ZASAVSKI
1

leto vi., štev. 51
TRBOVLJE, 23. DECEMBRA 1953
O
bili« Otraial odboj Sodili* ti tot r»ete delorntS ljudi » Trbovljali — Urejuje in odgovarj* uredniki odboj — Odgovorni urednik: Stane Suitar — Tiska Mariborska ti6karna e Mariboru — Naslov oredniitva in oprave: ..Zasavski vestnik". Trbovlje L. uprava rudnika — Telelon *t. 54 — Račun pri podružnici Narodne banke v Trbovljah 4tev. 614-,.T"-146 — Lid uhaja vsako sredo — Letna naročnina 300 din. polletna 150 dtn. eetrtletna 75 din. mesečna 25 din — Posamezna itevilka 8 din — Rokopisi morajo biti v iredniitvu najkasneje vsak petek dopoldne ta
vračajo
se ae
GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNIH LJUDI ZASAVJA

Zasedanje okrafnega zbora in zbora proizratalccf y Trboilfah
Dne 16. decembra 1953 je Imel j okrajni ljudski odbor v Trbov- i ljah zasedanje obeh zborov. Ker poteče konec leta mandatna doba vseh članov svetov, so na tej seji izvolili nove člana svetov. Imenovali so tudi novega člana j upravnega odbora Zdravstvenega j doma in v komisijo za volitve in ; imenovanja.
Tov. ing. Ivančič je posegel v diskusijo glede šolstva. Rekel je: »Znano je, da samoupravljanje šolstva ne napreduje tako, kot \ smo pričakovali po izvedbi splošne decentralizacije in demokra- i cije. Vzrok zaostajanja šolstva v njegovem splošnem razvoju je . v tem, da še nismo globlje pro- ! učevali sistem šolstva v Jugoslaviji. Zato je Zvezna ljudska1 skupščina postavila na VI. zasedanju komisijo za reformo šolstva. Po iniciativi zvezne komisije je že postavljena tudi komisija pri Izvršnem svetu Ljudske skupščine LRS, da predlaga šolsko reformo Slovenije.«
Ker republiška komisija za reformo šolstva ne more delati uspešno brez sodelovanja okrajnih ljudskih odborov, le tovariš Ivančič predlagal, da se ustanovi pri našem okrajnem ljudskem odboru 5-članska komisija.
V komisijo za reformo šolstva so člani obeh zborov po daljši diskusiji izvolili naslednje tovariše: tov. Pavleta Kovača, Alojzija Videniča, Viktorja Rački j a, Franca Kralja in Jožeta Turka.
Ker se novo proračunsko leto začne s 1. januarjem ter bo proračun okraja Trbovlje za leto 1954 izdelan in sprejet šele v mesecu januarju in da bi se za-mogle proračunske potrebe finansirati do sprejetja novega proračuna, je tovariš Pavle Kovač predlagal obema zboroma, da sprejmejo odlok o začasnem finansiranju tz proračuna za mesec januar 1954. Odborniki so po daljši diskusiji ib pretresanju posameznih postavk ta predr log sprejeli.
Na tej seji so se odborniki naj-dalje zamudili pri sprejemanju odloka in pravilnika o okrajnih taksah dn davkih. Ze na prejšnji seji je ljudski odbor okraja Trbovlje imenoval komisijo za pregled predloga odloka za formulacijo posameznih postavk. V imenu komisije je o njenem delu poročal tov. Drago Dolinšek. Odborniki so pri določanju posameznih postavk stremeli za tem, da s formulacijo, odloka ne bi bil | prizadet naš delavec, pazili pa so posebno na preveliko dobičkar- j stvo v mnogih gostinskih obra- . Uh. Tudi o posameznih organiza- j cijah, športnih društvih in kul- j turno-prosvetnih društvih je bilo precej govora, ker prav te ustanove posegajo večkrat v dejavnosti Izven svojega delovanja za manjšimi dobički, ki jim ; omogočajo njihovo delo.
Okrajni ljudski odbor Trbovlje je na tej seji potrdil tudi zaključne račune nekaterih podjetij-
Sledila je razprava o Pašem gozdnem gospodarstvu In o uporabi sredstev iz gozdnega sklada. Gospodarski svet OLO Trbovlje je bil pooblaščen, da Izdela do prihodnje seje načrt uporabe sredstev tega sklada In izgradnjo nekaterih komunikacij v naših gozdovih.
Obravnavalo se je tudi vprašanje o nadaljnjem pouku in izobraževanju lfmečke mladine. Sprejet je bil sklep, da Svet za prosveto in kulturo OLO Trbovlje izdela v ta namen načrt In proračun potrebnih sredstev, o čemer naj poroča obema zboroma na prihodnji seji.	j
Na ločeni seji zbora proizvajalcev je diskutiral tov. Ivan Puntar o investicijskem planu komunalne izgradnje v okraju. Med ostalim je dejal tole: »Izkoristiti je vse možnosti za povečanje proizvodnje. Večja proizvodnja bo dala pogoje za dvig našega življenjskega standarda, Istočasno pa nam bo omogočila večjo zaposlenost, kar je glede na naravni prirastek prebivalstva nujno potrebno.
Povečane obseg proizvodnje bo vsekakor delo,val tudi na znižanje nivoja ceni predvideno je povprečno znižanje cen v industriji za ca. 12,8 odst. To znižanje bo predvsem posledica odprave stopenj akumulacije In akladov, ki so doslej določale višino cene. Z novim1'. Instrumenti za izračunavanje AS bo omogočeno, da se bodo cene formirale
po zakonu ponudbe in povpraševanja, kar bo sililo podjetja k zniževanju cen. Povečan obseg proizvodnje izdelkov za široko potrošnjo in omejena kupna moč prebivalstva morata nujno delovati na znižanje cen.
Nadalje je dejal tov. Puntar: »Težišče .vse naše investicijske dejavnosti bo tudi v letu 1954 na zveznih temeljnih objektih pri nezmanjšani vrednosti investicijskih sredstev za narodno obrambo. Zaradi tega ni pričakovati, da bi se povečala vrednost sredstev za stanovanjsko in komunalno graditev LO, ki bo ostala približno na isti višni kot letošnje leto.
Dodatna sredstva v ta namen bodo gospodarske organizaoije lahko ustvarile s povečanim obsegom proizvodnje, boljšim izkoriščanjem strojnih naprav in z varčevanjem materiala, zmanjšanjem režijskih, transportnih in ostalih stroškov, s povečano storilnostjo, boljšim izkoriščanjem sredstev za vzdrževanje, predvsem pa z izboljšanjem komercialne službe.
| Za pokritje potreb v stanovanjski in komunalni graditvi bo ; treba poiskati in izkoristiti tudi vse lokalne vire dohodkov, razne takse, lokalne doklade, krajevne samoprispevke in podobno.«
Administracija OLO Trbovlje je v ta namen prejela predlog investicijskega načrta za stano-| vanjsko in komunalno graditev i posameznih ljudskih odborov in 1 izdelala načrt v okrajnem merf-I lu. O njem je na zboru proizvajalcev poročal tov. inž. Aleksander Knaflič. Zbor proizvajalcev je po daljši diskusiji preložil to razpravo še na prihodnjo sejo.
Zbor proizvajalcev je na osnovi uredbe o spremembah in dopolnitvah, uredbe o davku od sklada Za plače na tej seji dovolil nekaterim podjetjem nadurno delo.
Odborniki zbora proizvajalcev so na predlog predsednika OLO tov. Gosaka imenovali komisijo, ki bo proučila stanje apnenic kemične tovarne v Hrastniku in možnosti nadaljevanja z delom v teh apnenicah.
V nedeljo popoldne je maršal Tito obiskal Ljubljano. Na sliki je v spremstvu Kardelja in
Marinka v kavarni »Slon«
0000000000000000000000041 00000000-0000000
la ta metje m ime kaimtajše
Ljudska skupščina LR Slo teni je je izvoliia svoje organe
15. decembra je bilo prvo zasedanje Ljudske skupščine LRS. Vsi novoizvoljeni poslanci obeh zborov so se ob tej priliki eešli ter na dvodnevnem zasedanju izvolili svoje organe.
Za predsednika Ljudske skupščine Je bdi Izvoljen tov. Miha Marinko, za predsednika Izvršnega sveta pa tor. Boris Kraigher. Za predsednika republiškega zbora je bil Izvoljen Vladko Majhen, za predsednika republiškega zbora proizvajalcev pa tov. Mavricij Bore. Konstituiran je bil tudi nov Izvršni svet
Na zasedanju Ljudske skupščine v sredo, 16. decembra, sta oba zbora odobrila poročilo svojih verifikacijskih odborov. Fo zaprisegi odposlancev sta skupščinska doma izvolila svoji predsedstvi ter imenovala komisiji za izdelavo osnutka poslovnika. Republiški zbor je izvolil 10 članov za Zvezno skupščino in sicer Jožeta Borštnarja, dr. Marjana Breclja, Borisa Kraigherja, Vlada Krivica, Ivana Mačka, Vlada Majhna, Zorana Poliča, Nika Šiliha, Josipa Vidmarja in Olgo Vrabičevo.
IZVOLITEV PREDSEDSTVA SKUPŠČINE
Za predsednika skupščine LRS Je bil izvoljen tovariš Miha Marinko, za podpredsednika dr. Ferdo Kozak in Jakob Mojškrc, za tajnika pa Albert Jakopič.
NOVOIZVOLJENI PRED8EDNIK SKUP8CINE SE JE ZAHVALIL
»Za izkazano zaupanje se vam toplo zahvaljujem. Nalog, ki ste mi Jih z izvolitvijo zaupali, se po svoji teži ni in odgovornosti globoko zavedam ter bom tako kot doslej tudi v bodoče posvečal vse svoje napore in sposobnosti za to, da tej nalogi zadostim.« Ko je tovariš Miha Marinko nato govoril o vlogi nove Ljudske skupščine, Je zlasti poudaril dejstvo, da v tej skupščini prvič nastopajo tudi neposredni proizvajalci po svojih poslancih. Dejal Je, da bo imela skupščina osnovno bodrilo in oporo v delovnem ljudstvu. Naša demokracija je prišla v svojem razvoju že v tako širino in tak obseg, kakršnega ne pozna nobeno ljudstvo na 6vetu. Skupščina bo morala imeti pred očmi vedno celokupnost interesov domovine, česar se bo morala zavedati vsekdar, kadar bo reševala tudi kočljive naloge Naloga skupščine bo seveda v tem, da bo konkretno obravnavala in delovala za uresničenje enotnega gospodarskega sistema, da bo pomagala Zvezni skupščini, ki je v osnevi poklicana, da varuje socialistični razvoj naše družbe. Ob koncu svojega kratkega govora je predsednik Marinko dejal, da bo s takšno orientacijo skupščina kos svojim nalogam ln da bo na ta način najbolj upravičila zaupanje ljudstva.
NOV IZVRŠNI SVET
V novi Izvršni »vet so Mii Izvolient: v\ predsednika tovariš Boris Kraigher, za člane pa dr. Marjan Brecelj, Jože Borštnar, Milko Goršič, Stane Kavčič, Franc Kimovec, Boris Kocjančič, Ada Krivic, Matija Maležič, Zoran Polič, Franc Popit, Niko Šilih ln Janez Vipotnik.
PRVA SEJA IZVRŠNEGA SVETA
Na prvi seji Izvršnega sveta je bil Izvoljen za podpredsednika Izvršnega sveta dr. Marijan Brecelj, za sekretarja pa Boris Kocjančič.
V zadnji številki »Zasavskega vestnika«, dragi trboveljski pionirji, vam nismo hoteli še po-
vedati, kakšno presenečenje vas čaka. Ker se pa dnevi, ko bo dedek Mraz obiskal tudi našo mladino, naglo bližajo, vam bomo povedali, kje se bo ustavil in kdaj bo prišel.
Ze v soboto, 26. decembra, ob štirih popoldne bo prišel dedek Mraz na telovadišče »Partizana«, kjer bo igrala Mladinska godba na pihala iz Trbovelj. Ob tej priliki bodo nastopili tudi telovadci, nazadnje bo pa prispel tjakaj dedek Mraz s svojim spremstvom. Pa tudi drugače bo presenečenje v številnih paviljonih.
V nedeljo, 27. decembra, ob 9. uri dopoldne, bo pripravil dedek Mraz igrico »Tetka Peh-ta« — popoldne bo pa isto igrico ponovil v Domu »Svobode« v Zgornjih Trbovljah za tamkajšnjo osnovno šolo in nižjo gimnazijo. — Dedek Mraz
bo v nedeljo uprizoril ob 9.30 dopoldne za učence iz Zgornjih Trbovelj in gimnazije v tamkajšnjem Domu »Svobode« igro »Čarovnica« in nastopil z gojenci Glasbene šole — popoldne bo pa ta spored ponovil v Delavskem doomu za osnovno šolo na Vodah.
V ponedeljek. 28. decembra, bo dedek Mraz spet priredil oh devetih dopoldne igro »Tetka Pehta« za šolarje Zgornjih Trbovelj in za gimnazijo, ob treh popoldne bo pa ta spored ponovil v Domu »Svobode« v Zgornjih Trbovljah za šolarje
Dedek Mraz prihaja na saneh
z Vod. — Istega dne bo dedek Mraz spet uprizoril ob 9. uri dopoldne igro »Čarovnica« in pripravil nastop Glasbene šole; popoldne ob treh bo ta spored v Delavskem domu za osnovno šolo iz Zgornjih Trbovelj in za gimnazijo.
V torek, 29. t. m., bo dedek Mraz vzel za cel dan v zakup dvorano Delavskega doma; že ob 8. uri zjutraj bo prišel tjakaj, spremljalo ga pa bo »Veselo gledališče«, kjer bodo nazadnje vrteli še otroški film, in sicer:	ob osmih zjutraj za
učence šole na Vodah, ob 10. uri za mladino šole iz Zgor- I
njih Trbovelj in gimnazije — ob dveh popoldne bo ta spored za šolarje z Vod, ob štirih popoldne pa spet za učence iz Zgornjih Trbovelj in nižje gimnazije.
V sredo, 30. decembra, bo prišel dedek Mraz ob 10. dopoldne z Manico Komanov© v Dom »Svobode« v Zgornjih Trbovljah za mladino tamkajšnje osnovne šole in gimnazije — ob dveh popoldne bo dedek Mraz ponovil ta spored v Delavskem domu za šolo na Vodah, ob štirih popoldne pa spet za učence iz Zgornjih Trbovelj in nižje gimnazije.
Za slove od starega leta bo prišel dedek Mraz še na Silvestrov dan v spremstvu trboveljske Mladinske godbe na pihala na telovadišče »Partizana«, kjer bo prijetno od zjutraj do večera.
Na svidenje, draga mladina! Vse pridne otroke vabi na te prireditve
spremstvo dedka Mraza.
Čarovnica čara
Izvolili so nov šolski svet
Nagrajeni dopisniki v predvolilnem tekmovanju
Uredništvo »Zasavskega vestnika« je v 40. številki našega lokalnega tednika z dne 7. oktobra t. I. za boljše obveščanje
0	predvolilnih pripravah in o sami izvedbi volitev v zvezno in republiško skupščino v trbo-
| veljskem okraju razpisalo na-i gradno tekmovanje med dopis-
1	nlki, ki Je trajalo od 1. oktobra do 1. decembra t. 1.
