Cenn 38 Din za celo leto. Za inozemstvo 60 Din. Posamezna številka I Din. V inseratnem delu vsaka drobna vrstica ali nje prostor '0 Din. Izhaja vsako sredo. Spisi in dopisi naj se pošiljajo Uredništvu »Domoljuba«, naročnina, reklamacije in inserati Uprnvništvu »Domoljuba« v Ljubljani. Naš prvi ban. Slovenija je dobila svojega prvega bana v osebi gospoda inž. Dušana Serneca, vseučiliškega profesorja v Ljubljani. Slovensko ljudstvo je sprejelo ta odlok Nj. Veličanstva kralja z največjim zadovoljstvom. Novi ban je znan javni delavec. On je bil svojčas desna roka pokojnega dr. Evgena Laiiipeta, ki je začel z velikopolezno elektrifikacijo bivše Kranjske. Kot izvrsten strokovnjak ter mož, ki ima izredno veliko smisla za ljudske potrebe, je vodil in izpopolnil veiiko elektrarno na Završnici in po vojski takoj je začel z velikimi načrti, kako elektrifikacijo še razširiti. Veliko je pozneje delal za gospodarske potrebe našega ljudstva 'cot poslanec bivšega Jugoslovanskega klufca, zlasti pa je kot minister za javna dela izdelal najmodernejši načrt cestnega zakona. Kar danes Slovenija potrebuje, je zlasti izvedba širokega gospodarskega programa. Kmetijstvu je treba dati novega pogona in nove smeri, take, ki odgovarja prav posebno našim slovenskim razmeram. Naše kmetijstvo se mora v prvi vrsti temeljito in splošno lotiti tistih strok, ki se pri nas rentirajo, opustiti ali vsaj znatno omejiti pa tiste, ki pomenijo samo izgubo. Treba je način kmetovanja zmodernizirati — to se pravi donosnost vsake stroke glede množine in kakovosti čimbolj zvišati in lo s čim manjšimi sredstvi. Za to pa je treba mnogo poduka in zopet poduka, treba je mnogo vzornih kmetij. Vso to pa ne bo šlo brez dobro premišljenega in odločnega vodstva iz središča. In baš tu čakajo novega bana ogromne naloge. Istotako je pri nas treba gledati na celo vrsto delavskih potreb. V velikih delavskih centrih je odprto vprašanje delavskih stanovanj, delavske higiene, delavske izobrazbe, skoro povsod tudi delavskih plač. Treba je zamašiti vire delavskih zajedalcev, med katerimi zlasti alkoholizem in jetika stalno glodata na korenini delavskega zdravja. Vse te naloge postajajo toliko večje, čim bolj se nasa dežela industrializira. „ . Je pa šo polno drugih silno važnih in nujnih gospodarskih vprašanj, ki čakajo rešitve. So to naše ceste, ki ne zadostujejo več za današnji in prihodnji tujski promet, od katerega si po pravici obetamo velikih in stalnih dohodkov. So to naši gozdovi, ki izginjajo pod sekiro nekaterih brezvestnih špekulantov. Naša dežela postaja kras, kar pomenja skoro popoln gospodarski propad. Je to naše zadružništvo, ki potrebuje polne podpore in svobode za nemoten in zdrav razvoj. Zadružništvo je najmočnejša opora našega kmetskega in delavskega gospodarstva. In vprav oblast ima prvi interes na tem, da oba dva ta stanova gospodarsko čimbolj okrepi. In tako naprej. Novi gospod ban je že mnogokrat v svojem javnem delovanju pokazal, da ima čut in smisel za vsa ta velika vprašanja. HA j II N 0 V I 0 A in ker mu nova odredba o banih daje v tem smislu tudi veliko moč, smo prepričani, da je baš sedaj prišel tas, da se bodo začela vsa la vprašanja reševati dosledno in vztrajno. Bog blagoslovi delo gospoda bana! Res douro 2t jesenske in zim?ke obleke, suknje ter perilo dobite najugodnejše pri OhfiHIintCl IU Sioveiltlo - UUUliana. Miklošičeva cesla 7. — Državni uradniki s predložitvijo legitimacije dobijo ugodne plačilne pogoje Novice iz Beigrada. Spomenica kmetijskih organizacij. Jugoslovanske kmetijske organizacije so poslale potom svojih zastopnikov kmetijskemu ministru spomenico, v kateri navajajo svoje predloge glede prenosa poslov poljedelskega ministrstva na posamezne banovino. Žrebčarne naj se oddajo banovinam. Dalje naj pridejo v območje banovine gotove šole, n. pr. zadružne. V spomenici poudarjajo, da se kmetijski krogi trdno nadejajo, da se bo kmetijstvo zelo dvignilo, ako bo spadalo v delokrog posameznih banov, da se bo odslej bolj krepko gojilo, in sicer tako glede programa kakor glede- proračuna. Dalje poudarjajo svojo zadovoljnost, da se je skrb za kmetijstvo postavila na tako široko podlago ker pričakujejo, da bo državna kmetijska uprava sirokogrudna, kar se tiče uradnistva, programa in sredstev. Novi bani. Vsi bani so potovali v Belgrad, da po-lože prisego, nato pričnejo z urejevanjem banovin v smislu zakona o upravni razdelitvi države. Dokler banovine ne bodo urejene in samouprave likvidirane, ostanejo tudi veliki župani še na svojih mestih. Važno sia društva in hišne posestnike. Zakon o razdelitvi države na 9 banovin vsebuje nekatere nove določbe glede zastav. Prva je ta, da se smejo poslej v vsej državi razobešati samo državne zastave. Srbske, hrvatske in slovenske tro-bojnice ne smejo več vihrati raz hiše. Kadar je državni praznik (Ujedinjenje in rojstni dan Nj. Vel. kralja) morajo vsi hišni posestniki po mestih in trgih (vasi zakon ne navaja) na svojih hišah razobesiti drž. zastave. Kdor bo to opustil, bo policijsko kaznovan. Novi zakon o upravni razdelitvi zahteva tudi, da ne sme nobeno društvo ali organizacija imeti plemenskega ali verskega naslova in društvene zastave s plemenskimi barvami, če bi to nasprotovalo narodnemu in državnemu edinstvu. Kako se bo to razlagalo, še ni jasno. Gospodinje - stara pesnica je, da se kot nekdaj, tudi še danes najbolje pere le z milom. Zavedajte se, da nobena stvar ne pere tako temeljito in poleg tega povsem neškodljivo, kot mito. Da pa bo milo v celoti res izrabljeno samo za pranje, omehčajte vodo z navadno sodo. Ne pozabite tudi na to, da pri Vašem trgovcu dosledno zahtevate pravo terpentinovo milo »GAZELA«. Napravite en sam poskus in uverili se boste, da tfovorimo resnicol 2l tssag^iaitBMBaaMMecMggMiTivliJHrimiKri »H—— isat Ilirsko slavie v Lfubišani Letos je prešlo 120 let, kar je francoski general in slavni vojskovodja Napoleon Bonaparte prvič zavojeval slovenske dežele ter jih potem združil v samostojno provinco Ilirijo. Stari ljudje še pomnijo ustno izročilo, ki o Francozih, ki so bili v naših krajih parkrat po nekaj let gospodarji, ve povedati marsikatere dobre stvari. Slovenci smo na primer z Ilirijo postali prvič po dolgih stoletjih nekako bolj svobodni in vsaj deloma združeni v eno pokrajino. Napoleon je dal v Iliriji združenim slovenskim deželam zadostno veljavo in samostojnost. V šole je bil prvič v zgodovini vpeljan slovenski jezik kot učna snov, govorilo se je celo o slovenski univerzi v Ljubljani. Napoleon je odpravil tudi neenako mero pri sodniji in drugih oblasteh v deželi. Grofom so bile vzete njih stare pravice. Pred gosposko so bili vsi enaki, nihče ni iinel več veljave. Kmet ni bil več samo tlačan graščaku, bil je toliko vreden, kot vsi drugi stanovi. Doba Napoleona irt Ilirije pa ni bila večna. Zvezda slavnega Francoza je zatem-nela, vse se je možu zrušilo v nič. ^Zapustil je s svojo armado tudi slovenske dežele, oblast nad nami so spet prevzeli stari oblastniki, ki so Slovencem vladali še celo stoletje prav do postanka sedanje naše države, Jugoslovaje. To nedeljo so se vršile v Ljubljani velike narodne slovesnosti v proslavo zgoraj omenjene 120 letnice velikega zgodvinske-ga dogodka. Iliriji je bil tudi odkrit lep spomenik iz mramorja. Slovesnosti so se vršile v soboto zvečer in v nedeljo dopoldne. Udeležila se jih je tudi naša in francoska vlada, četa vojaštva ter vsa kulturna društva in šolska mladina v Ljubljani. V soboto je bil zvečer razsvetljen ves grad nad mestom. Na tisoče žarnic je gorelo in povečavalo slavje. Na gradu so tudi igrale godbe, v gledališča pa je bila svečana akademija. V hotelu »Union« so priredili igralci ljubljanskega gledališča skupno z Glasbeno Matico lep spominski Napoleonov večer. V nedeljo dopoldne se je po mestnih ulicah vršil dolg sprevod k Napoleonovemu spomeniku in potem še k spomeniku našega pesnika Vodnika. Na obeh krajih so bili izrečeni primerni govori. Spomenik Iliriji