ti moraš odnesti tovariša, ki leži že dvajset ur pred francoskim jarkom. Ti moraš...?«
Ali ni takoj dejal- Bertenu? Ta patrulja gre na življenje in smrt. To bi bil vedel lehko naj-mlajši vojni prostovoljec, da ne bo šala. Da se priplazi skozi žično ograjo, za to treba gibčnejših kosti nego so Bertenove in trebuha, • kakršnega ima Berten, tudi ni tako lahko spraviti skozi. No. Berten je menil, da si hoče zopet enkrat razgibati noge. Prav tako kakor bi hotel iti na plesišče.
In zaradi tega lahkotnisleca, naj gre morda 011 — brambovec Miirtl — rakom žvižgat?
Ali misel kljuje in kljuje... Dvajset ur že leži Berten zunaj v mrazu ... vso noč.
Brambovec Miirtl se strese ob misli, na to noč. Se enkrat preživi v naglici ure, ki so prihajale tako počasno, in vsaka je prinesla polno
naročje mraza. V pristrešju so kleli... V pri- I strešju!
Zvok prebudi brambovca iz tega spomina. Tiho, pridušeno stokanje, kakor da je privalovilo iz neizmerne daljave. Ko pa je dosegel njegovo uho, je narastel, dvignil se s tal do velikanske postave in udarjal s kladivi na ušesno mreno Miirtla, tako se je potopil v odmevu z vsemi pomisleki in premišljevanji... Moraš ga spraviti na varno... moraš!
Velik, svoboden sklep sc je izločil veličastno iz prsi brambovca in oklenil udarjajočo silo.
»To noč ga spraviš... Nobene besede več!«
Po izmenjavi straže je vodil ta sklep brambovca Miirtla pred polkovnega vodjo. Temu so se zaiskrile oči, odsev izražene silne volje. Mož od včerajšnje patrulje je izjavil takoj, da spremi brambovca Miirtla.
Se štiri ure so med voljo in dejanjem. Brambovec Miirtl leži v pristrešju in izdeluje načrt. Po pripovedovanju tovarišev je obležal Berten zadet tik pred francosko žično ograjo. To je kvečjemu petdeset merov oddaljeno, in vendar daleč dovelj, da se prekoračita meji dveh dežel, med katerimi zija več kakor morje.
Brambovec Miirtl je napeto premišljeval svoje delo. Kje je bil Berten ranjen? Notranji strel bi zelo otežkočil rešitev. Najboljši bi bil še strel v glavo; kajti potem je upanje, da je Berten brez-zavesten in ne bi kalil rešitve s kričanjem... Ti na oni strani pazijo prokleto ostro.
Ali kaj je to? Brambovec Miirtl si tnane oči jn pregleduje napeto mračno pristrešje. Obraz je pred njim, okrogel, polnoličen otrošk iobraz, in sedaj čuti na svoji raskavi, razpokani roki drugo roko. majhno, mehko, poigravajočo Se roko.
»Kaj si ti. Ana?«
Otroški obraz strmi z globokimi, preplašenimi očmi vbrambovca Miirtla. Ročica se trese, ko prime sedaj očetovo roko in ko razklepa z rahlim pritiskom skrčene prste.
Brez volje se vdaja brambovec Marti temu s kratkimi koraki, ali vendar tako neznansko hitro pred njim. Požgana vas, gozd. reka — vse, kar gleda brambovec Miirtl že mesece okolo sebe, , zaostane — in okolo njega se dviga druga, tako dobro znana pokrajina. Da, to je znano mesto, to so dolge, brezkončne ceste, to so visoke tesno stisnene hiše in sedaj, ali že res stopa po stopnicah do četrtega nadstropja, po starih znanih stop-
Stran 2
Spregled disciplinarni 1] pogreškov.
Uslužbenci, ki žele prositi za spregled disciplinarnih pregreškov v zm.slu odloka z dne 20. decembra 1914 naj v pošlje o svoje prošnje takoj, ne šele po končani vojni. Za one uslužbence, ki vsled vojaškega službovanja no morejo sami vložiti prošnje, naj store to, pristojne dijekpe. Tem uslužbencem se pridrži /.•ivico, da f |. osi:o naknadno in siccr tri iedrie po tem, :'ko ne velijaj^ več sedanje zapreke, za normalno izvedbo spregleda. Enake odredbe naj določijo direkcije v svojem delokrogu za kazni zaradi kršitve reda.
Oskrba za rekonvalescente.
20. junija se je otvoril dom za železničarje rekonvalescente v Nenlengbachu, namenjen moškim uslužbencem c. kr. avstrijskih drž. železnic, ki potrebujejo po prestani bolezni ali okrevanju od rane še okrepčila za popolno ozdravitev. Do nadaij-nega je namenjen ta dom pred vsem železničarjem, ki zboie v vojni ali so ranjeni in ki jih ne sprejmejo v zavod za ranjene železničarje na Dunaju ali ki zapuste ta zavod, a so potrebni še okrepčila. Ne sprejemajo se pa osebe z nalezljivimi boleznimi, tuberkulozni, na umu bolni in pijanci. Zavod je namenjen vsem moškim uslužbencem vseh kategorij, torej zlasti tudi uradnikom. V zavodu je prostora za 25 oseb; štirji prostori so rezervirani za uslužbence avstrijskih privatnih železnic.