članek »Med volivci n& Partizanskem vrhu«. Nadaljnjih .6 NAGRAD po 500 dtn so pa prejeli dopisniki: MIRKO SKALIN iz Trbovelj. IVAN HOMfiEK iz Zagorja, STANKO SKOČIR iz Loke pri Zidanem mostu in VIKTOR RAČKI ir Hrastnika, Isto tako JOŽE POTOKAR Iz Pnlšnlka ter MARIJAN LIPOV-, SEK tz Zagorja.
PRVO NAGRADO v znesku. Kntlžnih nagrad nismo po-1500 din Je dobil dopisnik Iz delili.
Zagorja, tov. MILAN VIDIC za j	Uredništvo
Nedavno je bil v Zagorju roditeljski sestanek nižje gimnazije. Na njem Je bilo okrog 250 staršev oziroma njihovih namestnikov. Lepa udeležba dokazuje, da se roditelji vse bolj zanimajo za šolsko vzgojo svojih otrok. Ob tej priložnosti je imela tov. Verščajeva posrečeno predavanje o vzgoji v družini. V njem je zlasti poudarjala vlogo staršev in njihovo veliko odgovornost za vzgojo otroka v šoli in izven nje. Starši so besede predavateljice sprejeli s pritrjevanjem.
Iz zanimivega poročila, ki ga je dal ravnatelj gimnazije prof. Janko Kumer, povzamemo, da se šola še vedno bori z mnogimi težavami in da je te tudi uspešno premagovala. Nakazal je, da so odnošaji staršev in dijakov do popravnih izpitov povsem nepravilni. Lani sta I razred skončali dve tretjini di-! jakov ln dijakinj. Od 88 učen-| cev se jih je priglasilo za po-! pravni izpit samo 48. Ostali so rajši obsedeli, namesto da bi med počitnicami študirali po-I pravni predmet, napravili izpit I in napredovali v višji razred.
Učni uspeh na prvi redovalni konferenci izkazuje 44 94 odst. dijakov brez negativnih ocen, t. j za 2 odstotka slabše kot lani Vzrok je iskati deloma v tem, da se je pouk začel šele
1. oktobra (zaradi adaptacije šolskih prostorov) deloma zato, j ker niso bile še urejene personalne zadeve na šoli in zaradi pomanjkanja knjig. Pa tudi dijaki in starši so krivi, ker niso vzeli pouka in učenja dovolj resno.
Disciplina učencev ni najboljša. Dijaki nimajo pravilnih odnošajev do šolskega inventarja, zaradi česar je moralo ravnateljstvo šole odločiti, da bodo gojenci, ki bodo poškodovali šolski inventar, morali plačati primerni znesek, ki se bo stekal v posebni fond, katerega bo upravljal šolski svet.
Na gimnaziji deluje že dolgo mladinski pevski zbor. Ta zbor bo treba ohraniti tudi v prihodnje, zato se polaga dijakom na srce, da se pevskih vaj redno udeležujejo.
Nekateri filmi slabo vplivajo na dijake, zato bo treba bolj paziti, kakšne filme lahko obiskuje dijaštvo in kateri niso za učence primerni.
Mladino je treba nadalje navajati na varčevanje. Na šoli deluje hranilna blagajna, v katero vlagajo dijaki svoje prihranke, ki jih bodo med počitnicami lahko uporabili za izlete ali za oddih.
V Zagorju so letos odprli na gimnaziji tudi V. razred, ki je
priključen trboveljski višji gimnaziji. Malo izgledov je, da bi drugo leto mogli govoriti o petem razredu, ker je premajhno število učencev za ta razred. — Za ročna dela na gimnaziji in na ostalih dveh osnovnih šolah je bila nameščena učiteljica, ki pa ni mogla takoj začeti s polikom, ker ni dobila stanovanja Sedaj je tudi to vprašanje rešena
Za uspešno delo v šoli Je ▼ mnogočem odgovoren Šolski svet, v katerem naj bi bili zastopniki delovnih kolektivov, i množičnih organizacij in šode. i Prvenstvena naloga te ustanove I je, da se briga za materialni položaj šole, da rešuje razna vzgojna vprašanja in da predstavlja zvezo med šolo in družbo. Tak svet so na tem roditeljskem sestanku izvolili.
V diskusiji so starši stavljali | razna vprašanja in predloge, na katere je ogovarjal p»ofe»-sorski zbor. Žal 90 morali to zborovanje predčasno zaklju«** ti, ker je bilo v kino dvorani — v šolskem poslopju pa ni prostorov za take sestanke. Zato je nujno, da se tolikokrat poudarjena zahteva po novem šolskem poslopju za gimnazijo čimprej uresniči.
Iz Litije in okolice
Pri gradnji žičnice na Velika planino naj M p&magaii tudi zasavski delovni kolektivi
V okraju Ljubljana-okolica so imenovane doltme Konjske). Dol-začel: z močno propagando za ! ga bo 2400 m, višinska razlika turizem. Ves ljubljanski okrpj je j pa bo znašala 1.181 m (od 483 m namreč uvrščen v turistična pre- iz Konjske do 1664 m na Veliko del LRS. Nedavno so odprli kra- planino). Vse naprave bodo izde-sen Planinski dom na Polževem lali doma; žico bodo pletli iz je-
pri Višnji gori, za katerega ima največ zaslug OLO Ljubljana-
okolica.
Na pobudo znanega športnika, bivšega večletnega državnega plavalnega prvaka tov. Toneta Cerarja, kamniškega rojaka in sedaj direktorja kamniških gostinskih podjetij, so začeli v okraju z akcijo za zgraditev žičnice na Veliko Planino. Predlog tov. Cerarja je izzval v»o pozornost, saj je za razvoj smučar-stva na idealni Veliki planini nujno potrebna žičnica. K akcija se je pridružil tudi OLO Ljublja-na-okolica in je že določil v ta namen iz letošnjih sredstev pol milijon* dinarjev. Zdaj je osnovana posebna gradbena zadruga »Žičnica Velika planina«. Pri realizaciji tega načrta sodeluje tudi Okrajna gostinska zbornica za okraj Ljubljana-okolica, tajniške posle pa opravlja neutrudno delavni tov. Franjo Klepej.
Iniciativni odbor sprejema člane; vsak delež znaša 50.000 din. Do sedaj je zagotovljenih že za 25 milijonov din deležev, celotna
s eniškega jekla v tovarni »Nov-kabel« v Novem Sadu, kjer so spletli nedavno tudi žico za industrijsko žičnico za tovarno apna v Kresnicah pri Litiji. Ko bo žičnica zgotovljena, boi dospel iz Ljubljane (z avtobusom do Konjske) na vrh Velike planine v eni uri. Žičnica bo torej velikega turističnega in tudi go-
spodarskega pomena za razvoj hitrega prevoza planšarstva in to zaradi hitre preskrbe z mlekom in sitarskimi izdelki. Iniciativni odbor te žičnice računa tudi na pomoč zasavskih podjetij. »Zasavski vestnik« toplo pozdravlja idejo zgraditve žičnice na Veliko planino in priporoča vsem delovnim kolektivom v Zasavju, da podpro * deleži to našo pomembno tujsko prometno ustanovo. Interesenti se naj obrnejo na gostinsko zbornico za ljubljansko okolico v Ljubljani, Parmova 33.
»Zasavski vestnik" za novoletno darik)
Bliža se novo leto, v mnogih družinah se obdarijo za to priliko s tem ali onim darilom. Prijatelj našega tednika pa Je sprožil misel, ki je vredna omembe. V Ameriki ima brata In si oba večkrat pišeta. Večkrat mu je že med letom poslal to ali ono številko »Zasavskega vestnika«. Bratu v daljnem svetu je bil naš list seveda všeč, saj prinaša tedensko obilo novic iz domače zasavske doline. Zdaj pa je dejal naš rojak takole: »Bratu v Ameriki bom naročil »Zasavski
graditev žičnice pa bo stala 100	“0''prejemal’
nSSFSi I
stvo OLO Ljubljana-okolica, . ki	ObJ«“.	v podruž-
nici Narodne banke v Litiji. Zdaj, ko se bliža staro leto h koncu bo treba poravnati naročnino; naj-
je v študijske namene obiskal kraje z žičnicami v Avstriji in Švici. Žičnica bo speljana iz doline Kamniške Bistrice (iz tako
Prizadevanje za obnovo sadjarstvo v trboveljskem okraju
Čeprav )e v trbovijskem okraju ameriški kapar ugotovljen doslej šele v enem samem okolišu (v Zagorju), je vendar sadjarstvo zlasti med zadnjo vojno močno propadlo. Čudno tudi ni: saj okupator v krajih, od koder je izgnal domače ljudstvo, ni sadil sadnega drevja — pa tudi po osvoboditvi, ko so se naši ljudje vrnili na svoje domove — boljše: na pogorišča in razvaline svojih nekdanjih domov — prva leta ni bilo mogoče misliti na obnovo sadovnjakov, ker je bila pač obnova hiš, hlevov in vseh drugih gospodarskih poslopij ter čiščenje njiv in travnikov grmovja, ki jih je preraslo v letih, ko zemljo tu ni nihče obdeloval, bolj potrebna.
Sedaj, ko so kmečki domovi in gospodarska poslopja vsej za silo spet obnovljena, njive spet obdelane in travniki otreb-lieni, se je tudi v trboveljskem okraju zbudilo večje zanimanje za obnovo sadjarstva
Ze preteklo zimo so bila v vseh krajih po večkrat kmetijska strokovna predavanja tudi iz sadjarstva, ponekod spremljana tudi s predvajanjem filmov o pravilni oskrbi drevja in OZZ skupno priredila tri-sadjem V jan leto« «ta OLO in o sodobnem ravnanju s dnevni tečaj za vodjo škropilnih ekip Določil se je tudi sadni izbor, tako okrajni okvirni kot podrobni za posamezne
dobnlmi pripomočki. Tudi zasajeno Je bilo letos veliko sadnih drevesc In zadružni poskusni nasad Mičurinovih sort v višinskih legah — na Kalu in na Mrzlici. Na Dolu pri Hrastniku je razstava sadja zavzela na kmetijski razstavi največ prostora in vzbujala mnogo zanimanja.
Letošnjo zimo se delo pri obnovi sadjarstva nadaljuje: spet so sadjarska predavanja —zaenkrat prednjači trboveljski okoliš — na vseh novoustanovljenih kmetijsko-gospodarekih šolah pa se obrača na pouk sadjarstva posebna skrb.
Da bi dosegli enotnost pri delu za obnovo sadjarstva, sta OLO in OZZ sklicala sredi meseca novembra enodnevno konferenco vseh sadjarskih strokovnjakov, kt delujejo v okraju Na tej konferenci so bile obravnavane smernice za obnovo sadjarstva kakor so bile postavljene na letošnjih seminarjih v Mariboru in kakor naj bi jih strokovnjaki posredovali v predavanjih vsem sadjarjem okraja, pa tudi sami izvajali v vseh drevesnicah okraja, pri vseh nakupih sadnega drevja in pri vseh drugih obnovitvenih delih S tečajem je bil združen ogled sadne drevesnice državnega posestva Hotemež pri Radečah.
Skupno z okrajem Ljubljana-okolica je naš okraj organiziral tudi dvotedenski tečaj za
okoliše in lege. Škropljenje je I sadjarske pomočnike, ki se ga bilo letošnjo »pomlad izvedeno Je udeležilo iz okraja Trbovlje prvič v večjem obsegu in e so- I devet tečajnikov
manj nevšečnosti boste imeli, če se oglasite pri tov. Oblaku, ki vam bo uredil obnovitev naročnine. Pri tov. Oblaku se lahko priglasijo tudi novi naročniki.
Ob II. občinskem prazniku NOV mesta Litije
Ko to poročamo, se pravkar začenja H. občinski praznik NOV mesta Littfc. Istočasno praznujejo ta prazdfk tudi v sosednjem Šmartnem, saj so si tudi Šmarčani izbrali 24. december za svoj občinski praznik v spomin na slavno partizansko borbo na Tisju.
Program slovesnosti se je že v redu začel. Prireditveni štab je sestavil bogat in pisan spored. Mnogo zanimanja je med mladino, ki tekmuje, kdo bo napisal najlepši sestavek o občinskem prazniku. Nekateri razredi so že napisali naloge, ki jih zdaj ocenjuje posebna komisija ZB. O rezultatih pionirjev litijske gimnazije in osnovne šole, pa tudi učencev iz Save in Hotiča, ki so tudi vključeni v tekmovanje, bomo poročali po izidu.
Narodni heroj general Kranjc na obisku v rojstnem kraju
Kakor je »Zasavski vestnik« že poročal, Je bil ob letošnjem Prazniku republike dne 29. novembra 1953 proglašen za narodnega heroja tov. general Franc Poglajen-Kranjc. Tov. Kranjc je litijski rojak; rojsn je bil v sedanji Koprivnikarjev! hiši na Frtici (poleg lesne industrije ZALES). Bil je najstarejši sin tedanjega cestarja in kasneje okrajnega sluge tov. Franceta Poglajna doma Iz Jablaniiklh lazov, herojeva mati pa je po rodu Volkova iz Litije. Poglajnovim se je rodilo 14 otrok, deset sinov in 4 hčerke.
Poglajen-Kranjc ln Gorenjc-Planinskl sta bila med prvimi začetniki narodnoosvobodilnega gibanja v Litiji. Tov. general Poglajen-Kranjc si je pridržal letošnji službeni dopust zato, da bi preživel občinski praznik NOV v svojem rojstnem kraju sredi svojih nekdanjih borcev in aktivistov Ko svojemu rojaku iskreno čestitamo k visokemu in zaslužnemu odlikovanju, ga hkrati toplo pozdravljamo v naši sredi-
Priprave za Novoletno jelko
V Litiji so že ustanovili pripravljalni odbor, ki bo tudi letos izvedel Novoletno jelko in tako nudil našim pionirkam in pionirjem prijeten dan. Dedek Mraz bo razveselil mladino v Litiji in okolici.
Lado Zakoiek:
\Jti UsG&Mz&e fanetki mladini!
V povojnih letih smo bili pri-ča velikim šolskim in sploh kul-turnim spremebam, ki jih je narekovala nova miselnost družbe v novih ekonomskih in socialnih razmerah.
Šolski ukrepi, ki so bili izva-ni zaradi naglega razvoja naše države in ki so imeli vsi več ah manj pozitivne osnove, so biti nujen pogoj za enakovreden razvoj in za enakovredno rast človeške družbe v naši socialistični domovini.
Menda vsi ti šolski reformni koraki niso imeli toliko izobrazbene vrednosti, vendar so imeli vsi jasen smoter, približati šolo ljudstvu in usposobiti doraščajoči rod za vraščanje v novo družbeno stvarnost. Uspehi teh prizadevanj so še vidni in se nam kažejo vsak dan na vseh področjih družbene dejavnosti.
Naša ljudska oblast ne skrbi samo za osnovnošolsko Izobrazbo šoloobveznih otrok, ampak tudi za napredek in nadaljnjo izobrazbo tistih otrok, ki so zadostili osemletni šolski obveznosti. Njim so odprta vrata na stežaj, povsod jih čaka delo, povsod pričakujejo pridnih rok. Zato imajo naše šole večje in odgovornejše poslanstvo, kot so ga imele nekoč. Sola tn družba odgovarjata tako rekoč za vsakega posameznika; vsako mlado bitje moramo vzgojiti in pripraviti za samostojen, trden korak v življenje, in to — mislim — ni majhna naloga.
