320
Splošni pregled.
polno slovansko srce ne utriplje več, da so za večno zasnule njegove prosvetljene, vedno in vedno za napredek naroda delujoče misli! In skoro obupujemo, ako motrimo razmere tam doli, ako gledamo, kako nedostaje na slovanskem jugu prepo-trebne sloge, kako nedostaje politiške dalekovidnosti, kako nedostaje istinite ljubezni do osirotelega naroda! Kakor katastrofa se nam zdi spričo vsega tega smrt Stross-maverjeva! . . . Zatonila je zvezda in nastala je tema! Tam doli na jugu se vrši nekaj, na obzorju se kopičijo preteči oblaki, zgrinjajo se bolj in bolj, a videti je, kakor bi tega nihče ne opazil, kakor bi nikogar ne vznemirjale pošastne sence . . . Naj bi nas iztreznila velika izguba! Naj bi se spričo nesreče, ki nas je zadela, oklenili vsi Jugoslovani tesneje drug drugega, združili se v pravičnem boju zoper sovražne moči, ki delujejo na tihem, zavratno, a z železno energijo in neomajno doslednostjo! Naj bi nas edinil in bodril, naj bi vsekdar čuval nad nami duh velikega Strossmaverja! —
Večna slava njegovemu spominu!
Janez Trdina, Nestor naših živečih pisateljev, bo praznoval 29. maja svoj petinsedemdeseti rojstni dan. Opozarjamo na članek, ki ga prinašamo tem povodom iz peresa g. dr. Fr. Derganca, ter pripominjamo, da bode temu uvodu sledil lastni ži~ votopis Trdinov, ki ga pozdravijo vsi čitatelji „Zvonovi" gotovo z velikim veseljem. Dičnemu našemu Trdini kličemo iz dna srca: Še mnoga leta!
. „Društvo slovenskih književnikov in časnikarjev" se je definitivno ustanovilo. Za predsednika je bil izvoljen „Zvonov" urednik, v odbor pa gg. Miroslav Malovrh, Fran Govekar, Anton Trstenjak, Rasto Pustoslemšek, dr. Drag. Lončar, Jo s. Kostanjevec, J. Dimnik in Makso Cotič; za njih namestnike gg. dr. Iv. Oblak, Ant. Ekar in Cvetko Golar. V nadzorstvo so bili izvoljeni gg. Ante Beg, Jo s. Regali in Ivan Rozman, v razsodišče pa gg. dr. Iv. Tavčar, dr. Danilo Majaron, dr. Konrad Vo-dušek, Anton Dermota in E. Gangl. — Naj bi dobilo mlado društvo mnogo dobrohotnih zaščitnikov, da bi bilo tern preje v položaju, vršiti svoj blagi in plemeniti namen!
Vega v inozemstvu. O Vegovem životopisu gospoda stotnika Fridolina Kaučiča, ki je vzbudil pozornost, kakor smo že poročali, v Francozih in Italijanih, je prinesel zdaj še ruski vojaško-strokovni list „Artillerijskij Žurnal" j ako simpatično oceno, v kateri se poudarja tudi, kako velikih zaslug si je pridobil naš Vega na polju matematiške znanosti in kako velik je bil njegov vpliv na razvoj in izpopolnjenje avstrijske artiljerije.                                                        —š—
Friderik Schiller. Kakor smo že omenili v prvi letošnji številki našega lista, poteče dne 9. maja 1.1. sto let, kar je preminil največji nemški dramatik Friderik Schiller. Prav je, da se Nemci spominjajo tega dne in prav nič jim ne zamerimo, ako proslavljajo ob tej priliki svojega velikega genija, in sicer tem manj, ker so tudi nam cesto razgrevala dušo njegova od svetega ognja za svobodo prešinjena dela. Odločno pa moramo protestovati zoper to, da se hoče v deželah z mešanim prebivalstvom zlorabljati spomin velikega Schillerja v politične namene, kakor n. pr. na Koroškem, kjer nameravajo zgnati ob omenjeni stoletnici slovensko šolsko mladež skup, da bi proslavljali — ne Schillerja, temveč nemštvo ter cepili strup renegatstva v mlada, neizkušena srca. Take profanacije Schiller ni zaslužil, kakor tudi ti Nemci velikega pesnika pač niso vredni!
Don Juan Valera, ki je bil na glasu največjega sedanjega pripovednika španskega, je dne 12. aprila umrl.