Prošnje za sprejem je oddajati službenim potom. Železniški zdravnik mora opisati natančno zgodovino bolezni m utemeljiti potrebo okrepčila v zavodu. O prošnjah odločuje c. kr. ravnateljstvo drž. žel. na Dunaju. Kdor je sprejet, mora prinesti š seboj: Dve polni garnituri perila, glavnik, ščet za lase, ščet za zobe in en par čevljev za dom.
V	zavodu ostane vsakdo štiri tedne, če je pa potrebno, tedaj tudi dlje. Glede bolniščine za čas, ko je uslužbenec v lem zavodu, veljajo iste odredbe kakor za čas, ki ga prebije kdo v bolnišnici. Pomožni uslužbenci, ki ne prejemajo vsel bivanja v zavodu vseh prejemkov iti ki vzdržujejo s svojim zaslužkom 'družino dobe y.a štiri ttednfc 30 kron podpore iz sredstev bolniške blagajne. Če pa ostanejo nad štiri tedne v zavodu, dobe za vsak na-daljui don po 1 K.
Povišanj odmora kave za železničarje.
Centralno vodstvo naše organizacije je izročilo ministru za notranje zadeve in vsem deželnim predsednikom spomenico, da se zviša odmera kave za železničarje in njiiiove družino za vsako osebo na pol kilograma za osem tednov.
Davčna prostost za dragiiijsrie doklade.
Centralno vodstvo naše organizacije je izročilo železniškem ministrstvu vlogo, da naj izreče ministrstvo, da so vse doklade v času vojne, pa nai imajo ta ali oni naslov, za osobje e. kr. drž. železnic davka proste.
nicah, po katerih je nosil toliko trjidi? Otrok skače pred njim, vrat;- s stenami vred se odmaknejo kakor poti>uene od nevidnih rok v stran njegova žena sedi v izbi in poslikava lesene vojake.
Brambovec Mart! zažene z ropotom svoje stvari na premočena tla prisuešja.
Neumnost, blazna neumnost, da sc je bil javil k patrulji!
Zopet se prikaže otrok pred njim; Smehlja se, opogumajoče zre v očeta in kaže z malim prstom na njegovo desno ramo.
»Takoj se javi, da si bolan, du .,e znebiš pa-
• trulje!«
Ali je to on sam, brambovec Marti, ki govori tako? Ali pa mislil;; otrok in žena iz njega?
Globoka potrtost teži brambovca Miirtla. Veliki, lepi sklep se odmika od njeju* Se si	a
iz oči v oči, ali sedaj se počasi um: ;a in ‘ -daj... Oni zvok, oni zvoki... Stokpjoče ječanje se okrepi zopet v silen glas, in udarja na ušesno mreno brambovca. Ali nc dolgo, in že se skrči postava, postaja manjša in manjša in čevi na tleh, tenka, brezupno jokajoča otroška postava.
»ŽELEZNI č A R«
Sredstva za poravnavo sporov v železniškem prometu.
Rndoli Viiillor.
Samo na Angleškem ima® razsodišča za spore, ki nastanejo v žejezniškejn prometu zaradi mezd, d. lovnega časa i. t. d. To razsodišče se„ie ustanovilo |lasti vsled zahtev angleških, železniških uslužbencev in njihove organizacije, a tudi vlada, zlasti minister Lloyd George, je podpirala to institucijo. Ko so bili leta 1911 na Angleškem veliki železničarski hoji, je bila ena glavnih zahtev, da zamore občevati osobje direktno z železniškimi upravami. Da dobi osobje zanesljive zaupnike v železniških upravah, zato so zastavicah vsi angleški železničarji in tudi zmagali.
Ta razsodšča so v svojem sestavu nekako podobna delavskim odborom in personalnim komisijam avstrijskih državnih železnic. Razsodišča vodi krajevni trgovski urad. Vsaka katedorija uslužbencev ima svoj skupinski urad, kjer se raz-motrivajo vsa vprašanja o mezdah, delovnem času in delavskem zavarovanju. Izjemo dela le največja železniška družba »North Rastem Rail-way Company«, ki se pogaja od 1. 1890 direktno z uradniki ii} je uvedla 1. 1908 tudi razsodišče, ki se pa nekoliko razlikuje od drugih. Namesto skupinskih uradov ima ta družba en sam urad, obstoječ iz 18 članov. Zastopniki družbe, nastav-Ijenci vseh kategorij in uradniki strokovnih organizacij so v tem razsodišču.
Kot uradnik strokovne organizacije je fungi-ral pri tej železniški družbi doslej distriktni tajnik in član parlamenta \Valter Hudson. Po poročilu revije »Staats- und sozialwissenschaftliehe For-schungen« iz I. 1913 pa je bil izvoljen najvplivnejša osebnost angleške strokovne organizacije železničarjev. I .H. Thomas v 5G skupinskih uradih in glavni tajnik te organizacije, obenem tudi izdajatelj strokovnega glasila, VVardlc, pa v 26 skupinskih uradih kot člana razsodišča. Katera je najboljša uprava, ali skupinski uradi ali centralno razsodišče, ki razteza svoje delovanje preko vse družbe in za vse kategorije, o tem se še ne more izrekati definitivne sodbe, ker imata obe napravi še prekratko delovno dobo za seboj. Iz letnih poročil, priobčenih v strokovnem glasilu angleških železničarjev za I. 1911, 1912, 1913 pa je posneti, da so prinesla razsodišča železničarjem bridke prevare. Oglašajo se tudi taki, zlasti sindikalisti pod vodstvom Tom Manna, ki označujejo razsodišča kot sleparstvo za delavce in zahtevajo razpust razsodišč.