Vendar ne moremo mimo resnice, da je naša ljudska šola mestoma preveč enostransko usmerjena izobraževalna in vzgojna ustanova, ki na podeželju pozablja na tiste, ki jim ni dano zajemati iz polne sklede bogastva izobrazbe in učenosti. Kmečka mladina največkrat ne nadaljuje svojega šolanja v srednjih alj strokovnih šolah, temveč obiskuje osnovno šolo le do svoje šolske polnoletnosti, potem pa ostane doma na zemlji, na kmetiji. Pogoji Izobrazbe so tore) tu popolnoma drugačni kot pa v mestih ali industrijskih krajih. Kmečki mladini ni mogoče iskali nadaljnje izobrazbe v različnih strokovnih šolah, ker so njeni življenjski pogoji v mnogem drugačni od mestnih otrok, In predvsem zato, ker je prepotrebna doma, da olajša delo svojim staršem. Mestni otroci žive res samo za šolo in za bodoče žlvlje-nje. Njihovi starši Imajo največkrat več časa, več sposobnosti In morda tudi več smisla za to, da
Gledališko življenje v živahnem razmahu
Poročali smo že, da je gledališki odsek )itijske »Svobode« že začel s svojim delom in je uprizoril Kreftove »Celjske grofe«. To odrsko delo je bilo odlično podano in ga je publika sprejela z vsem priznanjem. Do sedaj so litijski igralci prikazali »Celjske grofe« že štirikrat pri nabito polni dvorani, kar je samo po sebi dokaz lepe izvedbe priljubljene Kreftove umetnine. »Celjske grofe« so izvajali trikrat v Sindikalni dvorani v Litiji in sicer dvakrat za odrasle in enkrat za gimnazijsko mladino. Enkrat so Litijani gostovali s tem delom tudi v sosednjem Šmartnem.
Z gledališko sezono so začeli tudi v sosednjem Šmartnem. Šmarčani so v soboto in nedeljo igrali opereto »Planinska roža«, ki se je ▼ vsej dolini močno priljubila. šmarski pevci so lansko in letošnjo sezono s »Planinsko rožo« nastopili že devetkrat na domačem in na litijskem odru.
svojega otroka navajajo k učenju Ja ga vodijo k samostojnosti.
V mestih In industrijskih središčih delujejo otroški vrtci, pomožne šole, srednje šole, vajenske in strokovne šole ter mnoge druge vzgojne in izobraževalne ustanove, ki oblikujejo v otroku bodočega človeka. Na vasi pa deli vso učenost edino eno- ali dvorazredna šola kot edino žarišče Izobrazbe ln kulture.
Pred menoj leži novi učni načrt za osnovno šolo, k/ ga je Izdaj na podlagi številnih posvetovanj z učitelji praktiki — tako je napisano v uvodu k načrtu — Svef za prosveto in kulturo LRS. Načrt je sicer začasen, toda učitelji so nanj popolnoma vezani. Koliko lepe ln slikovite snovi je I nakopičeno v tem učnem načrtu! j Vsega dovolj, če ne preveč. Si-| cer je v fem načrtu upoštevana ' gornja meja učenčeve zmogljivosti, kjer upravitelji šol in učitelji lahko šolski stopnji primerno snov tudi skrčijo In jo morebiti prilagodijo ali vsa/ približajo potrebam domače okolice. Čeprav je s tem učnim načrtom v primeri s prejšnjimi načrti štor-jen precejšen korak naprej, je le-ta pomanjkljiv toliko, da se ških šol, se pravi sedanjim in bosih šol, se pravi sedanjim in bodočim potrebam naše kmečke mladine. Nikjer ni v učnem načrtu nakazano sistematično učenje o sadjarstvu, o poljedelstvu, o živinoreji, o vinogradništvu — nikjer ni besede o gozdnem gospodarstvu, o travništvu, o kmetijski kemiji, niti ni v njem besede o gospodinjstvu ali o upravljanju kmetijskega gospodarstva. Skratka: nikjer v načrtu ni tiste neogibno potrebne zveze med živim zanimanjem in med resničnimi potrebami kmečke mladine.
Naše višje osnovne šole na vasi bi morale dajati učencem pojasnila ne samo na družbenozgodovinska in socialno-eko-nomska vprašanja, temveč — In menda v prvj vrsti — bi morale pojasnjevati bodočim upravljal-cem ln pionirjem kmetijskih gospodarstev tudi pogoje m zahteve njihovega lastnega življenja ln obstoja v novi družbeni ureditvi.
Ne morem se strinjati — kar trdijo nekateri žalski teoretiki
—	da bi bil s uvedbo praktičnih gospodarskih predmetov v višjih razredih osnovne šole storjen korak nazaj k starim šolam. Nikakor ne mislim, da bi se moralo gospodarsko znanje praktično poučevati tudi na tistih šolah, kjer so drugačni pogoji (v mestih ali tam, kjer dela osnovna šola v sestavu nižje gimnazije)
—	toda tam, k/er la kmečka mladina odvisna samo od znanja, ki ga dobi v osnovni šoli, bi bila ta usmeritev potrebna In nad vse koristna.
Naš kmečki človek ceni pravo Izobrazbo, želi sl pa predvsem praktičnega znanja, ki naj bi mu pomagalo pri njegovem hotenju po izboljšanju življenjskih pogojev. Kmečka miselnost je še danes v Čestlh primerih takšna, kakršno je izoblikoval zgodovinski razvoj preteklih časov; zato, ker je bila šola v preteklosti zaščitena in vodena od močnejših In višjih, kot je on sam — kmet, jo je zasovražil že zaradi tega, ker je vzgajala tiste, k/ so sl lastili njegovo zemljo ter podcenjevali njegov trud In njegova prizadevanja. Nekaj od vsega tega le še ostalo. Pa čeprav se je kmet sprostil In pregnal Iz svoje zavesti vso tisto žalostno resničnost preteklosti, je v njem le ostalo živo prepričanje, da je
enakovreden vsega tistega, kar lahko daje celokupna družba posameznika. Ce so v stari Jugoslaviji govorili in pisali, da je kmet nezaupljiv do vsake spremembe — čeprav bi bila storjena njemu v prid — In trmast v svoji volji, je danes neštetokrat dokazal pravo ljubezen do rodne grude in do socialistične domovine.
V velikem protislovju so tisti, ki pravijo, da je treba na vaških šolah upoštevati kmečke potrebe, so pa vendar proti temu, da bi se kmetijska dejstva uporabljala pri pouku, čeprav je na šoli zastopana izključno kmečka mladina. Toda če hočemo imeti tudi na tem področju nov rod naprednih In samostojnih kmetovalcev, moramo ta rod šele vzgojiti, moramo za ta rod nekaj žrtvovati.
Kmet sme zahtevati, da njegova šola Izhaja iz vasi In da pelje nazaj k vasi, da se v njej njegovi otroci vzgajajo za kmečke ljudi z vsemi tistimi dobrimi moralnimi lastnostmi, ki jih nosi v sebi ostalo delovno ljudstvo v bitki za nove žrvljeni*ke smotre v socialistični domovini.
Ne smemo pozabljati, da je kmečko okolje svojevrstno področje, ki ga je treba spričo gospodarskih posebnosti, pa tudi zaradi posebnosti kmečke dušev-i nostl obravnavati drugače, to tu-. dl z vidika šolske problematike, kakor industrijske kraje in me-' sta.
Zato menim, da bi moral novi ! učni načrt za osnovno šolo upo-| šlevati v večji meri posebnosti vaških šol In usmerjati Izohrat-; bo kmečke mladine v tisto smer, ki nam bo pri izgradnji sociali-' stične stvarnosti najbolj koristna	(Nadaljevanje sledil
Prvi športni dan na gimnaziji v Trbovljah
V petek, 11. decembra, eo imeli dijaki trboveljske gimnazije športni dan. Imeli «o ga le dijaki 1., 2. m 3. razreda, ker so ostali odšli v Ljubljano.
Dijaki so Jo že zgodaj zjutraj mahnili na Katarino nad Trbovljami, kjer so po oddelkih Izvedli kros — tek čez dm in stm Po končanem krosu so skupno odšli na gimnazijsko igrišče, k j tar eo se po oddelkih kosali v igri med dvema ognjema. V pisani igri Je kaj kmalu minilo dopoldne in dijaki so neradi odhajali domov.
Dijaki so zelo navdušeni nad to novo pridobitvijo.
Kaj bo 27. decembra v Zagorju?
Dne 27. decembra bo v Zagorju v Domu TVD »Partizan« tekma mladink iz Hrvatek« in Slovenije. V nedeljo, 13, decembra, eo bile v Ljubljani izbirne tekme za sestavo mladinske vrste. Tekmovale so v obveznih sestavah na krogih, v gugu in preskoku čez konja tor v poljudnih sestavah na dvovi-š inski bradlji, visoki gredi, prostih vajah in preskoku čez konja. V mladinsko vrsto so prišle:	Pogačnikova (Ljubljana),
Podgorškova, Koroščeva, Seifer-tova in Perkova (vse iz Maribora), Svetlič cva (Novo mesto) in Vukičeva (Kranj).
27. decembra vri v Zagorje v Dom TVD »Partizan«, kjer sc vam bo nudila lepa priložnost pogledati slovensko mladlnrteo vrsto v dvoboju s tovarišicami iz Hrvatske
iaoUt^iU. 100 uc živtichia diktatocia IflussUitUia
(4. nadaljevanje.)
»NE UPIRAM SE«
Mussolini s« je premlatil in prenehal skrivati svojo osebo. »Si, sono io. Non resisto!« (Da, jaz »em. Ne upiram sel)
Bill mu je vzel brzostrelko ln ga vprašal, če ima pri sebi še kakšno drugo orožje. Mussolini je odgrnil svoj plašč in pokazal na pištolo. Bili mu je vze) tudi pištolo in ukazal naj izstopi. Diktator se je skoraj neopazno obotavljal, nato pa brez odpora ubogal. Upal je in tudi Bill je računal, da ga bodo Nemci branili. Toda. rfihče mu ni priskočil na pomoč, ko ga je vodil Bill v občinski urad. Vaščani so jima veselo presenečeni sledili. »Non abbiate paura« (ne bojte se), je dejal Bill duceju, »nihče vam ne bo storil ničesar žalega«.
»Nihče mu ne bo skrivil lasu,« je dejal nekdo in namignil na Mussolinijevo plešo.
Mussolinija so peljali v sejno dvorano občinskega urada. Ko je vstopil, je odvrgel nemški plašč i in žalostno vzkliknil: »Konec je |
z vsemi Nemci! Zda| so me zadnjikrat izdali!«
Ob šestih sta sklenila Bill in PedTo spraviti Mussolinija na varnejše mesto. Izbrala sta sl fi-nancarsko postajo v Germasinu, ki leži nekaj kilometrov severozahodno od Donga. Financarji so partizane vedno podpirali in če bi hotel Mussolini iz postaje pobegniti, bi moral imeti vodiča, ki bi poznal okolico, poleg tega pa bi moral imeti tudi več telesnih moči. Manjkalo mu je obojega.
Potem ko je pustil Pedro svojega ujetnika v varstvu obmejne straže in ko se je že hotel vrniti, ga je Mussolini vprašal; »Bi mi hoteli napraviti uslugo?«
»Zavisi od tega, kakšna jsl« I
»Bi hoteli izročiti dami, ki je j bila v naši koloni in ki je prav gotovo še tam, moje pozdrave?«
»Kdo Je ona?«
•Nc bi hotel imenovati njenega imena. Njen prijatelj sem.«
»Vendar mi morate povedati, kako se piše.« ■	.
»E la signorina Petaccl.«
Claretta Petaccl Je medtem ko I je prestopil Mussolini iz oklepnega avtomobila ▼ nemški tovorni avtomobil, vstopila v avto svojega brata, v Hispano — Su-Isa, na katerem Je frfotala španska zastava. Marcelo Je zapovedal sestri, naj se preobleče nazaj v damo, kajti v svojem elegantnem diplomatskem avtomobilu vendar ne potrebuje umazanega »mehanika«*.
LJUBICA
Kmalu nato so preiskali tudi Hispano — Suisa in našli v njem enega moškega z dvema ženskama in dvema majhnima otrokoma. Moški je Izjavil, da je španski konzul v Milanu ln da je s svojo družino na poti v Švico. Med partizani pa je bil star španski borec, ki je nagovoril konzula v njegovem jeziku. Toda glej čudo, nihče v družini ni znal niti besedice špansko! Partizanom se Je zazdela zato cela stvar v resnici »španska«. Avto pa ni smel nadaljevati poti,
•Konzulu«, njegovi ženi in obema otrokoma so določili sobni zapor v gostilni, medtem ko so tretjo potnico — Claretto Petac-ci — odpeljali na občinski urad. Zaprli so Jo v sobo občinskega sekretarja.
Pedro je pustil nekaj partizanov v Germasinu in se takoj od-
peljal v Dongo. Ni trajalo dolgo, pa je izvedel, da Je ženska, ki jo išče, na občinskem uradu. Našel Jo Ja v sobi, ležečo na slam-njači.
»Mussolini vas pozdravlja,« Je rakel Pedro, ki ga je veselila vloga postlllona d’amour, Claretta se Je napravila presenečeno in vprašala, zakai pošilja duce sporočilo prav njej.
»Lahko si prihranite komedi-jb,« je dejal Pedro, »Mussolini mi Je vse povedal.«
»Ne vem, kaj mislite, Mussolinija sem videla samo, ko sem se v Menaggiu priključila nemški koloni. Drug drugega sva samo pozdravila.«
»Nima smisla, da tajite. Vi ste Claretta Petacci. Mussolini sam mi je to povedal.«
Sele tedaj je Petacci priznala svojo identiteto. Začela se Je zanimati za usodo svojega ljubčka. Pedro jo je pomiril:
»On je na varnem.«
•Kdo — ste vi?«
»Ime nit je Pedro.«
• Amico?« (prijatelj?).
»No, nemlcol (sovražnik).
»A, tako,« je dejala Petacci razočarana. Zdaj Je poskusila ljubimkati z mladim možem. Končno Je izrazila prepričanje, da jo bodo kmalu spet izpustili. Ko ji je Pedro ironično odvrnil, da naj se na to nikar ne zanaša,
Je spremenila taktiko. Prosila Ja, da jo pošljejo k Mussoliniju. Pedro je dejal, da se mora Se premisliti.
Partizani! so sicer pretrgali v»e telefonske zveze med Dongom in jugom, vendar je vodja nekega drugega odreda Carlo, ki je zvedel, da so Mussolinija ujeli, sporočil ta dogodek preko privatne linije milanske električno družbe »Idro-elettrica Comacina«. Zahteval je, da sporočijo vest, de so ujali Mussolinija, osvobodilnemu komiteju. Se isti večer, 27. aprila, je dobil odgovor, da je troba Mussolinija kar najskrbne-je čuvati. CINAI bo poslal ob prvi priložnosti svojega predstavnika v Dongo. Carlo je sporočil dobljeno navodilo Pedru ln Billu. Zato so sklenili, da ujetnika spet odpeljejo iz Germasina.