je odkril ljubljanski župan dr. Puc. Spomenik je krasno delo našega mojstra Plečnika, ki bo počasi preobrazil vso Ljubljano. Ves trg, kjer spomenik stoji, so za pol metra do en meter znižali, prostor zravnali in zasadili z nasadi. Prostor okoli cerkve v Križankah bo sedaj eden najlepših v Ljubljani. d UmeSčena sta bila dne 9. okt. 1929: g. Jožef Vrankar, župnik na Mirni, na župnijo Duplje pri Tržiču in g. Jakon Širaj, kaplan pri D. M. v Polju za župnika na Mirni. d Pogajanja med nami in Bolgarijo so bila začetkom oktobra v Pirotu zaključena. Kolikor znano, je bil dosežen ugoden Kmetje! Pristopajte h Kmetski zvezi. Vsi kmetje morajo postati člani Kmetske zveze. Vsak član bo prejel tudi koledarček Kmetske zveze. sporazum glede raznih obmejnih vprašanj, zlasti glede na promet na dvolastniških posestvih in glede varnosti na meji. Sporazum bo seveda še predložen obema vladama v odobritev. — Te dni smo uredili podobna vprašanja tudi z Madžarsko. d Za direktorja Agrarne banke je bil od upravnega odbora postavljen Slovenec dr. Janko Hacin. d Zeraske ostanke pokojnega školia dr. Mah niča bodo prenesli iz zagrebškega pokopališča v cerkev sv. Franje Ksaverskega. To se bo zgodilo 3. novembra in bo tedaj v Zagrebu več škofov. Katoliške hrvatske organizacije pripravljajo za ta dan velike slovesnosti. d Podpisi uradnikov. Stara resnica je, da so se nekateri uradniki na raznih listinah tako podpisovali, da nihče razen sc-tovarišev ni vedel, kdo je podpisan. Zdaj bo te prakse konec, zakaj iz predsedništva vlade je šla rta vsa ministrstva okrožnica, da mora biti vsak podpis uradnika, kjerkoli se nahaja na državnem aktu, tako čitljiv, da ga lahko prečita vsak. d Za jugoslovanski baker se zanimajo Angleži. Ustanovila se bo jugoslovanska družba z angleško glavnico, ki bo delovala zlasti v zaječarski pokrajini, nedaleč od bakrenega rudnika Bora. d Železniška proga Rogatec—Ki apina bo, če kaj posebnega vmes ne pride, 1. novembra t. 1. izročena prometu. d Angleški mornarji pri katoliški službi božji. Vselej, kadar priplove kaka angleška bojna ladja v-dalmatinsko pristanišče Gruž, se podajo angleški mornarji katoliške vere ob nedeljah v tamošnjo cerkev k službi božji. Domačini hvalijo pobožno vedenje angleških mornarjev, od katerih ni nihče brez rožnega venca ali masne knjižice. d Objava osnovnošolskega zakona sc jc odložila, ker je baš te dni bil na dnevnem redu zakon o razdelitvi države na banovine. Treba še to in ono prej urediti, ker bodo imeli bani veliko oblast tudi v šolskih vprašanjih. d Carinarnice dajejo letos več, kot je bilo v proračunu. V zadnji tretjini meseca Gotove obleke in površne sukate! Da ustrežem mojim odjemalcem in jih obvarujem nepotrebnih potov 1n stroškov, sem vpeljal nov naiin prodaje oblačilnega blaga. Vsak, kateri nima svojega krojača, ali ni ž njim zadovoljen, lahko p" meni izbere blago — in dobi v 6 dneh zgotovljeno obleko po najnovejši modi, ali pa po svojem okusu-Cena gotovi obleki bo cenejša, kot povsod drugod — za to jamčim. Jamčim pa tudi za dobro izdelavo in dobro podlagol! Vpeljal sem tudi vse vrste usnja — po znižani ceni. Pridite in prepričajte se, IVAN A. GROSEK trgovina z mešanim blagom — TREBNJE septembra so znašali dohodki glavnih carinarnic kakor sledi (v mil jomli Din): Belgrad 8.7, Zagreb 11.8, Novi Sad 9, Ljubljana 10.3. Dubrovnik 3.65, Skopje 1.9, Split 1.1. Od 1. aprila 1929 do 30. sep; tembra 1929 so znašali celokupni carinski dohodki 781 milj. dinarjev. V istem obdob u 1. 1928. so dosegli ti dohodki 819.7 milj dinarjev. Letos je bilo v proračunu za do bo od 1. aprila do 30. septembra pn-u.uo- naslednji: dravska banovina ing. Dušan Sernec Savska: vseuci-Hšk profesor dr. Josip šilovic Vrbaska: Si minister Svetislav Milosavljevic. Primorska: dr. Ivo Tartaglia, podžupan v Spli-tu Drinska: Velimir Popovic, m mster v p. Zetska: Smilianič Krsta, general v p. Dn- uavska: Daka Popovic, bivši minister. Moravska: Djordje Nestorovič, drž. svetnik v p. Vardarska: Živojin Lazi6, pomočnik ministra notranjih poslov. d Za podbana dravske banovine v Ljubljani je bil imenovan g. dr. Otinar Pirkmajer, ki je bil svojecasno veliki župan v Mariboru. .... , , . d Zena z odprtimi ocm \e povestmi« Stran 500. BmCCBUVC začne izhajati v Slovencu 23. t. m. Novi naročniki dobijo od tega dne pa do konca oktobra Slovenca brezplačno, če plačajo potem ?.a november. Naročnina mesečno Din 25. Naslov: Uprava Slovenca, Ljubljana. d Lep grozd. V vinogradu posestnika Janeza Barbiča v Banovcu-Sv. Križ pri Kostanjevici na Dolenjskem je trta (črnina) redila letošnje leto krasen grozd, je tehtal odtrgan 140 dekagramov. Redek slučaj. d Kako poročajo?! Naši bralci so po-ičeni o zadružni razstavi, ki je bila ob priliki jesenskega velesejma v Ljubljani. Razstavile so tri zadružne zveze. Najmočnejša je Zadružna zveza v Ljubljani. Njen predsednik je dr. Korošec. Ima dejansko že 572 članic in je seveda tudi največ razstavila. Toda Kmetovalec* je prinesel o tej Zvezi, ki ima ogromno večino kmetskih zadrug učlanjenih, z razstav celih 5 vrstic, to je ravno toliko kot o Zvezi gospodarskih zadrug, kjer je predsednik Anton Kristan in ki ima 42 zadrug. O Zvezi slovenskih zadrug pa je 24 vrstic in vendar je tam včlanjenih le 157 članic (31 od teh v Ljubljani). Ali je tako poročilo objektivno? In vendar bi moral biti Kmetovalec-; kot strokovno glasilo Kmetijske družbe v vseh svojih poročilih vzvišen nad vsemi strujami in bivšimi strankami. d Spet ena! Vsa Nemška Avstrija je bila pretekli teden po koncu. Zvedelo se je o silnih izgubah, ki jih je napravila ena največjih dunajskih bank z imenom Boden-kreditanstalt. Vladi se je z ogromnimi žrtvami posrečilo, da je preprečila konkurz, vendar znašajo izgube delničarjev čez SO milijonov šilingov t. j. 640 milijonov Din. Vsa izguba pa je po zatrdilu poznavalcev razmer do 2G0 milijonov šilingov. Banka se je zašpekulirala z raznimi podjetji, ki niso nesla. Skušala se je rešiti tako, da je lovila denar na vseh koncih in krajih, pa vse ni nič pomagalo. Kdor je hotel visoko obrestno mero za naložbo, ta jo je dobil v tej banki. In takih, ki vprašajo pri vlogah prej po obrestni meri kot po varnosti, je zmeraj dovolj. Raje nese denar v tuj kraj, kot bi ga naložil doma, kjer ve, da je varno. V Nemški Avstriji bo sedaj marsikoga izučilo, kam naj nalaga denar. Ali bo koga tudi pri nas? d Za častna občina je imenoval občinski odbor v Tolstem vrhu g. Ivana Goriča-na, župnika v Špitaliču in g. inž. Jos, Zidan-ška, kmet. referenta v Mariboru. d 70Ietnico je proslavilo mariborsko bogoslovje 13. in 14. oktobra 1929. Slavnostni govor je imel dr. Hahnjec. Najpopolnejši Šivalni stroji ea Uvilj«, kroilčt in čevljarja ter ze vtek dom. fredcB e) nabavit« •trot, ogieito ti to izrednott pri tvrdkj L. Baraga, Ljubljana Sclenbnrg ut. 6 Brezplačen pouk. 15 letno Jamstvo. d 22 oseb so znprli v Ormožu, ker so ponarejali 1000 dinarske bankovce, oziroma dajala ponarejevalcem zaščito. d Zrakoplov 110 zvezo Zagreb—Gradec Dunaj in obratno so otvorili 9. oktobra. Potuje se lahko vsak dan. d Novo veliko tovarno za čokolado namerava zgraditi v Zagrebu svetovna tvrdka Talmone, ki razpolaga s 300 milijoni frankov kapitala. d Število študentov na belgrajskem vseučilišču je letos za 1976 dijakov večje kot lani, ko jih je bilo 6320. d 33 slučajev škrlatinke je nastalo meseca septembra v Zagrebu. V prvem tednu oktobra pa je zopet obelelo 17 otrok na tej nevarni bolezni. d 250.000 Din je zadel v državni loteriji ubogi in bolni vojni invalid Gjoko Mrvaljevič iz Nikšica. d V Kamni gorici je preminul župan g. Jožef Špendov. Star je bil komaj 49 let in vedno pošten in zaveden katoliški mož. Naj počiva v miru! d V ljubljanski bolnišnici je umrla po dolgem trpljenju učiteljica gospa Josipina Zakrajšek, roj. Verce, sestra gg. župnikov v Žabnici in na Jančah. Bog daj večni mir! d Umrl je v Metliki Američanom dobro znani Jožef Obranovič. d Ob vrelju mošta je preminul v Stari Palanki v kleti neke gostilne 15 letni Spa-soje Janjič. Dečka so zastrupili plini, ki jih je razvijal mošt v sodih. 