Razen teh sredstev imajo še nastavljenci angleških železnic za izboljšanje svojega položaja akt iz !. 1896, glasom katerega ima trgovski urad pravico, da intervenira v sporih med delavci in podjetniki. Trgovski urad ima pa tudi to pravico, da zahteva na pritožbe uslužbencev zaradi predolgega delovnega časa od družb predložitev tur-
Naenkrat ve sedaj brambovec Marti, zakaj ga je tako čezsiln presunilo ječanje tovariša. Iz tega ječanja je tožil otrok in klical očeta, kiieal njega, očeta za očeta ...
Brambovec Marti se' skloni, da Poboža jokajočega .otroka, Tedaj se vrine medenj, in med tujega otroka, postava Ane, njegovega otroka, ki počasi vstaja. Otroka sc merita ; Mikajočimi pogledi in brambovec Mri rti začuje njunin klic, klic potopljen v največji strah in največjo ljubezen:
»Moj oče! Pusti ini mojega očeta!«
Brambovec Marti išče tipajoč svoje stvari, vstaja počasi kakor iz sanj in roko v roki s svojim sklepom zapusti prisuešje.
Patrulja je pripravljena. Brambovec Marti in njegov spremljevalec sc pogovorita še enkral o načrtu in počasi pleza ecz rob jarka. Najtemnejša noč se razliva čez pokrajino in noben glas nc valovi č' z plan med jarki. Meter z;» muuotrt se približuje brambovec Miirtl francoski žični ograji, ali ranjenca še nikjer ne zapazi. Ali se je splazil morda iz svoje moči nazaj...?
Sedaj... Rahli, stokajoči glas,, ki ga pozna brambovec Miirtl tako dobro, ki ga loči iz glasov
Štev. 15 in 16
nusov in. da nastopi eventualno na korist usluž-,t bencev/
Iz leta 1900 ima trgovski urad tudi pravico, da izdaja v interesu nastavljcncev predpise za železniški promet. Parlament je sklenil tudi še zakone o službenih stanovanjih, zavarovanju in po-' roštvu, ki so Wlo velike važnosti za angleške železničarje.
V Italiji imajo delavske zbornice, ki imajo približno enak delokrog kakor angleška razsodišča.
A te zbornice so se izkazale še pri vseh'mezdnih bojih železničarjev za nezadostne. V Oueenslandu v Avstraliji imajo skoraj enako napravo kakor na Angleškem. Vsa društva so vpisana v register za razsodišča in strokovnih organizacij. Pri nemških železnicah, specielno pri pruskih iu beških, so uradniki brez vpliva na svoje žjvljetiske, službene in mezdne razmere, ker imajo te železnice povsem vojaško organizacijo. Vsi nastavljenci imajo značaj državnih uradnikov in so pod varuštvom državnega železniškega sveta. Ce bi izrazili nan-stavljenci željo po institucijah kakor so na Angleškem ali pri nas, tedaj bj smatrale oblasti to za odpor in bi takoj odpustile one, ki so izrekli tako zahtevo. Večina definitivnih nastavljencev na nemških železnicah so dosluženi vojaki. Ako je kak nemški železničar član strokovne organizacije, delavskega konsumnega društva ali stavbin-ske zadruge, ga takoj odpuste iz službe. Društvena, zborovalna in koalicijska pravica in pravica osebne svobode ne velja za uslužbence, razen za patriotične in verske prireditve. Na južno nemških progah uživajo iiastavljenci nekoliko več temeljnih pravic državljanov iu te železnice so tudi bolj dostopne socialno političnim napravam. Na ‘Ruskem, čeprav imajo tukaj železničarji že precej močno organizacijo, na Francoskem in v skandinavskih deželah in na Ogrskem nimajo železničarji nobenih enakih naprav kakor pri nas in na Angleškem.	,
V	Nemčiji določa § 6 državnega obrtnega reda • pravico za varstvo, da delavec ni oškodovan v gospodarskem življenju, A zn železničarje ne velja ta §. V Italiji so od 1. 1905 dalje vsi železničarji javni uradniki. Vsak i.astavljenec, ki pospešuje svoje interese na tak način, ki ogrožajo redni obrat železniške službe, je takoj odpuščen Iz službe. Na Ogr skem so urejene razmere skoraj enako kakor v Italiji. Na Ogrskem veljajo vsi nastavljenci za »javne uradnike«, a ne uživajo državne oskrbe kakor ostali državni uradniki. Službena pragmatika za ogrske železničarje je bila sklenjena v parlamentu in je brutalna na vse strani. Pri zadnjem mezdnem boju jim je bila ta pragmatika vsiljena. Rumunski železničarji imajo le stanovanjski zakon in zakon za predujme. V svobodni Švici uporabijo pri izbruhu meznega boja med železničarji takoj brambni zakon. Vsak uslužbenec je takoj vpoklican v aktivno vojaško službovanje in pod vojaškim zakonom. V praksi torej nimajo koalicijske pravice.
vsega sveta. Prav v bližini se dviga glas in plove kakor slaboten, trepetajoč plamenček čez črne vode noči.
Vzvišen, svet mir prevzame rešitelja. Vzpne se in plan n;' obrise ležeče postave, objame Ber-tena okolo telesa in ga nese proti njihovemu jarku.