Okrog ene ponoči se Je odpeljal Pedro v šest sto metrov visoko vasico, kjer so financarji stražili Mussolinija. Pedro jc stopil v njegovo celico in zbudil duceja.
»Odpeljali vas bomo v drug kraj.«
»To sem vedel,« |e dejal Mussolini.
»Vi ste itak vedno vso vnaprej vedeli,« je dejal ironično komandant, »zato pa ste tudi prišit sem. Obvezali vam bomo glavo,
da vas ne bodo spoznali. Ljudje bi vas drugače ubili.«
»Ali pa osvobodili,« je hitro odgovoril duce.
Pedro se je samo zasmejal ln nadaljeval: »Ce bi vas kdo vprašal, rodte, da ste ranjen partizan, Z vami se bo peljala naša tovarišica Giana kot vaša strežnica.«
Medtem ko M je Mussolini obuval škornje, je vzel Pedro njegovo aktovko. Mussolini je zahteval, da je troba napraviti seznam vsebine. »Gr« za zgodovinsko pomembne dokumente,« je dejal,
Pedro je stresel vsoblno aktovka na pograd. Poleg denarja v zlatu, so padli .z nje Številni dokumenti.
Na ovojih Je bilo Z Mussolinijevo roko nepisano; Hitler, Churchill, Umberto di Suvata. Edda (njegova hči) in še več drugih imen.
Sedli eo v avto in sc « dpeljol' nazaj v Dongo. Med potjo je Pedro povedal, da bo imel Muvsc-llni v zaporu družbo: Claro Petaccl.
Ko so prispeli v Dongo, so Mussolinija spet zaprli v občinski urad, kjer je čakala rmnj Claretta. Vprašala je, take) je obvezan, če Je morda ranjen.
»Ne, nič hudega ni, toda ljudje bi lahko spoznali moj obraz.«
(Se nadaljnje)
Delavska kultura ni več prazna beseda kakor tudi ni
več prazna beseda delavska oblast
Delavska godba »Svobode Center«
dinske godbe v Trbovljah. I našega delovnega ljudstva, ki Zanimanje za to proslavo je omogoča in pospešuje tudi več-bilo med trboveljskim občin- jo produktivnost — da ni so-stvom veliko; dvorana je bila cializma brez kulture in tistega popolnoma zasedena, da je mno- lepega duševnega, poplemenite-go ljudi moralo med koncertom nega življenja, ki ima svoj iz-stati v dvorani ob steni, precej vor v umetnosti in prosveti, jih je pa ostalo še pred vrati. I Notranje sovražnike smo si-2e takoj v začetku slavnost-' cer premagali, vsak nov dan pa nega koncerta si videl, kako nam dokazuje, da ima še mno-Trboveljčani živijo s svojo god- go zunanjih sovražnikov, ki na-bo ki je s prav umetniškim in porom in uspehom našega de-brezhibnim izvajanjem del Gam- ! lovnega ljudstva niso nič manj neja, Wagnerja, Straussa, Frie-; sovražni, kakor so bili nekoč demanna, Vidušiča in Sedi- ' sovražni lastniki naših rudnikov bauerja ponovno dokazala, da in Industrije — kapitalisti našo člani godbe res mojstri; sko- sploh. O tem nam dovolj pove ro vsi godbeniki so delavci pri kronika trboveljske Delavske trboveljskem rudniku in bi člo- godbe — kapitalistična oblast vek, če jih ne bi slišal, ne ver- z rudniško upravo na čelu je v jel s kakšno fineso določajo svojih zadnjih krčih še poka-glasove svojim instrumentom, zala na zelo krut način svojo Kontakt med publiko In izva- navidezno moč v naših rudar-ialci koncertnega programa je skih revirjih; izkoriščevalci pač bil takoj vzpostavljen. Akorav- res niso izbirali sredstev, da no je bil glasbeni spored morda izvršijo svoj namen. Brezobzir-nekoliko predolg, so godbeniki no so ravnali z delavskim razumeli pritegniti poslušalce na- redom samo zato; da bi ga zase in so seveda tudi takrat želi držali v temi in nevednosti veliko priznanje trboveljskega brez znanja in brez sposobnih občinstva, ki se je ponovno pr e- ljudi, ki bi vodili delavske or-pričalo, da je trboveljska godba ganizadje, ker so dobro vedeli, na pihala res ena izmed naj- da če bo ljudstvo svoje znanje boljših v državi. Številna darila in kulturo dvignilo, bo z in venci ki jih je godba dobila njihovim izkoriščanjem konec, ob svojem jubileju od posamez- Tov. prof. Liška. predsednik nih organizacij in kolektivov, Ljudske prosvete Slovenije, je nam povedo, kako priljubljena na tej slovesnosti rekel: »So je ta godba v trboveljski dolini, znamenja, ki kažejo, da pri vas Spet se je pokazalo, do trbo- delavska kultura ni več prazna
vel j sko občinstvo zna ceniti uspehe na kulturnem področju in se dobro zaveda pomembnosti te dejavnosti Želeti bi bilo,
beseda, kakor ni več prazna beseda delavska oblast, da vi svojo kulturo razvijate sami iz svoje moči, iz svojega ponosa
Ustanovitev trboveljske Delavske godbe leta 1903 razumljivo ni bila povšeči takratni gospodi, ker je določila delavce samo za delo v jami in kvečjem še za oštarijo. NI jim bila po-volji, ker se je ta gospoda dobro zavedala, da bo razvoj Delavske godbe pomagal k razvoju delavske samozavesti. Delavci pa so svojo godbo kljub temu razvijali, čeprav eo Jih na vse mogoče in nemogoče načine pri tem ovirali bivši gospodarji rudnika. Se v časih stare Avstrije in predaprilske Jugoslavije je bilo tako, a Delavska dodba na pihala v Trbovljah se je kljub tem oviram ' iz leta v leto vse bolj krepila in širila. Postajala je vse bolj številna in tudi igrala je vedno bolje. Razvijala se Je pa godba zato, ker je igrala za potrebe delavcev in ker Je istočasno spremljala njihovo življenje. Spodbujala Jih je pri stavkah ln njihovih bojih za vsaj malo: znosnejše življenje in pravice. Brez nje si sploh ne moremo misliti nobenega praznovanja delavskega praznika — 1. mar-! ja, ki se ga je vse zavedno de- j lavstvo udeleževalo na Mrzlici,' kajti praznovanje je bilo v Tr- j ' bovl j ah prepovedano. Godba je naše rudarje spremljala ob vseh , njihovih prireditvah in praznovanjih, izkazovala je zadnjo počastitev umrlim tovarlšem-delavcem na njihovi poslednji poti v časih, ko gospoda delavcev ni le slabo plačevala, ampak 1 tudi ni spoštovala človeškega
Mladinska godba »Svobode Center«
Lepo smo proslavili praznik JLA
Po vsem okraju so bile pro-ave z akademijami. Na dan !. decembra pa so bili na slo-jsen način sprejeti v vrsteob-3znikov predvojaške vzgoje vsi jvezniki letnika 1937,
Lepo so proslavili Dan JLA Trbovljah, že v soboto, 19. soembra v Delavskem domu,
kjer je imel referat o vlogi! JLA tovariš major Lovro Gu-! štin, sodelovala je godba na pihala, moški zbor »Zarja«, mladina gimnazije in TVD »Partizan« Trbovlje. Istočasno pa je bila slovesna akademija v domu Svobode-Zasavje, kjer je imela celovečeren koncert godba
na pihala Svoboda I. Iz Hrastnika.
Godba Svobode I. iz Hrastnika pa je imela v nedeljo, 20. decembra koncert v Hrastniku v počastitev praznika JLA. Tudi drugod so bile proslave: na Dolu, Radečah in Zagorju.
Muzej narodne osvo boditve v Trbovljah
umetniška sekcija v okviru DPD »Svoboda-Center« in ima proste roke za svoje velike naloge in delo. Godbeniki so med narodnoosvobodilno vojno svoje instrumente izgubili. Prišli so zaradi izdajstva v roke okupatorja. Da so sploh lahko nadaljevali z delom, so popravljali stare, že zavržene Instrumente, nekaj so jih odvzeli okupatorju, nekaj so jih dobili od posameznikov kot darilo. Ob pomoči današnje rudniške uprave in Ljudskega mestnega odbora Trbovlje eo si ti godbeniki s prostovoljnim delom satmi zgradili svoj Godbeni dom, tako da imajo po 50 letih dela trboveljske godbe svojo lastne prostore,! ki vsaj delno ustrezajo svojemu namenu in se jim ni treba več potikati po raznih podstrešjih in zakajenih gostilnah.!
Da je ta godba postala tako kvalitetna, je zasluga požrtvovalnih in neutrudnih godbenikov, ki porabijo prenekatero uro svojega prostega časa po težkem in napornem delu za utrudljive vaje in študij, je nadalje zasluga dirigenta te godbe, tov. Hudarina, ki je dvigal-nlvo godbe s svojo požrtvovalnostjo in vztrajnostjo z muzikalnim znanjem, ki si ga je v ljubezni do te lepe umetnosti pridobil sam. Godbeniki pa se niso borili samo za obstoj svoje godbe, marveč eo bili aktivni tudi politično-vzgojno, kar zlasti dokazuje odhod celotne godbe z instrumenti vred v partizane. Ta godba je postala tedaj godba 4. operativne cone, nekaj od godbenikov je pa sodelovalo tudi v partizanskem orkestru v Savinjski dolini pod vodstvom Radovana Gobca. V borbah za osvoboditev je darovalo 8 godbenikov te godbe svoje življenje.
Po vsem navedenem je razumljivo, da je godba med publiko tako priljubljena in prav nič čudno'ni da se je proslave 50-letnice dela Delavske godbe v Trbovljah odzvalo toliko ljudi. Radi jo imajo stari in mladi, saj je godba sestavni del trboveljskega javnega življenja. Ljudje si Trbovelj brez te godbe sploh misliti ne morejo.
Zlasti v zadnjih 25 letih sr jo ta godba pod vodstvom kapelnika tov Hudarina, ki Je, kakor sem že omenil, ob tej
učili Igrati, če bi mogli to vprašanje primemo rešiti, bi bilo na ta način dobro preskrbljeno tudi za naraščaj godbe, v mnogih naših in južnih krajih naše države bi se pa sledeč temu zgledu ustanavljale — kjer jih že ni — nove godbe. Zato bi bilo priporočljivo, da Delav-
pa stalno okrog 60. Pravilno je, da se je ta godba ustanovila pod okriljem »Svobode-Cen-ter«, kar je predvsem zasluga njenega predsednika tov. Ivana Soma in tajnika izvršnega odbora LP Trbovlje, tov. Lada Levca.
Na morje!
»Pomorstvo« Je edina naša revija za pomorstvo, ki izhaja že osmo leto na Reki. V zadnji številki je ta lepo urejevana in na izredno lepem papirju izhajajoča revija dobila tudi poseben, več strani obsegajoč kotiček v slovenskem jeziku pod naslovom »Na morjel Glasilo slovenskih pomorščakov«.
Značilno je, da so se naši slovenski pomorščaki organizirali prav v času velikih dogodkov okrog našega Trsta in borbe za slovensko obalo. Saj imamo tudi ml Slovenci svoj prostor ob našem Jadranu! -Prav zato, da bi se ideja »za naše morje« še bolj okrepila in popularizirala, bo odslej revij« »Pomorstvo« prinašala v vsaki številki vsakovrstne članke o našem morju v slovenščini. Jedro tega gibanja Je nedavno ustanovljeni »Klub pomorščakov LRS«, ki obstaja za sedaj v Ljubljani, pripravljajo pa ustanovitev podobnih klubov v vseh večjih eredižčih naše republike. V zadnji številki »Pomorstva« je objavljen poleg ostalega tudi program dela »Kluba slovenskih pomorščakov«. V okrilju kluba so ustanovili poseben uredniški odbor, ki ga vodi znani publicist tov. Viktor Pirnat; ta tovariš je že več desetletij organiziral podmladke bivše »Jadranske straže« in se uveljavlja tudi publicistično. V uredniškem odboru so še tov. Vladko Naglič, dr. Teodor Sbrizaj in Slavko Stepančič. Uredniški odbor je izdal poziv vsem slovenskim pomorščakom da sodelujejo odslej v reviji »Pomorstvo«, naši edini pomorski reviji. V prvem kotičku »N* morje!« ▼ pravkar izišli novembrski številk- Je tudi več tehtnih in zanimivih člankov in drugih prispevkov, tako uvodna pesem Viktorja
Pirnata »Kdo sl?«, ki opeva naše morje. V članku »Med Ti-mavom in Trstom« pa prikazuje avtor Miran Marin naše morje in je nanizal vrsto citatov naših poetov o morju. Vladimir Naglič, naš znani prevajalec, piše članek »Za slovensko pomorsko besedo«. Vsa številka je tudi bogato Ilustrirana. Revijo naročiš pri uredništvu v Ljubljani, Pod tur-nom 3, Celoletna naročnina stane din 300, vsak zvezek pa 50 din.	-ž.
a
Eno leto obstoja mladinske godbe na pihala v Trbovljah
Ob obletnici obstoja Mladinske godbe na pihala v Trbovljah, ki deluje pod okriljem »Svobo-de-Center«, sta upravni odbor društva in IO Ljudske prosvete okraja Trbovlje priredila mladim godbenikom v soboto, 12. decembra, primemo pogostitev, ki so se je udeležili tudi starši mladih godbenikov. V rudniški restavraciji so se skupno pogovorili vodstvo godbe in starši o vseh težavah, ki se porajajo med učenjem. Mlade godbenike je nagovoril ob tej priložnosti tudi vodja mladinske godbe tov. Taušič, ki je naglasil, da mora biti dober godbenik tudi vedno dober učenec. Tudi tajnik IO LP Trbovlje ln tajnik DPD »Svobo-de-Center« sta povedala svojo misli ter bodrila m’*de ke k nadaljnjemu delu in uspehom Nato so m'adi trboveljsM godbeniki zaigr*;; skladbo, ki vo jo predvajal: kot prvo pred letom dni, ko so začeli z rednimi vajami.
Pred kratkim je imela trboveljska Delavska godba v okviru »Svobode-Center« v Trbovljah proslavitev kar štirih jubilejev in sicer: 50-letnico svojega obstoja, 50-letnico delovanja tovarišev Flereta in Hermana pri tej godbi, 25-letnico kapelnikovanja pri Delavski godbi tov. Toneta Hudarina in prvo obletnico ustanovitve Mla-
da bi povsod, po vseh naših • krajih z isto ljubeznijo in z isti- j mi občutki spremljali razvoj I kulturne in prosvetne dejavnosti, to je naših šol, prosvetnih društev in vse te dejavnosti sploh. Zavedati se moramo, da brez delavske kulture ni pra-: ve delavske oblasti, dv ni so-, cializma brez v«j> večjega znanja in višje kulturne ravni
in zavesti, ker veste, da bomo toliko močnejši, kolikor kulturne j ši bomo. Delavstvo ima danos za razvoj kulture neprimerno več možnosti, kot jih Je imelo kdaj koli in da ni prazna ve**, da bo delavska kultura vse obsežnejša ln vse pomeecb-neiša in lepša, kakor je pač kdaj koli bila meščanska ali grofovska.«
dostojanstva delavca. Dragi tovariši in delavci — to je mnogo! Naši delavci so bili v tistih ča-I sih kovači svoje dobe; čas jih ! je koval ln Železo se ni zdrobilo, zato je tudi trboveljska Delavska godba ponos rudarske doline.
