Ziininciiifl zaprawli§Ąci Na Madžarskem. Na Madžarskem baš sedaj veliko govo-rijo o družini Esterhazy. Družina poseda neizmerna bogastva in medjiru* gim tudi posest 300.000 oralov. Člani teh bogatašev se trudijo, da bi veljali v povojni dobi za — največje zapravljivce. Pred kratkem je podpisal 271etni grof Tomaž Esterhazv menico v iznosu 200.000 pengov, kar pomeni za današnje hude čase znatno svoto. Ko je omenjena menica zapadla, je izjavil grof: »Se ne spominjam natančno, če sem podpisal menico pred tremi meseci. A ker gre le za borih 200.000, jo bom tudi izplačal takoj.« Menice grof ni rodpisal v svojo korist. To svoto in še nadaljna 2 milijona je zapravil njegov najboljši prijatelj, obubožani baron Watzdorf. Zapravljivec je zanravil ta denar v dveh letih. Ni igral kart, ni vzdrževal dragih prijateljic, ampak je razbijal muzikantom godala pu nočnin lakalih. Razbijanja so se vršila tako-le: Celo noč je ponival baron s prijatelji. K-o se je pa rričelo daniti, je rekel zbra ni družbi: »Sedaj boste nekaj videli.« Kakor podivjan se je zagnal v inštrumente in začel razbijati ter uničevati enega za drugim. Naenkrat je zapazil, da je glasovir še nepošk-odovan. Glasovir so morali odpreti in iz znatne višine je pognal nanj stol. Muzikanti so bili veseli razdejanj, ker so znali, da jim bo povrnil razuzdani plemič drugi dan škodo desetkratn-o. Na _p__.sk2i_. Vzgled zapravljivosti je bil tudi špan ski vojvoda plemeniti Ozuna, ki je umrl leta 1880. Imel je v celem 52 visoko donečih naslovov. Bil je Skratni princ, 15kratni vojvoda in je užival iz svojih nepreglednili' posestev letno rento v iznosu 5 milijonov špansldh pezet. Kljub milijonskim dohodkom je plemič razumel kupičiti clolg na dolg. Pri nj.govi .smrti.so znašali dolgovi 44 iniiijonov pezet. Da je mogel zapraviti tako visoke svote, je postopal tako-le: Kadar se je peljal na obisk ali sprohod, js postavil pred njega hišni upravitelj zlato skledo _ dukati. Vzel je iz sklede le nekaj jiovcev, ostalo je bilo upraviteljevo. Enkrat se je pripetilo, da se jc pripcljal opoldne nenapovedan v enega od svojih številnih gradov. Seveda ni našel za sebe in za svoje spremstvo pripravljenega kosila. Od tedaj je dal povelje, da morajo vsak dan na vsakcm njeg-ovih gradov kuhati kosilo zanj ter sprcmljevalce. Nekaj časa jc bil ta Španec tudi poslanik na ruskem carskem dvoru. V tem času je tekmoval s carjem glede zapravlj-anja. Onim ženskam, katere je obožoval, je naročeval dnevno svežc cvetli.e, ki so priromale v Petrograd v posebnih vlakilv iz Nize (francosko lctovišče ob ilalijanski meji). Opremil je posebno ekspodicijo in ;o odposlal v ca verno Azijo, da bi poskrbela kože od posebnc vrste lisic. Ko je imel zaželieno . kožuhovino. je pustil napraviti iz njo kožuh za svoje a kočijaža. V AmarCiL Največji zapravljivec vs-eh easov jo bil začetkom tega stoletja umrli amerikanski milijonar John Steel. Ko je pa Steel urnrl, ni bil več milijonar, ker je razumel, da jc zapravil v 10 letih svoto 100 milijonov dolarjev, katere mu je neslo zlato polje. Imel je navado, da je popušil dnpvno 20 smodk, od katerili je stal komad 10 centov. Vsako cigaro si je prižgal s lOOdolarskim bankovcem. Njegovo načclo je bilo: vsak dan izdati ter porabiti 200.000 dolarjev. Ako jc na vcčer ugotovil, da ni r azmetal omenjcne svotc, so je pod.il k oknu in vrgel denar na cesto. Lepoga dne je naročil 7 Ne\vyorku za gledališko pred^tavo, kateri je prisost- voval le on sam, najboljše igralce iz cele Amerike. Predstava ga j-e stala 840 tisoč dolarjev. Umrl je v star os';l 36 let, a je preživel zadnje dni v ¦.irotrJšnici in njegove poslednje besede so bile: »Srečen sem, da sem dovršil, kar sem hotel!«