Rjoveč Berienov krik prereže tihoto. V sovražnem jari.i; zasumi, čujc se naglo tekanje — kratek biisk dva, trije —■ že blešče francoski jarki kakor nit, nanizana z rubini.
Preden še skoči brambovec Miirtl v jarek, začuti močan udarec na desno ramo in vidi stegnjeni prst svojega otroka, kažoč na to mesto.;.
V	bolnišnici ležita ranjena brambovca Miirtl in Beri en drug poleg drugega. Razumeta se prav dobro, le v eni točki nista edina. Namreč v tej, če pripoveduje Miirtl, kako je videl obraza svojega in nekega drugega otroka.
Neuverjen stresa tedaj Berten z glavo iu trdno je prepričan, da je spil takrat njegov prijam tol j in rešitelj nekoliko preveč žganja.
Štev. 15 ir. 16.
>2 E L E Z N I C A R«
Stran 3.
Gorenji članek sodruga Rudolfa Miillerja posnemamo iz zelo poučne knjižice »Eisenbahner-schntz«. V tej knjižici zbrani odloki in nasveti so bili namenjeni za internacionalni kongres za delavsko varstvo, ki bi bil moral biti pred dvemi leti v Bernu. Vslcd vojne je izostal ta kongres. Knjižica je velike vrednosti za vsakega železničarja. Dobiva se pri upravi »Eisehbahnerju« na Dunaju.
Treznost.
Delavstva Koi razred mora izpolniti dve nalogi, ki se izpopolnjujeta. Na prvem mestu je, da uveljavi in zastopa svoje gospodarske interese. Pojedini delavec je nasproti podjetniku brez moči; ako se ne ukloni njegovi volji, je na cesti. Protest posameznika je vedno brezuspešen. To dejstvo prlppznavajo tudi delavci, ki še nikdar niso premišljevali o kapitalističnem družabnem redu, pri-poznavajo ga pa zato, ker ga v idijo in občutijo v praktičnem življenju. Zato je najbližja misel ta: Da. se združijo delavci in skupno postavijo v bran naprarn podjetnik j. In res pristopajo k strokovnim organizacijam ti;<Ji taki, ki ne zahtevajo nič drugega nego krepko zastopstvo svojih gospodarskih interesov in v hudi stiski nekaj podpore. Del članov strokovnih organizacij še \'edno ni prodrl do spoznanj'*, da je navezan njihov interes naravnost neločljivo na interes skupnosti delavstva. Gospodarski interesi so jim le interesi svoje osebe. Zato so boji iz solidarnosti tako težko izvedljivi. Najzgovornejši in najpametnejši človek dostikrat ne more prepričati delavcev, Ja pomenja uspeh enega dela delavstva uspeh za vse in da škoduje poraz enega dela vsem. Ta del delavstva je ,vednq.pripravljen, da krene tja, kjer je zastopstvo njegovih interesov najcenejše. Ne le glede prispevkov, ampak tudi glede osebnega sodelovanja. Saj je mnogo članov strokovnih organizacij, ki smatrajo strokovno organizacijo za nekako odvetniško zastopstvo. Plačujejo enostavno le svoj iedeuski prispevek in vsied tega pričakujji->, da uveljavi strokovna organizacija vse njihove resnične in dozdevne interese in da jih obvaruje vseh življenskih neprilik.
Indiferentni delavci si prikrojc teorijo, da se uveljavijo itako njihovi interesi. Ce se jim zgodi krivica, tedaj najdejo hitro pot v organizacijo. Ako jih organizacija dobro zastopa, tedaj tudi hitro obljubijo njihov pristop. Ce se pa odkloni njihovo zahtevo, tedaj so seveda silno začudeni in ne razumejo, da je pravica, vračati enako z enakim. Taki delavci razumevajo pod solidarnostjo, da je dolžnost skupnega delavstva, pomagati njim r>b vsaki nepriliki, a zase smatrajo kot edino pravilno, da prezirajo solidarnost. Kdor jim obljubi pomoč, ne da bi zahteval za to protiplačila, ta jim jc dobrodošel. Njihov goli egoizem je tako zaslepljen, da ne ločijo mogočega od nemogočega. Na vsak način pa zahtevajo vedno več kakor dado. Kdo ne pozna onih ptičev selilcev, ki pri-irče takoj v organizacijo, če se kaže kje kak uspeh; kadar pa je dosežen ta uspeh, tedaj zopet nzstopijo in se izgovarjajo, da je bil uspeli premajhen.
Še bolj kakor za strokovne organizacije veljajo te trditve za politični boj Kdor obljubi največ, ze najboljši kandidat. Ker jc pa popolnoma izključeno, da se uresničijo vse zahteve, zato sc je polastila zaostalega delavstva malodušnost Posledica tega je. da usahne popolnoma vse zanimanje za politične pravice in politične institucije. Ta malodušnost, ta brezbrižnost sta se polastili zlasti zadnja leta pred vojno celo bolj izobraženega delavstva.
Nič ni torej nevarnejšega nego zbujati med delavstvom upe in iluzije, ki jih ni mogoče uresničiti. Saj so seveda še vedno ljudje, ki tako radi verujejo na bližnjo bodočnost, kljub temu, da dožive vsak dan nova razočaranja. In čim manj se zahteva od njih, da pomagajo pri zgradbi te boljše bodočnosti, tem večje je njihovo pritrjevanje.