Danes še živijo priče, ki nam lahko govore in pripovedujejo o položaju delavskega razreda v Trbovljah v letih, ko so morali napredni delavci mnogokrat brez vzroka v zapor ali iz službe samo zato, da sl je takrat mogočna rudniška direkcija z žandarji in biriči ustvarjala videz mofil. Ustvarjati strah med rudarji je bilo glavno orožje te nadute in ohole gospode, vendar so v tej neznosni bitki zmagali tisti, ki so bili pošteni, ki so mali prenašati najhujše udarce — to je bil naš delavski razred, to so bili naši rudarji, medtem ko nemoralnih in nepoštenih kapitalistov danes ni več in nas tudi ne bodo nikdar več motili v našem delu, da si sami ustvarimo in ure- ! dimo takšno življenje, ki nam je všeč in kakršnega sami hočemo.
Po osvoboditvi so člani Delavske godbe v Trbovljah začeli znova s svojim delom, s svojim kulturnim poslanstvom. Sedaj je ta godba samostojna
priložnosti praznoval 25-letnico svojega dela v trboveljski godbi, lepo razvila tudi v umetniškem pogledu, tako da je postala najboljša sindikalna godba v državi Godba s takimi kvalitetami lahko vedno predstavlja to vejo vašega kult- "lega d?la kljer koli po svetu. Po osvoboditvi je Delavska godba v Trbovljah doživela priznanja, kakršnih najbrž niso deležne druge godbe, saj je ni večje slovesnosti v Sloveniji kjer ne bi sodelovala ta godba. Tako je lansko leto nastopila na veliki partizanski proslavi v Dolenjskih Toplicah, letos pa še na večji slovesnosti na Okroglici, kjer je igrala nad črtrt milijona ljudem naenkrat, to je eni petini vsega slovenskega naroda; s tolikšnim številom poslušalcev se menda redkokatera godba lahko pohvali.
Trboveljska Delavska godba ima že stare in slabe instrumente, mora pa iz leta v leto — tako rekoč skoro vsak dan nastopati. To vprašanje je pereče tudi pri ostalih godbah v Sloveniji. Poleg tega se prav povsod pojavlja med starši in mladinci težnja, da bi se na-
sfoa godba iz Trbovelj gostuje v tistih delavskih središčih, kjer še godbe nimajo, kar bi delavskim kolektivom takih krajev dalo spodbudo, da bi prej ali slej ustanovili svojo godbo na pihala, ^posebno pa šg miadT«sko, Kjer .■» r—v"' pogoji. Prirejanji daKŠnih ni »topov in koncerto- bi bil* umestno tudi v drugih krajih, kar bi dovedlo do ustanavljanja godb, kjer so godbe redke ali jih pa sploh ni.
Še nekaj o trboveljski mladinski godbi. — Odlika mladih godbenikov v tej ustanovi je, da so disciplinirani in marljivi v učenju, kar je za godbo zaželeno in potrebno. Uspehi so že vedni in lepi. Prav veselje je gledati, kadar se ti mladi godbeniki vadijo in z veseljem pripravljajo na svoje nastope — med seboj pa ti mladinci tekmujejo, kdo bo bolj zadovoljil kapelnika tov. Taušiča, ki poleg svoje službe opravlja še to velikansko in odgovorno delo. Skoro po vseh večjih mestih Slovenije je ta mladinska godba s svojimi nastopi žela priznanja, za kar gre posebna zahvala njenemu kapelniku in njegovemu namestniku.
Povprečna starost teh mladih godbenikov je 14 let. Nastopa jih javno okrog 30, vadi 6e jih
Širom po našem Zasavju
Novice iz hrastniške doline
Kaj dela sanitarna inšpekcija?
Popravek. — V Članku »90 let šole v Hrastniku« je tiskarski škrat naredil zmedo s tem, da je trdil: Stroške za privatno šolo so prispevali hrastniška industrijska podjetja in trboveljski župnik. Glasiti se mora: »Dobro polovico je prispeval rudnik, ostalo pa vzajemno Tovarna kemičnih izdelkov in steklarne. Nadzorstvo nad šolo je imel laški dekan oziroma trboveljski župnik-«
*
Strojni tečaj za gasilce v Hrastniku prireja Okrajna gasilska zveza. Inštruktor prihaja iz Zagorja. Tečaj je v rudniški četi, ker se je priglasilo za tečaj največ gasilcev — 20. Tečaj obiskujejo 3 gasilci iz Praprotna, 2 z Marn ega in 2 z Dola. Čudno pa je, da se za tečaj ne zanimajo gasilci iz steklarne, kemične tovarne in matične čete v Hrastniku.
*
Pomožni razred za manj nadarjeno deco imamo v Hrastniku že od leta 1946. Ves čas poučuje v njem z lepimi uspehi defektologinja tov. Stana Veš-narjeva. Z novim letom se bo pa ta razred osamosvojil. Postala bo samostojna pomožna šola z upraviteljico tov. Vešnar-Jevo. Do sedaj je bil ta pomožni razred pod upraviteljstvom osnovne šole. — Želeti bi bilo, da bi se odprl še en oddelek za manj nadarjene učence. Nastavila naj bi se za to šolo defektne dece še ena ura moč, čeprav mlajšo, ki bo pri odlični defektologinji in odslej upraviteljici Vešnarjevi lahko pridobila ustrezno strokovno znanje in se specializirala za učiteljico-defektologinjo.
*
Tri uspele koncerte Je priredila v okviru praznika JLA godba na pihala »Svobode L« v Hrastniku. Prvi je bil v Trbovljah v Domu »Svobode — Zasavje« v soboto, 19. t. m., drugi v nedeljo v Hrastniku in tretji v ponedeljek, 21. t. m., v Rimskih Toplicah pri vojakih-bolni-kih pod taktirko kapelnika Viktorja Malovrha.
*
Dedek Mraz se bo oglasil, kakor smo že poročali, v Zgornjem in Spodnjem Hrastniku. Za praznik Novoletne jelke bo tudi otroški sejem, in kar tri dni: od ponedeljka, 28. t. m., do arede, 30. decembra, kar na treh
krajih, namreč v obeh tržnicah ter v paviljonu trgovskega podjetja »Potrošnik«. Film za mladino: »Cirkuško dete« bodo vrteli v torek ves dan v kinu »Svobode II« v Spodnjem Hrastniku. Da bo prišla vsa mladina iz Hrastnika in Dola na vrsto, bo kar pet predstav. — Cicibani in pionirji — vse drugo boste zvedeli še od staršev in v šoli!
Prva filmska predstava v Senožetih
V nedeljo, 13. decembra, so imeli v Senožetih nad Zagorjem lepo slovesnost — slavili so izvršitev elektrifikacije svojega kraja. S finančno pomočjo OLO Trbovlje in samih domačinov so prišli Senožečami do te pomembne pridobitve. Ta dan je obiskal Senožeti tudi Potujoči kino iz Trbovelj, ki je predvajal v tamkajšnji prosvetni dvorani jugoslovanski film »Zastava«. Dvorana je bila nabito polna, saj je bila to prva filmska predstava v Senožetih. Kolikor bodo dopuščale vremenske prilike, bodo predvajali v Senožetih v bodoče filme trboveljskega potujočega
Potujoči kino 10 LP okraja Trbovlje je pridno na delu
Odkar je prevzel Izvršni odbor 1 Ljudske prosvete okraja Trbovlje v svojo upravo Potujoči kino v Trbovljah, je opaziti v tem pogledu viden napredek na terenu. Pri okrajnem odboru LP Trbovlje je na delu poseben odbor, ki skrbi za nemoteni potek predvajanja filmov na podeželju trboveljskega okraja. Doslej Je Potujoči kino iz Trbovelj predvajal 9 filmov z 92 predstavami in sicer po vseh krajih in vaseh, kjer nimajo stalnega kinematografa, so pa elektrificirani. Edini kraj, kjer potujoči kino še ni bil, je Turje. Zanimivo Je, da Je na našem podeželju mnogo ljudi, ki so ob tej priložnosti prvikrat gledali filmsko predstavo. Potujoči kino iz Trbovelj opravlja * prirejanjem kino predstav po naših kmečkih krajih važno kulturno misijo. Za zdaj se pojavljajo še težave pri teh prireditvah, ki pa bodo kmalu odpadle, ker bo ▼ teku dveh mesecev poslala tovarna »Iskra« lz Kranja v Trbovlje novo filmsko aparaturo za potujoči kino.
Volitve v samoupravne organe podružnic in izpostav Okrajnega zavoda za soc. zavarovanje v okraju Trbovlje
Med prvimi v Sloveniji so izvedli v nedeljo, 20. decembra, v okraju Trbovlje volitve v samoupravne organe podružnic in izpostav Okrajnega zavoda za socialno zavarovanje v Trbovljah in sicer v Zagorju, Hrastniku in Trbovljah.
V	Zagorju so izvolili v skupščino 27 delegatov, hi to na petih voliščih! na rudniku Zagorje so izvoljli 16 delegatov, gradbišče »Beton« v Zagorju 1 delegata, ostala zagorska podjetja pa 4 delegate, nadalje upokojenci 6 delegatov.
V	krajevno izpostavo Zavoda
▼ Hrastniku so izvolili 5 delegatov v odbor zavarovancev, 3 delegate pa v nadzorni odbor.
V obratno izpostavo rudnika Trbovlje-Hrastnik pa so izvedli posredne volitve preko rudniškega delavskega sveta, kjer so izvolili 7 članov v odbor zavarovancev in 3 člane v nadzorni odbor.
Med člani delovnih kolektivov Je vladalo za te volitve veliko zanimanje. V ta namen so imeli predhodno že več sestankov in sej v krajevnih sindikalnih svetih in po sindikalnih podružnicah.
0 čem razpravlja sindikalna podružnica steklarne v Hrastniku
Shajamo se redno vsak teden, ker je naše podjetje veliko in so organizirani v sindikatu vsi člani delovnega kolektiva. Stalno je dosti problemov, kd jih moramo reševati.
V zadnjem času smo imeli precej obširno debato o razporeditvi delavcev v posamezne plačne skupine, s katerimi se naši steklar)! niso mogli in se ne morejo strinjati, ker smo mnenja, da skupine v katere so bili uvrščeni steklarji, nikakor ne ustrezajo kvalifikaciji in težini steklarskega dela. V tem pogledu smo reklamirali že v Beogradu pismeno in osebno ter pričakujemo ugodno rešitev.
Na našem sestanku smo se nadalje domenili, da bomo imeli letno skupščino svoje sindikalne podružnice na osnovi izbire delegatov za skupščino. Občni zbor podružnice bo predvideno zadnjo nedeljo prihodnjega meseca.
Prav tako smo na zadnjem množičnem zborovanju izbrali delegata za krajevno izpostavo Zavoda za soc. zav. okraja Trbovlje ▼ Hrastniku. O tem vprašanju je bilo dosti diskusije, ker se člani našega delovnega kolektiva zavedajo važnosti te ustanove. Naš kolektiv bosta zastopala v tej ekspozituri dva delegata, izbrali smo pa osem kandidatov, tako da bo imel DS naše tovarne zadosti veliko izbiro. Za nadzorni odbor smo postavili tri kandidate, od katerih bo Izvoljen eden.
Za Novoletno jelko za bolne člane kolektiva smo določili prispevek 5.000 din. Hkrati bomo ob Novem letu obdarili vse naše bolntke, ki se zdravijo ▼ zdraviliščih.
Zaključek tečaja v Podkumu
Kakor v Senožetih, so imeli preteklo nedeljo, 13. decembra, tudi v Podkumu praznovanje skončanja tamkajšnjih elektrifi-kacijskih del, Id s© jih opravili v teku zadnjih let Ob tej priliki so tudi v Podkumu imeli prvič po osvoboditvi kino predstavo, kjer so predvajali jugoslovanski film »Rdeči cvet«. Ta dan so slavili nadalje zaključek gospodinjskega tečaja v Podkumu, ki so ga združili z šivilsko in kuharsko razstavo.
Mladina okraja Trbovlje se pripravlja na izvršitev volitev v svojih osnovnih organizacijah
Te dni so bile po vseh centrih našega okraja, in sicer v Trbovljah, Zagorju, Hrastniku in Radečah mestne mladinske konference, na katerih so razpravljali o bližnjih volitvah v osnovne organizacije LMS. — Do 10. januarja bodo mladinci opravili vse volitve na terenu, tako da bo lahko do konca januarja prihodnjega leta tudi okrajna mladinska konferenca. Po sklepu plenuma Okrajnega komiteja LMS Trbovlje bo bližnja okrajna mladinska konferenca v Zagorju.
Dne 28. novembra me je pot zanesla na Trojane in okoliške kraje, da obiščem znance iz časov NOV, Ko sem se drugega dne — na državni praznik — vračal, sem stopil na zapoved mojega želodca v znano gostilno »Na Mediji«, da dobim kaj za pod zob.
Na moje vprašanje, če imajo kakšno toplo jed, mi je natakarica na kratko odgovorila, da nič ne kuhajo in da niso nič pripravili. To zaradi tega, ker bo popoldne veselica v Zadružnem domu in da se bo tamkaj vse dobilo. »Imamo pa še,« je čez nekaj časa pristavila. »kon_ c e« (tako rečejo kranjskim klobasam); dobili smo jih včeraj od gostinstva v Zagorju in so popolnoma sveži Če želite, jih lahko skuham.«
Čeprav nisem prijatelj kranjskih klobas — imel sem že želodčne komplikacije z njimi — sem vendar naročil tak »konec«; bil sem pač lačen.
Po polurnem čakanju sem res dobil »konec«. Ze na prvi pogled se mi je zdelo, da pri-nešeno ni tako sveže, kot je prej zatrjevala natakarica. Moj sum se je že po tretjem ali četrtem grižljaju pokazal kot resničen, in sicer takole:
Režem in žvečim grižljaje klobase, ki je bila brez vsakega okusa, trda kot hruška — Po tretjem ali četrtem grižljaju se mi je pa izvalil lz »konca« še drugi »konec« — nad 2 centimetra dolg, čisto rumen črv, M mi je tek, kolikor sem ga do tedaj še imel, popolnoma pokvariL
Poklical sem natakarico, da poravnam račun in ji pokažem, kaj prodajo pod imenom »kon-
Tudi na Jagnjenici dobro delajo
2e mesec dni traja na Jagnjenici iiviljsko-gospodinjski tečaj, ki ga vodi učiteljica Marija Zen. Tečaj, ki ga obiskuje 23 mladih deklet, bo trajal do 17. Januarja. Poleg strokovnih predmetov, L j. kuhanja, šivanja in gospodinjenja imajo dekleta na svojem učnem programu tudi predavanja splošno politično-vzgojnega pomena.