15 letni Janjič jo bil vajenec pri gostilničarju in mesarju Ko-jiču. Kojič je naročil fantu, naj od časa do časa pogleda v klet k sodom, kako je kaj z moštom in če vre v redu. Dečko se ie zgodaj zjutraj spomnil, da je prejšnji večer pozabil pogiedat v klet. Šel je torej v klet, kjer so ga pa strupeni plini omamili in je kmalu nato umrl. d It; avtomobila je padla 23 letna služkinja Neža Bezenšek, zaposlena pri nekem gostilničarju v Gaberju. Je dobila zelo težke, smrtnonevarne poškodbe. d Voz električne železnice je do smrti povedi v Splitu Anko Uvodič, delavko v tvornici Majdan. d Vlak je odtrgal glavo 21 letnemu Antonu Trampužu, sinu tesarja na Viču pri Ljubljani. d Ker jc odpovedala zavora. Pretekli teden je peljal Baškovč Franc, posestnik in župan na Čatežu ob Savi, z domačimi konji drva iz svojega gozda. Spremljala sta ga hlapec in sin. Na klancu blizu Urzlave vasi je nenadoma odpovedala zavora. Baškovč, ki je vodil konje, je padel pod voz tako, da je bil povožen na obeh nogah. Sinu in hlapcu se je posrečilo konje z vozom ustaviti in sta nato težko poškodovanega Baškovča spravila domov, odtod pa v brežiško bolnišnico. d Plin ju je zadušil. Zelo pretresljive smrti sta v nedeljo zjutraj umrla 20 letni Ivan Bizovičar iz Šiške in 24 letni Janez Berčič iz Črnuč. Prvi je bil kot mehanik, drugi kot delavec uslužben pri tvrdki Jugo-Steyer v Šiški. Oba sta imela nočno službo in sicer je njuno delo obstojalo v čiščenju in popravilu mestnih avtobusov. Usodno noč sta po opravljenem delu legla okrog treh ponoči v avtobus, ki je stal v garali. Prej sta avtobus ogrela s tem, da sta za 500 različnih strojev — 114 pregledov Proizvajanju svetovno znnnilt britvic Gillette sluft 500 različnih strojev — nekateri med njimi delujejo '/,„o mm natančno. In 4 od I) /iri izdflo vanju Gillette zaposlenih delavcev so določeni za nadziranje rezil. S takimi obratnimi sredstvi in metodami si je Gillette pridobilii — svoj univerzalni slours. (jkllette ' kratek čas užgala motor. Potem sta zaspala na r\'f -ikih sedežih, od dela močno utrujena ter se nista več prebudila. V spanju sta namreč usrkavala stiupeni plin otl izgorelega bencina v motorju ter ju je ta plin usmrtil. Zjutraj ob šestih so ubogi žrtvi našli mestni šoferji, ko so hoteli z avtobusom ven na prego. Poklicali so zdravnike ter rešilno postajo, toda bilo je že prepozno. Vse injekcije in več kot dve-j urno trudapolno umetno dihanje ni pcma-: galo, bila sta mrtva. Oba sta bila v tovarni j šele po nekaj mesecev zaposlena. Bizovičar je bil še fant, Berčič pa je bil komaj dve leti poročen in zapušča mlado ženo in poldrugo leto starega otroka. Lastnik tvrd-ke je obe žrtvi dela na svoje stroške pustil prepeljati na njih domova. Bizovičarja že v nedeljo v Šiško, Berčiča pa v ponedeljek popoldne na Črnuče. d Grozna avtomobilska nesreča se je dogodila te dni na državnem mostu v Mariboru. S hitrostjo 80 km je privozil do mostu avtomobil trgovca g. Fr. Vrhunca, ki je tudi sam šofiral. V trenutku je počila pnevmatika in avto je z nepopisno silo priletel v železno ograjo drž. mostu. V velikem loku sta potniki — 48 letna Anica Pirnat, soproga vpokojenega profesorja in 38 letna Josipina Cerkovnik — frčali iz avtomobila preko ograje v globino. Obe sta bili takoj mrtvi in strašno razmesarjeni. Na razvalinah avtomobila na mostu sta obležala Franc Vrhunec in bivši davčni oficijal Janez Cerkovnik. Cerkovnik je že podlegel v bolnici poškodbam, Vrhunca pa so operirali in bo težko kaj ž njim. d Voz je šel čez trebuh kovaču Francetu Petriču iz Prečne. Z žage je peljal obreske; po klancu pri kanclijski bolnici navzdol je zaviral, se pri tem spotaknil in padel pod voz, V par urah je Petrič izdihnil v bolnici. d Sršeni so zanetili ogenj. Za slemenom nekje pod streho v Kopravnici pri Raj-henburgu so si sršeni preskrbeli svoje ognjišče. Ko pa so jih neke noči te dni hoteli pregnati in zatreti vso rumeno rodbino vešči pokončevalci škodljivih žuželk — z najhujšo elementarno silo t. j. z ognjenr, so begajoči sršeni s svojimi gorečimi perut-Icami na več mestih pod streho v krmi za-neiili ogenj, ki je upepelil hišo in shrambo do tal. Prebivalci hiše, v sladki nadi, da s,o se oprostili sovražnikov, so si rešili komaj golo življenje; vse drugo jim je zgorelo; škoda znaša nad 50.000 Din. d Vinski hram je zgorel v Solnčniku posestniku Francetu Korošcu iz Grobelj pri Št. Jerneju. Sreča, da Korošec še ni bil obral grozdja. d Požar je upepelil Štihovim na Idin-scini pri Novem mestu dva poda, napolnjena 7. mrvo itd., živinski hlev in svinjak. d Ogenj je izbruhnil ponoči v Ločni pri Novem mestu ter uničil hišo in gospodarsko poslopje posestniku Jermanu. Tudi živina je poginila. d Požar. Iz Polja pri Vodicah se nam poroča: V sredo 9. okt. opoldne je strela udarila v kozolec pos. Mane Žumer, ki je bil popolnoma založen s semensko deteljo in ajdo. Le takojšnji požrtvovalnosti va-ščanov in domačega gas. društva, ki je takoj stopilo v akcijo in ogenj omejilo, se je zahvaliti, da ni pogorel cel kozolec, iu da se ogenj ni razširil na gospodar, poslopja. d Iz pušie je pobral denar neznani uzmovič v župni cerkvi v Trbovljah. d Zmrevarieno truplo posestnika Rudolfa Kanclerja iz Sv. Križa pri Mariboru, so našli na kamniški občinski cesti pri Mariboru. Vrše se stroge poizvedbe, ker gre očividno za zločin. d Za gospodarjem skočil v vodnjak. V Crvrnki pri Vršcu so potegnili mrtvega iz vodnjaka delavca Becija. Obenem z gospodarjem so potegnili mrtvega iz vodnjaka tudi njegovega psa, ki je skočil za ponesrečenim gospodarjem in utonil. d Vračajo se stari časi -.. Kdo se ne spominja na »Domačega Prijatelja«, ki ga je izdajala pred vojno Vydrova tovarna v Pragi? Saj je list prihajal skoraj v vsako hišo. - Podoben list bo začela izdajali s 1- novembrom znana Pražarna » 2IKA«. List lahko prejemajo po pošti popolnoma zastonj vsi, ki kupujejo »Žiko« v katerikoli trgovini. Kdor želi prejemati list, naj torej takoj sporoči svoj naslov na: Pra-žarna »Žika«, Ljubljana, Vič. d Ob pričenjajočem se poapnenju krvnih cevi navaja raba naravne »Franz-Jcsef« grenčice k rednemu odvajanju in zmanjša visoki pritisk krvi. Mojstri v zdravilstvu priporočajo pri raznih starostnih pojavih »Franz-Jose!« vodo, ker zanesljivo in milo odstranjuje zastajanja v kanalu želodčnega čreva in lenivo prebavo ter milo ublažuje razdraženost živcev. »Franz-Jo-sef«-grenčica se dobiva v lekarnah, dro-gerijah in špecerijskih trgovinah,__ >Svojo glavo vam zastavim, da v štirinajstih dneh vse povrnem,« je dejal mlad lahkoživec nekemu oderuhu. »Jaz ne dam nič za prazne posode,« je ta odvrnil hladno. * Učiteljica (uči o vljudnosti): »Recimo, Ja sediš v tramvaju in so vsi sedeži zasedeni ko vstopi stara dama. Kaj boš storil, Tonček?.- Najbolj gotovo znamenje dobro oskrbovanega perila je, da diši kot svež gozdni zrak - dokaz, da pravo francosko ierpentinovo olje vsebuje Tonček: »Delal se bom, kot da drem-ljem« * Ona: »2e zopet piješ vino. Mar mi nisi obljubil, da boš pil samo tedaj, kadar se boš počutil bolnega.« , . On: »I, no, odkar sem ti ono obljubil, se vedno počutim bolnega.« Nekdo je prišel k zdravniku, da bi ga ozdravil jecljanja. »Ali vedno jecljate?« ga je vprašal zdravnik. »N-n-n-n-e, s-s-s-s-ammo k-k-k-K-adar V vsako hišo DomoMuba! 