Mnogo naših zaupnikov ne pojmi tega, da se oklepa toliko delavccv in delavk iluzij. Vzrok, da toliko delavcev pričakuje neke rešitve iz svoje ini-
zerije, rešitve, ki pade kar iz neba, je, da so premalo izobraženi, da ne znajo misliti s svojo glavo.
Ko je izbruhnila »vojna, so proklamirali me J vsemi strankami, med vsemi razredi in sloji premirje vseh bojev in marsikdo je takrat mislil, da so za vedno izbrisana nasprotstva med premožnimi in nepremožnimi, med visokimi in nizkrni. A že nekaj mesecev po izbruhu vojne se je izkazalo prav temeljito, da smo še zelo daleč od uresničenja reko: Ljubi svojega bližnjega kakor sam • sebe. In sedaj po štiriindvajsetih vojnih mesecih je ono premirje že davno med staro šaro in boj med razredi gre dalje, seveda bolj prikrito. Vse iluzije o bratstvu in enakosti, o enakih pravicah in enakih dolžnostih so se razka v nič. In to je tudi povsem naravno. Razmere so bile in bodo vedno močnejše kakor še tako dobra volja, kajti razmere, družabne in politične, določujejo dejanja ljudi, ne pa ljudje razmere. Le. kadar bodo vladale zdrave razmere, izginejo ostra nasprotstva sedanjosti. Sedaj pa velja še načelo, da je vsak sam sebi najbližji. Socialna demokracija hoče ravno izpremeniti sedanje razmere, da zavladata enakost in bratstvo med človeštvom.
Delavstvo naj torej pred vsem spoznava sedanje razmere, ki so ravno zanj tako krivične in naj se ne vdaja iluzijam, da pridejo boljši časi sami od sebe. Boljše čase priborimo le z delom in ne poslušajmo onih, ki delajo prazne obljube. Le trezno razmišljanje, vztrajno in smotreno delo nas pripelje v boljše življenje.
.uvtuni .-iti s. ra :mtauwrKM.mnxiajn ua
Volih" ■ le,- 'tov v stanovsko zavarovalnico proti nezgodam a vstrij ski h železni c.
Z uspehom volitev delegatov pri c. kr. avstr, drž. železnicah (brez direkcijskega okrožja Dunaj) v stanovsko zavarovalnico proti nezgodam smo prav zadovoljni. Uspeh volitev kaže prav jasno, kam nagibajo avstrijski železničarji, čeprav so se izvršile volitve v tako teških okoliščinah, med vojnim časom ,ko na tisoče železničarjev ni moglo izvršiti svoje volilne pravice in vendar smo dosegli z našimi kandidati tako visoko število glasov.
Oddanih je bilo 122.712 veljavnih glasovnic, med temi je bilo 32.615 praznih; od oddanih glasov so dobili naši kandidatje 75.468 glasov, nasprotni pa 31.597.
Po posameznih direkcijskih okrožjih se raz-dele naši glasovi tako-le: Line 6372, Inomost (>247, Beljak 6991, Trst 4387, Olomuc 2209, Krakov 7123. Lvov 3242. Stanislav 2072, severna železnica 18.123, vzhodna ežleznica 9651, severno vzhodna železnica 4417. Češki nacionalci so dobili v direk-cijskem okrožju Praga 7287, Plzen pa 3650, obdržali so torej okrožje Praga in nanovo pridobili Plzen. Krščanski spcialci so priborili topot okrožje Cornovkte s 1507 glasovi. V celem so dobili češki naeio.i i! ;i 20.076 glasov, krščanski socialci 2755, ne«, ki ionalci 1473 in separatisti 7293.
Kakor že rečeno, smo zelo zadovoljni z uspehom, volitev. Za naše kandidate oddani glasovi sn bili oddani iz poštenega prepričanja in svobodne volje. Kadni nastopijo noitnalnp lazmerp., tedaj upamo, da porazimo naše protivnike na vsej črti.
Konferenca dolavniških in ku-rilniških <.:• Bavcev c. kg. državne železnici.
2. in 3. julija jc bila na Dunaju konferenca de-degatov delavniških in kuriiniških delavcev, ki se je pečala z vprašanjem o bodočem delovnem razmerju in o razširjenju organizacijskega razmerja. Obširnega poročila o tej konferenci, žal. ne moremo podati, ker ga je zatrla cenzura v »Eisen-bahueriu«. iz katerega priobčujemo tudi mi I on-ferenčni potek.
Dnevni red konference je bil: I. Akordno delo in njegova ureditev: a) Akordni sistem, b) načela akordnega dela; 2. Izgraditev organizacije: a) Sistem zaupnikov, b) regulativ; 3. Slučajnosti.
K 1. točki je poročal sodiug Winter. Na podlagi poročil, ki jih je prejel iz različnih delavnic,
je ofciazložil različne akordne sisteme, postopanje delav;;iških vodstev pri določitvi ceh, pritiskanje na cene i. t. d. kakor tudi nastop delavcev in delavskih strank pri prevzemanju akordnega dela. Prihaja do sklopa, da ne zadene vsa krivda le delavniških vodstev, temveč tudi delavce, ki včasih res zelo brezmiselno postopajo pri prevzemanju akordnega dela, ker ne poslušajo nasvete zaupnikov in sm a i zakrive, da se znižujejo akordne cene in so celo dostikrat sami ozrok, kadar se poslabšajo splošne delrvne razmere. Govornik dokazuje svoje trditve s. tem, da natanko razmo-’ triva razmere v vsaki posamezni delavnici.. Samo enoten akordni sistem je lahko temelj; da se izboljšajo razmere delavniških delavcev. Kot enotni akordni sistem priporoča č a s o v n i a k o r d.