V skupnem delu so uspehi
Da so v skupnem In složnem delu večji uspehi kot sicer, se dobro zavedajo na Dolu pri Hrastniku. Na širšem sestanku zastopnikov vseh društev in množičnih organizacij so v torek, 15. decembra, razpravljali o možnostih, kako delo in uspehe organizacij in društev na Dolu še bolj povečati. — Dosedanje delo je pokazalo zadovoljive rezultate. Tako ima uspeh tamkajšnja dramska skupina, ki Je že trikrat uprizorila Linhartovo Igro »Matiček se ženi«. Kultumo-prosvet-no društvo na Dolu je pred kratkim prevzelo v upravljanje tudi tamkajšnjo dvorano. Kulturno delo na Dolu so močno poživili, kjer med drugim vse prireditve ob raznih državnih in drugih praznikih pripravljajo skupno in koordinirano. Z uspehom deluje na Dolu nadalje Glasbena šola, prav tako so aktivni invalidi ter TVD »Partizan«, v katerem se marljivo pripravljajo na telovadno akademijo.
d«. Ta ee je prestrašila in se začela opravičevati, da temu ni ona kriva, da naj ji oprostim in tako dalje. Rekla mi je, da bo nesla te ostanke nazaj v zagorsko gostinstvo In tam pokazala, kaj so ji prodali.
Zaračunala mi je sicer samo vino — klobase in žemljice pa ne. Opozoril sem jo, da bom objavil to v časniku, kajti sramota je, da naša gostinstva prodajajo v socialistični državi kaj takega.
Vprašam sanitarno inšpekcijo v Zagorju, ali sploh kdaj pogleda, kaj delajo tamkajšnji mesarji, ko predelujejo meso za klobase, in tudi vodilne ljudi v gostinstvu, kaj so storili, ko so zvedeli za ta primer?
Ali mislijo nakupovalci v go-stistvu, da rudarji, ki delajo pod tako težkimi pogoji v jami. lahko pojejo in popijejo vse od naijslabše vinske brozge do črvivih, pokvarjenih klobas?
L. T., Trbovlje.
Rojstva, poroke in smrti
Meseca novembra se je rodilo v našem okraju 76 otrok, umrlo pa je 23 ljudi (glej spodaj). Poročili so se v novembru sledeči pari:
V	občini Čemšenik: čevljarski pomočnik Ignac Brodar in kmečka delavka Antonija Kolenc.
V	občini Dol pri Hrastniku: trgovski poslovodja Anton Staut in nameščenka Marija Strovs; delavec Ladislav Sterbucl in delavka Ana-Frančiška Kreže; ru- | dar Alojz Anžlovar in gospodinjska pomočnica Albina Grešaki rudar Kazimir Grešak in delavka Matilda Zupanc.
V	občini Dole pri Litiji: Franc Sluga, rudar in gospodinjska pomočnica Marija Vresk.
V	občini Hrastnik: jamski kopač Ivan Valentinčič in delavka Ida Vidmari delavec Anton Jagodič in šivilja Zdenka Dolinšek; profesor-režiser Franc Jamnik in absolventka filozofije Nevenka Dolanc; delavec Jože Zupanc in poljedelka Marija Polak; zidar Franc Bezjak in delavka Marta Ramšak; delavec Alojz Brečko in natakarica Ljudmila Kralji delavec Feliks Dolinšek in delavka Ana Zerko; šofer Mirko Kroži lin in delavka Grozda Radič.
V	občini Loka pri Zidanem mostu: železničar Alojz Skušek in kmečka delavka Marija Golob; kovač Stanislav Pustotnik in pletilja Vida Vran.
V	občini Radeče: kovinostrugar Ludvik Bevk in Julijana Ki-šek, gospodinjska pomočnica.
V	občini Senoietl: delavec Janez Grabnar in delavka Frančiška PovSe.
V	oblčnl Trbovlje:	delavec
Karel Kovač in snažilka Ema Pelca; Ernest Burkelc, delavec in Božidara Ščurk, delavka; tesarski pomočnik Mihael Slapšak in delavka Terezija Podbevšek; mesarski pomočnik Janez-Feliks Janžek In natakarica Frančiška Miklavčič; delavec Josip Frece in delavka Anica Kepa; zidarski delavec Anton Sever In delavka Marija Friderika Hlastan; kovinostrugar Leopold Perme in gospodinjska pomočnica Zlatica Krajšič; vratar Anton Kurinčič in uslužbenka Alojzija Crešno-var.
V	občini Trojane: posestnik Pavel Zajec in kmečka delavka Ivana Korošec; rudar Stanislav Hribar ln trgdvska pomočnica Frančiška Rozina.
V	občini Zagorje: delavec Franc Poropatič in delavka Cvetka Zvonar; rudar Franc Bukovec in delavka Ana-Marija Sotlar; rudar Viktor Zibert In delavka Zofija Obreza; rudar Karel Lovše in poljska delavka Ljudmila 2i-berti ključavničar Leopold Jere
J in krojačica Ana Vozel; rudar Milan Marolt in gospodinja Marija Sluga; rudar Anton Jerman in hči posetnika Zofija Kovačič; rudar Alojz Pavšek in gospodinja Antonija Kalšek.
UMRLI SO
V	Dolah pri Litiji: Jožefa Po-trpin, 88 let
V	Hrastniku: Mihael Urbajs, 91 let; Dominik Ocepek, 90 let; Rajko Ban, 3 mesece.
V	Loki pri Zidanem mostu: Helena Jazbec, 62 let; Jože Gorišek, 82 let; Karel Roškar, 65 let; Ivan Vodopivec, 76 let; Frančišek Mastnak, 40 let; Marija Šeško, 87 let.
V	Podkumu: Ivan Vrtačnik, 98 let
V	Poliniku: Martin Zagorc, 76 let.
V	Trbovljah: Damjan Cestnik, 50 let; Anica JerSe, 5 mesecev; Justin Breznik, 66 let; Janez Jagodič, 83 let; Marija Tori, 43 let; Nikolaj Gojževsky, 77 let
Na Trojanah: Peterček Bolte, 1 mesec.
V	Zagorju: Mihael Bokal, 48 let; Mihael Šantelj, 54 let; Ana Hribar, 72 let; Amalija Gorišek, 70 let
+
Na Dobovcu so imeli uspešen gospodinjsko-šiviljski tečaj
S pomočjo organizacije socialističnih žena so priredili na Dobovcu nad Trbovljami gospodinj-sko-šivtijski tečaj. Tečaj je trajal pet tednov, in to vsak dan po 8 ur. Tečajnice, ki jih je bilo 22, so imele vsak dan po 8 ur teoretičnega in praktičnega pouka. V nedeljo 20. decembra, so tečaj skončali, kjer so njegove obiskovalke na razstavi s svoilmi Izdelki pokazale svojo sposobnost
Da je na Dobovcu ta tečaj tako dobro uspel, je predvsem zahvaliti tov. Mileni Jamškov!, seveda pa tudi ostalim, ki so sodelovali pri tem tečaju, prav tako OLO in LOMO Trbovlje, ki sta nudila tečaju primemo pomoč.
PRIJATELJICE MED SEBOJ
»Pa vež zanesljivo, da te bo tvoj zaročenec troel rad tudi po poroki?«
»Popolnoma zanesljivo! Saj vem, da ima poročene ženske najrajši.«
BAROMETER JE PADEL
»Očka, barometer je padel.«
Tako? Je dosti padeL«
»Dosti. Padel je na tla in se razbil...«
»Seveda dom maOtal.."
»Izgleda, da meseca nocoj ne bo,« je dejal Anthony. Oblečen je bil v sivo lovsko obleko, na glavi je imel zelenkast klobuk, na nogah pa usnjene gamaše. Drugače ga je izdajala samo puška v roki, da je bil na lovu.
Pluto se je zadržal tesno pri meni. Vznemirjala ga je nizka megla. Nisem sl domišljeval, da se je pes že navadil name. — Prebredli smo potok. Tudi Pluto se je znašel med kamenjem v strugi in prišel suh na drugi breg potoka. Poskušali smo hoditi neslišno.
Po kakšnih sto korakih se Je Anthony ustavil in zašepetal: »Pri grmovju je raztresen krompir. Ce ga zverine še niso našle, bo boljše, če se vležemo na prežo in čakamo, kakor da postopamo brez cilja po travi.«
Tu pa je postal pes naenkrat nemiren. Anthony je snel puško in jo pripravil za strel. Tudi jaz sem storil isto. čakala sva še trenutek, nato pa začu-jeva v grmovju širni. Bilo je približno v višini steze, ki se je vila semkaj od Eddingtonove hiše.
Prisluhnili smo. Pes je čakal z naježeno kožo. Po prstih smo se splazili nekaj korakov naprej. Sum se je spet ponovil, t
Slišali smo nekakšno renčanje ali mrmranje, nato pa neko škripanje. Pes je skočil neslišno naprej. Nastopil Je tesnoben trenutek. Pes bi moral oblajati zverino, a je nL Takrat sva z Anthonyjem opazila, da se je vzbočll. Povsem natančno sva videla veliko zver. Moral Je biti kakšen star divji merjasec, ki naju je opazil in vstal.
Oba sva napela peteline. Zver je grozeče zarjula. da naju je mrzlo spreletelo po hrbtu. Takrat Je Anthony streljal, sekundo pozneje — mislim da Je bila samo ena sekunda — pa sem oddal strel tudi Jaz. Temna, grozeča gmota pred nama se je zvalila po tleh. Tedaj je pes zalajal z visokim glasom. Oba sva letela tjakaj.
Anthony je bil za korak pred menoj. Naenkrat pa mu pade puška lz rok. Z odrevenelimi ro_ kamj Je obstal, kakor da ga je zadela strela...
Tam za grmom, tesno ob stezi, je ležal neki človek, neki moški. Imel jc na sebi temnomodro obleko In ležal je na obrazu.
Eddington... Bil je mrtev. Da Je mrtev, sva opazila takoj.
»Za božjo voljo...« je zajecljal Anthony. Gledal me Je z očmi, v katerih je bila groza, ...ali razumeš vse to?«
Pluto je še vedno lajal. To lajanje je bilo strahotno. Stresalo me je, da sem šklepetal z zobmi. Grozeče sem vzdignil roko. »Kuš, Pluto!« sem nahrulil psa. Takrat Je utihnil.
Vzdignila sva Eddlngtona od tal ln videla, da ga je krogla zadela v glavo Rana je bila na sencih in ni krvavela.
»Grozno!« Je zastokal Antho-ny. Se nikoli ga nisem videl takšnega. Roke so mu drgetale. Komaj je mogel držati mrtveca. Izvlekel sem robec iz žepa in mrtvemu Eddingtonu nesmiselno obrisal pene z ust, ki so se nabrale na njih v smrtnem boju. Nato sem vrgel robec proč. Na psa nisva več pazila. Pluto je planil po robcu in ga zagrabil.
Anthony Je Eddingtonu odpel telovnik. Posluhnil je, če mu Se utripa srce. Potem Je spustil mrtveca na tla. »Konec«, je dejal. Spogledala sva se.
»Kakor izgleda,« sem pripomnil,« ga Je zadela samo ena krogla.«
ljeval in poskušal, da govorim kolikor mogoče čvrsto, »Vendar bi vseeno rad vedeL čigava krogla ga je zadela.«
Anthony Je položil mrtveca v trava Vstal Je ln tiho odgovoril: »Tega ne bova vedela pač nikoli. Obe puški sta istega kalibra in tudi krogle so iz tete škatle.«
Tesno sva stala skupaj. »An-thony...« sem začeL a nisem mogel nadaljevati.
Vzel je svojo puško in si Jo dal na ramo »Mogoče,« je dejal, »Je ravno to tolažilno za oba. Ali pa morda ...«
Prikimal sem mu s tesnobo v srcu. Oba sva strmela molče v mrtveca. Potok Je šumel. Pluto je v megli izginil Od grmovja je kapljalo. Megla se je ponižala. Rahlo je deževalo.
»Kako Je ta človek prišel semkaj,« sem rekel, »ne da bi ga bila opazila? Kaj je delal tukaj na tleh?«
Anthony je hitro dvignil glavo. »Kaj ne, ko sva prišla semkaj, je bil Eddington že na tleh. Drugače bi se vse to sploh ne bilo zgodilo. Ali se je morda tukai 6krlval?«
»Čemu? Puške ni imel pri sebi. Torej ni bil na lovu«
»Ne, to ne. Kaj praviš ti?«
Nekaj časa sva oba molčala. Bila sva v zadregi, kaj naj storiva.
»Ga lahko neseva?« sem vpra_ šal.
Anthony Je prikimal »Vsaj tja čez potok, dokler ne pokli-
čeva na pomoč.«
»Ga ne bova do hiše? Mislim, na njegov dom.«
»To je predaleč, Gaston, sicer pa...« Anthony je prenehal. »Bolje bo, če prej pripraviva njegovo ženo na to,« je končal. Prikimal sem mu.
Oba sva bila v vojni. Vedela sva, kako se prenaša ranjenca in kako mrtvega človeka. Toda Eddington je bil težak mož. An-thony je hodil spredaj. Pot mi je tekel po obrazu. Srce ml je razbijalo kot kladivo na paro. 2e sem v mislih prebiral čas-niške naslove: »Belgijski odvet. nik ustrelil londonskega bankirja! Baje gre za nesrečo na lovu! Storilec je že zaprt!«
Sem ga res jaz ustrelil? Kakšno čudno naključje, da sta obe puški istega kalibra.
»Kdaj si kupil Obe puški, An-thony?«
Hitro Je obrnil glavo. »Ni še dolgo tega. Pred nekaj tedni.«
»Obe naenkrat?«
»Da. obe. V teti trgovini. In municijo tudi Zakaj vprašaš?«
»Mogoče bodo o tem spraševali.«
Prebredla sva potolč. Luči v; hiši so se pokazale »Poklical bom Snowdena,« je rekel An-I thony, »akoravno je sredi noči.«
Morala sva se odpočiti Polo-I žila sva mrtveca v travo An-| thony ga je pogledal. Z robcem! si je obrisal obraz. Naenkrat jel dejal: »čudno, da človek mrtve. ^ ga ne sovraži več.« Tresla sel mu je brada.	I
Gospa Gordan je javkala m letala po hiši Gordon nama je pripravil vroč čaj z rumom. Tudi čevlje nema je prinesel. Mrtvec je ležal v dvorani na kavču.
Anthony ga je še enkrat pregledal. Našel je samo smrtno rano s strelom v glavo. Nato je poklical po telefonu policijskega nadzornika Snovvdena. Ta mu je obljubil, da se bo takoj oblekel in pripeljal s kolesom.
Gordon je pogledal gospodarja in vprašal: »Ali naj grem ti a, gospod, ter obvestim gospo Eddington in družino?«
Anthony je odkimal z glavo. »Sam poidem tja. Se poprej jih bom poklical po telefonu. Samo trenutek še.« Spil Je skodelico vročega čaja na en mah. Nato 1e vstal, pokašljal in rekel: »Ni lahka stvar!« Snel je slušalko s telefona in naravnal številko.