51 PO D 0 n 0 ¥ IN I .Spomenik padlim. (N'i>>ij« pri Kamniku.) V nedeljo, 6. t. m. smo pri nas odkrili spomenik vojnim žrtvam. V soboto so farni zvonovi ves dan pozvanjali, kakor je na kmetih navada, da zvoni mrličem. — Domačini so ves dan hodili na pokopališče in pridno čistili ter urejevali grobove. V nedeljo popoldan pa je imel bivši vojni kurat g. Bonač. kratek cerkven govor, potem je bilo darovanje za spomenik ter pete litanije. Po službi božji se je vršila prava slovesna blagoslovitev spomenika. G. kurat je s svojim lepim in vznesenim govorom izvabil marsikatero solzo iz oči njim, ki so jih v vojni ostavili možje in sinovi, bratje in ženini. Dontači pevski zbor je zapel nekaj žalostink, učenka-domačinka pa je recitirala lepo Gregorčičevo pesem »Pozabljenim . Govoril je še Ferd. Novak, ki je z nekaterimi izmed padlih govoril še zadnji dan pred njihovo smrtjo. Končno se je od padlih poslovil še 75 letni domačin F. Virijent, ki je vse padle prav dobro poznal. Duhovniki so odpeli še libero in od molili molitve za padle, nakar so se domačini razšli s sklepom, da se bodo svojih dragih spominjali v molitvi in pa da bodo lepi spomenik vedno krasili s cvetkami. Slovesne blagoslovitve našega spomenika se je udeležilo tudi sresko načelništvo in častniški /b'iz smodnišnic^ po clpr-s«,.. oiožili zelo lep venec pred njihov spomenik. V imenu vseh bojevnikov, ki smo se kolikor toliko srečno vrnili iz vojne na svoje domove, izrekamo prisrčno zahvalo vsem, ki so kakorkoli sodelovali pri tej slovesnosti. Naši padli tovariši pa naj počivajo v miru! Sadna razstava. (Stara Loka,) V nedeljo dne 20. oklobra 1920 se bo vršila v Stari Loki pri škofji Loki sadna razstava in si-i'er v dvorani pri g. Fortunocu v Binklnu št. 18. Razstava bo trajala samo on dan (od zjutraj do večera). Kmetovalci! Sadjarji! Obiščite lo veleko-ristno prireditev, ne zamudite prilike, da sc v po- ! drobnem seznanite z najboljšimi sortami domačega namiznega sadja. Ob priliki razstave bodo stro- I kovna predavanja odličnih naših pomologov. Ugodne zveze z vlaki iu avtobusi! Za mrzla in topla je- | dila je preskrbljeno. Vstopnina 3 Din za osebo. K i obilni udeležbi vabi odbor. j Loterija za Orlovski dom. ! (št. Janž pri Dravogradu.) j Naši Orli in Orlice si hočejo zgraditi svoj dom. Zalo prirejajo bogato loterijo. Srečka stane •"> l)in. Jn za teli 3 Din lahko dobiš radio-aparat, ali lepega konja, železni plug, moško ali žensko kolo, vrečo kave, sladkorja in riža, nadalje stenske in žepne ure, budilke, sestavne dele koles: gumijeve plašče, zračne cevi, svetilke itd. Vse to lahko zadenejo, če kupite srečko Orlovskega doma št. Janž pri Dravogradu. Naročite jih na naslov: : Orel • št. Janž pri Dravogradu. — Bog živi! '"java. (Iz Metlike.) Ker se raznašajo neke govorice, da sem v sredo dne 9. t. m. v šoli pred deco zabavljal proti državi, izjavljam: Otroci so me vprašali, ali ne bomo morda sedaj Hrvatje, ko je naša dežela prišla pod savsko l&f Mlekarstvo in ži1 sta temelja modernega kmetijstva I — Oprema mlekarskih zadrugpo^pe^ ______| cielnem tehniškem biroju . d. d. -- Seiaratorji in mlekarski stroji MflBfO - zvonimlrovn % banovino. Mislim, da smem in tudi Sem spovedal, ■ da to ne bomo, ker mi smo Slovenci in bomo Slo-j venci tudi oslali, ker nas nihče tudi silil ne bo, da ; bi bili kaj drugega. To sem rekel in to tudi smem reči, zakaj Njegovo Veličanstvo kralj Aleksander sam nam je iz-: rečno zagotovil v interviewu z angleškim časni-\ karjetn Fergusenom: r Kakor vas Angleže tudi dejstvo, da ste Britanci, ne dela manj Angleža ali ! Škota, tako bodo Hrvatje nadalje Hrvatje. Srbi j Srbi, Slovenci Slovenci. Vsi pa bodo ponosni, da so . Jugoslovani. Proti državi pa nisem izrekel prav nobene besede, zakaj preljuba mi je naša Jugoslavija, da bi jo hotel rušili Če pa je kdo doznal, da sem kaj ta-1 kega izrekel, pa izjavljam, da je zvedel moje besede docela predelane. — Hladuik .laucz, kaplan v Metliki. Pogosti požari. (Gabrje pri Brusnicah.) Naša vas je vsled pogostnih požarov vedno : bolj vznemirjena. V mesecu septembru so bili kar trije požari. 4. septembra okrog devetih zvečer je : pogorel vinski hram posestnika Jožefa Nose, Ga-. brje 30. Dne 13. septembra je pogorela bivša .Mrt-naceva hiša št. 17 z gospodarskim poslopjem vred. Tudi ta hiša, sedaj last gostilničarja Martina ; škodelja, je začela goreti okrog devetih zvečer. — 1 Tretji požar je bil PO. septembra okrog desetih do-i poldne. Pogorel je kozolec posestnik« Jožefa Nose, , Gabrje 39, ki so ga ob požaru hrama vendar-le rešili, čeprav je začenjal že goreti. Ljudstvo sumi kot i vzrok požarov zlobno maščevalno roko. Tudi v mesecu avgustu sta bila, kakor je Domoljub' že poročiti. v Oabrju dva pžare. Itbseiično z Jeiirc. (Ježica pri Ljubljani.) Najprej to, da je naš podjetni Doležal odpri svojo novo brivnico v okusnem lesenem paviljonu, , ki si ga je bil postavil ob Dunajski cesti poleg i : Štirna . Opozarjamo na inserat med oglasi dnnas-j nje številke ler podjetnega brivca priporočamo , vsem faranoni. — Izmed društev je zadnji čas zla-| sli agilen pevski odsek, ki je zadnjič priredil zelo ; uspelo pevsko zabavno prireditev. Prav posebno pn i se uveljavlja novi tamburaški zbor. Poleg njega I borno v kratkem najbrž dobili tudi godbo. In nove, i odnosno popravljene orgle v cerkvi nam obljub-I Ijajo. Nekaj »jurjev« je že zbral agilni Cesar v ta namen. — Dalje so v teh dneh pričeli s prvimi pripravami za zgradbo novega kopališča ob Savi. Kopališče bo tekom zime zgradil g. štirn. Božja pot in ples. ' Doli pri Grosupljem.) pri Grosupljem jc božjepotna cerkev sv. Lucije, kamor prihiti vsako leto ob žegnnnju roženvensko nedeljo velika množica ljudstva iz bližnjih in daljnih krajev. Prostorna cerkev je ob tej priliki polna pobožnih vernikov, skoro tretjina jih pa ostane nalašč zunaj, proč od cerkve, da sploh ni pri maši, Bogu napoti. To priliko sla izrabili dve gasilski društvi in sta priredili v Stari vasi, v tuji župniji oziroma na Lipoglavem veselico s plesom, kjer naj bi se ustavila lahkoživa mladina, ki se je vračala od Sv. Lucije domov. Domače gasilsko društvo s Police ni hotelo izrabljati božje poti za ples, ampak je nudilo romarjem le nekaj vina in kruha, kar je vse v redu. — Mislimo, da društvo, ki s pitjem in plesi vzgaja mladino, pač ne vrši svoje naloge. Saj menda noče nobeno veljati za pivsko in plesno društvo. SL1VOVK ', BRINJEVEC, FELINOVEC, RUM in IIRUŠEVEC si lahKo napravite z našimi esenci. - Steklenica za napravo 4-5 I žgania stane samo DIN 20'—, po pošti DIN 32'-. Točno navodilo na vsaki steklenici. Samo v drogerlji fl. Kane sinova, Ljubljana, Židovska ul.t PO SVETU Katoliška cerkev. s Papež proti sovražnikom vero in Cerkve. Sv. oče je sprejel 700 romarjev iz Polj. ske in je pri tej priliki ostro obsodil proti-versko delovanje gotove poljske družbe. Papež je rekel med drugim: »Sovražniki vsega dobrega, ki jih imenuje Kristus peklenske sile, ne spe med vami. Svobodomi-j selstvo, ki razširja povsod svoj pogubonos-ni vpliv, tudi Poljski ni prizaneslo.« Proti tej nevarnosti je končno priporočal sv. oče pazljivost in molitev. s Japonec — katoliški voditelj. Japonski admiral Jamamoto, tolmač francoskega jezika na carskem japonskem dvoru, se je odrekel tej službi zato, da bo lahko prevzel vodstvo japonske katoliške mladine, kateri posvečuje ta admiral vse svoje sile. Jama-j moto je šele pred nekaj leti postal kaloli-: čan. Nedavno je izdal oglas za vzdrževanje in razširjanje katoliškega vseučilišča na ' Japonskem, ki mu je država že priznala pravico javnosti. s Razno. Za misijone so zbrali Italijani 1. 1928. okrog 18 milijonov dinarjev. — Na , Holandskem hočejo obnovitev in poglobitev verskega življenja doseči z ljudskimi milijoni. Pred kratkim so v Heerlenu, kjer so največji premogokopi — tam so tudi mnogi naši rudarji — priredili misijonski teden, na katerem jc govorilo 75 misijonarjev. — Rektor zavoda sv. Hijeronima v Rimu dr. Jurij Madcrec je bil imenovan za hišnega prelata sv. očeta. Odlikovanje je g. rektorju osebno sporočil 93 letni kardinal Vanutelli. — Švicarji hočejo imeti svojega kardinala. Zadnje imenovanje Švicarja Mer-millota za kardinala se je izvršilo leta 1890. Ta je že črez dve leti umrl in od tistega časa Švica v rimski kardinalski kuri ji ni bila zastopana. — Tolovaji so do smrti izbili na Kitajskem tri katoliške misijonarji belgijskega rodu: škofa Trudo Janša in dva očeta frančiškana. Škof je na Kitajskem deloval žo 22 let. !ta!?i<*>. s Razno. 