Sodrug Svoboda od centrale poudarja, da se uspešno uveljavi časovni sistem le tedaj, če doseže prizadeto delavstvo sporazum z upravo državnih železnic. Organizacija ne , more priporočati drugačnega akordnega dela nego onega, ki temelji na pogodbi in zato priporoča, da bi se sestala komisija z delegati uprave državnih železnic in delavniških delavcev. Delegatje naj pooblaste organizacijo, da izposluje pri železniškem ministru upo-stavitev take komisije.
Sodrug Weiser iz Linča predlaga, da se izvoli odbor štirih članov, ki naj izdela resolucijo v smislu izvajanj sodruga Svobode. V odbor se izvolijo: Winter, Heider, Thumfort in Svoboda.
Prihodnji dan je razpravljala konferenca o načelih akordnega dela in o rcgulativu za zaupnike.
O' resolucijah in predlogih, ki jih je sprejela konferenca, bo poročala centrala krajevnim skupinam potom korespondence.
Resolucije o akordnem delu ne moremo priobčiti, ker je bila konfiscirana.
Avstrijske strokovne organizacije v letu 1915.
„»Die Gevverkschart«. glasilo avstrijske strokovna komisije, prinaša v zadnji številki obširen pregled o stanju avstrijskih strokovnih' organizacij v drugem vojnem letu. Uvodoma piše »Die Ge-\verksehaft« sledeče pomembne stavke:
Ciin dlje traja vojna, tem manjša postaja skrb, da se strokovne organizacije obdrže in da kljubujejo gospodarskim vihram, ki jih razvnema svetovna vojna. Ob začetku tega orjaškega zgodovin-s'/ega dogodka, kakršnega ni doživel še-noben človeški rod, so upali le najsrečnejši obdarjeni optimisti, da prestopijo strokovne organizacije leoslabljei.-j v svojem jedru v mirno bodočnost. 'i'; upanje postaja vedno bolj gotovost. 2c poročilo o S;i'oxovnii, organizacijah v prvem vojnem letu ie krepilo to upanje, a poročilo za drugo vojno leto ga mogočno utrjuje. Bila K seveda le »farba-rija . ki ne bi koristila nič, če bi zaipojčali, da se n zde , ,v Mieinu pazovalcu strokovne organizacije v marsikakšni oziru več tako impozantne kakor pred vojno. V oteh vojnih letih je zlasti nazadovalo število elanov. To dejstvo osupne pa le onega, ki ne pozna temeljito ozkih stikov med bistvom strokovnih organizacij in gospodarskim življenjem. Kdor pa pozna dobro te stike,, ta bi sc pa naspro.no čudil, čl bi bilo drugače. Okoliščine, ki so izven <. ■ :očja strokovnih organizacij, na katere nimajo strokovne organizacije nobenega vpliva, so morale povzročiti nazadovanje članov; ta posledica je seveda vsega obžalovanja vredna.
A kadar izginejo te neprijazne okoliščine, tedaj izgine prav gotovo tudi ta posledica sama po . sebi. Gotovo ni potrebno, še obširno razmotrivati o teh okoliščinah, ki so bile že tolikokrat raztol-mačene. Neprestani w < ici v vojaško službovanje
-	doslej je ze okolo 200.000 članov strokovnih organizacij vpoklicanih —: vpoklic delavcev, ki so ostali v zaledju, v vojne industrije; omejitev preseljevanja, borovalne in koalicijske pravice vsied vojnih zakonov; popolen zastoj najvažnejšega delovanja strokovnih organizacij, namreč stremljenje po boljših delovnih razmerah, ki je bilo obenem tudi fiajučinkovitejše agitacijsko sredstvo; ponelianje mnogih industrijskih panog in obrtov vsied pomanjkanja sirovin in svetovnega trda; neizmerna draginja vseh življenskih potreb-
ščin: Vset o in se marsikaj drugega je povzročilo povsem naravno, da niso napredovale gospodarske organizacije delavstva. Ker so pa vse te okoliščine le izjemnega značaja, azto je tudi njihov ' učinek le izjemen dogodek, ki odpade, ko izginejo vzroki.
Ali čeprav so ti vzroki zelo tehtni in čeprav imamo trdno upanje glede bodočega razvoja strokovnih organizacij, vendar moramo poudarjati, da niso učinkovali pri marsikateri strokovni organizaciji le ti vzroki na nazadovanje števla članov. Zlasti mislimo pri tem na one skupine, ki bi ■morale vsled svoje intenzivne zaposlenosti pri vojnih industrijah, izkazovati napredek članov, čeprav le v ^akem razmerju z zaposlenimi kakor pred vojno. Da se doseže to lahko kljub vseh prej navedenih slabih okoliščin, dokazuje naraščajoče število članov v posameznih poklicih, ki izdelujejo predvsem vojni material. Gotovo je, da je agitacija med delavci in delavkami, ki so zaposleni le začasno v vojnih industrijah, zelo otežkočena, ker obstojajo zapreke, kakršnih v normalnih časih sploh ne poznamo. Ce pa hočemo, da zastavijo strokovne organizacije takoj ob povratku normalnih časov zopet vso svojo moč, tedaj moramo, naj velja kar hoče, premagati te zapreke in dvigniti število organiziranih.