»Dober večer! Oh, Mamm. vi ste? Tukaj Burvvell. Vesel sem, da ste vi pri telefonu in ne gospa Eddington. Nekaj groznega se je zgodilo, Mamm, nekaj nerazumljivega. Jav se 1e ponesrečil Ravnokar. 7,una1. Spravila sva ga semkaj v mojo hišo.«
Nekaj sekund je bilo vse tiho. Slišal sem, da Je govorila stara dama. Nisem je pa razumel, kal ie rekla Anfbonv Je bil bled. Dvakrat ie odprl uriš in iih snet zapri Stara dama je še vedno tovorila
(Dalje prihodnjič)
Anthony je zakričal. Oba sva pokleknila na tla ln obrnila moža na hrbet. Tisti trenutek naju je obšla nepopisna groza: pred nama je ležal v travi Jay
»Da,« Je prikimal Anthony. Razumel Je mojo pripombo tn strmel vame
»Najina krivda — kolikor Je sploh mogoče govoriti o kakšni) krivdi — Je enaka,« sem nada-
Štev. 51
Kotiček za naše pionirje
Dijaki iz Trbovelj v Ljubljani
Nad savsko dolino je stala še megla, ko so dijaki gimnazije v Trbovljah pričakovali vlak, ki je prihajal iz Hrastnika. Ta dan — v petek, 11. decembra — so dijaki izbrali za obisk Ljubljane in ljubljanskega mestnega gledališča, ki jim je pripravilo Vilharjevo veseloigro »Večer v čitalnici ali Besedo«. Tu-
I Lokomotiva je zažvižgala v noč in vlak je začel zapuščati belo I Ljubljano.	Ko-Ja.
Rešitev magičnega kvadrata
Spet so nam naši pazljivi učenci in učenke prinesli in poslali toliko pravilnih rešitev na naš zadnji nagradni magični lik, da je bilo kar veselje. Zelo smo zadovoljni z našimi pio-
Slovenska filharmonija je j nirji. Pravilna rešitev se glasi:
priredila popoldne koncert. Vlak je zavozil na postajo
1. brod, 2. rana, 3. onim, 4. dama.
Strogi žreb
je prisodil na-

cej hitro napotiti proti gledališču, kjer so takoj začeli z igranjem veseloigre. Ta komedija je trajala nekako tri ure; igri so se vsi od srca nasmejali. Kazalci na uri so kazali 13. uro.
niča pri Radečah, ki naj o priložnosti pošlje po razpisano knjižno darilo.
Pri prihodnji številki bodo naši učenci spet veseli skrivalnice. To bodo vsi iskali v njej
njice« ali pa »lizike«, kar imaš pač najrajši. — Lepo te pozdravljamo z željo, da bi postala kdaj izvrstna strojepiska, takšna kot je naša Silva, in da bi ti dedek Mraz prinesel mnogo lepega. — Uredništvo.
Nagradni magični kvadrat za pionirje
Marjanca Zupančič, učenka 4. b razreda Vodenske šole v Trbovljah, nam je prinesla spodnjo križanko, ki jo rešite. Mislimo, da za naše pionirje in pionirke ne bo pretežka. Rešitve nam prinesite ali pošljite do sobote, 26. decembra opoldne. Seveda bo izžrebani tudi tokrat dobil od uredništva »Zasavskega vestnika« lepo knjigo'v spomin.
^OO-O-OOOO-OO-OOOO-O-OOOOOOOOOOC >000000000000-0
v
o o o o o o o

DESTILERIJA m TOVARNA L KFR JEV LJUBLJANA,. Frankopanska 9
TEL. 20-955, 21-568
nudi vse vrste žganja, likerjev, ruma, konjaka, naravnih sadnih sokov in koncentratov po naj ugodnejših cenah
Sirija80nd£i™eSM 1 Iovoa, ki se je imenitno skril.
Rožnik, tretji v muzej, četrti v Tivoli, kajti časa do začetka koncerta Slovenske filharmonije je bilo še dovolj.
Sonce, ki se je še videlo nekoliko izza sivih oblakov, je jelo zahajati in pred dvorano Filharmonije so se spet začeli shajati dijaki; vstopali so v dvorano, v kateri so bili že vsi godbeniki. Koncert sta dirigirala znana slovenska dirigenta Hubad in Jakov Cipd. Koncert je zelo navdušil mnoge ljubitelje glasbe.
Marsikdo ga bo dolgo iskal. Bo pa zadovoljstvo tem večje, ko ga bo našel.
Tokrat smo bili izredno veseli rešitve naše uganke, ki nam jo je poslala komaj 6-letna Metka Zahrastnik, ki že zna brati in je s pomočjo svoje mamice že kar sama »natolkla« pismo na pisalni stroj. Ker muhasti žreb ni tebi odločil nagrade, ne bodi huda na nas Ce boš kdaj prišla iz Radeč v Trbovlje (mogoče z mamico) se oglasi v našem uredništvu. Naš urednik in korektor imata zelo rada takšne
1	2	3	4
2			
3			
4			
Ameriški barvni film »Onstran Missourija"
— CENTER TRBOVLJE
Mešani pevski zbor »Slavček«
uprizori v petek, 25. in soboto, 26. decembra 1953, 18,30 v domu Svobode »Zasavje« opereto
„Pri belem konjičku66
Vabljeni!
Vodoravno in navpično:
Fllnt Mitchell je odkril na ozemlju indijanskega plemena j
»Cma noga« odlična lovišča	_ , .
bobrov, ki so ležala onstran re-j preizkusil ga je Phihp Peel m ke Missouri, kamor še ni stopil ! uspel, obenem pa je Susani do-beli človek. Komaj je ušel za- kazal, da je bil njen moz sa-sedi mladega Indijanca z ime- mo žrtev znanosti m tehnike, nom »Železna srajca« in se re- j Susan je razumela, da brez šil v prvo bližnje taborišče. I žrtev ni napredka, odpustila je Tam je spoznal nekaj pogum- očetu in se vrnila s svojim , nih mož, ki so se mu pridni-
Tema je legla na mesto. Mi- , majhne punčke, kot si ti. Ta-6liti je bilo treba na povratek, j krat bomo šli s teboj v slašči-N-aipotili smo se proti postaji.' čarno. Tam boš dobila »skri-
1. ] žili, da bi začeli nastavljati papaj jski pridelek, 2. moško ime sti tudi na indijanskem ozem-(tuje, a tudi pri nas poznano), i 3. reka na Primorskem, 4. žen- f sko ime (3 sklon, množ.).
Črke:	AAAA, C, EE, G, M,
NN, OO, P, SS.
sinčkom v rodni dom.
Vse, kar se odigrava v filmu, se je zgodilo skoraj do podrob-
OBfAVE
Državna glasbena šola v Trbovljah priredi v sredo, dne 23. decembra 1953, ob 19. uri, v domu »Svobode« Trbovlje II svoj 19. javni nastop. Vljudno vabljeni!
Ravnateljstvo.
*
&&, tudi take utateUe mija!
danes družina
Na periferiji Zemuna, nedalei morda bo mačeha prevzela 1/u-od pristanišča v Gubčevi uli- j bežen očeta in takrat bi izgubili ci, pregnana prve dni okupa- ! vse/ Morebiti jih bo tud; tepla,
~ls~ -••••* x- J----- J— ’’— kakor to delajo druge mačehe.
Bali so se novega, nepričakovanega, ki jim je grozilo, da razde-re njihovo sožitje. Nq drugi strani je stala prav tako pred novim in nepričakovanim Pe-pina Zibret. Bilo ji je hudo,
cije, živi še Ozmečevih.
»Mama ni mogla več živeti, ona je umrla in nikoli več ne bo z nami,» je rekel z žalostnim glasom oče, ko se je vrnil s pokopališča.
»Nikoli več...« je rekel pol- \ da bo zapustila svoje dosedanje glasno dvanajstletni Saša, najstarejši otrok, ki se mu je pri
življenje, na katerega se 'e na-i vezala. Ali ljubezen do Janka je
polagoma prenesla tudi na otroke. In končno se je odločila. Takrat jim /e oče rekel:
»Jutri grem, da vam pripetem novo mamo. Vsi »e pripravite, da jo čim lepše sprejmete.«
Drugi dan opoldne le drdral Iz Zagorja ob Savi proti Mariboru vlak, s katerim sta se peljala ; Pepina In Janko. Ona se je zanimala za vrline in napake vsakega posameznega otroka, a Janko ji je pojasnjeval. Ona je mnogo pričakovala od tega prvega srečanja. Ko sta prišla v hišo, se je prvi znašel Saša in rekel presenečen:
»No, ste končno le prtšllt«
Ona pa je vzela v naročje Ljubico, ki je Imela tri leta, jo poljubila, potem še Mirka, Sašo, Zoro In Ljubomir a, nato pa se Je začela z njimi Igrati.
Pastorki so se pričeli osvobajali mučnega občutka, ki so ga Mirko je vprašal:
»Alt se boste vedno s nami Igralif«
»Da, če boste pridni In dobri.«
Led je bil prebit. Malt so se prenehali Igrati In se sačell zanimati za vse.
»Ali nas ne boste tepli?* je vprašal Ljubita.
»Kdo pa vam je to rekel?« le smehljale odgovorila mačeha.
»Mi smo slišali, da so vse mačehe hudobne,* ga le dopolnil Saša.
In razgovor je potekal itvch-neje. A kmalu so Ul vsi skupaj
tem treslo grlo.
»Nikoli več...« /e za njim ponovila triletna Ljubica, ki se ni niti zavedala, kaj se je zgodilo.
A v hiši je bilo še troje otrok:
Mirko, Zora in Ljublša. Ti so čutili samo, da jim je na dušo legla nekakšna čudna bojazen.
To je bila velika nesreča, ki je doletela družino Ozmečevih. Nekaj časa so živeli tiho, osamljeni od težke žalosti, a so se pozneje privadili na novo življenje.
Oče je bil še dalje po ves dan v šoli, a otroci so bili doma prepuščen/ sami sebi. Največ so se igrali na prostoru pred hišo, včasih jih je pa oče peljal iz vasi m se potem igral z njimi. V teh trenutkih je najbolj občutil odsotnost matere in žene. Ljubezen do otrok ga je vodila samo do misli, kako priti iz tega položaja.
Ko je nekega dne našel ženo, za katero je vedel, da ne bo huda mačeha, je to potiho povedal otrokom:
»Kmalu boste Imeli novo mamo/«
Otroci so nezaupljivo gledali v očeta. Saša, ki je aotiej gledal v knjigo, je vstal in odločno rekel:
»NI treba/ Ce nimamo prave mame, nam tudi te ni treba.*
Vsi ostali otroci so mu pritrdili. Sti so v kot sobe in se lam-kaj dolgo razgovarjall.
Janko Ozmec se n/ čudil odporu otrok, ki so ga pokazali.
Vedel je, da jim je težko spre/e- smehljaje na kosilo, tl v družino novega člana. M a- Tako se je že prvi dan začelo ter, ki so jo otroci neizmerno skupno življenje družine Ozme-I/ubili mora nadomestiti druga 1 čevlh z novim članom — mače-iena 'nepoznana In tuja, In i o ne, ho. Otroci so napravili prvi ka-
pri otrocih je nastopil nekaj dni kasneje.
Nenadoma je zbolel Mirko. Bolel ga je želodec. Treba /e bilo hitre intervencije. Ona ni mnogo pomišljala. Mirka je vzela na ramo in ga odnesla v pet kilometrov oddaljeni kraj k zdravniku. Otrok je ostal živ. Takrat so otroci začeli razmišljati o zamenjavi matere z mačeho, ker so videli, da jim ona želi samo dobro.
Z otroki je ravnala enako, med njimi ni delala razločka. Zadala sl je nalogo, da jim ustvari čim lepše in udobnejše življenje — a bila jim je mačeha. Zgodilo se je, da je cele noči bedela nad pletivom, da bi otrokom preskrbela obleko za zimo.
Pomagala jim je pri učenju vse do drugega in tretjega razreda gimnazije, pri čemer ji je pomaga-
1 Odbor za gradnjo Delavskega doma v Trbovljah potrebuje večje število moške delovne sile. — Plača po Uredbi. Interesenti se naj priglasijo na gradbišču.
PRODAM peč na žagovino. — Naslov v upravi našega lista.
ZAHVALA
Zahvaljujem se DOZ za sprejeto zavarovalno premijo po mojem smrtno ponesrečenem možu Jožetu Dolšku. ki je bil naročnik »Zasavskega vestnika«. — Angela Dolšak. Podkum — Boravak.
Prizor iz filma »Onstran Misourija«
OGLAS
Prodam zemljišče z malim vinogradom in inventarjem v
..	___ _	okraju Trbovlje. — Poizvedbe:
janskega poglavarja »Duh me- i vo letalo in je pri tem izgubilo . Trg Fr. Fakina 26 — Trbovlje
lju. Pridobiti si je bilo treba 1 nosti tako tudi ob strašni nenaklonjenost bojevitih Indijan- i sreči na letalskem mitingu v c?v, zato ie Mitchell Flint za- Famboroughu, ko se je v zra-prosil za roko vnukinje indi- j ku razletelo na kosce neko no-
dveda« — za lepo in mlado Ka- življenje 160 ljudi. Kar so pred ' n. miah. Tako bi brez skrbi lahko meseci posneli, se je na veliko lovili borbe in prevažali kožu- žalost, ko je bil film narejen,
j: : -—	— TT	TfTAi
hovino skozi indijansko ozem- • v resnici zgodilo lje. V Kamiah je bil zaljubljen !
la njena srednješolska izobraz- j tudi odločen sovražnik belcev ba-	Indijanec »Železna srajca«, ki
■je postal zdaj lovcem še bolj nevaren. Čeprav se Flint Mit-chel ni poročil iz ljubezni, temveč iz preračunanosti, ga je bistra in lepa žena kmalu osvojila, ker ga je oboževala in ker mu je podarila sina. Srečen zakon je bil žal kmalu tragično razbit. Nekdo od lovcev je zahrbtno ubil poglavarja »Duh medveda«, tako je bila izkopana bojna sekira. Indijanci, ki jih je vodil novi poglavar »Železna srajca«, so napadli lovsko taborišče. Kamiah je z otrokom v sedlu hotela zbežati k svojemu očetu poglavarju »čarobno steklo«, da bi ustavila boj, a jo je do mrtvega zadela puščica »Železne srajce«, njen konj s sinčkom v sedlu je pa zbežal globoko na indijansko ozemlje; Flint Mitchell je
da dopolni družino, temveč da zamenja mater, na katero so bili vezani z najljubšlml spomini. Vendar se je znašel. Pripravil je otroke na to. Mnogokrat je po
rak k zbltžanju In prllagojeva-nju. S svojim prvim postopanjem, Iskrenim In prijateljskim, je mačeha napravila prvi korak za ustvaritev prisrčnih in harmo-
nakJjuč/u rekel: »Ko bo prišla ! ničnih odnosov. Mirko je želel, nova mama, ne bo več tako, da bi mu prebrala Povest Ona temveč bolje.* In otroci so «e ! mu je to ugodila. Po kosilu /Ih polagoma sprijaznili s prihodom je peljala v gozd In jim nabirala mačehe, vendar jim /e globoko v jagode. S lem je začela orldchl-duši še ležalo nezaupanle, temna vati njihovo zaupanje. A glavni slutnja In strah. Piemlillevall so: trenutek za pridobitev zaupanja
Namizni tenis Proletarec se dobro drži
V tekmovanju v Zasavci conski namiznoteniški ligi. v
kateri tekmujejo »Rudar« (Trbovlje). »Papirničar« (Vevče), Litija, »Kemičar« (Hrastnik), Lo-
plasdrana ekipa «1 pridobita pravico sodelovanja na prvenstvu Slovenije v Kočevju.
šahovski brzoturnir za prvenstvo Litije
Otroci so rasli in postajali veliki, a ona /e bila pripravljena dati zanje vsak dan nove žrtve.