12.000 ljudi je izmenjalo na lastno pobudo«, kakor pravijo tržaški listi, svoj slovanski priimek. — Na Primorskem je sedaj le še okrog 80 slovenskih učiteljev; pred nastopom fašistov jih je bilo 800. — Od kapi zadet je umrl v starosti 82 let vpo-kojeni nacfiičitelj Franc Cicero v Gorici. — 25 letnico dela je obhajala Marijina družba v Knežaku. Vseh 25 iet je bilo sprejetih 550 deklet. — V Ležečah pri Divači so pokopali Frančiško Cerkvenikovo p. d. Mih-čevko. — 13. oktobra so slovesno blagoslovili novo cerkev v Brjah. — V bolnišnici v Yidmu je umrl 25. sept. kurat g. Pavel Je-lovčan iz Livka pri Kobaridu. Romunifa. s Oster spor radi regentsiva. V Romuniji vlada, ker je kralj mladoleten, regent-ski svet treh članov, ki so bili doslej: Buz-duhan, princ Nikolaj in patriarh Cristea. Prvi, Buzduhan, je umrl te dni na pljučnici. 1'reba mu je bilo izvoliti naslednika. Oba regenta Cristea in princ Nikolaj sta v za-»etku vztrajno zahtevala, da se izbere kot tretji regent kraljica-vdova Marija, kar pa je ministrski predsednik Maniu odklonil, čeprav sta grozila regenta z ostavko. Vršili so se dolgi razgovori, nakar je bil od senatorjev in poslancev z ogromno večino izvoljen za tretjega člana regentstva sodnik najvišjega sodišča Konstantin Sarateanu. Anglija. s Kongres angleške delavske stranke, ki ima sedaj, kot je našim čitateljem znano, vodstvo Anglije v svojih rokah, se je vršil te dni v Brihghtonu. Glavni govornik je bil minister Thomas, ki je razvil vladni program zlasti za javna dela v bodočih petih letih. Za razne ceste je proračunanih več kot deset milijard dinarjev. Za predsednika izvršilnega odbora delavske stranke je bila izvoljena ženska — Suzana Lavrenze. D * ska. s Kadar dejanja govore. Danski vojni minister Rasmussen jc predložil te dni zbornici načrt o popolni raozrožitvi Danske. Vojno in mornarično ministrstvo naj se odpravi. Namesto sedanjih 60 milijonov kron ;ca. 1 milijarda Din), ki jih na leto požre proračun za obrambo države, naj ostane le 18 milijonov. Za brambo notranjega miru na j ostane le četa 1600 vojakov in 700 mornarjev. Ta oborožena sila naj bo podrejena zunanjemu ministru. Vse trdnjave naj sc porušijo. Nemčifa. s Plačo, ne podporo naj dobi brezposelni. Nemški državni zbor je sprejel s 238 glasovi proti 155 zakon o zavarovanju za časa brezposelnosti. Delavstvo in uradniki morajo plačati gotov znesek za zavarovalnino in za slučaj brezposelnosti dobe popolno plačo, ne kot je bila dozdaj navada : podporo«. Drobne novice. Albanija je pretrgala diplomatske zveze s Turčijo, ker ta noče priznati samostojne kraljevine Albanije. Več kot 300.000 oseb je obiskalo doslej svetovaclavsko razstavo v Pragi. Stanovanjski zakon na Češkem so podaljšali do konca marca 1930. Več kot 4 milijone hektolitrov petroleja proizvajajo vsak dan Zedinjene države Amerike. Z brzino največ 40 km smejo vozili avtobusi v Berlinu. Za častnega meščana Ameriškega Nju-jorka so izvolili angleškega min. predsednika Mac Donalda. Članek o manjvrednosti »Zeppelinov« je napisal Mussolini v časopisu »Daily Ex-press"-. Poneverbo 2 milijardi lejev so odkrili v romunskem kmetijskem ministrstvu. (En lej je 34 para.) Dnevom v tednu so dali ruski sovjeti druga imena: n. pr. Marksov dan, Ljeninov dan itd. Židovsko republiko bodo ustanovili ruski sovjeti v Sibiriji ob reki Amur. Madjarski stražniki so prekoračili če-ško-madjarsko mejo in v borbi ranili enegg Čeha. Za 1.400.000 Din vrednosti so odnesli tatovi francoskem uposlaništvu v Berlinu, Sovjetski narodni komisarijat je potrdil načrte o sporazumu med Anglijo in Rusijo. Proti odpravi podmornic se je izjavila Francija. Za avstrijskega prosvetnega ministra bo imenovan profesor Srbik, za finančnega dr. Juh — dve pristno nemški imeni. Italijanski pravosodni minister Rocco se je pritožil, da tamošnji porotniki preveč oproščajo. Francoski državni predsednik Don-mergue in načelnik vlade Briand sta bila te dni v Belgiji zelo slovesno sprejeta. Češki uvoz čevljev v Nemčijo znaša 75 odstotkov vsega predmetnega uvoza. 20.000 stotov kokosovih orehov je zgorelo v ital. pristanišču Genovi. 30 milijonov Din škode. Razbojnika Habibulaha, ki se je polastil afganistanskega prestola, so pregnali. Macdonahl je odpotoval 10. oktobra iz Amerike domov. Francoski politik Herriot je izjavil v Berlinu, da bo Briand predložil v kratkem načrt za Zvezo evropskih držav. DR. IVAN HUBAD zobozdravnik v Škotft Loki v nedeljo zopet redno ordlnlra ar V VSAKO HIŠO »DOMOLJUBA«! 46 nmm Angora napreduje. An- ■e imenuje glavno mesto povojne turške republike. VlaJa se vnelo briga za zgradbo in olepšavo svoje prestolice. Ustanovila je posebno gradbeno ravnateljstvo za glavno mesto. To ravnateljstvo je sedaj najelo posebno posojilo v višini okoli 12 milijonov lir, da zgradi v bližini Angore urnelno jezero, da bi na Ia način poslala opolica lepša in živahnejša. Novo jezero bo 8 metrov globoko, 150 metrov dolgo in 43 me-Irov široko. Newyorška lajna policija. Zadnje lelo izkazuje policija v New Vorku dosti uspehov. Zahvalili se mora ravnatelju \Vhalenu, ki je organiziral posebno vrsto detektivov, ki imajo nalciTo se pomešali med zločince in izdajali njih naklepe. Nihče razen par višjih policijskih uradnikov nc ve za imena teli pogumnih mož. Priseči morajo, da ne bodo nikomur izdali svojega poklica, niti svojim ženam ne; na videz opravljajo druge službe. Ti tajni de- Mcdtem, ko se je vse to dogajalo dema, je živel Kurt brez vsake slutnje v tujini in z njemu lastno mladostno živahnostjo užival vse, kar mu je to nudilo. Odkar se mu je bilo umirilo srce in je bil s svojo odločitvijo na jasnem, je bil njegov duh zepet svež in čil. Bil je še dovolj mlad, da je lahko prenašal preizkusno dobo; bil si je v svesti, da niti v njegovi, niti v Norini ljubezni ne more priti do kake spremembe; ko preteče poldrugo leto, bo Nora njegova. Da bi se ognil vsem težavam v domovini, je sklenil še nekaj let ostati na svojem tujezemskem mestu, nato pa se tem bogatejši na izkušnjah in spominih vrniti domov in delovati na domači grudi. Neki dan, ko sc je vrnil z daljšega izleta iz Azije, se je javil pri svojem predstojniku in ia mu je izročil pošto, ki jo bila med tem dospela zanj. :: Cel zavoj,« je rekel stari gOspod in se dobrodušno smehljal, ko mu ie izročal zavoj z materino pisavo. »Da, da, mladi ljudje se tega še veselite; mi stari pa se bojimo ze vnaprej, tako redko prinaša življenje kaj dobrega... A zdaj pojdite in študirajte svojo domačo kroniko.« Kurt je šel in naletel pri izhodu na enega svojih tovarišev, na mladega pribočnika francoskega poslaništva; ta ga je spremil do njegovega stanovanja, ker se jo bil rivno namenil, da ga bo obiskal. Govoričil je s francosko živahnostjo, tako, da m prav nic opazil, kako razmišlja Degenthal o nečem drugem. Ta je mislil na izredno težek zavoj; tako veliko zaprtih strani vzbuja strah. Ko sta prispela na stanovanje, je Kurt nepotr-pežljivo vrgel zavoj na mizo, tako da je Francoz to opazil. :>Ali, pisma iz domovine!« je rekel takoj z lju-beznjivo obzirnostjo, ki označuje njegove rojake, »Oprostite, zdaj bi vas ne bil smel motiti, dragi grof. Prosim, zadovoljite prej svojo radovednost, med tem pa bom občudoval tukaj vaše krasno cvetje; sem kos rastlinoslovca... Stopil je takoj na notranje dvorišče, kamor vodijo stanovanja vsake hiše v Carigradu in kjer najdeš med svežim zelenjem, cvetnim vonjem in hladnimi vodometi odškodnino za vso smrdljivo soparo in nesnago, ki vlada na cesti. ::Zdi se, da me hoče moja mama izučiti za urednika,« je veselo zaklieal Kurt za njim. "Ostanite tukaj, dragi vikont; v zavoju so sama časniška poročila in oglasi. Pridite sem, prijatelj in vzemite si najprej smotko.« Avikont ni prišel takoj; občudoval je neko rastlino, ki je doslej še ni poznal. Nenadoma pa je začul nenavadno ječeč glas in urno je okrenil glavo. Skozi odprta steklena vrata je videl Kurta, zgrudiv-šega se preko mize, za katero se je bil vsedel, glava pa mu je kakor v nezavesti slonela na naprej iztegnjeni roki; ob nogah mu je ležalo odprto pismo, z roko pa je krčevito stiskal list časopisa. Grof, za božjo voljo, kaj vam je?