Kot dokaz, da so strokovne organizacije res trdne v svojem temelju, kot dokaz, da so se vzdržale kljub vojnih viharjev, naj velja dejstvo, da ni bilo nazadovanje članov v s. 1915 tako veliko kakor v prvem vojnem letu, čeprav je imelo prvo vojno leto le pet vojnih mesecev in čeprav je bilo približno obe leti enako vpoklicev. Kako se je gibalo število članov v zadnjih treh letih (eno mirovno leto in dve vojni leti) naj pojasne sledeče številke:
'	351.216	m. član.	42.976	ž. član.	tskupuj	416.195
1(111.	210.421	„	„	36.260	„	„	,	240.683
1015.	151.424	,	„	25.086	„	„	„	177.111
Izguba je	bila torej sledeča:
1014 ldl.705 m. (•lanov 12.710	žen. članov skupaj	131.514
1015	58.907 „	4.571	„	„	«15 8
Z vso jasnostjo kažejo	te	številke,	da	niso
povzročili izgube na članih	le	vojaški	vpoklici.
Kažejo pa tudi, kako silno je učinkoval izbruh vojne 1. 1914. na člane, kako šibko je bilo njihovo prepričanje o potrebi strokovnih organizacij. A te številke tudi glasno govore, kako potrebno je tacijsko delo. Že enkrat poudarjamo, da nos nazadovanje števila članov niti najmanje ne navdaja s skrbjo, ker smo trdno uverjeni, da uravnajo normalni časi vse te izgube. Tudi finančno stanje strokovnih organizacij je tako, da gledamo mirno v bodočnost.
Dohodki strokovnih organizacij so se seveda znižali. Edini vzrok tega pa je, da imamo pač manjše število članov. Izdatki so skoraj enaki dohodkom, tako da premoženjsko razmerje skoraj ni trpelo izgub. Izdatki za podpore so se precej skrčili, ker je brezposelnost zelo ponehala. Ko je izbruhnila vojna, je zavladala silna brezposelnost in podpore za brezposelne so močno narasle. Lansko leto se je izpremenila slika. Za vse podpore so izdale lansko leto strokovne organizacije le nekaj več kot tretino vseh izdatkov in le pičlih 10 odstotkov za brezposelne podpore.
Ko mine vojna, bo seveda zopet vse drugače. Strokovne organizacije morajor računati tedaj z veliko brezposelnostjo in pripravljene morajo biti dobro, da prebijo brez škode prve čase po vojni.
Najnujnejša naloga naših zvestih članov je, da z vso vnemo delujejo za razvoj strokovnih organizacij, da so neutrudljivi pri agitaciji. Le kdor seje, ta tudi žanje.
Iz organizacije.
Krajna skupina Trst I priredi v nedeljo 6. avgusta ob 7. zvečer v restavraciji »Nujork«, Ljubljana, Kolodvorska ulica shod z dnevnim redom: Poročilo o stanju tožbe proti juž. žel. glede izplačevanja prehranine* za evakuirane delavce. Nihče naj ne manjka!
Domače stvari.
V Trstu je umrl prejšnji načelnik južne železniške postaje Trst, višji nadzornik Zb o n a. Ranj-ki ni bil poseben prijatelj delavstva, kar je tudi pazal ob vsaki priliki.
Razne stvari.
SoOriig’Wwt"fctcMw>«>tfl»t- obsojen. "5X1 imija je bil obsojen sodrug Karl Liebknecht na dve b*tf in pol ječe. Obsodbo je izreklo* berlinsko v.pfno sodišče. Sodrug Liebknecht je bil obtežen, da je hotel uprizoriti 1. maja demonstracijo na trgu Potsdam v Berlinu. Obtožjjicn pravi, da je to dejanje ogrožalo vojno srt6 Nemčije in S tem je za-
JV
grešil obtoženec 'poizkušeno vojno izdajstvo. Dalje je bil -obtožen, da je pozival k nepokorščini ih se jjfšcr s ta v I j a I dr za vili < > b km t i. Proti razsodbi ie vložil t.iebkiiechi pritožbo., . ,.,.,:-.
Socialno demokratična zmaga na Finskem. Pri volitvah za finski deželni zbor je bilo izvoljenih 103 socialna demokratičnih kandidatov. S to zmago je dosegla socialna demokracija absolutno večino v finskem deželnem zboru. Na Finskem imajo od I. 1905 dalje splošno, enako, tajno in direktno volilno pravico moški in ženske. Od tega leta dalje je vedno naraščalo število socialno demokratičnih deželnih poslancev. Volitve so na tri leta. Pri zadnjih volitvah 1. 1913 so dobili socialno demokratje 90 mandatov, vseh skupaj ja 200. Čeprav je razglašeno na Finskem izjemno stanje in je vsled tega agitacija zelo otežkočena, vendar so dosegli finski sodrugi tako lep in velik uspeh. Finska buržvazija se je že davno bala tega trenotka. Zato je šla pri zadnjih volitvah tudi združena v boj proti socialni demokraciji.