Ob koncu meseca marca 1942. leta je Pepina sedela v sobi, katere okno je gledalo na dvorišče. Z Zoro se je pogovarjala o Mirku, ki je bil v partizanih. Naenkrat ji je zastal glas v grlu. Njene oči so gledale na Nemce, ki so s »šnajparji* v rokah šli proti hišnim vratom. Naenkrat le zavpila:
»Beži, Zora, hitro skozi okno/*
Ta je hitro skočila skozi okno ln Nemci je niso dobili. Zora /e zbežala pred hltlerjevct, ki so skupno z agenti specialne policije vdrli v hišo.
*
To le bila mačeha Pepina Ozmec, svetel lik žene, ki je vse življenje posvetila otrokom, ki jih ni poznala In ni bila z njimi v nikakem krvnem sorodstvu.
V njeni dobri oskrbi sta zrasla dva heroja vojne — Mirko In Zora — ki sta se oba uvrstila med borce za našo današnjo stvarnost, potem Saša, kapetan JLA, ter Ljubica in Ljublša, vsi predani graditelji socializma v naši domovini.
Ta svetel lik ostro Izstopa In silovito nasprotuje tradicionalni vlogi mačehe, ki je zaradi svojega nečloveškega ravnanja in okrutnega odnosa proti pastor-čadl postala simbol zla v pravlji cah.
Pred nevl je obiskala Zagorje. Ob tej priložnosti j/ želimo, da bi učakala še mnogo let ln da bi tudi otroke svojih pastorčkov vzgajala v toplem materinskem duhu, da postanejo zgledni graditelji socializma.	-R-
Kino »Svoboda-Center« v Trbovljah (Delavski dom) bo predvajal prihodnje dn-i ameriški film
»ONSTRAN MISSOURIJA« Razpored predstav bo razviden z lepakov.
Kino »Svoboda« v Trbovljah II
bo pa igral v bližnjih dneh angleški letalski film
»HITREJŠI OD ZVOKA« Razpored predstav bo razviden z lepakov.
OGLAS
Prodam moško kolo. Naslov v upravi našega lista.
Prodam dobro ohranjen šivalni stroj »Singer« z dolgim čolnifikom — Naslov v upravi našega lista
★
LISTNICA UREDNIŠTVA
Pionirja Ota Vreska, ki nam je poslal dve križanki v objavo, prosimo, da se prej oglasi v naši pisarni.	Uredništvo.
AEROKLUB TRBOVLJE vabi na občni zbor, ki bo danes, v sredo, ob 17. uri v dvorani Delavskega doma. Ob zaključku bomo predvajali letalski film »Hitrejši od zvoka«.
Odboj
Poslovilno pismo
Francka je dobila odpoved, ker »Tu, prosim, berltel* je rekla
---—se je morala družina, pri kateri in pomolila uradniku pismo. »Te-
sinčka sicer rešil m udu »z.-- j je služila, utesniti. Čudno je le i ga nisem hotela! Hotela sem le lezno srajco«, toda spoznat je, b,70 se je plancki tako mudi- ! svojo zapestnico nazaj. Kje sem
silno se je ustrašila, ko je z desno roko segla v gornji predal svoje toaletne mizice, kjer je imela shranjeno svojo platinasto zapestnico. Kje je bil nakit1 Prebrskala je vse predale od vrha do tal: zapestnice ni bilo nikjer. V gospe se je porodil strašen sum.
Francka/« je zaklicala. »Franc-
ZAHVALA Iskrena zahvala vsem, ki ste spremili našo ljubljeno nepozabljeno hčerko, sestro
M A L C I GLAVAČ
____________ V okviru proslav v počastitev
s 7:3, proti Rudarju 90 pa bili no prvenstvo Liti)« v šahu za | zahva]a vsem za lajSanje njene. poraženi z 10:0, medtem ko 90 mesec december. Na turnir^ je ga trpljenja v njenl bolezni| po. e Kemičarjem v Hrastniku zma- nadmočno zmagal Lado Rotar s sebno dr Komorovskyju za - g.2 — Do konca tekmo- tremi točkami prednosti. Končni ’ 'bodo še pomerili « vrstni .red brzoturnir ja ie '*■
sprejeli za svoja, saj jim je prinesel sina Indijanke Kamiah.
Ameriški letalski film »Hitrejši od zvoka"
Lete 1943 je PUBp ped se- _	--------
znanil svojega prijatelja	Jca! Ali je treba, da zapuščate
Garhwaita s hčerko gnanega	Wfo (ako gramo(no?« Franc.
konstruktorja letel Tonj tn ^ k, je ravno zapi[a,a fVo/ Susan sta se poročila i«'	kovček, je prenehala s svojim
Tony odkril, da j g	delom in vprašujoče pogledala
padi nov Up letala ki 1bo h - g0Jp0 ,Pta^kali /c nadalje-
brateChrlstopher je postal le-! rim^bohn^ančno^Ke^Francka talec, a se je pri svojem prvem rlm bo,l natančno?* Ker
poskusnem letu ponesrečil in , »e vedno ni razumela e gospa ubil Po voini ie še Tonv po- zavPl,a: 'Moja platinasta zapest-sS ikumi pilot v Garwaito- nical* Francka je skomignila z vi letalski tovarni. Prvi tip no- ramen, In se odpravljala na pot. ve ga Prometeja I. bo preizkusil Tony. Tast je bil srečen, Susan pa je sovražila očeta, ker se je bala za moža, ki se je ves posvetil načrtom in poizkusom z novim letalom. Letalo je bilo zgrajeno in bi letelo hitreje od
ParJmiV»Ttrm doma in z igralci Rotar 15 t.. Jeriha 12 t., Svetina Želimo jim t0,5 L. Baus 10 t.. Glavič st. 7 t.
dvojni uspeh. Prvo- ta drugo- itd.
izkazano požrtvovalnost.
Mama, sestri Anica in Mici
z družino Glavač
Franckal Vi ste ml ukradli zapestnico, zato se vam tako strašno mudi Iz hiše. Gotovo ste jo že shranili pri kakšnem vašem »čednem* prijatelju. Do jutri opoldne bom čakala — drugače vas pa naznanim policiji!* zvoka, toda nenadoma je 'eks- ! Francka je odšla, pozdravila svo-nlodiralo Tonv je bil mrtev, jo gospodinjo s kratkim poklo-Susan je zbežala od doma k j nom z glavo — in ie /e bila na Peelovtm, kajti smatrala je, da ulici. je samo njen oče kriv tragične I Orugt dan je dobila Franckina moževe smrti Ko bi imela biti I gospodinja pismo In začela b ra-najloolj srečna, pričakovala 1e tl: »Spoštovana gospa! Ko tosie otroka' jo je zadel najhujši bral! lo pismo, me ne bo več .«
udarec ____ izgubila je dom in Dalje n/ prišla. Zakričala le In
moža John Rldgefleld je zgra- tekla Iz svojega stanovanja na dil novo letalo Prometej II.,: bližnjo policijsko postajo.
mogla slutiti, da bo dekle zaradi tega napravilo samomor!*
Policijski uradnik je vzel poslovilno pismo gospejine hišne in bral: »Spoštovana gospa' Ko boste brali to pismo, me ne bo več v našem mestu, marveč se vračam k svojim staršem na deželo. Zaradi zapestnice s' ne delajte skrbi; vaš gospod me je poslal z njo dan pred svorim odpo-tovanjem v zastavljalnico. Potreboval je denar za potovania. —
Z vdanim pozdravom Vašo vedno poštena Francka«
3 P
USODNA NAPAKA
»Ali si res dobil povišico plače?«
»Res je teko, a od vsega tega nimam nič. Imam namreč usodno napako, da med spanjem govorim, pa sem se svoji ženi izdal...«
PRI ZDRAVNIKU
»Ste se držali mojih navodil in vzeli vsak dan tri tablete, nato pa vsakokrat čašico konjaka?«
»Sem, gospod zdravnik, samo s tabletami sem za teden dni zaostal, s konjakom pa tri tedne prehitel!«
TUDI ON TO VE
»Zelo mi je žal. dragi tovariš, da sinoči nisem mogel priti na sejo. Toda verjemi mi, okoliščine, ki so nad mojo močjo ...«
»Razumem, razumem, tudi jaz sem oženjem!«
TRGOVSKO PODJETJE
LJUBLJANA
STRITARJEVA ULICA 7
telefon 23-374, 22-043, 20-138
čestita vsem rudarjem Slovenije in preko njih vsem ostalim delovnim kolektivom k
čestita svojim odjemalcem, dobaviteljem in vsem delovnim
kolektivom k
NOVEMU LETU 1954
m se obenem priporoča za. obisk v svojih poslovalnicah:
ter 'Im zeti še mnogo nadaljnjih uspehov v izgradnji socializma!
Z ŽELEZNINO:
»ŽELEZO«, Stritarjeva ulica 7 »KLADIVAR«, Zaloška 21 »OPREMA«, Gosposvetska 4 »IDEAL«, Wolfova 8 »PRI KOSI«, Miklošičevi. 15 »VERIGA«, Celovška 59 »OKOVJE«, Šentvid 91
S KOLESI IN KOLESNIMI DELI:
»KOLESAR«, Karlovška 4
Z ELEKTRIČNIM MATERIALOM:
»ELEKTROOPREMA«, Mestni trg 2 »SVETLA«, Gosposvetska 10 »ELEKTRA«, Cesta 29. oktobra 19
Z GRADBENIM MATERIALOM:
»CEMENT-OPEKA«, Šmartinska 21
S FURNIRJI IN VEZ. PLOŠČAMI:
»SLOVENIJA-FURNIR«, Gosposvetska 13.
DELOVNI KOLEKTIV IN UPRAVA
Navedene trgovine vam nudijo vsakovrstno železnino, stavbno in pohištveno okovje, orodje za obrt in poljedelstvo, štedilnike, peči, kuhinjsko posodo in ostale gospodinjske potrebščine, kolesa in kolesne dele, ves gradbeni, instalacijski in električni material. — Poslužite se potrošniškega kredita!
želita vsemu delovnemu ljudstvu Zasavja
SREČNO IN USPEHOV POLNO NOVO LETO m*!
Kulturna postrežba I
OKRAJNE
ZADRUŽNE
ZVEZE
CEUE
GRADBENO
vodovodne instalacije, kleparstvo, visoke in nizke gradnje
Telefon 22-68
TITOV TRG 7
Telefon 22-68
Pridružujemo se čestitkam vseh ostalih kolektivov in čestitamo vsemu delovnemu ljudstvu socialistične Jugoslavije k NOVEMU LETU 1954 ter se priporočamo za naročila
MNOGO SREČE IN USPEHOV V NOVEM LETU 1954
želita vsemu delovnemu ljudstvu uprava in delovni kolektiv
TOVARNE DOKUMENTNEGA
čistita vsem d lovnim kohk ivom
KARTNEGA PAPIRJA
* NOVEMU LET.U 1954
Radeče pri Zidanem mostu
DELOVNI KOLEKTIV IN UPEAVA
STEKLARNE
f
BORISA KIDRIČA
Rogaška Slatina
Splošno gradbeno podjetje
CEHI
želita vsem delovnim kolektivom socialistične Jugoslavije
srečno in veselo novo leto
želi vsem delovnim kolektivom, dobaviteljem in odjemalcem še mnogo nadaljnjih uspehov pri graditvi socializma ter jim čestita k
NOVEMU LETU
1954
Naj živi bratstvo in edinstvo narodov Jugoslavije
IZOLIRKA
LJUBLJANA ■■ MOSTE
TELEFON: 21-852, 20-557, 20-615 • BRZOJAV: IZOLIRKA - LJUBLJANA
PROIZVAJA:
BITUMENSKI IZDELKI:
Bitumenska strešna lepenka štev. 80, 120, 150, 200.
VROČI PREMAZI:
Bitumenska premazna masa za premaz streh;
Bitumenska izolacijska masa za izolacijo temeljev; Bitumenska zalivna masa za zalivanje granitnih, lesenih kock ter betonskih fug,
HLADNI PREMAZI:
Bitumenska emulzija A za cestogradnjo;
\ Bitumenska emulzija B za cestogradnjo in izolacijo;
»Ibitol« bitumenska raztopina za izolacijo temeljev;
»Ibitol« lak, zaščitni premaz za kovine in les;
Pasta za polaganje salonitnih streh.
KATRANSKI IZDELKI:
Katranska smola — zmehčišče po naročilu do 100° KS;
Katranska olja — karbolinej;
Naftalin;
Podometne bergman cevi & 11, 13,5, 16, 23, 29 in 36 mm.
TOPLOTNA IZOLACIJA:
Izolacijska (termalit) opeka 250 X 120 X 65 mm;
Žlindrina volna v balah 1 X 0,5 X 0,2 m;
Žlindrina volna v blazinah 3 X 1 m, debelina 40 mm — šivane; Žlindrina volna v blazinah 3 X 1 m, debelina 40 mm — nešivane. Izvedba montažnih izolacijskih del v temperaturnem območju od — 190° C do + 700° C.
Za strokovne nasvete se obračajte na podjetje!
Vsem svojim odjemalcem dobaviteljem in vsem delovnim ko ekttvom
čestitamo k NOVEMU LETU 1954!
>IZOLIRKA’ • LJUBLJANA - MOSTE
06 Novem letu 1954
čestita vsem svojim odjemalcem in delovnemu ljudstvu nase
socialistične domovine delovni kolektiv
Trbovlje - Hrastnik
Ul DIMIM A, Titova cesta 30
čestita svojemu delovnemu kolektivu ter vsem ostalim kolektivom okraja in Slovenije k doseženim uspehom ter jim želi
srečno in
novo
Nudimo barve in lake vseh vrst, razne kemikalije domače in
inozemske proizvodnje, potrebščine za sobne slikarje in pleskarje, vse vrste čistilnih sredstev in razne gospodinjske potrebščine.
Prav tako čestita vsem k novemu letu Rudarsko gradbeno podjetje v Trbovljah s svojimi obrati: Kičevo, Vareš, Bor, Prevalje, ki dela v sestavu rudnika T rbovl j e-Hrastnik.
Obiščite naš novi prodajni lokal na Titovi c. 1S1
ZA NOVO LETO 1954
BORBENI POZDRAV OB NOVEM LETO 1954
čestita vsem kolektivom v Sloveniji
pošilja vsem delovnim kolektivom naše socialistične domovine
kolek tiv
Giadbeno podjetje
AJDOVŠČINA
Vse sile za izgradnjo socializma!
MEHANIKA
S krepitvijo bratstva in enotnosti naših narodov in z uresničevanjem naših vsakodnevnih nalog prispevamo k izgradnji socializma. Posebej pa pozdravljamo delovni kolektiv CEMENTARNE v Trbovljah in se mu iskreno za-hvaljujemo za njegovo pravilno razumevanje in izkazano pomoč pri izpolnitvi družbenega plana MEGRADA v letu 1953.
Proizvodnja izdelkov precizne mehanike v Trbovljah čestita vsemu delovnemu ljudstvu Jugoslavije
NOVO LETO 1954!
IZDELUJE:
laboratorijske tara in ročne tehtnice, lekarniške tehtnice, stoječe in ročne, žitne merice,
stiskalnice za supozitorje, Kramerjeve opornice »Isis« risalne aparate, električne prostovodne spojke, ročaje za pohištvo itd.
MS*.
‘hi ..	-
k u X	% \ ^
ms