« je osuplo zaklieal Francoz. Kurt je zamahnil z roko, kakor da se ga brani. »Samo glava me boli... omotica,« je dihnil neslišno. »Vode ... nekoliko vode!« Vikont je stekel na dvorišče in pomočil v vodnjak svoj žepni robec, da bi ga položil bolniku na glavo. Samo nekaj trenutkov je porabil za to; toda ko 6' Ob misijonski neddji. Šele v 19. stoletju so nastale misijonske družbe, ki so silno važne za misijon-btvo. So pa ta-le: 1. Duhovniška misijonska zveza (Unio cleri pro missionibus) je mednarodna duhovniška družba za pospeševanje misijo-nov. 2. Družba sv. Petra Klaverja v prid Afriškim misijonoin je tudi mednarodno organizirana. 3. Dejanje sv. Detinstva, ustanovljeno 1. 1843. v Parizu, je mednarodna duhovniška družba za pospeševanje misijonov. 4. Družba za razširjanje sv. vere se je ustanovila 1.1822. v Lijonu na Francoskem; papeži, cerkveni zbori,, škofje in misijonarji jo slavijo in priporočajo. Posebno jo ceni sedanji sv. oče. L. 1922. je prenesel vodstvo iz Lijona in Pariza v Rim in Družbo pridružil Kongregaciji za širjenje vere, ki upravlja in vodi misijone sv. Cerkve po vsem svetu. Povzdignil jo je s tem v orodje svete stolice za zbiranje prispevkov vernikov vsem misijonom v korist;, dobila je čisto nadnaroden, splošno cerkven značaj. Da je zaslužila to čast, pomislimo, da je v 90 letih zbrala okrog 6.315,000.000 dinarjev; samo 1. 1922. do 87,000.000 dinarjev, lani pa 163,000.000 dinarjev. Kaj {»menijo te vsote za misijone! In i. 1921. je podpirala okrog 300 misijonov. Sv. oče hoče, naj se uvede v vse škofije in naj vstopijo vanjo vsi verniki. — Tudi z ljubljansko škofijo je Družba v tesni zvezi, dasi so jo v ljubljanski in lavanvinski škofiji osnovali 1. 1924. L. 1820. je prišel namreč v Francijo generalni vikar iz Nju Orleana v Ameriki abe Inglesi. Prišel je v Evropo radi ameriških misijonov. Dobil je vstop v najvišje kroge in priporočilno pismo na vladarje, ki so imeli 1. 1821. sestanek v Ljubljani. Oglasil se je tudi v Lijonu, kjer je živela ustanoviteljica DŠV gospodična Marija Ja-ricot, kjer je z njo razpravljal o načrtu, kako pomagati ameriškim misijonom in kako popularizirati DŠV. Dr. Fr. Debevec: O fetikf. (Dalje.) V skupino obolenj po prvem okuže-nju spada le en del žlezne tuberkuloze, namreč oni slučaji z otečenimi žlezami ob pljučnih linah. Preostale slučaje z bezgavkami povsod po telesu pa moramo ubra-jati v tretjo skupino (obolenja vsled novih okužitev iz prvotno obolelih žlezic ob pljučnih linah). Morebiti utegneš vprašati: Imam otroka s tipljivimi bezgavkami. Ali je to jetika žlez ali ni. — Na to vprašanje se da lepo odgovriti takole: Najprej je potrebno dognati, ali so dotične bezgavke tuberkuloznega izvora ali ne. Ko to doženem, je pa treba vedeti, ali imam pred sabo še tlečo, aktivno žlezno jeiiko ali pa le neaktivno, ugaslo obolenje. V zadnjem slučaju otrok ne čuti ni-kakšnih težav in bolečin, nima vročine, ne kašlja. Kljub temu je dobro tuberkuli-nom preizkusiti notranjo tek no občutlji- vost napram tuberkulinskim snovem, ki jih — navadno z mazanjem v kožo — damo v telo. Če ne najdemo prav nobene občutljivosti (reakcije), je vsako nadaljnje zdravljenje nepotrebno. Ako pa je občutljivost tu, potem pa kar nadaljujemo zdravljenje s tuberkulinom, ki mu mogoče še priključimo klimatsko (podnebno) zdravljenje ter zdravljenje s primerno prehrano, Postoja pa tudi možnost, da je bolezen žlez sveža, aktivna. Lahko potem v takšnih slučajih obolenj po prvem okuže-nju opazujemo vrsto bolezenskih zaplot-kov, ki imajo vsi svoj izvor v malem prvem bolezenskem ognjišču ali pa v pripadajočih otečenih bezgavkah ob pljučni lini. Ti zapletki so zlasti: Draženja in vnetja bližnje prsne, pljučne, srčne mrene. Stiskanje in draženje ondotnih živcev; katar (vnetje) sluznice dihalnih cevi itd. Takšen bolniček slabo izgleda, hujša, je dostikrat bledikav, suho kašlja; čuti bolečine v prsih, ima zbadanje v prsnem košu, nemirne srce, motnje na želodcu; povišano toplino; je občutljivega razpoloženja. Kaj je treba potem storiti? Nemudoma pričeti zdravljenje. V čem to obstoji? Edino najboljši šivalni stroii in pletilni švit. „Dubied" stroji ter kolesa za rodbino, obrl in industrijo so le los. Pefcliiica Grifzner, Artler Najnižje cene! Tudi na obroke! Igufeljana blizu Prešernovega spomenika. Pouk v vezenju brezplačno, ne V teči a gurancija. se je vrnil, so bili različni časopisni izrezki že izginili. Silna bolečina me je bila popadla/ je rekel Kurt, podpirajoč si glavo z roko, medtem ko mu je vikont pritiskal vlažen robec na senca. Ta pot je bila gotovo prenaporna zame.« Vljudno Francoz ni ničesar odgovoril. Degenthal je bil sicer videti utrujen, nikakor pa ne preveč izmučen, ko se je bil vrnil; gotovo ga je potrla kaka vest — pa je bila ta bol taka, da je ni hotel razkrivati in Francoz je bil preobziren, da bi ga izpra-ševal dalje. Vikont je vzel svoj klobuk, da bi šel sam po zdravnika. Komaj pa je bil napravil nekaj korakov po cesti, je zaslišal, kako ga nekdo kliče. Obrnil se je in zagledal Kurta, ki je gologlav in nenavadno omahujočih korakov šel za njim s pismom v roki. »Dragi prijatelj,« je rekel hitro, >stori mi prijateljsko uslugo. To pismo mora takoj zopet na pošto... to je... to je« — je zajecljal, ,,za mojega bratranca ... gotovo je bilo pomotoma poslano semkaj. Iti mora nazaj,« je pristavil nepotrpežljivo, >nazaj na oddajno postajo.« Pri tem mu je izročil pismo. V razburjenih potezah so bile napisane na njem besede: >,Nemčija — nazaj.« Vikont je obljubil, da ga bo oddal. »Toda vi morate počivat,« ga je posvaril še enkrat, kajti Kurtovo vidno naraščajoče razburjenje ga je zaskrbelo. >Dovolite, da vas spremim nazaj.« A Kurt je to odklonil in hitel nazaj na svoje stanovanje. Francoz je gledal za njim, gledal pismo in majal z glavo. Očividno je bila pisava ženske roke. >Prisegel bi, da je tule zopet vmes kaka lepa gospodična,« je razmišljal. >Toda njenega pisma pa ni sprejel preveč prijazno, niti odprl ga ni; pravzaprav bi v razburjenju človek nikdar ne smel storiti kaj 5® takega. Morda bo pozneje grofu mnogo na tem, da bi bil pismo prebral. A Nemci so trme; pa mu ustrezimo.« Za vse tedne, katere je Nora z vročim hrepenenjem pričakovala vsaj eno besedo od Kurta, dočim je njeno pismo mimo čakalo v materinih rokah, je prejemala zdaj grofica bridko vračilo. Tudi ona je zastonj pričakovala dan za dnem. V velikih skrbeh je bila preračunala, kdaj bo dospelo pismo do sina in kdaj bo dospel kak odgovor, kakršenkoli — toda čas ie potekal in od sina ni bilo nobenega znaka življenja. Slednjič je prispelo pismo, teda ne od njenega sina, temveč cd njegovega predstojnika. Stari gospod se je sam potrudil in kar najobzirneje sporočil materi o sinovi bolezni. Vzrok zanjo je iskal v izletih, ki jih jo prirejal mladi mož v notranjost dežele in na katerih si je gotovo premalo prizanašal. A mati se je zdrznila, ko je brala dan njegovega obolenja, ki se je tako nenavadno vjemal z dnem, ko je moglo dospeti ono poročilo. Bila je dovolj energična ženska, da bi lahko takoj sama odpotovala tja; toda pisec teh vrstic je omenjal izrecno sinovo željo, naj nikar ne napravlja tega koraka in pripomnil, da mu svetujejo zdravniki, naj se predvsem ogiblje vsakega razburljivega svidenja. In grofica se je, kar se prav nič ni skladalo ž njenim značajem, vdala v vse in ostala. Saj si je bila sama v svesti, kako zelo bi ga moglo razburiti to svidenje. Tedni za tedni so pretekli. Ljubeznivi vikont, ki se je z veliko ljubeznijo posvečal bolniku, je poslal materi vsak teden točno poročilo; toda videti je bilo, da je bolezen vedno na isti stopnji. Kakor megla je ležalo na bolnikovem duhu. Močni možganski vročici je sledilo popolno brezčutie. tektivi so imeli že dosti uspehov. Zločinski svet jc ves preplašen, pa je Judi prisegel smrt svojim pogumnim preganjalcem. Slabe posledice smeha. James Raymond v Titsch-burgu v Ameriki je gledal'neko komično sliko v kino gledališču. Pri leni ga je pa smeh v toliki meri posilil, da je pog-ollnil nekaj umetnega zobovja ter se prekucnil z balkonskih slopnic na tla. Pri tem je nekdo zaklical: »Ogenj!