Umor delavcev v Galacu na Rumunskem. V nedeljo 25. junija so hoteli prirediti organizirani delavci v Galacu shod proti draginji. Oblast je shod prepovedala. Vsled tega so razglasili galaški delavci splošno stavko. V ponedeljek je demonstriralo na stotine delavcev po galaških ulicah. Oblasti so poklicale vojaštvo, da razžene demonstrante. Prišlo je do krvavih spopadov. Zelo veliko delavcev jc bilo mrtvih in težko ranjenih. Zaradi teh demonstracij so takoj zaprli voditelja ru-munske socialne demokracije sodruga drja. Ra-kovskega, čeprav ni bil one dneve v Galacu. Vsled te aretacije so zastavkali bukareški delavci. Oblasti niso pustili nobenega slavnostnega pogreba žrtev in so takoj drugi dan povsem tiho zakopale umorjene delavce. Šele 3. julija so priredili galaški delavci padlim žrtvam dostojno slavnost v spomin. Od vseh strani dežele so prihitele ta dan deputacije v Galac in na desettisočev delavcev se je udeležilo slovesnosti. V Galacu niso ta dan delavci delali.
Sodru.žico Rozo Luxeuiburgovo so aretirali 10. julija v Berlinu. Vzroki aretacije niso znani. Hišna preiskava na njenem domu je bila prez-uspešna.
Iz uradnih listov.
Rezultat nadomestne volitve v osobno komisijo juž. železnice. Skupina prometnega vozovnega osobja slug. Člani: Oddanih glasov je bilo 1474, neveljaven 2, 161 praznih, veljavnih 1472. Izvoljeni so bili: Nace Kasper-b a u e r, Miirzzuschlag s 1260; Lavoslav R o t h \va n g I, Belak, s 1250; Jurij Handler, Matzleinsdorf, s 1192 glasovi. Namestniki: Rudolf F u ck e r, Matzleinsdorf, s 1244; Bernard Tschakert, Dunaj, s 1241; Ivan Jerina, Ljubljana, s 1242 glasovi.
K. Broger:
Društveni vestnik.
V nedeljo 16. julija je bil v Sp. Šiški pri Ce-laicu društveni shod krajne skupine Ljubljana II. z dnevnim redom: Poročilo o konferenci delavni-škega osobja c. kr. drž. železnic v zadevi uvedbe akordnega dela. Udeležba je bila povoljna, če tudi bi bilo želeti, da se takih poučljivih shodov udeleže vsi prizadeti delavci. Na shodu sta poročala: Sodrug B e c k, član centralnega zaupniške-ga zbora na Dunaju in pokrajinski tajnik sodr. Kopač. Oba govornika sta govorila v zmislu, na drugem mestu priobčenega poročila dunajske konference. Upajmo, da najdejo odkritosrčne besede pravi odmev med delavniškim osobjem in rode pričakovan uspeh.
Podporni sklad zaostalim svojcem.
Od 23. maja do 2.3. junija so bile izplačane naslednje posmrtnice:
134. Lukežič Fran, Spodnja Šiška	K	300
135. Daumlechner Jožefa, Bischofshofen	« 100
136. Tischler Marija, Gradec I.	«150
137. Knodl Fran, Favoritcn IV.	«	200
138. Heinzl Magdalena, Halbstadt	«	100
139. Stiffer Cecilija, Bruck a. M. I.	«	150
140. Pernegger Fran, Sv. Valentin	«	300
141. Kopti Ivana, Knittelfeld	«	150
142. Rodhanimer Marija, Klein Reifling	« 150
143. Majer Josip, Franzensfeste	«	300
144. Sineschitz Marija, Celovec	«	25
145. Bos Leopoldina, Dunaj III.	«	50
146. Dunkl Marija, Dunaj XVII.	«	150
147. Bettler Jurij, Olnuiš	« 200
148. Livora Ivan, Bubna	« 100
149. Rothcneder Jurij, Piesting ’	« ]00
150. Phillip Ivan, Kreibitz	« 250
151. Burda Fran, Trautenau	«	200
152. Hofmanu Gustav, Rudig	«	150
153. Krejči Matija, Dunaj XVII.	«	100
154. Binder Fran, Eisenerz	«	200
155. Langharnmer Marija, Brno II.	«	150
156. Woschiitz Marjeta, Sv. Vid ob	Glini « 125
157. Miiller Julij, Mallnitz	«	100
158. Wittmann Miha, Falkenau a. E.	«	200
159. Friesenegger Roz., Waydhofen	a. Ibs « 150
160. Holzmann Alojzij, Wels	«	200
161. Althuber Marija, Solnograd I.	«	100
162. Haslinger Fran, Solnograd I.	«	300
163. Kral Konrad, Dunaj	«	300
164. Unterkofler Marija, Spittal a. D.	« 100
165. Indmann Ivan, Hdtzelsdorf	«	200
166. Koch Ana, Saalfelden	«	150
Skupaj K 5.500
Umrlo je 18 članov in 15 žen, skupaj 33 smrtnih slučajev.
Izdajatelj in odgovorni urednik Josip Kopač. Tiska ^Učiteljska tiskarna' v Ljubljan*.
Najboljši nakup vsakovrstnega modernega in trpežnega obuvala je v
zalog! lastne tovarne
l S - < & iM. fr%G, Ljubljana na Bregu št. 20
---------(Cojzova	hiša).	--------
Cčr ara.tircu.t. a- 3raJs:cr<roet:
Adalbert ;
Kassig
Ljubljana,
Židovska ulica.
Zavod za uniformo, krznar in izdelovntelj čepic priporoča svojo veliko zalogo vsakovrstnih uniform-skili predmetov za železničarje, kakor: čepice, gumbe, rosete, žnore, piščalke i. t. d. Cepiče zimske in letne za strojevodje, kurjače itd. v raznih oblikah po najnižji ceni. — Postrežba točna.