«, vsled česar je na lice mesla prihitela požarna bramba. Rayinonda so prepeljali v bližnjo bolnišnico, kjer so nui vzeli zdravniki umetno zobovje iz požiralnika. Setev iz acrcplana. V Severni Ameriki pri Bel-linghamu v Washingtonu so napravili poskus s setvijo iz aeroplana na 160 njiv. Seme je hi'o v vreči in ie drčalo skozi majhno luknjica na njive, katere je preletaval pilot enakomerno. Ali se fco ta najnovejši način setve res cbnesel, bo pokazala žetev. Skcpuhova izjava. V neki občini na deželi so pobirali prostovoljne doneske za zgradbo novega obzidja pri iarnem pokopališču. Bogat skopuh Stis-kavec je odslovil nabiralca s sledečimi besedami: »Saj ne potrebujemo domoljub nas g", t. :anw.wuiniiiM ......... ^ __ Ležanje na zraku, po možnosti v zdraviliščih, primerno urejena prehrana; tuber-kulin; pomožna zdravila. (Dalje prih.) Deset zapovedi za ohranitev zdravja. Hanoveranski zdravnik dr. Lud. Stern-bein, specialist za bolne na krvi, je nedavno izdal knjižico, v kateri daje navodila, kako naj se človek zavaruje proti bolezni, poapnenja žil (Arterienverkalkung). Ob koncu pa povzame svoja izvajanja v deset kratkih stavkov, ki se nanašajo sploh na ohranjenje človeškega zdravja. In čudno, kako se ti stavki izpod peresa zdravnika, ki je osebno povsem brezve-ren, lepo vjema z naukom, ki ga že od nekdaj uči katoliška Cerkev. Ti stavki so naravnost apologija krščanske morale in krščanskih na-vpdil za življenje. Poglejmo jih: 1. Bodi zmeren v vseh stvareh; 2. Varuj se raznih zapeljevanj; 3. Ooji pametno skrb za svoje telo; 4. Vadi se v samopremagovanju; 5. Hrani se raje z zelenjadami in sadeži; 6. Zdravil se poslužuj samo v sili; 7. Povsod se varuj naglice; 8. Bolezni zatiraj v kali; 9. Ne bodi nikomur nadležen; 10. In še enkrat: če si podvržen poapnenju žil, potem še enkrat: Bodi zmeren v vseh stvareh! Suhe gobe in fižol kupujemo po najvišji dnevni ceni. SEVER & Komp., — Ljubljana Gosposvetska cesta štev. 5 NAZNANILA. » Tečaji duhovnih vaj v Domu do konca leta 1029. Za duhovnike: od 14. do 18. oktobru — /.a mladeniče: od 20. do 30. oktobra; od 7. do 10. decembra. — Za organiste: od 18. do 22. novembra. — Za može: od M. do 18. decembra. sak tečaj se začne zvečer prvega in konča zjutraj drugega zgoraj imenovanih dni. Udeleženci naj bodo v Domu do 6 zvečer prvega dne. Za udeležbo mij se pravočasno priglase. Ako bi kdo izmed priglašenih ne mogel priti, se mora pravočasno cd-glasiti, da napravi mesto drugemu. Oskrbnina znaša zn ves čas 120 Din. — Pišite na naslov: Vodstvo »Doma duhovnih vaj', Ljubljana, Zrinj-skega cesta 9. n Jesenski romarski shod pri Sv. Antonu v Stangi se bo vršil zadnjo nedeljo v oktobru — na praznik Kristusa Kralja. Radio. Vitak delavnik: 12.30 Reproducirana glasba. 18.00 Časovna napoved, borza, reproduc. glasba. 13.30 Iz današnjih dnevnikov. Četrtek, 17. oktobra: 19.C0 Slike iz mravelj-skega življenja. 19.30 Tedenski pregled domačih in tujih dogodkov. 20.00 Prenos ljubljanske opere. 22.00 Oasovna napoved in poročila. 22.15 Koncert Radio-orkestra. Fetck, 18. oktobra. 19.00 Gospodinjska ura. 19.30 Italijanščina. 20.00 Glasbeno predavanje: Glasba pred ICO leti pri Slovencih iz vidika sodobne evropske kulture. 20.30 Koncert Radio-orkestra: Pesem v orkestralni obleki 22.00 Časovna napoved iu poročila. Sobota, 19. oktobra:. 19.00 Delavska ura. 19.30 Nemščina. 20 Koncert godbe Dravske divizije. 22.00 Oasovna napoved in poročila. 22.15 Koncert Radio-orkesta. Nedelja, 20. oktobra. 9.30 Prenos cerkvene glasbe. 10.00 Versko predavanje. 10.30 Kmetsko-go-spodarsko predavanje. 11.00 Dopoldanski koncert. 11.00 Dopoldanski koncert. 15.00 O mlekarstvu. 15.30 Reproducirana glasba. 16.00 Ilumoristično čtivo. 10.30 Lahka glasba. 20.00 Prenos iz Zagreba. 22.00 Časovna napoved in poročila. '22.15 Koncert Radio-orkestra. Ponedeljek, 21. oktobra. 10.00 Zdravstvena ura. 19.30 Srbohrvaščina. 20.00 Romantični večer, izvaja Radio- orkester. 22.00 Časovna napoved in poročila. Torek, 22. oktobra. 19.00 Pravno predavanje. 19.30 Ruščino. 20.00 Jalen: i Nevesta-: (čl. narodnega gledališča). 22.00 Časovna napoved in poročila. 22.15 Lahka glasba. Sreda, 2.'!. oktobra. 18.00 Zgodovinsko predavanje: Uprava in gospodarstvo v Iliriji, 19.30 Francoščina, 20.00 Prenos is Prage. 22. Časovna napoved in poročila. L NikllZ Lfobijono, Mestna tfrii 15 m malo Itef ilifci Na veliko UstamovBieno B839 Telefon 22»2 i zn amči uspeli 1 Nosite More.} primerne čevlje. ■ Pred nahavo istih Vam ■ bode najboljši svetovalec [samo ilu->tro ani cenik z f več tisoč slikam', katerega, dohite na zahtevo po-pO Mtnuti breznlačno od veletrgovine Stermeokt. PrepriCali se bodete o velikanski izbiri in o sodečih cenah: od kra-viae I)in 149 telečji 171 t.oks 18« gorski 186 lovski 243 koJzorel °59 gport 468. — Garamirano ročn > delo. Razen t ga velika zaloga najfinej h i h luksuznih čevljev krasne i7w / Bolni »m ssMUŽih! Mnogo tisoč ozdravljenih I Zahtevajte takoj knjigo o moji novi umetnosti hranjenja, ki je žo mnoge rešila. Ta se lahko uporablja pri vsakem načinu življenja, in pomaga, da se bolezen hitro premaga. Nočno potenje in kašelj prestane, telesna težina se poveča, pljuča polagoma poapne in bolozen izgine. Resni moSje zdravniške znanosti potrdijo prednost moje metode ter jo radi priporočajo. Čimprej začnete z mojim načinom prehranjenja, tem-bolje za vas. Popolnoma zastonj I dobite mojo knjigo, iz katere boste črpali mnogo koristnega znanja. Ker pa moj založnik razpošlje skupno samo 10.000 komadov brezplalno j pišite takoj, da boste tudi Vi med srečnimi prejemniki knjige, fleorg Fuigner, Beriin-MeukSIln, Ringbahnstrasse 24. A lit. 617 Vaši barvasti čevlji bodo kakor novi' ako jih barvale z Brauns, ^JUJhtea, barvo za usnje l Judi aktovke, kovčegi, usnjati stoli itd. vse / izgleda kakor novo! Dobiva se v vteh drogerijah ter /I trgovinah * barvo in usnjem l Tovarna, barv Viljem Brauns, Celje. PozorI Pozor! Čevllarii in kmetie! Poglejte veliko zalogo vsakovrstnega USNJA za čevljarje in čevljarskih potrebščin, cene sigurno konkurenčne, blago prvovrstno. — Imam veliko zalogo vsakovrstne konjske opreme po zelo znižanih cenah. Zajamčeno dobro delo. - Se priporoča FR. JENKO, sedlar in trgovec usnja, Medvode 3. proti dobri plači. — Javiti se TEHNA družbi - LJUBLJANA, Mestni trg 25/1 Poleošanie obraza tekom 24 ur je dosegla (glasom zahvalnega pisma) gospa dr. L. z zdravniško priporočeno li-po-tilno kremo „ER0S". Mnogo pismenih priznalnic. Ako imate na obraz« mo-zoljfke, sojedce, bradavice ali kake podobne madeže, odstrani jih „EROS" iepotilna krema takoj, sicer Vam vrnemo denar., 1 lonček 14 Din, 3 lončki 45 Din Dr. Nikot. Kemeny, Koške pošlni predal I2/E6 C3R. Mali oglasnik Mlatenič, star 27 let, neomadeževane preteklosti s premoženjem 29000 Din, želi znanja v svrho ženitve z gospodično prilične starosti s posestvom ali mlinom, kako trgovino ali pa z večjim denarnim premoženjem. Ponudbe na upravo „Do-moljuba" pod geslom: Z lepim življenjem v srečno večnost. 11341 Kranar se sprejme, ki IHHHL bi znal delati tudi na vrtu. Fran Juvan Sr. Gameljne pri Ljubljani. Želod. divji vko3lani. -1 bukov zir, seme akacije, javorja, jelove storže plača najbolje FRUCTUS, Ljubljana, Krekov trg 10/1. HiaSEG vaien ltoni se IJiHfiSi išče za župnt-šče v Črnomlju. Mlinski kamni so vedno v zalogi v vsaki meri in kvaliteti, pod garancijo po do- fovorjeni ceni. Franc lomšek, posestnik, Podgorje 20, St. Jurij ob južni železnici. Čevljarski uajenec dobro vzgojen, se sprejme brezplačno. Ponudbe na upravo domoljuba" pod šif. „čevljar" 11468 » ' Ljubljane oddaljeno, obstoječe iz dobro zidane hiše 7, gospodarskim poslopjem za 7 glav živiue in 6 prašičev, velikim sadovnjakom in 19 oralov njiv, travnikov in gozda ali pa samo hišo z gospodarskimi poslopji in 4 orale zemlje krog hiše proda Franc Stefančič, Plešivica 16, postaja Notranje Gorice. Posestvo je oddaljeno od postaje četrt ure. HPiŽBB pot 125 c, na platno slikano, cena zmerna. Hro-vat, Domžale, podobar. zn kovaško obrt poštenih staršev sprejme Anton šparemblek, kovač, p. Cerknica 68, pri Rakeku. za posse-sekanje naprodaj. Ana Kopač, Golobrdo, Medvode. HfaBarja vestnega, poštenega se sprejme takoj na večjo posestvo. Naslov pri upravništvu pod št. 11308. Brczon \w d^nfod 1*5 m dalje, in debelini od 14 cm naprej kupim v vsaki množini, proti takojšnjemu piačilu. Ponudbe na upravo pod „Brezov les" št. 11407. sprejme takoj Auman, Vir — Dob. Vsienco sprejme takoj ■Hjiimiii Franc Graši8) čevljar, Klane 32, p. Kranj. sprejmem takoj. Oskrba pri starših. Tomšič Tone, krojač, Ljubljana Slomškova ulica 6. Mizarskega yajenca sprejme Vidmar, Zg. Šiška.__ za pekovsko obrt sprejmem. Vsa oskrba v htši. Naslov pove uprava pod štev. 11018 Učenca2? Cevliarsli,0 obrt sprejmem. Biti mora zdrav in poštenih staršev. -Slavko Omejec, čevljar, St. Vid nad Ljubljano. Umetna gnojila, za jesensko gnojenje, Tomaževo žlindro in kalijevo sol oddaja v vsaki množini Malko Kranjc, Vrhnika. Tam se tudi sprejme vajenec za trgovino, dobrih in poštenih staršev samo z dežele. Puhasto perje razpošiljam po povzetju najmanj 5 lig. Po'em čisto belo gosje kg po Din 130— in čist beli puh kg Din 300'—. L. Brozovič, kemična fistioDa perja, Zagreb, Ilica 82. Hlapca m deklo kmečko de|.o sprejme večje posestvo blizu Ljubljane. — Naslov v upravi ..Domoljuba" pod štev. 11582. ima no ____ prodaj Florjan Jane (p. d. Ba-stelj) v Radovljici cka. za 40 hI dobro ohranjenih, raznih velikosti. PREOSTALO IZ VOJAŠKIH DOBAV 5ooo kora. rjuh brez šiva le Ia kakovost, zajamčeno platno, belo, iz najboljše platnene preje, primerno za vsako gospodinjstvo in za balo, nudim pod nabavno ceno, in sicer; 150 X 225 cm velike, 1 komad 85 Din, — Najmanjši odjem 6 kosov proti povzetju. (Raz-pošilja se s plačano voznino, nezacarinjeno, vendar je carina za surovo platno nizkal) ANT. MAP.ŠIK, tkalnica platna — PRAGA, XII., Londyi-ska 57. Mnogo zahvalnic za reclno postrežbo. Odprl sem iiii v svojem novem lesenem paviljonu ob Dunajski cesti poleg »Štirna« na Jezici Začasno bom deloma bril tudi Se v starem lokalu. — Gostom se priporočam! Karol Doležal, brivec, Jezica Ne pozabite da kupite razno manulak-turno blago za jesen in zimo naiceneie v trgovini, | Anion Samih-a v Skoiiiloki Ne delajte si uepotr, bnili siroSkov pri nakupu jesenskega in zimskega blagu, pohitite v ttadovliico in na niči VINKO SAVN I K-n rara bodele ravno tako postrežem, kakor v Kranju in Ljubljani, torej ne zimudite prilike ogledati si bogato zalogo modernih vzorcev. Cene zajamčeno nizke, kakor v vsaki večji trgovini. Le en sam poseli In poplačan je Vaš trud! UmimUc naimrni spomenike, kakor tudi druge kamnoseške izdelke dobite najceuejc pri domačinu Josip Zagorcu, kamnoseku v Novem mestu. po'e,? starega pokopališča, kakor tuli v Brsljiuu št. 27. Radi obilne zaloge zelo znižane cene. — , Prevzamem tudi v preno>iranjc 'staro spomenike in vklosanje ne»ili »»pisoT, po najnižji ceni. Na željo pridem dele izvršil na razna pokopališča na Dolenjskem. Za obilna naročila se priporočam loslp Zaaorc. kamnoseh Prvovrstna glasbila direktno iz TOVARNE oziroma tovarn, skladišča Uustrovani CENIK _ dobite zastonj. Zahtevajte ga pri največji B razpošiljalnici glasbil v Juaoslavnt MEINEL i HEROJU* tvorniea glasbil, gramofonov in harmonik podružnica MARIBOR št. I0Z-B Violine . . ed »'» " dslie Tamburlce „ .. 98 - » Mandoline „ 13®'- •• Traba • • » » » aramofon » « " " Ročna harmonike od Oln 85 - •• HA7I18*I nikoli niste bili tako zado-; voljni, kakor bodete v resnici, ako si nabavite prvovrstne Inao — luc — Peči katere izdeluje in popravlja vse te vrste peči [E edino le domača tvrdka JU{£0 — lUC f Ltnblfona. Pnhargeva ni. $ Neprijeten duh ust je zoprn. Zobje slabe barvo kvarijo najlepši obraz. Obe hibi odstranite pri enkratni vporabi krasno osvežujočo Chlorodont-paate. Zobje dobijo krasen sijaj slonovine, posebno pri vporabi zobčasto ščetke, ker ista čisti zobo tudi na njih stranicah. Gnili ostanki iedi med zobmi, ki povzročajo neprijeten duh ust, se a tem temeljito odstranijo. Poskusite najprej V. mulo tubo. Ki stano Din. 8'—. Chlorodont ščetka za otroke, za damo (mehko Ščetine), za gospodo (trdo ščetine). Pristno samo v' originalnem motlro-zelcnem omotu z napisom Chlorodont. Dobiva se povsod. — Pošljite nam ta otflas kot tiskovino (omot ne zalepiti) dobili bodete be^iiačno eno poskusno tubo za večkratno uporabo. Tvornico Zlatorog, Oddelek Chlorodont, Maribor.57 Kako srečno bi marsikdo živel, ako bi se za druge ljudi malo brigal kot se zase. k Mratefc m se bo vršita A Ševjot 5S CeSki atol 7S Kamgarn 98 156 Double tO5 „ 125 ; Prvovrstni 170 zSTplaia Vzorčast 75 Češki 1®5 fini 135 „ 165 195 P1IS in lamel Perilo »ARll)NI gladki 2950 fini 58*— rožasti 29"— tkani 42*— BARHCNII trpežni 1» ' dobri 13"— tini 16"- FLANEIA Za srajce 11" Pralna 15"— Ure, zlatnino in srebraino Kupite nagboiiše in nafeeneiše pri stari, priznani tirdhi n SUITNER. LJUBLJANA Naivcujn in najsoliilnoJSn razpoSllJa'ntoa • Razpošilja v vse kraje tu- in Inozemstva Lastna protokolirana tovarna ar v Švici znamk IKO, OMIKO, AXO ZAMOTAJTE BKEZPLACNI CENIM! Prešernovo ulica 4 (poleg Frančiškanske cerkve) li$uttnerljuDI)anai Cliina srebrno jedilno orodje s 50 letno pismeno tovarniško garancijo Cliinn srebrno jedilno orodje s 50 letno pismeno tovarniško garancijo Prešernova ulica 4 (poleg Frančiškanske cerkve) Prisilna dražba Mianijevega posestva v Boh. Bistrici se bo vršila 21. oktobra t. L ob 9 dop. v sobi št, 26 Okrajnega sodišča v Radovljici Prodalo se bo zemljišče vlož. št, 346, kat. obč. Bohinjska Bistrica, to je hiša št. 157 z vrtno hišico in gospodarskim poslopjem ter šest Zemljiških parcel. - Posestvo je v najlepši legi, ob glavni cesti. Prodajalo se bo ločeno po sledečih skupinah: I. Parcela št. 295 in 296: hiša, gospodarsko poslopje, lopa in stavbni prostor v izmzri 4341 m- — cenjeno na 96.250 Din. II. Parcela št. 294 in 297: njivi nad cestami v izmeri 5685 m J — cenj. na 28.425 Din. III. Parcela št. 263 1: njiva na Goričici v izmeri 3130 m- — cenjeno na 6.260 Din. IV. Parcela št. 965: travnik ob Savi v izmeri 3007 m- — cenjeno na 1.514 Din. V. Parcela št. 21181, kat. obč. Nomenj: gozd pod Lozani v izmeri nad 2 orala z mladim smrekovim, 15 letnim naraščanjem — cenjeno na 5.516 Din. Najmanjši ponudek znaša pri skupini I. polovico, pri ostalih skupinah dve tretjini vrednosti. Vadijum znaša 10. del cenilne vrednosti. Interesenti se vabijo k udeležbi. Poročni prstani F. Čuden Prešernova ulica štev. I Ljubljana Prometni zavod za premog d. d. MsUlana prodaja po najugodnejših cenah in samo na debelo Premoti domači in inozemski za domačo kurjavo in industrijske svrhe štaoaSfe! oremofl vseh vrst ( livarniški, plavžarski in plinski Briheiie. Prometni zaood za premog d. d. o Ljubljani Miklošičeva cesta št. IS, I. nivlstr. Prvovrstni Čevlji vseh mi najceneje pri K. VavpOlIC, Bled-Orod 40 (SoCa), na dvorišču. Za vsak par garancija. Popravila hitro Zadružna Gospodarska Danka d. d. v LJubljani Brzojavni naslov: Gospobanka (MihloiUeva cesta 10) Telelon št. 2057. 2470 in 2979 Izvršuje vse vrste bančnih poslov pod najugodnejšimi pogoji. — Glavno in največje zastopstvo v Sloveniji za prodajo srečk Državne razredne loterije Kapital in rezerve skupno nad Din 16,000,000'—, vloge nad 400 mil. Podružnice; ' Bled, Celie, Diakovo, Kočevie, Kranj, Maribor, Novi Sad, Sombor, Split, Sibenik Prodaja obveznic 7°/„ drž. invest. posojila ter 2l/s°/o »ojne odškodnine in vseli vrst vrednostnih papirjev tudi na obroke pod ugodnimi pogoji. Izda'atelj: Dr. Franc Kulove«. 1' Urednik: Viktor Cenžifc Za Jugoslovansko tiskarno: Karel (;cf-